—-1? Bdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, '^baja vsak dan Izvzemfi ncdelj in praznikov. -—4 GLAS NARODA Hlst flomtfAjlli delavcev v Ameriki The only- Slovenic čašky* in the United Stat«, Issued every" da y t Sundays and Holiday TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 143. — STEV. 143. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 19, 1909. — SOBOTA, 19. ROŽNIKA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK XVTL Na Ellis Islandu. Za naseljence. vovi naselniSki komisar tel.! nekoliko pojasnijo o takozvanth družbah v varstvo naseljencev. T|infcit iilim pole zastopnikom takih družb. Kake so koristi teh dražb. dvomljtvosti. V novejšem času se je na nasel-mikem otoka, kjer se nahaja glavni naeelniški urad države New York, dogodilo mnogo tacega, kar postavlja nektere takozvane družbe za var-•tvo naseljencev v dokaj čudno luč. Te drržbe so ali narodne ali pa tudi verske in njih Xiamen je pred tmb pomagati naseljencem, ki prihajajo v prvič v Zjed. države. Te družbe pošiljajo tudi na imenovani otok saj po enkrat ali dvakrat na teden svoje zastopnike, da poskrbe tam za naseljence v kolikor je to •ploh po zakonu mogoče, dočim si boljše akrbi, kakor jo nudi naselniš-Id urad sam fbrez družb in njihovih zastopnikov) itak ne moremo misliti, tako da je ta ali ona družba koli-kortoli odveč. Pripetilo se je pa tudi, da je kak zastopnik takih družb, ki se čestokrat nazivlje "misijonar", prekoračil določbe zakonov Zjed. držav in da je skušal ono družbo, ktero naj bi on zastopal na otoku, izkoriščati, deloma v lastne, deloma v interese svojih tajnih zaveznikov, ki kujejo pod krinkami dobrodelnosti dvomljivo načrte. Dogodilo se je tudi, da so M pod krinko dobrodelnosti tiskale in rasdajale razne brošurice z reklamno vsebino glede prodajanja "Sifkart", železničnih listkov in pošiljanja denarja v staro domovino. Koliko se je razdelilo takih brošuric nam sicer ni znano, toda vemo pa dobro, da so se delile. Delitev tacih brošuric, kterih vsebina je poniževalna za poklic kakega duhovna, nas sicer ne zanima mnogo, vendar je pa naša dolžnost, da obsojamo kar najstrožje tako početje, oko slednje ni v soglasju z na-selniškimi zakoni, zlasti pa še ako je v protislovju z odredbami, ktere izda naselniSki komisar na EHis Islandu, kteri je odgovoren za blagor vseh naseljencev. Vsled tega odobravamo v vsem obsegu najnovejšo odredbo komisarja Mr. Wm. William*a, kteri je odredil, da se mora vsem takim dobrodelnim družbam, ki ao zartopane na naselniškem otoku, razposlati vpra-irvalne pole, v kterih so sledeča vprašanja: "Je Vaša družba verska sli na-rodnaf Kako jej je imet Imate liceneof Koliko ravnateljev imitef Njihova imena t Kedo je Va8 poslovodja in kje stanuje t Kedo je vaš zastopnik na otoku, kje stanuje, jeli oženjen ali ne T Čemu *ue zastopani na otoku; kaj počne Vaš zastopnik na otoku, in kak namen i m* Vaša družba f Koliko sob oziroma postelj imate Koliko morajo plačevati naseljenci pri Vas za postelj, jedila, oziroma ■a posebno sobof Ako vzamete ljudi iz otoka, jim li poiščete delo; kako je to delo in kaka Je plača f Prevzamete li t vsakem pogleda jamstvo za Vaše zastopnike f Komisar Mr. Wm. Williams se bode na podlagi odgovorov dotičnih draib ktere bode potem lahko primerjal s podatki, kteri so nabrani gtede družb in njihovih zastopnikov, lahlrfr prepričal, kak« ao koriati, Mama dejanske koristi, koje vlivajo naseljenei od teh družb. Vatel tega izrekamo ia Asms o-pravišsao nado, da bod« Ur. WU-Hm s poaaošjo pomožnega knd* H. Uhla, ki je t* ia« Skrivnosten umor. Truplo v kovčeku. V SOBI NEkEGA KITAJCA V NEW YORKU SO NAŠLI TRUPLO MLADE DEKLICE. Baje je nesrečnica Miss Siegel, vnukinja generala Siegelja. TRUPLO ŠE NI PREPOZNANO. V hiši 782 na 8. Avenue v New Vorku so našli včeraj zvečer v sobi nekega Kitajca kovček, v kterem je bilo truplo neke mlade deklice, ki je bila očividno umorjena s tem, da jo jo morilec zadušil. Kitajec, ki je stanoval v dotičnej sobi, neki William Leon, kakor tudi njegov sosed* Chung Sn, sta že pred tednom dni brez vsakega sledu zginola. Coroner je mnenja, da sta Kitajca izvršila umor istega dne, ko sta potem iz New Yorka bežala. Leon je bil izredno pobožen kitajski kristjan. Njegova soba je polna slik Kristusov in Marij, tn so našli tudi razne izdaje sv. pisma, molitve-nike itd. Begunec je občeval z raznimi misijonarji in večkrat so ga videli v družbi z Miss Siegel, ki je vnukinja pokojnega generala Siegelja. Ker se pa Miss Siegel od 9. junija nadalje ni več vrnila v stanovanje svojih starišev, je policija mnenja, da je ono truplo, ktero so sedaj našli, najbrže njeno. Njen oče pa dosedaj ni zamogel najdeno trupla prepoznati kot ono njegove hčere. Kakor trdi njen oče, mu ni povedala, kam gre, ko je odšla dne 9. junija od doma. S Kitajcem se je seznanila zajedno s svojo materjo, ker sla imeli vedno mnogo opraviti z mi-sjoni za Kitajce. Ixion in Chung Sin sta bila dobra piijatelja. Stanovala sta / 4. nadstropju omenjene hiše, kjer sta imela dve sobi, tako, da se je prišlo lahko iz jed ne v drugo. Ko je prišla policija na lice mesta, sla bili cbe sobi orlprti. Nek Kitajce, ki ima v isti hiši restavrant, je namreč včeraj naznanil policiji, da se je pod vrat mi Leonove sobe pojavila kri na tleh in da je morda Leon umorji n, kajti teden dni ga že ni nil če videl. Policaji so potem v njegovei sobi našli velik kovček, ki je bil povezan z vrvjo. Ko so kovček odprli, so našli v njem truplo nesrečnega dekleta, ki je ležalo z glavo navzdol. Krog vratu je bila precej debela v* v tako privezana, da se je zajedli v knžo. Oekle je bilo oblečeno le v -r>o-lnjej (bleki. Druge obleke v sobi ni našlo. Kanal v Novi Angliji. Washington, 17. junija. Vojni tajnik Dickinson je odobril načrte, izdelane od "Boston, Cape Cod & New York Canal Co." o zidanju novega kanala med Massachusetts Bay v bližini Scussett Beach in koncem Buzzards Bay pri Monument River, toda s pridržkom nadrevizije okrož-rega inženerja v Bostonu Projekt nakazuje zidanje dveh obrežnih nasipov, izkopan je strug vodovja, ki se steka v Barnstable in Buzzard's Bay. Cdobrenje departmenta se opira na poročila vojnih inženerjev, da se s kopanjem dotičnega kanala ne otež-koči vodoplovba. Prsti na nogah so vredni po $416.67. Richmond, Va., 18. junija. Višje sodišče države Virginije je razsodilo v zadevi gospodične Edith Austin Martin, ktero je povozil voz ulične železnice od Richmond Traction Co., tako, da je pri tem prišla od prst na nogi, da je vsak prst vreden po $416.67. Edith je bila povožena pred dvemi leti in pri tem je zgubila vse prste na jednej nogi in jeden prst na drugi. Sodišče jej je prisodilo odškodnino v znesku $2500. se ikri vajo za krinkami dohrodehse- stL Naše rojake pa svarimo, naj se ne ozirajo na nikake eventuelne brošure, eirkularje ali kake lističe, v kterih se dajejo rasni naeveti, ki ne soglašajo a naselniikimi zakoni in od- Najnovješa zabava. Bacili v glediščih. V NEWYORŠKip '' GRGŠ-GLEDIŠČIH " SE V KRATKEM PRIČNO KAZATI POVEČANI BA-CHJ. Vsakdo si lahko ogleda žive povečane bacile potom kinematografov. "LOBSTRI" IN DRUGO. V New Yorku dobimo v najkrajšem času povsem novo zabavo, ktera bode poleg tega tudi skrajnrfTpoduče-\alna. Dr. Robert Lincoln Watkins je uamreč izumil aparat, kteremu pravi "mikromotoskop" S pomočjo tega aparata bode mogoče kazati občinstvu potom kinematografov žive bacile in njih gibanja, tako, da se bode občinstvo lahko zabavalo z opazovanjem življenja bacilov, ki provzročujejo kolero, kugu osepnice, poroke, rumeno mrzlico, poljubova-rje, smeh, jok itd. itd. S pomočjo novega aparata bode mogoče opazovati tudi cirkulacijo krvi in vse drugo, kar je iz higijeničnega stališča za naše prebivalstvo neprecenljive vrednosti. Vsled nove iznajdbe se bodo naša neštevilna gledišča ^ (v New Yorku jih je nad 6000) dokaj spremenila. Igralci, kteri delajo sedaj za izdelovanje kinematografienih filmov, bodi- v nadalje dobili le službo, ako bode v njih krvi mnogo različnih bacilov, kajti le taki bodo dobrodošli podjetnim lastnikom gledišč. Največ bacilov, oziroma igralcev a takimi bacili se bode. potrebovalo za predstave "Apendicitis", ktera bolezen je moderna. Ti igralci bodo nastavljeni v glediščih, v ktera zalaja le eleganten svet. Bacile lenobe bodo dobili s pomočjo prebivalcev našega Blaekwell's Islandu, kjer so podjetniki pri vodstvu tamošnje prisilne delavnice že pričeli iskati potrebni materijal. — Bacile revniatizma in bolezni "lumbago", ki so bile moderne, predno je prišla "Apendicitis" v modo, bodo podjetniki dobivali iz raznibi toplic. — Najdražji med vsemi bacili bodo pa brezdvomno takozvani "Di-vorce-bacili", ki provzročajo ločitve zakonov, kajti plačevalo se jih bode vedno tako visoko, kakor znašajo alimenti divorcane krasotice. SLOVENSKE NOVICE. Za ustanovitev newyorske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. V dvorani češkega D. A. Sokola na istočnej 72. ulici priredijo new-yoriki Slovenci na praznik progla-šenja neodvisnosti domaČo zabavo v proslavo proglašenja neodvisnosti nekdanjih kolonij in ustanovitve Zjed. držav in zajedno tudi v proslavo slavjanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zabava s« prične s sodelovanjem pevskega zbora Domovina in tamburaškega kluba Ilirija, imenovanega dne zvečer ob 6. uri. Vstopnina je prosta. Istega dne popoludne ob 4. uri se ustanovi uewyorška podružnica sv. Cirila in Metoda in zajedno se izvoli stalni odbor. Vsakdo, ki plača na leto 50 centov, zamere postati član te podružnice. Ker se gre tn za narodno stvar, ki je prekoristna, smo uverjeni, da bode vsakdo storil svojo narodno dolžnost in prišel k imenovani seji. p »miki cd Auatro-Ameri-• ua proce odplujejo iz Saw Torka Trat in Reko: 4 MARTHA WASHHTTTON odplaje dme 23 Juija. A temi paraiki doepejo Slovenci ia 3rrati najhitreje v rtoj i njatai traj. Vofaja stava ia Hew Terka do: , Predsednik Taft v smrtni nevarnosti. nek mož iz arkansas a, ki je hotel obiskati predsednika, je sumljiv. v Washingtonu so ta prijeli in našli pri njem revolver in naboje. v norišnico. Umor v pijanosti. Ustrelil soprogo. v teanecku, n. j., je neki westervelt po nocl ustrelil svojo ženo. i otroci vsled Južne republike. Washington, 18.. junija. Tukaj so danes dopoludne prijeli nekega moža, ki trdi, da je polkovnik James Strickland iz Roseberryja, Arkansas, in da je prišel v Washington z namenom, da obišče predsednika Tafta. Ker je bil sumljiv so ga prijeli ia ker se je potem zelo čudno obnašal, so ga izročili opazovalnici v norišnici St. Elizabets. Ko je predsednik Taft prišel iz Bele hiše, je kmalo ugledal Strick-landa, ki je stal v senci nekega velikega drevesa in opazoval predsednika. Ker se je pa predsednik v svojem avtomobilu takoj na to odpeljal, je tujec odšel proti upravnem poslopju, kjer je kasneje zahteval, da mn dovolijo vstop. Ker se je dokaj čudno vedel, pričela je policija sumiti o njem in tako so ga končno areto-vali. Pri njem so na postaji našli velik revolver in obilo nabojev. Na postaji je izjavil, da ni prišel v Washington z zlim namenom, temveč samo radi tega. da b: -e s predsednikom pogovoril o raznih stvareh in vprašanjih. Jeli povedal svoje pra^o ime, ali ne, dosedaj ni dognano. POTOVANJE NA MARS. Nek izumitelj trdi da bode letel po milijon milj na uro. Robert W. Barker f'atersonu. X. J., je izumil t a koz v; m centrifugalni motor, o kterem je prepričan, da bo /. njim rešil probbrr 'prometa vied zvezdami" ali pa med planeti našega osolnčja. P pomočjo nov3 iznajdbe se bode lahko ietalo tako i>o zraku, kakor tudi p nadzraenih prostorih, in sicer brez pomoči vijakov i.li peroti. Kapitali-ti iz države New .Jersej se za novo iznajdbo zelo zanimajo in so že usiariovili družbo, k; se imenuje Barker Co . ktera ima $500,000 delniške sriavnice. Barker je včera; dejal časniškim poročevalcem: '"N< ^mete se čuditi, iiko bodem v par mesecih potoval iz New Yorka v Chicago in ako bodem za vse potovanje r«: Tre bo val k večjem le poldrugo uro. IJverjen sem tiidi. da bode priš< i čas. ko bodemo mogli s pomočjo mojega motorja potovati iz zemlje na Mars ali pa na kako drugo zvezdo. Jamčim tudi, da bode prišel čas. ko bodo zamogli ljudje potovati s hitrostjo po mili-jen milj na uro. Hitrost se doseže s pomočjo gravitacije zemlje in iitmosferienega pritiska na zemljo in r.c podlagi te idejt sem izumil moj motor.'' -o- Cesar Viljem se je vrnil iz Rusije. Prederikshaven Finska, 19. junija. Nemški cesar Viljem, ki je obiskal ruskega carja Nikolaja, je o-stavil rusko vodovje in odpotoval s svojo yachto Hohenzollern v Gdansk©. Njegovo ladijo spremlja neka nemška kri žarka. Včeraj opoludne sta na nemški ladiji oba eeaarja dedovala, toda tem povodom ni prišlo do govorov. Včeraj je bil Viljem na Nikolajevi yachti in tem povodom sta oba vladala govorila nekaj o dobrem prijateljstvu med Rusijo in Nemčijo, kakor je vedno običaj, kadar se sestanejo vladarji. Sedanji sestanek obeh cesarjev je baje brez vsakega političnega pomena. Nemško časopisje je na dolgo ia Široko pisalo o tem sestanku, ktere-ga je tolmačilo vedno tako, kakor da pomenja ohladitev prijateljstva med Rusijo, Anglijo in Franeojo, vendar pa temu ni tako, kajti nemški eesar se je ruskemu earju vaiHl, in slednji napovedanega obiska ni mogel odbiti. Po storjenem činu je pozval sosede na pomoč. Posledice prepira. "NESREČA." Prebivalci drugače tako tihega kraja Teaneck, N. J., so bili včeraj zjutraj kratko po eni uri zbujeni po možu, ki je, oblečen samo v spodnji obleki, letel po Queen Anne Ave. in kričal: "Bog mi bodi milostljiv, ubil sem svojo ženo." Konečno je letel mož na verando hiše Friderika Daurau in ga nagnal iz perja. Ko je stopil Daurau pred vrata, je opazil v Čudnem nočnem o-biskovalcn premožnega zidarskega podjetnika Wm. Westervelta. Videl je tudi, da je mož močno pijan in mu je svetoval, naj gre domov in naj se prespi. "Povem vam, da sem umoril srvojo ženo", je odgovoril Westervelt. Nato je Daurau ukazal svoji soprogi, da moti Westervelta s pogovarjanjem toliko časa. da se vrne in pripelje nekaj sosedov. Daurau, Richard Palmer L. J. Dirig so spremili Westervelta konečno v njegovo, kake četrt milje oddaljeno stanovanje. Nobeden možev ni verjel, da je govoril Westervelt resnico, 'toda, ko so stopili v njegovo spalno sobo, so zapazili tam ležati njegovo mlado soprogo v mlaki krvi. Kroglja ji je prebila dovodno žilo na vratu. Takoj so poslali po policijo in Westervelt je o smrti svoje soproge sledeče izjavil: "Moja žena se je vedno bala pred vlomilci in ko sem prišel danes zvečer domov, sem vzel puško dvocev-ko iz omare in ji pokazal, kako se z njo ravna. Ko sem ji hotel pokazati, kako se odpre shramba za naboje, se je puška slučajno sprožila." Toda ta izjava se policiji ni zdela verjetna,, ker rana kaže, da je zadela kroglja ženo od zadaj in se tam zarila v vrat. Razun tega je o-paziti tudi strelno rano na bokih mrtve. Policija je mnenja, da se je zgodil prav navaden umor in Westervelta so prepeljali pod to obtožbo v Hackensack v ječo. Policija je tudi ugotovila, da je mož popival v sredo celi večer v gostilnah v Engle-wood ter se podal domov v jako bojevitem razpoloženju. Žena Palmerja, ki je spremila svojega soproga v Westerveltovo hišo, se spominja, da sta se zakonska prejšnji večer kregala. Westervelt se je hotel podati na ribolov, a njegova žena je temu oporekala, ker se je bala, da se mož ne bi zopet upijanil, kar se je čestokrat dogajalo. Ko je Palmeijeva vprašala: "Ali je Irena mrtva t" je Westervelt razkačen poskočil in dejal: "Da, in tudi vas umorim, če ne molčite." Hotel se je potem vreči na Mrs. Palmer, & so ga premagali trije možje in ga privezali na steber verande, dokler ni prišla policija. organiz. La Mano nera. na dolenjej istočnej strani našega mesta so baje italijani hoteli pognati šole v zrak. 10.000 otrok je bilo v nepopisnem strahu pred $ombami. ranjeni otrocl Zaplenjen'parnik. V COLONTJ, PANAMA SO ZAPLENILI NEK CUBAN S EH PAR. NIK, KI JE PRIŠEL PO SPANCE. Angležem se je zopet posrečilo pridobiti monopol soli v Venezueli. / AMERIŠKA ZGRADBA V MEXICO CIUDAD. Na dolenji istočni strani našega mesta so pričele krožiti med otroci vesti, da namerava italijanska organizacija zavratnih morilcev I/a Mano nera pognati z bombami v zrak razne šole in vsled tega je prišlo minoli četrtek med otroci do nepopisnega strahu in vzrujanosti. Učiteljice in učitelji so imeli obilo opraviti, predno se jim je posrečilo napraviti med otroci mir in red. Otroci so si namreč pričeli pripovedovati, da so Italijani zahtevali od šolskega sveta za vsako šolo po $10.000 in zapretili, da bodo pognali šole z dinamitom in bombami v zrak, ako se jim ne izplačajo zahtevane svote. Končno je med otroci zavladala prava panika in na lice mesta so moibli priti policaji, da so skrbeli za mir. Vrhu vsega tega je še nekje na Houston St. gorelo, vsled česar so pridirjali gasilci s svojimi stroji memo šole št. 4, v kterej je 2300 o-trok. Otroci so mislili, da so v nevarnosti in so pričeli bežati na ulice, kajti na učiteljice se ni nihče več o-ziral. V veži imenovane šole je nastala nepopisna gneča, tako, da je bilo več otrok poškodovanih. Ravno taka gneča je nastala tudi v ljudski šoli št. 217 na Rivington St., kjer so morali odraščeni ljudje priti aa pomoč, da so dobili otroke iz veže. Istočasno je pričelo tudi goreti na vogalu Henry in Grand St., in to je razburilo tudi otroke ljudske šole št. 12. Od tu se je potem panika j razširila na ljudsko šolo št. 147 na • East Broadwavu in od tam na šolo št. 92, tako, da je v vseh tamošnjih šolskih poslopjih vladala prava panika. Kmalo po paniki so se zbrali tudi stariši kacih 10.000 otrok pred šolskimi poslopji, in se pričeli pretepati * policaji, kajti vsakdo je hotel dobiti svojega otroka. Končno je morala policija rabiti kole, da je izpraznila ulice, na kterih se je nabralo toliko ljudi, da je bil promet nemogoč. Proti kadilcem cigaret. Washington, 17. junija. Po mnenju rear-admirala Seaton Schroeder-ja, nadkomanderja atlantiškega vojnega brodovja, mg bi se kadenje ei-garet med možtvom na krovu brodov kolikor mogoče omejilo. Da -bi onemogočil dobavljanje cigaret za moštvo na krov, je admiral Schroeder v nekem poročilu na mornaričnega tajnika priporočal, da se iz liste la-dijinega provijanta, ki služi možtvu, črtajo cigarete. Schroeder je .v času svojega poveljevanja na bojnih ladi-jabl opazoval učinek kadenja cigaret pri mornarjih in je prišel do prepričanja, da je kadenje škodljivo in tudi nič kaj ne prispeva k pridnosti ljudi za izpopolnjevanje njih" dolžnosti. Najbrže bode mornariilri department v sporazumu a admiralom Schroederjem to priporočilo izvodil v govelje. ______________:___•_____ PASTOR SE VRNIL IZ LOVA NA „ leve. Opisuje, ksV" nevaren je lov na te zveri. Rev. Dr. W. S. Rainsford, ki se je vrnil s parnikom Adriatic v New York, je prebil celo leto na lovu na divje zveri v Afriki in prav intere-santno opisuje, kako nevaren je lov. Izjavil je, da ve prav dobro, da oni, ki v časopisih zastopajo stališče, da lov na divje zveri v Afriki ni nevaren, vendar je on druzega mnenja. Posebno pri lovu na leve sr. prigode večkrat nesreče. Tukajšnji lov je po mnenju pastorja otročja igrača v primeri z afriškim. Dr. Rainsford je pohvalil oba vodnika, ktera sta izvolila bivši predsednik in njegov sin. Zastrupljene slaščice. Williamsport, Pa., 19. junija. Včeraj popoludne so naSli v njunem stanovanju Alberta Munro in njegovo ženo, s ktero se je pred tednom dni poročil, mrtva. Na omari je stala škatlja z raznimi slaščicami. V sobi ni najti niti najmanjšega sledu, iz kterega bi bilo sklepati, da sta bila umorjena in tako prevladuje mnenje, da sta bila oba zastrupljena s slaščicami, ktere so našli v njuni sobi. Munro je bil klerk v pisarni Šefa policije Pennsylvania železnice in je bil star 22 let. Ko so ga zadnjič videli, je bil vesel in zdrav, tako, da nihta ne misli, da bi bil izvriil samomor. Poročil se je dne 10 junija in se je ravnokar vrnil iz svojega ženi-tovanjakega potovanja. ^ __________ ...________________________________ Colon, Panama, 18. junija. V tu-kajšnjej luki so zaplenili cnbanski parnik Oteri. kajti uprava Panamske železnice ni dovolila parniku priti do njenih pomolov in panamske oblasti niso hotele izdati kapitanu potrebne listine, brez kterih parnik ne more pluti v nikako hiko. Za imenovani parnik je plačalo voznino nekaj nad 200 Spancev, kteri so namenjeni potovati v Brazil. Sedaj s« ne morejo ukrcati. Nek tukajšnji hotelir je nedavno oklenil s 500 delavci, ki delajo pri gradnji panamskega prekopa, pogodbo, s ktero so se delavci zavezali, da bodo šli raje na delo k gradnji neke železnice v Brazilu. Ker se pa oblasti boje, da se bode tako nabiranje delavcev ponavljalo, tako, da bod® to koneno škodovalo gradnji prekopa, so jednostavno prepovedale izseljevanje v Brazil. Omenjeni hotelir je nedavno kupil parnik Oteri v svr-ho izvažanja delavcev iz Paname v Brazil. Caracas, Venezuela, 18. junija. Zvezino najvišje sodišče je danee razveljavilo odredbe bivšega pred-sednfka Cipriana Castra, kteri je B pomočjo teh odredb odvzel Angležem monopol soli v Venezueli. Sodišče izjavlja, da so imenovane odredbe protiustavne. Monopol soli preide sedaj vsled te razsodbe zopet v last londonskega sindikata Ethel-beTg. Mexico Ciudad. Mexico, 18. junija. Železničarji bodo s pomočjo vodstev raznih železnic zgradili tukaj svoj lastni dom in danes so položili na slavnosten način temeljni kamen. Slavnosti je prisostvoval podpredsednik Raymondo Corral zajedlo z raznimi dostojanstveniki. Nova zgradba bode veljala $400.000. Štirikratni morilec obsojen. Salt Lake City, Utah, 19. junija. Pri tukajšnjem pokrajinskem sodišču se je včeraj vršila obravnava proti Navahoe-Indijancu Dak Tso Aku. ki je star šele 17 let, ki pa je obdolžen, da je pred par meseci v Aneathd umoril štiri svoje sorodnike. Indijanec je svoj zločin priznal in sodišče mu je vsled tega prisodilo lOletno ječo v zvezinih zaporih v Leavenworthu, Kansas, in v plačilo denarne kazni .*100. Indijanec je umoril svojega strica, teto. sestro in bratranca, ker mu je stric pretil, da ga bode kaznoval, ako ne bode hotel delati. Oenirje v staro domovino pošiljamo: sa f 10.35 sa MJi as 41.10 sa 10S.7S sa 200.00 sa iaaa.ee 100 B00 1000 5000 Poitarina je všteta pri teh rvotah. Doma se nakazane svote popolnoaMt rplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. daek. Denarje nam poslati je najpriK*-neje do 025.00 v gotovini v pripofo-5enem ali registriranem pismu, večje eneske po Domestic Postal Money Jrder ali pa New York Bank Draft. PRANK 8AK8ME OOl, T Oortlasi% §1, Yew Yo.k. Y. Aw, V. _ "GLAS NARODA" (8lov«nlc Dally.j Owned and poblubed by the Slov«nle Publishing Co. (»corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BKNEDIK, Treasurer. Plar« of ItasinenH of the corporation and addnaw of above officers: 8*2 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja lb-1 za Ameriko in Canado.........$3.00 " r*il leta.........1.50 ** Uto za mesto New York . . . 4.00 ** pol leta za me«t o New York . . 2.00 Evropo za v»« leto . . . . 4.50 M " pol leta.....2.50 ** 44 44 četrt leta .... 1.75 *GLA8 NARODA" izhaja v«ak dan iz-v zem - i nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") iwoed every day, except Sundays and Holidays. Sul script ion yearly $3.00. Advert lM«menta on agreement* Dopir-i brez podpiaa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri epreincmbi kraja naročnikov Brnimo, da ne nam tndi prejšnje IvallAčc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na> v : »OLAS NARODA- M Cortland t Sl , New York City. Telefon 4«87 Cortlandt Koncem tedna. La Sa!l<. 111. — Onema, čegar se tiče: "l'važujte ameriške zakone in uvažujte tudi Vašo " Pastoralis kajti vse to zabranjuje psovati na prižnici podjetja in se vtikati v stvari, za ktere bi sc ne smel brigati. Na prižnici propovedujte le "fidem et mores" — in prav nič diuzega!... Ako pa ne znate tolmačiti znani 4'Pastoralis'', potem dobite vse potrebne informacije lahko pri Vsiem škofa... * * # Potovanja iz La Salle, 111., v Cleveland. O. — Za komentar naj na-piiemo hrvatski izrek: "Martin n Zagreb. Martin iz Zacrreba..." Tadi to naj uvažujejo oni — to whom it n>ay concern... # * « * Da pa srno "Koncem tedna" s to zadevo popolni, naj Rev. Kastigarju — sub ro^a — svetujemo, naj poleg ''Pastoralis'' čita tudi kazenski zakonik Zjedinjenili držav in v njem bode našel mnogo, mnogo.tacega, kar duje o veri, temveč, kakor na Kranjskem, o »f a na t izm u — Glasilo "sufragetk" in "sufrage-tičev" je pričelo v s vrli hi/.: . 1. njemu v korist, ko se j ^ v8e^ krajev širne republike so protesti v pravem pomenu besede kar deževali. Med temi protesti je mnogo takih, ki prihajajo od naših narodnih dostojanstvenikov, nadalje prihajajo protesti iz krogov sloven-sko-ameriškega delavstva in podjetništva — skratka: v protestu proti cbisku škofa Bonaventure In nabiranja denarja za nepotrebne njegove zavode v Št. Vidu se je združil ves nad narod v Ameriki Resnici na ljubo pa moramo izjaviti, da se temu niti malo ni čuditi, kajti naš narod se v Ameriki nauči zavedati se svojega narodnega ponosa in zna ločiti pravo od nepravega, ter tudi dobro ve, kaj je narodu v ko-nst in ugled in kaj mu jc v škodo in sramoto. Slovenskim Američanom ce more nihče očitati, da niso dobrega srca in še vedno, kadar jih je uredništvo našega lista pozvalo, naj darujejo po svoje za družbo sv. Cirila in Metoda, za pomoč kakemu rojaku, ki je prišel v nesrečo, za to ali eno cerkev, ali kaj druzega, so se vedno drage volje odzvali, kajti ve-celi so, da darujejo svoje težko pri-siužene denarje v koristen namen, kteri dela le čast slovenskemu narodu tukaj in v stari domovini. Naš narod pa zna tudi ločiti koristno od nepotrebnega in v svojej piaktičnosti, ktero si je pridobil v svobodnej Ameriki, dobro ve, da iz Škofovih zavodov, v kterih se vzgaja zagrizenost in fanatizem, kteri ne more nikdar koristiti, pač pa vedno škodovati, ne more priti nič koristnega, to tem bolj, ako so zavodi usta-r ovije ni po možu, ki se je izneveril svojemu lastnemu narodu in postal vaj j. morala T Kaj je avstrijski t navaden lakaj one avstrijske vlade, parnikt Kaj je značilno prijatelj- i ktera triumfra vedno, kadar avstrij- Stvof In---m Kedo zna to ; sko vojaštvo na javnih ulicah na ne- koanbinirati, kedo definirati in potem | »rečnej slovenski zemlji proliva ne-z t«ga napraviti pravo luč. ki bi dolžno slovensko kri. bode pripravljal za nadaljne propo- vedi... * * * Z današnjim dnem zaključujemo "škofovsko kampanjo", ktera je po vsej Ameriki in tudi v Avstriji obudila toliko humorja med večino in toliko blamaže med manjšino. — Pripomnimo naj še. da se nam je zopet nabralo neštevilno protestov proti prihodu ljubljanskega škofa. Toda mi zaključujemo kampanjo in tolažimo one, ki so se s to afero tako smešno blamirali, s tem, da jim svetujemo. naj nvažujejo stari izrek: "Si Lacuisses, pliilosopbus mansisses"... * a * Clevelandska *' cgjlenšc*" je dobila zopet par vrstic v svoje žalostne predale, ki diše po uradniku "per (Ustauce". Toda oprostimo jim, kajti" uraževati moramo, "da ne vedo, kaj delajo". V ostalem so pa v Clevelandu z nami kolegijalno nastopili, ker zahtevajo od "Amerikan-skega Slovenca" pojasnila glede Jed not i nega doma v Jolietu. — Cleveland in Joliet: z računi na dan___ # * * Vse drugo pa, kar ta "eajtenica" piše, ne moremo kljub dobrej volji vpoštevati, ker vemo. čegava hčerka je ena "cajtenšca". Za njo imamo pa na razpolago tri izreke, ktere naj dajo v okvir in jih potem razobesijo na stene v "urednišbej" sobi. Franeozje pravijo: 14Tel pere. tel flls." — Angleži se o tem izražajo: "A cLip of the old block", a mi Slovenci uvažujerao vedno naravo in pravimo: "Jabolko ne pade daleč od dre- razsvetila in posvetila v ono temo, s ktero se bode naša slovensko-ameri- ika javnost nekoč tudi še bavilaf___ * a • Radovedni pa smo, bode !i tndi v tem slučaju podpisala osemindvajse-toriea kak proterff; bode li kedo po-U-m uvsževal "Pastoralis" In bode li tudi potem kaka slovenska prižni-n tako ponižana, kakor je Ink ona Tak mož pa je — v sramoto celo-krpnega slovenskega naroda — ljubljanski škof Anton Bonaventura, kteri se je prodal nemškutarski avstrijski vladi in ki zajedno s kranjskim predsednikom, čifutom Schwarzom, ovira ves naš narod v njegovem razvoju. In za zavode takega moža naš narod v Ameriki nima in ne sme imeti denarja, kajti narodni greh in na- V La Salle, HI., kjer se ne prepove- rodna sramota bi bila, ako bi se da- roval v to svrho tudi samo jeden je-cuni penny, kajti tudi ta bi bil — Judežev penny. # a * Kakor med vsakim narodom, tako imamo pa tudi med nami nekoliko ljudi, kteri v svojej nerazsodnosti in deloma tudi v zagrizenosti kljubujejo vsemu, kar je korist m; in kar je v prid njihovega naroda. Tako se je našla tudi med nami četvoriea slovenskih duhovnov, ki so bili tako nerazsodni in ki so imeli tako malo narodnega ponosa, da bo sklenili nabirati med svojimi tovariši podpise za svoj protest proti celokupni narodni želji, koja izjavlja, da ljudje, ki v stari domovini izdajajo svoj narod nemškutarski vladi, med nami nimajo kaj iskati. Toda na svojo protinarodno agitacijo so dobili krasen odgovor, kajti kljub vsestranski agitaciji se jim je posrečilo nabrati le osemindvajset podpisov slovenskih duhovnov, do-čim je ogromna večina naše duhovščine v Ameriki znala čuvati svoj narodni ponos, da na sramotno agitacijo ni niti reagirala. Tako je slovenska duhovščina opravičeno kaznovala s zasluženim prezirom one, ki so skušali tudi v svobodni Ameriki nastopati v lakajskih ulogah napram lakaju avstrijske nemškutarske vlade. Toda ako bi hoteli prerešetati onih bornih osemindvajset podpisov, bi ne potrebovali niti pet minut, da bi prišli do zaključka, da je tudi v onej osemindvajsetorici nekoliko desnic, ktere so bile moralično prisiljene podpisati, pa bodisi z ozirom na sorodstvo z Bonaventuro ali pa z ozirom na odvisnost. Vse kasnejše podpise in vse izjave v prid cirku-larja Rev. Sojarja (ki je po našem mnenju moral v javnost kot krinka zn one, ki se skrivajo za njim) pa mora naš narod iz logičnega stališča itak smatrati neveljavnim, kajti prisiljena stvar ni nikdar dobra in se je nikjer ne uvažuje. * a * Vsled imenovanega cirkularja in velikanske blamaže, ktero so všled tega doživeli gotovi krogi v državi Illinois (ki si v svojej naivnosti domišljajo nekaj o "vodstvu" našega naroda), je pa zadobila vsa afera skrajrio smešno lice in bi nudila celo našemu ameriškemu humoristu Mark Twainu obilo materijala za kako slove nsko-amei'iško humoresko ali pa s-aj satiro. Toda od smešnosti do podlosti pa čestokrat tudi ni- daleč in kot nekak refrain illinoiske blamaže nam prihajajo, sedaj poročila, kako se — na primer v La Salle, I1L — oneeašča katoliška vera in cerkev s tem, da zlorablja tamošnji župnik prižnico v to, da v zavesti si svoje blamaže udriha po našemu listu in celo po našemu narodnjaku Frank Sakserju, ki nima pri vsej aferi ničesar opraviti. Tako je tamošnji župnik v nedeljo dne 13. t. m., ko &o je vršila procesija sv. Rešnjega Telesa,- posvetil Gospodov dan, mesto katoliškej veri in svetosti dneva, — našemu listu. S^ li na ta način služi Bogu in sv. veri ali ne, preraščamo razsodnosti naših čit atelje v samih, ki hodijo radi v cerkve, da dajo Bogu, kar je božjega, nikakor pa ne, da bi tu morali poslušati napade na one ljudi, ki vedo, kaj je pravo in kaj pomen j a sramoto našega naroda. — Ne vtikamo se radi v esobuosti, ker nečemo biti malenkostni, toda v prid katoliške vere same, kakor tudi v prid dostojanstva katoliške cerkve svetujemo Rev. Ka-fctigarju in vsem eventuelnim njegovim posnemovalcem v Lorainu, Ohio, in drugod, naj služijo v cerkvah le bogu in veri, nikakor naj pa ne zlorabljajo cerkev v agitacijo in nedostojne napade na ljudi, kteri znajo itak sami za-se skrbeti. Uvažujte toraj vedno, predno bi Vam prišlo ra pamet, na tak način grešiti v cerkvi, ono, kar je določeno v "Pastoralis"... Ako Vam je vsebina tega nepoznana, kar je uprav nemogoče, potem je umestno, da 3e v prid katoliške vere "same, kakor tndi v prid verstva našega naroda, potrudite k dotičnim Vašim Škdfom, ki Vam lahko temeljito in poleg tega še na temeljit način razlože, da osobni napadi ne spadajo v cerkev in da za-niorejo vsled takih "propovedi" nastati skrajno neljube posledice.... * a * V dokaz, kako naš narod v svojem zdravem razumu sodi o "škofovskej kampanji", naj tu navedemo izmed r.eštevilnih pisem samo jedno, in šifer tako, kakor je pisano. Pismo se glasi: , ' "Cenjeni gosp. urednik "€JIas Naroda":— Čestitam Vam iz srca, gosp. urednik, kakor tudi gosp. Rev. Smoleju, za'objavljene članke proti škofu Jegliču. Ko bi mi bilo mogoče gosp. urednik, bi Vas kar objel! Kako revše mora biti urednik "Amerikaaskega Slovenca", ki je objavil oni cirkular za pomofc pri beračenju za Škofovo "prisilno delavnico"*^ §t. Vidu. Škofu niso rikamski Slovenci prav nič pri srcu, pač pa amerikanski dolarji. Proč toraj s takim "Slovencem", kajti ko-kkor bolj bode oddaljen od nas, tem bolje bo prebaval naš želodec. Ako bi pa rad videl Ameriko, naj ne zabi privleči seboj kolego Schwar-za, s kterim naj beračita pri Nemcih, ne pa pri nasi Nemci bodo ono dvojico gotovo pogostili s klobasica-ini in " Sauerkrautom". Spoštovanjem Vam udani John M.... Stoyestown, Pa." Taka pisma piše naš dobri narod, ki b trdim delom preživlja sebe in svojce na pošten način, ki mora v stari domovini skrbeti za borna svoja imetja, da ne pridejo v roke našim največjim nasprotnikom Nemcem in nemčurstvu prodanim izrodom, ki pa kljub temu ne pozablja na vero svojih prednikov. Taka pisma dobivamo iz jedra našega naroda, ki si gradi tukaj svoje božje hrame, da posluša v njih domačo besedo slovensko o veri prednikov, ne pa o hujskanju in fanatizmu, — In dokler za-moremo računati b takim narodom, ki se zaveda svojega narodnega ponosa, toliko časa je med našim narodom zaman vsaka agitacija za fanatizem, strankarstvo, šovinizem in za zavode ljubljanskega Škofa; zaman je tudi vsaka agitacija proti "Glasu Naroda", ako pravilnim načinom odpira oči ameriškim Slovencem, ki niso lakaji kake nemškutarske vlade, temveč prebivalci dežele, kakoršnjo zamoro ustvariti le sveta ameriška svoboda. « » * * V trdnem prepričanju, da je uredništvo našega lista storilo svojo sveto časnikarsko dolžnost, ko je * imenu večine slovenskih Američanov nastopilo odločno proti obisku ljubljanskega škofa kot eventuelnega emisarja nemškutarske avstrijske vlade in v sladkej zavesti, da zna naš narod sam določati o svojih svetih narodnih) dolžnostih, zaključujemo danes "škofovsko kampanjo". Slovenska ameriška javnost je govorila; govorila je tako odločno in zavestno, da je opozicija bila tekom štiriindvajsetih ur uničena in da se danes med ameriškimi Slovenci od Atlantika pa vse do Pacifika razlega samo jeden klic: "NE V AMERIKO — BONAVENTURA!" In v .-led tega se ne bodemo oairali nn napade in osobne žalitve iz Uli-^loisa, pač pa bodemo reagirali na l.aein, ki bode rojakom dobro došel, doČim bode gotovim krogom skrajno neljub... DOPISI. Franklin-Conemaugh, Pa. Cenjeni gospod urednik: — Po dolgem času naj mi bode zopet dovoljeno napisati par vrstic v cenj. rem listu; namreč sporočiti rojakom o tukajšnjem položaju. Kar NARAVNA CALIFQRNIJSKA VIN* Pogorel je popolnoma Budjev mlin na Seavnici pri Radgoni. Mlin je imel obrat z bencinmotorjem, kteri je bržkotne ogenj povzročil. Kljub napornemu delu gasilcev ni bilo moti ničesar rešiti. Mlin je bil zavarovan za 16.000 K in je pogorel dosedaj v 50. ietih ravno 5krat. KOROŠKE NOVICE. Konkuiz. Nad zapuščino tovarnarja Konrada Pronjha. ki se je, kakor znano, ~am usmrtil, je proglašen konkurz. Konkurzni komisar je de-želnosodni svetnik Nadamlemski, začasni upravitelj pa dr. Maks Mi-regger. Iz Beljaka poročajo, da sta se na binko^tno nedeljo dva hlapca tvrdke Maier vtopila pri kopanju konjev v Sentlenarškem jezeru. Jeden hlapec ki ni znal plavati, je jezdil na konju v jezero. Konj ga je vrgel raz sebe in njegov tovariš mu je šel na pomoč. Oba sta se zamotala v vajeti in sta kmalu utonila s konjem vred. Trupli ponesrečencev so našli. v St. Vidu ob GCnl je umrl 1. junija infuliran prošt in častni kanonik Gabrijel Lex v 83. letu svoje starosti. Beljaška mestna občina namerava zgraditi veliko elektrarno ob Žili, ki Slovanska banka. Po načrtu, ki ga je izdal odbor za osnutje "Slovanske banke", bi bil generalni ravnatelj banke Čeh, drugi ravnatelji in njih namestniki bi bili Rusi, Poljaki in južni Slovani, za vsako mesto po jeden. Banka bi dopisovala v vseh slovanskih jezikih, sprejemala menice vseh slovanskih zavodov, ter posredovala in podpirala promet med posamičnimi slovanskimi deželami. Italija. Minister vojne mornarice je dal povelje, naj se zgradi 10 tor-pedovk za službo na odprtem morju in jednega aviza* te ladije morajo biti v 20 mesecih gotove. Predsednik parlamenta je na nekem banketu njemu na čast v svojem govoru dejal. da mora biti Italija vedno oborožena ter imeti svojo u3odo v svojih rokah. Nikdar več ne sme Italija čutiti pritiska ob meji prežečega tujca. Med zavezniki se bo tekmovanje v oboroževanju na suhem in na morju s podvojeno močjo nadaljevalo. Poljaki v zapadni Nemčiji. Vsa brutalnost pruske vlade ne more poljskega naroda zatreti, da, poljski živelj se kljub vsem nečnvenim gasilstvom širi celo po zapadni Nemčiji, kje/ obstoji že nad 100 poljskih sokolskih društev. Posebno na West-falskem se poljski živelj zelo razvija v mestu Recklinghausen je že veči- Pred 11 leti je slavni in obCe znani zdravnik od ColIIm. few York Medical Instltata ustanovil v korist moških žensk in otrok naSih rojakov ta prekoristni In nre-potrebni zdravniški zavod. V tem času Je mnog naših bolnih rojakov zadobllo popolno zdravje in mnogo moških in žensk svojo prejšnjo moč Na ta način je bilo osrečenlh mnogo družin. -Ta velikanski uspeli in nepopisne dobrote za človeštvo pa je pripisati edino le vestnosti zdravnikov. kateri imajo neko posel, osebno čustvo do bolnikov, kakor da b bili Isti njih lastni bratje ali sestre. Nadalje svežim in pristnim zdravilom, ka tera delujejo hitro in sigurno in ka tera se napravljajo v lastnem kemi čnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravna teljev, kar jamči bolniku v naj krajšem času popolno ozdrav ljetjje. Najtočnejša postrežba in najnižje cene. Pozor rojaki! The Collins New York Medical Institute je prvi. najstarejši večji In najzam____ vejši zdravniški zavod za Slovence v Amerilii. kj< se nahajajo naj boljši in n bolj izkuše ni ter zanesljivi zdravniki. ne stori kako dol-o sta bolni In kako težka je bolezen in če so as drugi zdravniki že odslovili kot neozdravl^ — ne izgubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zlr.-iv-nike tega zavoda, ali jim točno v svojem mater.nem jeziku opisali svojo bolezen ter jim natanko označili vse simptome In vzroke bolezni, ker Vam zamorejo še pomagati. Speicalisti za bolezni oči. ušes. nosa. grla In kožinih bolezni. Najboljši operaterji za vsakovrstne operacije. T* Veliki Stroj (mašina) z X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško telo ter se zamore najti vsaka najbolj skriv-a bolezen. _ ~ Veliki električni stroj za bolezni, katere se morajo z elektriko zdraviti (živčne bolezni). takoj po veliko zdravilno knjigo Človek, Pišite „ njenovo življenje In xdravnje. katera se Vam takoj dopošlje. ako pismu priložite za 15 centov'poStnih znamk. rj^ Dr. J. J. McGlade. Dr. J. p. Co> le zdrnvniAkn ravnatelja. Collins New York Medical Institute HiO WEST 3Ath STREET, NEW YORK, IM. V. Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 1UO lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre-pisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po j $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo, da bi se na njih nastanili dobr' Slovenci, kteri bi .... .... lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom iedneea leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. 8 Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiše. Skrbelo se bod tudi xa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parka, N. J. Ne opustite lepe prilike. Poiljite money order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite: PRINfcE REALTY CO., 99 N9ssau Street, New York City. Avstro - Amerikanska črta | preje bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slivence in Hrvate. NA PRODAJ - Dobro črno in belo vino od 35 do 41 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov ealona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vtna, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. * Sladki moit 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nixko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjem 1 STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa Co., California Zdravju najprimernejša pijača je «&»«&> LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad) tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * *«>•- st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,el.sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vset, .•ujsio gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clalr * & kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. t > ča. Izpred novomeškega porotnega •oditi« se poroča: Alojzij Koretič, kolarski pomočnik, star 22 let, pristojen v občino Sv. Kril pri Kostanjevici, j« obtožen, da je v noči od 2B. na 20. sntea 1000 v Kočevju Karal Plautzu zadal z odprtim iflpnim poikodb^, vsled Novi parnik na dva v?jaka ' Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Vni spodaj naveden, novi purobro di i»a dva vijaka imajo brez-žični brzojav: alice, laura, martha Washington ARGENTINA. V mesedb maja in janijn do-deta »gor t J navedenemu brodovju prldrnitia le dTa draga nora pot Bilka parni Ve. Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred so d»t TRSTA............................................$33.4 H LJUBLJANE .!................................... 33.6C REKE..................................;........... 33.o< ZAGREBA......................................... 34.2« KARLOVCA...................................... 34.2' D. KAZRED do TRSTA ali REKE...................... $55.00, 60.00 1 65.4* PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član drniine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le v slučajm nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, nI kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JO0EPB TB IN EE'S H Trinerjevo ameriško elixir grenko vino «COItTKRtt> je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno apliva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnoBt teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odstranja iz telesa nepotrebne delce hrana. Kadarkoli je slast do jedjj slaba sa čutite trudne je vaše spanje nemirno je vala obrazna barva bleda 1« priiel čas, da rabite TRIMO flUlEMO EUIIR GRENKO P, kar uredi v»* prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obrazne barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite^ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah U. S. Varstvena itevilka 346 garantira za čistozL Joseph Triner, South Ashland Avenue, ' CHICAGO, 111. Neprecenljiva je Trinerjeva slivovica In borovička. Vprašajte pri vašihjznancih. .....-' V padi&aHoveJ senci. Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. (lfedaljevaaja.) "N«! Če veruje človek pravo ali nepravo, mi je oboje jako resno. Mogoče vidim starega Mibareka, in je mogoče, da si vstvarim sodbo. Kje pa pravzaprav s tan nje t" "Na gori." "Mogoče celo pri razvalini t" "Ne samo pri razvalini, ampak eelo v nji." "To je — da, to je seveda jako zanimivo. Zakaj pa je Sel gorif" "Da bi pregnal zle duhove." "To se mu pa žal ni posrečilo." "In vendar!" "Saj prihajajo ie vedno in zavijajo ljudem vratove na hrbet." "Samo nekaj izmed njih. Duhovi so jako mogočni. Nikdo, tudi stari Mibarek. jih ne more takoj odgnati, in to tndi radi tega ne, ker je samo jedna noč v letu v kteri se lahko dnhove premaga." "Ktera noč je tot" "Jaz ne vem. V vsaki taki noči se je starcu posrečilo, da je premagal jednega duha, toraj vsako leto jednega." "To je toraj skupaj Sest t" "Da. Če jih hočei videti, ti jih pokažejo." "Kaj se jih tudi lahko vidi t" "Seveda, njih trupla." "Potemtakem so imeli duhovi tudi trupla!" "Da, ker drugače se ne bi mogli prikazati nobenemu umrjočemu! Navadno nimajo telesa, toda takrat, če se hočejo storiti vidne, ga rabijo, Ib v takem telesn se jih lahko vjame, če se zapre vse odprtine, da ne morejo zopet na prosto." "To mi je novo. Pogledal bodem prav gotovo trupla teh duhov." ".Ta7. te bodem peljal. Tudi na goro in v razvaline grem s teboj, če sahteval. a samo po dnevu. Po noči me ne spravi noben človek." "Mosroče tudi re bode nobeden zahteval takega junaštva od tebe. Toda. vprašati te imam še nekaj druzega. Ali si že bil kterikrat v Rado viču t" "Da, mnogokrat in tudi še dalje." "Ali poznaš kraj Zbigancit" "Bi! *em «amo enkrat tnm za jedno samo uro. Majhno gnezdo je, ki leži med dvema rekama." "Posoam obe vodi To ste Bregainiea in Sletovska. Ali poznaš kaj ljudi tamkaj f" "Malo." "Mo*oče mesarja Čurakaf" "Tega ne poznam." "To je ikoda!" "Zakaj, efendif" "Rad bi te po njem vprašal.'' "To lahko storimo v OstromdžL Našel bodem pač kaeega, ki ga pozna." "Prepusti to raje meni. Vprašati se mora jako previdno in nikdo ne sme vedeti, da se za njega zanimam. Tam, v bližini Zbiganee mor* biti neki kraj, ki se imenuje Zntova koča. AH si mogoče že slišal to imet" "Zdi se mi, a se ne morem natanko domisliti." "Potem naj bode tako, kakor da bi te nič ne vprašal." "Ali je mogoče v zvezi s kako skrivnostjo!" "Na vsak način." "Glej, glej, toraj imaš tudi ti skrivnosti! Toda zadržuješ se in jih ne izpoveš. Če pa pripovedujem svoje, se mi smejite, kakor na primer preje, ko sem govoril o starem Mibareku." "To vendar ni bila nobena skrivnost, ampak čisti čudež." 1 'O, teh se lahko še mnogo na njem opazi. Tako je na primer tako suh, da se sliši klopotati njegove kosti, kadar hodi." "Nemogoče!" "Govorim resnico. Vsakdo je že slišal." "Tudi ti!" "Tudi jaz s svojimi lastnimi ušesi." "Radoveden sem, če bodem tudi jaz slišal klopotanje njegovih kosti." "Prav gotovo, če bodeš dobro pazil," "Kako se pa oblačit" "Okolu golega tele.-a ima obvezan pas, star, prostoren kaftan, v kterem je veliko, veliko žepov, krije njegovo telo, in okolu glave ima ovito staro ruto." "Ali ne nosi čevljev, ali sandal t" ^ "Nikdar, tudi po zimi ne." "Kakor se vidi, ni prijatelj kterikoli luksusa ne.--Kaj je to! Tukaj se mora nekdo skrivati." Prišli smo v pokrajino, redko obraščeno z grmičevjem. Moj konj je začel na ta način sopsti, kar je vedno gotovo znamenje, da je kak tuj človek v bližini. Obstanem in pogledam" okolu. Nikogar ne morem videti. Tudi drugi obstojijo. "Jezdimo dalje," meni Turek. "Kaj nas to briga, če je kdo tukaj!" "Mogoče nič, mogoče pa tudi. Jaz sem navajen,, vedeti, koga imam za seboj." "Potem hočeš menda celo iskati!" "Moj konj mi bode povedal." "Alah! Ali sra bodeš vprašal?" "Na vsak način." "Jn on odgovori?" "Natančno in razločno." "Kakor balimuka oslica! Kak čudež! In mojim čudežem niste hoteli verjeti!" "To ne bode nikak čudež, ker konj mi ne odgovori v mojem, ampak svojem jeziku, kar bodeš takoj videl Pazi!" Seveda govorimo tiho. Naženem konja nekoliko korakov naprej, in uboga me, ne da bi se zoperstavljal. Tudi na levo se pusti radovoljno obrniti. Ko popravljam po najnižjih cenah, • delt trpežno in tanesliivo. V popravo za oesljlvo vsakdo posije, ker ^m le mmš 16 let tukaj v tem poslu ln seda} v ne-jem lastnem domu. V popravek ftt> mem kranjske kakor vse drage harmonike te raCunam po delu kakoiiao kde aahteva bres nadalinih annSaal. JOHN WENZEL. 1017 E. 62nd Str.. Cleveland. C. skozi grmičevje. Kmalu opazim moža, kterega je začutil moj konj. Oblečen in oborožen je kakor kavas> in leži prav udobno na mehki travi in kadi svoj čibuk. Po njegovi, zadovoljnost izražajoči vzunanjosti je videti, da živi z Bogom, svetom in pač tudi samim seboj y najlepšem prijateljstvu. Celo pogled na pet oboroženih možkih ga ne spravi iz ravnotežja. Gotovo smo ga motili v prav globokem čeftk "Alah bodi s teboj!" ga pozdravim. "In z vami!" odgovori. 'T '^fHg^i Vidi namreč tudi druge, ki mi sledijo do njega. "Kdo si ti prijatelj!" ga vprašam. "Ali ne vidiš!" "Kavas!" "Da, policaj padišaha,,kteremu je cel svet pokoren. Alah naj ga blagoslovi!" "Prav tako! Potem pade tudi na tebe del blagoslova." "Toda slabo! In še to delce se točno ne izplačuje." "Kje si nastavljen!" "V Ostromdži." "Koliko tovarišev imaš tam!" "Še devet." "Potem vas je deset kavasov. Ali imate veliko opraviti!" (Dalje prihoda ji*.) POZOm SLOVENCI n KBTAXIV Podpisani priporočam vsmd ji h a jofisn rojakom v CUeagi, HL ia lici svoj dobro irsjtoi S A L O O H. Na razpolago imam tndi tepe kegljišče. Točim vedno sveže 8 cap pivo, jako dobro razne likerje ter prodajan se. Postrežba aolidaa. Predajam tndi in robredne listke sa črte po izvirnih eenah. Pošiljam denarje v staro domoviap laanrijlil ■ 1 a potom po dnevn sem z banko Frank New York a Sioji k JOSIP Av_ Se. V Ce, e DL 32 Cortlandt Street, Podružnica 5104 ST. CLrAIR AVE. IV. E., New York, K Y CLEVELAND, Ck Hko si namenjen šeno, otroke, ali pa a»roc nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebujei človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podufii mo .ujaae sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem orada (Ellis služimo jim vedno v najboljfto pomoč. HvstnjsRi denar * kupujemo in prodajamo ft dnevnem kurzu. Ako potuje* staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupil ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj jzplača^ nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imaik iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piii svojcemt da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo le pieM! Ima.teli v staro domovino kom* B»» ko pooblastilo poslati, obrnite se n* nas, mi vam ceno in brxo* postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k teci vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije sv off vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel aitnoati ko se domu vrne. jfalito m rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino s doDnn> » brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere teObegi izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod n&tit vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it : ai odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d s- pr dt cn dan pred odhodom parnika v New York. Vs?k potujoč rojak naj nam piše ali brzojav* *aa pride v New York iu na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prthagt ter ga odpelje na parnik. ?akar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne -ia D nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandl in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožn.rt angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotreb'iih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* 1* ljudi dvomljive vrednosti. Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovi veste, kam pridete m Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pra dajo brezdušnim oderuhom, kteri sp«J|ejo ljudi nav^djt^ na slabe parnikc. To je zelo tra$ar *-* koristno* Sonarje pošiljamo na vse kr?.je sveta najhitreje in najceneje. Vs&»» narna poSHIiatev po poslana pride v stari kr« -_ do 12 dneh; vse vso«-* izplačuje za nas c. k posta* h<-ati. 1 niča. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane* n+o* kial čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter _)ih n-ilagetr.o v zanesl .ve hranilnice a*i ,'!uice po 4 in 4^2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi iz^rno arauuoo knjižico, Obres? »■ d dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje- Novo! Novo! Kdor naroČi 60 havana cigar za $2.50, dobi 50 pakeleov tobaka. Ta ponudba velja samo za en mesec dni. Zaloga avstrij. boanilkega, hercegov. tn vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 F. 119. St., New York je zdravilo, ki mu koristi kolikor sploh mogoče. Za utrujene možgane, slabe in zdelane ž vce, nervozne glavoboli, duševno potrtost, nespečnost, histerijo, živčne bolesti, Živčno on«*m^gloBt itd., gn nima para. Cena Sr.oo. Na prodaj pri vseh lekarnikih. SEVER0V0 OLJE SV. G0THARDA rabljeno po navodu na steklenici. To je najboljše vsestransko mazilo za domaČo rabo Vsaka modra mati naj bi imela steklenico tega olja v svojem gospodinstvu. Cena 50c. Ne sprejeti nadomestil. Zdravniški »vet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RftPiDS iOWA Frank Petkoviek j 718-720 Marini Strast, WAUKEGAN, J^ J^ J^ lUNOK thwmdmlm S— VIHA. eaHillH " rT90t)i trnmtmrn SMODKX—PATKMTO> V ANA zmiAvaA. Compagnie Generale Transatlantione. [Francoska parobrodna družba.J -Glas Naxtoda" 82 Cortlandt Street, New York. Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: «'La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih mod LaSavoie" " " " ..................12,000" 26 000 « La Lorraine" " « " ................. 12.000 " 25 000 « "La Tenraine" " " » ..................10 CK»0 " 12 000 " •> "La Bretagne"................................. 8>000 *< 9 Q00 •« " La Gascogne"................................ B>00o " 9.000 " Olavos agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cbeaebroagh Building. Paniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: . Podružnice -I Ljubljanska kreditnabanka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - •LA LORRADTB •LA FBOVKKCK •LA 8AYOIS •LA TOUBATKX La Bretagne M. Jaaija 19*0 L jmbja IMS t. jatija 1M9 1A friijc 1MB M. *** •LA LORRAINE •LA TOURAINB •LA SATOIS La Bretagne •LA LORRAINE 38. MUja 1MB. 5. avgusta 1MB. 12. avgusta 1MB. 19. avguata 1BBB. 26. avg. 1909. Splj©tLCjjov©c ln Trgt a Oalnlika glavnloa • K 3^000.000, • Sprejema vlogo naa knjižic« koči račun ter je obrostu)« in rta po člatlh' Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kura. 2iaS zastopnik za Ziedmjea* države je tvrdka FRANK SAK86R CO.« Cortlandt Str^t, New Spljet, Celovec ln Trst » • Rezervni fond • K. 300.000. • TOKOMA PLOVITBA. Parnik CHICAGO ia dva vijaka odpluje dne 1. julija ob SL Parafci a ncA tiiimuuI bmajm f Jva vgaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, HL