Kdo dela draginjo? Ce pogledaS v soboto na mariborski trg, imaš priliko, da slišiš zabavljice zoper kmete. češ: Kmet je kriv draginje, kmet je oderuh itd. Mnogo 3& v mestu ljudi, ki pravijo: Kmetu vse samo zraste, ima živine, mleka, moke in vsega drugega dovolj, zakaj neki to vse tako drago prodaja. Take in enake ter Se mnogo hujše zabavljice slišiš na trgu. Ali pa so se kmetski pridelki v primeri z industrijskimi izdelki v resnici neprimerno podražili? Ne in nikdar ne! Naslednje številke naj nam pokažejo razliko med podraženjem kmetijskih in industriiskih pridelkov: A. Kmetijskipridelki: Pšenica (q = 100 kg) pred vojno 21 K, sedaj 36 K, podraženje za 61 %; rž q pred vojno 18 K, sedaj 30 K, podraženje za 60%; ječmen q pred vojno 20 K, sedaj 29 K, podraženje za 50%; leča q pred vojno 50 K, sedaj 64 K, podraženje za 20%; belo vino bl pred vojno 52 K, sedaj 180 K, podraženje za 190%; mleko 1 liter pred vojno 28 vin., sedaj 40 vin., podraženje za 42%; smetana pred vojno 1.20 K, seclaj 1.90 K, podraženje za 58%; sir 1 kg pred vojno 70 vin., sedaj 1,20 K, podraženje za 71 %; ementalski sir q pred vojno 320 -360 K, sedaj 400-500 K, podraženje za 190%; jajc za 2 K pred vojno 25 kosov, sedaj 10 kosov, podraženje za 145%; koleraba kg pred vojno 2—6 v, sedaj 8—10 v, podraženje za 125%; krompir q pred vomo 10—16 K, sedaj 20 K, podraženje za 81%; zelena špinača 1 kg pred vojno 35—46 v, sedaj 100 do 140 vin., podraženje za 196%; goveclina q pred vojno 160—180 K, seSaj 540—560 K, podraženje za 221 odsf.; teletina 1 kg pred vojno 2.80—3.40 K, sedaj 6.00—7.60 K, podraženje za 119%; svinjina kg pred vojno 1.92—2.20 K, sedaj 4.80—5.00 K, podraženje za 137%; sviiijska mast kg pTed vojno 1.52—168 K, sedaj 9.00 K, podraženje za 500%; goske 1 par pred vojno 16 K, seidaj 38-90 K, podraženje za 137 do 402 odstotkov. B. Industrijski izdelki: Olje (j pred vojno 32—35 K, sedaj 155—185 K, podraženje za 471 odst.; kolomaz q pred vojno 17 K, sedaj 80 K, podraženje za 370%; kmečki voz pred vojno 150 K, sedaj 500 K, podraženje za 526%; superfosiat kg pied vojno 48—52 v, sedaj 1.15 K, podraženje za 130 %: Tomasova žlindra kg pred vojno 38—43 v, sedaj 94 —100 v, podraženje za 136%; premog q pred vojno 2 K, sedaj 3.50 K, podraženje 70%; jutarvreče pred vojno 1.40 K, sedaj 3.50 K, podraženje za 150%; surovo olje za motorje q pred vojno 11.50 K, sedai 36 K, podraženje za 217%; vazelin za kožo q pred vojno 64 K, sedaj 185 K, podraženje za 289%; modra galica q pred vojno 62 K, sedaj 350—900 K, podraženje za 1311%; žvepleni prajh <q pred vojno 21 K, sedaj 310 K, podraženje za 1376%; rafija .q predvojno 90 K, sedaj 395 K, podraženje za 358%; prah za pranje q pred vojno 40 K, sedaj 132 K, podraženje za 230%; salame q pred vojno 395 K, sedaj 1010 K, podraženje za 165%; makaroni q pred vojno 76 kron, sedaj 212 K, podraženje za 178%; črnilo pred vojno 30 K, sedaj 72 K, podraženje za 140%; petrolej pred vojno 32 K, sedaj 50 K, podraženje za 64%; milo za pranje pred vojne 69 K, sedaj 345 K, podraženje za 400%; Sibtovo milo pred vojno 74 K, sedaj 345 K, podraženje za 366%; škrob q pred vojno 51 K, sedaj 170 K, podraženje za 233%; kis q pred vojno 94 K, sedaj 250 K, podraženje za 165%; riž q pred vojno 24.50 K, sedaj 270 K, podraženje za 1020%; čaj kg pred vojno 6 K, sedaj 12 K, podraženje za 10C%; špagat q pred vojno 322 K, sedaj 780 K, podraženje za 142%; smola a pred vojno 32 K, sedaj 350 K, podraženje za 992%; žvepleni cvel q pred vojno 18 K, sedaj 210 K, podraženje za 1066%; žveplo q pred vojno 22 K, sedaj 230 K, podraženje za 945%. Posebno moftno pa je industrija podražila usnje, podplate, platno, blago za obleke in druge neobhodno potrebne reči, Ce primerjamo cene kmelijskilr in cene industrijskib izdelkov^ oziroma pridielkov, pa vidimo, da so se kmetijski pridelki y ceni povišali samo toliko, kolikor je bilo glede na dražje pridelovalno stroške in vojne razmere neobhodno potrebno. Iz gornje štatistike vidimo: 1. da je cena pri žitu poskočila največ za 80%, za mleko in njega izdelka do 93%, za boljše vrste sira do 190%; 2. so poskočile cene v prvi vrsti za one kmetijske pridelke, katerib pridelovanje se je jako podražilo; 3. so najbolj poskočile cene pri živini in mesu, to pa vsled tega, ker primanjkuje krme; 4. d a j e p o d r a ž e n j 8 mnogih industrijskih vreflmetov doseglo n a d 1 0 0 0 % in to ravnO pri mnogih predmetih, ki se tudi v kmetijstvu vedno rabijp, Vsak dan čitamo, da so razne družbe bogatih tovarnarjev dosegle ogromne dobi6ke.. Tako čitamo, da je ogrska družba usnjarskih tovarnarjev dosegla za leto 1915 čez 8 milijonov kron dobička. Avstrijska montanska družtfa, ki ima v rokah skoro vso avstrijsko železniniarsko industrijo, je dosegla čez 40 milijonov kron dobička. 'VpraŠamo: Zakaj pa tukaj ne poseže vlada vmes in ne dolofti za nujno potrebne predmete najvišjih cen? Vsak dan čitamo tudi o novih milijonarjih, o novib bogataših. Nedavno je v Mariboru opustil nek manulaktumi trgovec svojo trgovino in je pričel udobno zasebno življenje, Znaneo, ki je dobro poučen o njegovih razmerah, nam je rekel, da ima ta trgovec, ki je pred 25 leti pričel trgovino kot ubog trgovski pomočnik, danes premoženja do 400.000 K, Ali je kak kmet že kedaj s samim kmetijstvora tako obogatel? Vse trgovine so svoje blago pred vojsko po nizki ceni nakupile. Zaloge so Bilfi polne blaga. In sedaj se tisto blago prodaja z nar&* vnost ogromnimi dobički, ki znašajo vefikrat po 300— 500%. Nikomur ne zavidamo poštenega/ dobička, a krivično je, ako edino kmeta slikajo pred svetom kot največjega dražitelja.