354 Dopisi. Iz Prage 10. okt. — b — Končavajo se prijazni, res pomladni dnevi jesenski, — končava se tudi zidanje narodnega gledišča, ki ga osipa vsaki dan množica ljudi, da vidi, kako se lupi in lici za Prago in narodni življej tako važno poslopje; konec je tožbe „Pozorovea, pa pričenja se druga proti „Hlas-u" ; — konec je kolačev in osem-danje slovesnosti v čast sv. Vaclava, pomočnika in varna kraljestva češkega, ki je jako oživila mesto; kajti trgi so bili polni blaga in ljudi, ki so prodajali in kupovali; Vaclavsko predmestje, več večerov lepo razsvitljeno, je odmevalo lepih narodnih pesmic na čast sv. Vaclavu, ki mu je bila napravljena kapelica sredi trga. Kavarne in p i varne, gostivnice in ulice mrgolijo že dijakov, ki jih priganja v mesto novo šolsko leto; povsod se vidijo različne narodne obleke. — 6. oktobra je bil namesten novi rektor magni-ficus; pri tej priliki sem čul, da je tukaj bilo lani 12 Jugoslovanov, letos jih bode menda več; Slovencov je dozdaj tu le troje. V češkem jeziku bojo na vseučilišču učili: v oddelku bogoslovnem en profesor 7 ur na teden; v pravd oslov nem 4 profesorji 20 ur na teden; v zdravi 1 o s I o v n e m 4 profesorji 8 ur na teden (med njimi Purkviie 3 ure}, v modroslovnem 6 profesorjev skupaj 21 ur na teden. — Po poljski bode učil en profesor 4 ure na teden poljski jezik in literaturo. Staroslovenščine, kakor se kaže, ne bo nič; gosp. profesor Hatala je neki ostal za prvi semester na kmetih, ker boleha, kakor pravijo. Z Bogom ! Iz Zagreba. (Očitna zahvala.) Prišedši spet v Zagreb za prvo dolžnost spoznam, očitno zahvaliti se vsem svojim dobrotnikom na Kranjskem, kteri so mi k mojemu dvakratnemu potovanju v Zagreb radovoljno pomogli, da zamorem tu nadaljevati svoje študije, ktere so mi po žalostnih overah zabranjene bile v Ljubljani. Ravno tako se očitno zahvaljujem vsem tukajšnim dobrotnikom, ki mi so z drage volje pri roci in ki po očetovsko za me skrbe. Vsa moja zahvalna pisarija, kakor tudi vsaka ust-mena zahvala je veliko preslaba, da bi srcom blagočutnim zadostiti mogla — izrečem le kratke besedice: Bog Vam povrni! Ludovik Tomšič, petošolec v Zagrebu. Iz Gabri j a pri Ipavi 5. okt. — Iz vseh kotičev mile nam domovine se bere sem ter tje po „Novicaha, kako se je tu ali tam letošnja letina obnesla. Pa vendar od nikjer ni slišati, da bi bila tako slaba, kot je pri nas, posebno kar se glavnega pridelka tiče, ktero je rumeno vince. Res je sicer, da je v obče v ipavski dolini skoraj dobra srednja letina ne samo za vino, temuč tudi za druge pridelke. Vino je pri nas kot v drugih brdovitih krajih glavni proizvod, s kterim si marljivi kmetic razne stroške poravnuje, kadar ga proda. Povsod v okolici se veselijo vinskega pridelka, le pri nas je druga. Slana je, kot v okolici, al sicer bolj in v više stoječe vinograde segla, ter jih posmodiia; kar je pa ta pustila, je toča dvakrat tako omlatila, da je bilo joj! Ni se toraj čuditi, ako imajo premožni kmetje, ki so druge leta po 100 do 200 eebrov vina pridelali, letos le po 6, najviše po 10 čebrov. Žita je bilo, kot navadno, malo, ker ga le po dolinicah sejejo; fežola je bilo še nekaj , ker ga tudi po vinogradih sadijo , sadja je bilo tudi jako malo ; kar ga ni že slana v cvetji pomorila, je kasneje toča potolkla, da je, če ne vse precej, vendar kasneje in popred ko je dozorelo, doli počepalo. Kar je pa še skoraj najbolj milovanja vredno, je pa to, da je se dozdaj veliko takih noreov, kteri trdijo, da so „coprniki^ to je, bolj učeni ljudje, postavimo, duhovni, dijaki itd. krivi škode, ktero toča napravlja, in da jo tudi oni sami naprav-Ijati znajo! Kdaj nek se bojo takim ljudem možgane zve-drile! Naj pri ti priliki še omenim, da sta pred nekoliko dnevi ponoči dva tatova nekega potnika na poti med Sent-Danjelom in Gabrijem oropala. Revežu, ki je pri svoji teti v Trstu bil, ktera mu je za pot nekaj denarja podelila, sta potepuha ne samo te krajcarje pobrala, ampak ga še celo slekla, le srajco sta mu pustila ter ga na pol nagega odpravila. Med tem, ko ga je namreč eden slačil, mu je drugi nož na prsih držal, da ne bi zinil. M. Mihaeljev. Iz Ribnice 8. oktobra. J. H. — Pošljite drage nam „Novicea žalostni klic po pokrajnah slovenskih! Ravno smo svojo poljino pod streho spravili, ravno smo mislili Božje dari v miru iu hvaležnem veselju vživati, kar — ob eni čez polnoč strašui glas zadoni: Gori! goril — In ko vstanemo, vidimo lepo io pridno vas Slatnik, ki 29 hiš šteje, vso v plamenu! Le štiri, skoraj najslabejše hiše so ostale, drugo vse je zgorelo — le živinico so oteli. Pomoči skoraj nobene ni bilo. Možkega spola , zunaj otrok in starčkov, skoraj nikogar ni bilo doma — vse je od doma v trštvu z rešeti; voda je deleč, in vas na hribcu stoji, suho pa je bilo vse! — Vsi pridelki, mrva, obleka, pohištvo — vse je siromakom zgorelo. Mi zlo vreme prihaja, zima «e bliža; pohištva ni, obleke ni, hrane ni, ne za ljudi ne za živino. Prosite toraj po vsem slovenskem svetu, ki bratom s toliko kršansko ljubeznijo rad pomaga, obilne pomoči, nagle pomoči! Denar, zrnje, obleka — vse bo zaleglo, vse bomo hvaležno sprejeli, in skrbno razdelili siromakom.**) Iz Podgrada v Mehovom na Doleiiskem 4. okt. Po stari navadi vam dam na znanje, da po naših dolenskih goricah je bila letos trgatev večidel že okoli 18. in 19. septembra dovršena. Grojzdje je po nekterih goricah zlo gnjilo. V St. kocijanski fari pa v lepstanskih, bojiniških in vinovrških goricah se sliši, da je letos prav dobra kapljica, akoravno ne lanski enaka. — Kjer ni bila spomladanska slana trsja zadela, je mošta skoraj več kot lani; veliko vinorejcov ga je pa komaj tretji del od lani dobilo. Bog daj, da bi tega s pametjo pili in Boga hvalili! J. O. Lepstanski. Iz Dolinskega. • Prihodnji pondeljek 20. dne t. m. bo v Trebite m veliki dan — volitev bo poslauca za deželni zbor. Bitva volitvina bo živa — kdo nek bo zmagal, ker vsaki dan slišimo od kakega novega ponudnika (^kandidata). Gospoda Luka Svetec-a v Kočevji, ki so ga ..Novice" živo priporočile, priporoča ravno tako tudi ,,Da-nicaa, ktera pravi, da bi jo pač dobro zadeli, ako bi tega v vsakem ozira bogato dušno obdarovanega, za pravico iti narod vsega unetega gospoda izvolili. Za-nj je tedaj največ želja, da bi izvoljen bil. — Se dva druga imenitna gospoda sta, od kterih za gotovo vemo, da sta se oglasila za to volitev: gosp. prof. dr. K lun iz Dunaja in gospod Del Negro, svetovavec više deželne sodnije v Gradcu. Dr. K Ionov program smo brali v nemškem ljubljanskem časniku **), v kterem naznanja, da je marsikaj vidil in skusil po svetu, kar bi utegnilo koristiti domovini, — da je pred vsem Avstrijan, potem pa za ravnopravnost slovensko; Slovenec naj nikoli ne pozabi, da je Slovan , pa naj se tudi ne zapira pred vsem tujem v svoje gnjezdo. — Gosp. Del Negro, z m i raj zvest zagovornik ravnopravnosti slovenske, ni menda nikjer naznanil očitnega programa, pa kakor slišimo, je poslal naši c. k. kantonski gosposki spričevala, da je za volitev upravičen, in jo nagovoril, naj ga razglasi za kandidata. — Se od drugih kandidatov slišimo, kteri se nek potegujejo za volitev, pa tako gotovega kakor od omenjenih treh, ki so nam najbolj pri srcu, nič ne vemo. Po-gaujauje bo veliko; vsaka stranka mora tedaj obilno priti k volitvi. Iz Postojne 20. okt. — Presvitla cesarica Marija Ana so se na svoji vrnitvi iz Galiere na Beneškem v Prago v Postojni mudili od 8. oktobra zvečer do 10. zjutraj. Ostali so v veliki gostivnici ?5pri ogerski kroni4', v četrtek zjutraj so bili v farni cerkvi pri sv. maši, po tem so se nekoliko okrog trga prehajali. Pri ločitvi so dobro-