Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo. (Razprava iz prayno-obrambnega odseka na pokrajinski skupščini Pov. UJU — Ljubljana v Krškem.) Za sodnike in druge civilne državne uslužbence, ki se podrejajo s posebnimi zakoni disciplinski oblasti drugih organov, velja discipl. postopanje tega zakona, če ni s špecialnim zakonom predpisano posebno postopanje. CL 170. čin. zak. naravnost uni5evalno disciplinarno postopanje po teh predpisih. Drugi držaivni urad_iiki se imajo zagovarjati večinoma le radi nesposobrtosti, zaradi zanemarjanja službe ali oškodovanja stanovskega ugleda. Take zadeve lahko sodijo upravna sodišča in XT ,, državni svet. U5iteljstvo se pa mora Neobhodno potrebni so posebni di-skora.j izkljuSno braniti pred ovadbami sciplinarni predpisi za u5iteljstvo in vin denuncijacijami političnih agitatorjev. zmislu Slena) 170. zakona o civilnih urad-Take zadeve je težko razsoditi in jih nikjh so tudi mogoči. Popolnoma druge razmere, v kate- lahko sodi le dotionik, ki razmere pozna. Po* agitatorjih zaipeljani zaslepljenci rih živi večitia uoiteljstva, t._ j. zunaj na pričajo kakor so naučeni. Tem laže pri- čajo, saj gre »za vero«, »vera je v nevarnosti«, in za to je vsako sredstvo dobro. Pogosto pri5ajo nehote in nevede določemiimi predpisi, 5etudi niSo najboljši.tendenziozno, ker so jiti agitaitorji taiko Za nas na kmetih bi bilio vsai začetko_n zbegali, da že sami ne vedo za kaj kmetih, nas naravnost silijo k tej zahtevi. Mestno učitelistvo bi še za silo izhatjalo s skupnimi v uradniškem zakonu pravzaprav gre; zlasti 5e ie že preteklo precej časa od ovadbe do razprave. Zgledov je mnogo na razpolago. Kdor teh razmer ne pozna, ne more abjektivno soditi, ker šteje priče po številu, ne pa po verodostojnosti. Ako se pr« takih razmerah in pri takih pričaili drži sodnik pretesno §§ in gleda bolj na besedilo kakor na zmisel zakona, bo trpela pravica. Uradniki ne vedo, zlasti višji ne, da pride učitelj na kmetih v tieimilast in zamero, ako je naročen na napreden list; ako deluje tudi izven šole (n. pr. pri Sokolu) je izptoistavljen najostudnejšemu preKanjanju, ako se pa celo upa javno nastopiti za veliko državno idejo narodnega edinstva, je v&a šoli naisprotna stranka na mogah, da ga uniei. Delikt za obtožbo se kmalu majde price so vedno na razpolago in gorje učitelju, 5e bo sodil sodtiik, ki razmer ne pozna Pri upravnemi sodišču in državnem svetu se bodo vlekle preiskave brez konca in kraja. Kjer so vneti katolicani in dobri agitatorji in ,ie učiteli naprednega n.ilšljenja, sploh ne pride ve5 i'z disciplinarnih preiskav. Povdarjamo še enkrat, giospodje ne poznajo nas, ne našega ljudstvai, še raanj propalo-t političnih agitatorjev. Poistaral sem se v shižbi, vedho setn med ljudstvom in sem dio dobra spoznal moralno pokvarienost nasprotnikov šole i<n mehak zna5aj našega ljudstva, ki Se prerado da izrabljati v umazano delo brezvestnih ljudi. iRovsem dabri, pošteni možje (še bolj ženske), ki bi iz lastnega nagiiba nikamur ne zakrivili lasu, se dajo pridobiti za boj proti učiteljstvu in šoli. Zaito je popolnoma upraviioeina naša zahteva: da naj uči.eljske in šoteke disciplmarne slu5aje razsojajo le učitelji, ki poznajo razmere in položai v katerem uateljstvo živi i;n na.i bodo sena_i t a k o sestavljeni ter tudi di)s-cip_inarm postopek tem razmeram odgovariajoč. Vsi disciplinami slučaji se iimajo čim prej izvesti, najkasneje v 3 mesecih, in sicer taiko, da ne trpi pri tem ugled u5iteljskega stanu. Le v izredni*h slučajih, ko se 5aika na razsodbo sodiš5, se stvar lahko zaivleče. Advokate sodi advokatSka, notarje notarska zboririca, zdravnike sodi zbornica zdraivnikov, sodnike sodijo sodniki, duhovnike duhovniki in uoiteljstvo naj sodi u5itel|stvo. V tem oziru se moramo ponovno i'zreoi za uvedbo učiteljskih zbornic in moramo povdariti, da nam kott toteligemčnemu stanu ne morejo odreči zrelosti, da se sami strokovno upravljatno iti tudi sami sodimo. Imeti moramo svojo zbornico, svoj diiscipltaarni senat. ki sodi disciplinarne pregreške. Naj so poleg zaistopniki, oziroma pooblaš5enci prosvetne uprave, lahko iimajo vodstvo, izbrani naj pa bodo iz stanu, sodelujejo naj tudi voljeni zastopniki u5iteljstva Nesimipatična in staroveška točka uraidniškega disciiplinarnega zakona so denarne globe. Državni uradniki so bili, so in bodo še bolj slabo situirani. Blaigajna je zanje večinoma prazna in sedai se naj upeljujejo še denaTne globe. Denar ne sme biti vse, gre tudi za 5ast. Z uvedbo denarnih glob se uvaja materijalizem v službo in se nr_i5uje moralne vrednote, ki naj bi bile podlaga to5nosti in vestnosti v uradu. Iz vzgoj- nega ozira in iz ozira javne morale, ki naj bazira na zavesti in vesti, je globa zelo kvaren pojav, to je navadtro policijsko sredstvo. So prestopki, i>regreški, ki morajo biti kaznovani, da se ne pomnožijo, r e d mora biti povsod, zlasti v šoli,kjer mora biti leip zgled delavnosti, točnosti in mora biti lep zgled javnega delov a ti j a i n z a s e b n e g a ž i v 1 j e n ja. Na raizpolago je opomin, ukor upravitelja, okrajnega šolskega naidziomika, višjega šolskega nadzornika, določi se lahko premeš^enje, izostane lahko napredovanje. Da bi pa še obsojencu iz žepa kaj vzeli, je skoraj izklju5eno. Vsak dinar je vnaprej že tako opredetjen, da nima druge poti. Globe bi delale le dolgove in moralmo pokvarjale uradništvo Posebno kvarno pa je, da neposredni starejš.ina nalaga denarne globe. Voditelj lahko kaznuje z gLobami svoje tovariše. Take oblasti pa tudi dobrlm tovarišem ne smeimo dati. Morda bi se le kdo našel, ki bi to pravico uporabljal pretrdo. Če bi se pa le glob ne mogli otresti, naj jih določuje le disciplinarni senat. Za uSiteljstvo je posebno pomanjMjiv disciplinarni del uradniškega zakona v enern oziru, ki nam dan na dan vedno bolj kli5e po jasni določbi, namreč, da se ne sme otvoriti disciplinarne preiskave na podlagi anonininih ovadb in nepodpisanih časopisnih 51ankov. Včasih so imeli v glavnem mestu uradnika, ki je uradoval s škarjami v roki, izrezoval je 51anke za, razne oblasti proti uradništvu. Dandanes se to ne sme ve5 uveljavljati. Moralna vrednost in kakovost je pri nekaterih časiopisih tako daleč ,pod ni51o, da se državne oblasti ne smejo nanje opina.i. To bi triutnfiral »Slov. Gospodar«, »Slovenec«, »Domoljub« in še posebno »Straža«, ko bi vsak politionii pustok>vec, skrit za urednikorn - poslancem, spravljal učitelje v discipltaarne preiskave. V tem oziru smo že mnogo dosegli, a ne še popolne ugodne rešitve te zadeve. Zahtevamo od državne oblasti, da nas ščitijo proti javnemu blatenju, ne pa, da nas preganjajo na podlaigi istega. Naj bo potem besedilo disciplimai;nih pr&dpiisov tako ali tako, naše zahteve moraio vsebovati: I. Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo so neobhodno potrebnii in v zmislu 51. 170. zakona io ciiViilnih uradnikih tudi mogo5i; zato zahtevatno za učiteljstvo posebni disciplinarni postoipelk, kateremu naj da podlago šorški zakon. II. Naše niajvažnejše zahteve so: 1. Učiteijstvo naj sodi discipli-iarni senat, obstoječ iz strokovnjakov, katerega 51anj nai bodto: a) šef pr0svetnega oddelka ali njegov namestnik; b) 1 prosvettii inšpektor (višji šolski na.dzoi_iik); c) 1 okrajni šolski nadzomik ali njegiov namestnik; 5) 2 voljena zastopnika uSitelljstva,; d) dfecipliTiarni tožiteij i'z vrst osnovnošolskega učteljstva, ki je stalno prideljen k prosvetnemu oddelku. 2. Prizivna fnstanca naj bode ministrstvo prosvete. Upravno sodiš5e in državnl svet nai le razsodi v slu5aju, ako se je pri preiskavi kršil zakon. 3. Demarne globe naj odpadejo popolmoma 4. Disciplinarne preiskave se ne sme otvoriti na podlagi anoniTnnih ovadb in nepodpisanih 5asopisnih cdankov. 5. Vsako ovadbo dobi obdalženec takoi v izjavo, tako dobi tudi vpogled v vse akte pred disciplinarno preiskavo. 6. Preiskavo vodi okrajni šoPski nadzornik s pomočjo voljenega učiteljskega zastopnika. 7. Preiskave se imajo smatrati kot nujne in rešiti praviloma najkasneje v roku tieh mesecev.