430
rokah Marije in Jožefa. Tudi notranjost cerkve je okrasil s freskami. Sredi cerkvenega stropa se razprostira Bog Oče, blagoslavljaje svet; pred njimi, je sv. Martin, ki deli siromaku svoj plašč, in nekoliko više zopet sv. Martin, sprejet v nebeško slavo. Ostali del stropa je okrasil z raznobarvnimi arabeskami, zlasti okvire teh slik. Ljudem je posebno uporaba zlate barve ugajala.
Ob straneh in sicer na levi in desni pod stropom nad okni, je po osmero slik: prva na moški strani pri koru kraljevega pevca Davida, njemu nasproti na levi sv. Cecilije; potem na vsaki strani po šest apostolov,  naposled na desni Jezus,  sedeč  na
WOLF: KLIC  K POSLEDNJI SODBI freska ob nekdanji zakristiji pri Sv. Jakobu v Ljubljani
četverih Ecehielovih živalih, njemu nasproti pa sv. Pavel. Apostoli so značilno naslikani glede postave in obrazov, da jih je lahko razločevati. Ob slavoloku vihtita dva angela kadilnico. Napis: Posvečeno bodi Tvoje ime. Poleg desnega stranskega oltarja visi na zidu velika oljnata slika M. B. v nebo vzete (4 X 2 '5 m). Posneta je po Tizianovi Assunti. V nasprotnem oltarju je slika M. B. sv. rožnega venca. Spredaj na zidu pa je naslikan sv. Alojzij, ki mu angelci vijejo zasluge v podobi vencev, pripravljajoč mu nebeško slavo. — To delo je poveril Wolfu župnik Jožef Hašnik.
Dopisnik Zgodnje Danice (1863, 126)   dostavlja k temu popisu slik:  Posebno naj nas še to  veseli,
da imamo domorodca, ki je to izvrstno delo ne po tujih vzorih, ampak po lastnih izumih, tako primerno, naravno in dobro izvršil, da v resnici delo delavca hvali. Upati smemo, da utegnemo imeti Wo!fa v naši kroniki med prvimi slikarji, če bo zvesto napredoval v slikarstvu.
L. 1864. je naslikal za veliki oltar v Sostrem župnega patrona sv. Lenarta. Isto leto v začetku julija je izpostavil v reduti 3 m visoko in 2 m široko sliko za bratovščino sv. Uršule v Dobrepoljah. Slika predočuje izpostavljeno sv. Rešnje Telo, katero molita sv. Uršula in sv. Alojzij in pod tema ljudje raznih stanov. Vse osebe na sliki lepo izražajo s svetim strahom zedinjeno ljubezen pred skrivnostnim Veli-častvom. (Danica 186'4, 159.)
V Šmartinu pri Kranju je okrasil 1. 1865. pročelje župne cerkve s sliko sv. Martina, ki na konju sedeč z mečem deli svoj plašč siromaku.
Isto leto je slikal na mokri omet v kapelici sv. Frančiška v Stražišču pri Kranju. Uprizoril je razen Boga Očeta sredi svoda na levi strani sv. Frančiška Ksaverijana, ki pridiguje poganom, na desni kršču-jočega kraljico, nad zakristijskimi vrati pa sv. Frančiška Asiškega, ko prejema rane.
Neposredno na meji kranjske dežele na goriški strani je župna cerkev sv. Jakoba v Štjaku. Tu je Wolf 1. 1866. za 200 gld. ob svoji hrani poslikal strop svetišča in pa stene od okrajkov do stropa. Na stropu je največja slika, predstavljajoča presveto Trojico: Bog Oče z žezlom v roki, Bog Sin s križem in Sveti Duh v podobi goloba. Pod sv. Trojico je pet angelskih glavic, plavajočih v oblakih. Ob tej glavni sliki sta na vsaki strani po en angel, držeča kadilnico, ki jo vihtita proti sv. Trojici. Dalje sta na stropu še dva cerkvena učenika: sv. Ambrož s plu-vialom in štolo, poleg njega pa angel, držeč v rokah napis: Te Deum laudamus; na evangelijski pa sv. Avguštin tudi v pluvialu z angelom, ki ima žlico v rokah. Oba svetnika povzdigujeta oči in roke proti sv. Trojici. Na steni epistelske strani se vrste: prerok Jeremija, tožeč nad razvalinami jeruzalemskega mesta, Daniel z levom, sv. Blaž s svečo in David s harfo, nazadnje pa Mozes na Sinajski gori. Slike so lepe in dobro ohranjene. (Poročilo g. kurata Iv. Franketa.)
L. 1866. je Wolf naslikal za glavni oltar v Zalem logu sliko Marijinega vnebovzetja. (Volčič: Življenje prebl. D. M., 8. snopič, str. 242.)
Zgodnja Danica je pisala (1866, 173), da je bila v Wolfovem stanovanju zraven deželne hiše 1. avgusta 1866 razstavljena slika sv. Ruperta za župno cerkev sv. Ruperta na Dolenjskem. Poročevalec je pripomnil: Častitljivost presvete Trojice, pobožnost sv. Ruperta, zamaknjenost angelov, vsesplošna dostojnost odlikuje sliko.   Upam, da se domači  umet-