Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (16/31 0C), soboto (16/31 0C) in nedeljo (17/33 0C) bo sončno. Četrtek, 27. avgusta 2015 številka 34 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Suspenzija presenetila in šokirala 18. Festival mladih kultur Kunigunda predramljajo s kritiko in z neznanimi tudi letos med ljudi vnaša raznolike ali pozabljenimi ter tabuiziranimi kulmlade kulture, ki navdušujejo z izvir- turnimi praksami tudi šokirajo. Telo nostjo, navdihujejo s sporočilnostjo, - prvinski medij umetniškega izraža- nja - Kunigunda lahko obesi na klin, kulture pa ne bo. Več o suspenziji, starodavni praksi preizkušanja telesa in duha, na strani 14. a Foto: Tilyen Mucik Premogovnik in TEŠ čaka nadaljnje prestrukturiranje Ko poletje jemlje slovo Bojana Špegel Koledarsko nas še ne bo zapustilo, a vremenoslovcipravijo, da nas čaka še nekaj res toplih poletnih dni, potem pa se bo začelo poslavljati. Jutranje meglice in vse krajši dnevi nam vsak dan znova dopovedujejo, da je res tako. Čeprav je letošnje poletje z vročino potolklo vse rekorde, pa bo večini žal. Ne le za poletjem, vse bolj jasno je, da se s prihodom septembra življenje vrača na stare tirnice, v rutino, ki jo poznamo prav vsi. V zadnjih dneh je Šaleška dolina spet oživela. Parkirišča so bolj polna, prireditve na prostem bolje obiskane. Kot da bi vsi še lovili dneve in večere, v katerih nam je tako prijetno biti na svežem zraku. Tudi ta konec tedna bo kar vrvelo. Ne le da bo kar nekaj krajevnih skupnosti praznovalo, dogajalo se bo tudi v mestu in ob Velenjskem jezeru. Jutrišnja polfinalna tekma Jadranskih iger bo zagotovo prava paša za oči in velik zalogaj tudi za velenjske soorganizatorje. Ne dvomim, da se bodo potrudili, po tem, da smo dobri organizatorji, smo že znani. To je ena od dobrih stvari, s katerimi se res lahko pohvalimo. V soboto bo tako zagotovo tudi na državnem tekmovanju v supanju, prvem na celinskih vodah, ki bo še veliko več kot to... Medtem malčki že štejejo, kolikokrat še gredo spat, da bodo šli v šolo. Najbolj razburjeni so zagotovo prvošolčki. Letos jih bo v Sloveniji kar 4 tisoč več kot v lanski generaciji. Generacije osnovnošolcev se večajo, v vrtcih pa rahlo manjšajo. Dobra novica ob tem je, da je delo v osnovnih šolah zato letos dobilo 200 učiteljev. Večina sicer za določen čas, a dandanes je tudi to za mlade, ki iščejo delo, pravi blagor. Mnogi ga namreč iščejo zaman. Z novim šolskim letom bo na cestah več malčkov, ki bodo po prvih dneh, ko jih bodo v šolo in nazaj še pospremili sorodniki, tudi naša skrb. Slovenci nismo vzorni vozniki, kar dokazujejo tudi črne statistike. Večina bi lahko kupila avto brez smernikov, saj jih nikoli ne uporabljajo. A še huje je, da radi pritiskamo na plin. Tudi v okolici šol. Letos smo v Velenju dobili popolnoma prenovljeno Jenkovo cesto. Res je lepa. A na njej so tudi zelo nizke cestne ovire, ki spet omogočajo večje hitrosti tistim, ki radi pritisnejo na plin. Ob Jenkovi sta dve šoli, osnovna in glasbena. Otroci so bili tam vajeni, da so vozniki čez ovire vozili počasi. Zato upam, da ne bodo sedaj tu spet dobili težke noge na pedalu za plin. In da nam ne bo za visokimi ovirami, ki smo jih vsi preklinjali, morda še žal. Zato pazite na otroke, kot da so vaši. Zavedajte se, da imajo polno glavo svojih misli, da se včasih zaigrajo in da niso vedno pozorni na dogajanje na cesti. Vem, da jih bodo prve dni šole pazili tudi policisti, redarji in prostovoljci. Potem pa bodo prepuščeni vsem, ki se vozimo mimo šol in poti, ki so tudi njihove. Naj bodo varne tudi, ko prvi dnevi šole minejo. Računovodsko sodišče opozarja na številne nepravilnosti pri naložbi šestega bloka Mira Zakošek Računovodsko sodišče je pregledalo investicijo bloka 6 in očitno naletelo na številne nepravilnosti, vseh pa javnosti še niso razkrili. Menda se z njimi že ukvarjajo kriminalisti. Med drugim so pokazali tudi na HSE in SDH, češ da nista imela dovolj nadzora pri tej veliki naložbi. »HSE z ukrepi v okviru aktivnega nadzora investicije ni zagotovil izpolnitve pogoja o vrednosti investicije - ta je bil določen ob izdaji državnega poroštva za ta projekt,« je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki dvomi tudi o doseganju roka za pridobitev uporabnega dovoljenja. „Ta rok se izteče 15. februarja 2016, a obstaja še vrsta tehnoloških in tehničnih neznank, o katerih ne moremo javno govoriti," je dejal. Računovodsko sodišče očita še mnoge druge odstope od poroštvenih zavez. HSE pa med drugim očitajo, da niso zagotovili pozitivnega poslovanja Teša po začetku obratovanja šestega bloka. To pa bo negativno vplivalo na zmožnost doseganja načrto- Štefančič ni več član uprave Premogovnika Velenje, 25. avgusta - Nadzorni svet Premogovnika Velenje ni sprejel umika izjave člana uprave za prestrukturiranje Borisa Štefančiča o odpovedi opravljanja funkcije člana uprave za prestrukturiranje in delovnega razmerja. Tako mu je tudi prenehala funkcija člana uprave. a mz vanih finančnih učinkov omenjene naložbe in zagotavljanja zadostnega denarnega toka celotne skupine HSE, pravijo revizorji. Računsko sodišče zdaj v 90 dneh pričakuje kar nekaj obsežnih in zahtevnih popravljalnih ukrepov. Napovedali pa so tudi revizijo v Premogovniku Velenje. Vladi predlagajo združitev obeh slovensko energetskih stebrov in tudi združitev Premogovnika in Teša. Med zahtevami je tudi prestrukturiranje Premogovnika, da bi tako lahko dosegel dogovorjeno ceno premoga, Teša pa, da bi dosegel ceno energije skladno s pogodbo o poroštvu. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 27. avgusta 2015 Kakovost izobraževanja želijo še izboljšati V novem šolskem letu na šolah Šolskega centra Velenje blizu 1.900 dijakov, med njimi tudi 100 iz bivših republik - Poleg izobraževanja v ospredju tudi vzgoja Tatjana Podgoršek Do začetka novega šolskega leta je le še nekaj dni, na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) pa še niso končali vseh aktivnosti prejšnjega. Blizu 300 dijakov je takih, ki v zadnjih dneh »lovijo« pogoje za nadaljevanje šolanja ali v tem času opravljajo splošno oziroma poklicno maturo. »Delo« na sebi Novo šolsko leto se na ŠCV, zagotavlja njegov direktor Ivan Kotnik, začne 1. septembra. Z vpisom v programe so zadovoljni. Med približno 1.900 dijaki je novincev 445, pričakujejo blizu 500 študentov ter več kot 1.000 odraslih udeležencev izobraževanja. Sicer pa je - po mnenju sogovornika - tako kot lansko tudi šolsko leto 2015/ 2016 precejšnja neznanka. Ukrepi Zujfa še vedno veljajo, na obzorju so pogajanja sindikatov, vedno bolj se pogovarjajo o organizacijskih ukrepih, premalo pa o tem, kako bodo delali z dijaki, da bodo ti uspešni. »Veliko bolj kot minula leta ga bo zaznamovalo »delo na sebi« zato, da se bomo lažje raz- dajali pri delu z dijaki. Z vsakim posebej bo treba delati in poskrbeti za njegovo uspešnost ne z TOLéW) TesïïvAL PRIREDITVENI PROSTOR OB MLADINSKEM CENTRU Petek, 28. avgust, ob 16. uri Otvoritev Pozno poletnega festivala -Šmarška plaža, ustvarjalnice za otroke, predstavitev plesne šole Mdance, roštiljada, Koncert dua 2 kajle ob 20. uri Petek, 4. september, ob 20. uri Koncert Adija Smolarja Petek, 11. september, ob 20. uri Narodno zabavni večer z ansambloma Greh in Lunca Nedelja, 13. september, ob 19. uri Predstava Z lesom v svet Petek, 18. september, ob 20. uri Koncert šansonov s skupino Oriyon Petek, 25. september, ob 20. uri Rock koncert skupin Koala Voice in SkorBand Za vse dogodke lahko kupite ABONMAJSKO VSTOPNICO po ceni 12€. Z abonmajsko vstopnico imate plačane vse VSTOPNINE, na brezplačnih dogodkih pa vam z njo pripada IX GRAT1S PIJAČA. Vstopnice za posamezni dogodek bo mogoče kupiti 1 uro pred dogodkom v MC Šmartno ob Paki. Vstopnice lahko kupite tudi v prostorih MC Šmartno ob Paki v odpiralnem času. dnjih 10 let ukvarjali s stenami, dvorišči, strehami, energetsko sanacijo - z okvirjem, premalo pa z vsebino.« Kotnik meni, da imajo za to enkratne pogoje, s katerimi so primerljivi z marsikom v slovenskem prostoru. V primerjavi z nekaterimi šola- mi za zdaj posebnih odpuščanj delavcev ne načrtujejo. Kadrovske viške zapolnjujejo predvsem s tržnimi dejavnostmi. Je pa res, še pojasnjuje Kotnik, da bodo nekateri sodelavci, zaposleni za določen čas, podpisovali pogodbe o zaposlitvi prihodnji mesec. Ivan Kotnik gledanjem skozi prste, ampak s čim več uporabnega znanja in tega, kako bo ta znanja čim bolje izkoristil v sodelovanju s tehnologijo. Poleg kakovostnega izobraževanja bomo v ospredje postavili vzgojo. Tu je manevrskega prostora še zelo veliko. To poudarjam zato, ker smo se vsaj za- Namesto programske geografska širitev Programskih novosti v novem šolskem letu ni, čeprav - dodaja Kotnik - je vsak program za odrasle novost, ker se je z njim treba v največji možni meri prilagoditi udeležencem in tistim, ki so naročili njihovo izobraževanje. Ker ministrstvo ne dopušča programskega širjenja (razen v redkih izjemah), se bo ŠCV širil geografsko. V novem šolskem letu bodo izobraževali v programih take dijake, pa Kotnik odgovarja: »Ker nimamo druge možnosti zbire.« Za naložbeno-vzdrževalna dela več 100 tisoč evrov Za tekoča investicijsko-vzdrže-valna dela, ki so jih opravili med počitnicami, so namenili več kot 100 tisoč evrov. Posodobili so računalniško opremo, ker - med drugim - postajajo vse bolj e-šo-la na mnogih področjih, že samo > V novem šolskem letu računajo, da bodo imeli blizu 1.900 dijakov, od tega 445 novincev, približno 500 študentov in več kot 1.000 odraslih udeležencev izobraževanja. V zadnjih letih so vlagali v strehe, stene, dvorišča, od zdaj naj bi bila poleg že doslej kakovostnega izobraževanja v ospredju tudi vzgoja. še več dijakov iz Srbije (Valjeva, prvič dijake iz Kragujevca), iz Tešanja v BiH ter Bora. Približno 100 bo »tujcev« iz nekdanje skupne države, ki jim bodo poleg pridobitve znanj morali pomagati tudi pri jeziku. »Že v minulem šolskem letu je bilo pri nas nekaj še bolj zahtevnih dijakov s Kosova, ki so sicer naši državljani, ne znajo pa slovensko niti bošnjaško, tudi angleško slabo. Temu se bo treba prilagoditi in za to nameniti nekaj dodatnega denarja, da bodo tudi ti dijaki uspešni.« Na vprašanje, zakaj sprejemajo beljenje 27 tisoč kvadratnih metrov uporabnih šolskih površin je velik zalogaj. Svoje zahtevajo tudi domači, še bolj pa mednarodni projekti, ki jih izvajajo z denarjem EU ali pristojnega ministrstva. Kotnik je zadovoljen, ker se pridno polnijo tudi zmogljivosti dijaškega doma. Ta deluje v sklopu Mladinskega centra Velenje. V njem je na voljo več kot 120 postelj, od tega jih bodo v novem šolskem letu blizu 50 zapolnili dijaki, ostale pa študenti. Savinjsko-šaleška naveza Delo po domače ne pozna meja Tudi na tujem kar po domače - Obiski po zraku - Bolno zdravstvo - Koristno in prijetno med krošnjami - Srečna konjiški občan in občina Ne le, kdo bo kje, tudi kdo bo sploh predstavljal Slovenijo v tujini, je zdaj vprašanje. Ko se knjiga odpre, se pokaže vsebina. In ko je bila javnosti dostopna »ocena« delovanja naših veleposlanic in veleposlanikov, je bilo pri nas mnoge sram, kdo in kako nas predstavlja v tujini. In kaže podobo naše državice. Bi bilo ob vsem tem kaj čudnega, če bi - po zgledu arbitraže - še za te naše predstavnike kdo dejal, naj jih predlaga tujina? Nemogoče? Po vsem, kar se dogaja pri nas, je sploh še kaj nemogoče!? Zaradi naših notranjih zadev v zunanjih zadevah smo arbitražno zgodbo kar malo speljali na stranski tir. Čeprav naj bi, tako tudi upamo, sicer postopek potekal po utrjenih tirnicah. Le sodni mlini bodo zaradi naše in hrvaške strani morda potekali malo počasneje. Vse pa seveda najbolj zanima, kaj bo res padlo iz teh mednarodnih mlinov. Druge pri nas pa bolj zanima, kaj bo z drugačno mednarodno zadevo - mednarodno letalsko linijo Maribor-London. Ta je za nekatere z našega ožjega območja morda malo oddaljena, za turistična središča, predvsem naravna zdravilišča, pa nikakor ne. Za ta so vse linije, ki se končajo v najbližjem slovenskem letališču, dobrodošle. Gostje namreč do teh zdravilišč, večina jih je pač v Savinjski pokrajini, lažje pridejo z mariborskega kot pa ljubljanskega ali katerih drugih okoliških letališč. Oči mnogih Slovencev so bile zadnje dni znova močneje uprte v našo metropolo. Ne zaradi obnovljene osrednje ceste ne zaradi vse več tujih obiskovalcev ali zaradi bogatega poletnega kulturnega dogajanja - zaradi »nekulturnega«. Zaradi dogajanja v naši osrednji državni zdravstveni ustanovi. Ko se ena slaba stvar malo umiri, izbruhne nova. Kot pri nekaterih boleznih. Če jih ustrezno ne zdraviš, izbruhne znova. Morda kje drugje, a pogosto je huje kot prvič. Zdraviti zdravstvo pa je še posebno hud primer! V Celju prisegajo na zdravje, ki prihaja iz gozda. Gozd ob mestu je ob vsem slabem vendarle dober kazalec, da se je ozračje močno iz- boljšalo. In v mestnem gozdu nad mestnim parkom želijo z različnimi aktivnostmi občanom ponuditi še več. Tu je sicer že urejena srčna pot in druge sprehajalne poti, zdaj nastaja v gozdu na Anskem vrhu še nov center z rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko »vsebino«. Posebnost je hišica med drevesnimi krošnjami, ki jo bodo kmalu odprli. V njem bo tudi izobraževalni in informacijski center, obljubljajo pa pestro dogajanje. Projekt je nastal tudi z evropskimi sredstvi. Na drugi strani Savinje, na Mestni plaži, pa je še vedno na ogled razstava Savinjske kopeli, ki novi rod seznanja z nekoč razvito kopališko dejavnostjo ob tej reki in v njej. V soboto so prikazali še kopalna oblačila tedanje dobe. VŠmarju pri Jelšah pa gledajo naprej, čeprav se ozirajo tudi nazaj. Že več let imajo namreč v predalu projekt izgradnje varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj. Občina je nasproti doma upokojencev že pred leti odkupila nekdanjo kmetijo (julija so svetniki tudi sprejeli ustrezen prostorski načrt) in prav to zemljišče bo njen vložek za gradnjo. Seveda pa iščejo še glavnega investitorja, zasebnega partnerja. Vsem pač ne pade denar z neba - kot je prejšnji mesec konjiški občini. Enega njihovih občanov je obiskala loterijska sreča, skoraj 300 davčnih tisočakov pa je obogatilo tudi občino. Za kaj ga bodo porabili, bo odločal kar občinski svet. Pa ne, da ne bi vedeli, za kaj ga lahko porabijo, le potreb je toliko, da morajo izbrati »ta pravo«. Zdaj, ko je novo šolsko leto že na pragu, so v Kozjanskem parku končali še zadnji letošnji naravoslovni tabor. Na njih so otroci, ki so na tabor prišli iz vseh koncev Slovenije, spoznavali pestrost narave pa tudi njeno ogroženost. Pa še to: državni organi očitno ne zaupajo Dobjanom. Zavrnili so jim gradnjo večjega vrtca, zdaj na vse pretege iščejo dodatne prostore, da bi spravili pod streho vse varstva potrebne in željne otroke. m k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 3 27. avgusta 2015 ""^Jis AKTUALNO 3 »Naj Graska gora vliva zaupanje v prihodnost« Tako je zbrane nagovorila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart ob odprtju Spominskega parka Graška gora -Spominska skulptura ponazarja slogan »Pod zvezdo smo bili močnejši« - Slišala se je Kajuhova pesem, še posebej Pesem XIV. divizije Tina Felicijan Na osrednji slovesnosti 29. spominskega srečanja borcev, planincev in članov veteranskih združenj na gori jurišev se je z vseh koncev Slovenije ponovno zbralo mnogo ljudi, ki ohranjajo spomin na dogodke med NOB in negujejo vrednote, ki se jim Graškogorčani tudi v najbolj zastrašujočih časih niso odpovedali - domoljubje, pogum in pripravljenost na pomoč. Celovit spomin na XVI. divizijo Po tem, ko je Muzej Velenje lani avgusta na Graški gori ponovno odprl spominsko sobo, je v sodelovanju z Mestno občino Velenje razstavo v njej povezal s spomenikom Nošenje ranjencev, tako da je med njima uredil spominki park, ki ga je načrtovala krajinska arhitektka Kaja Flis. Ena največjih epopej narodnoosvobodilnega boja, kakor je pohod XIV. divizije na Štajersko zapisan v slovenski zgodovini, se je začela 6. januarja 1944, ko je 1.112 bork in borcev krenilo na več kot 500 kilometrov dolgo pot, na kateri so premagovali dvometrsko snežno odejo in mraz do 30 stopinj Celzija pod ničlo. Od plošče do plošče v spominskem parku, ki je opremljen s klopmi in pitno vodo, se razkrivajo mnogi zanimivi podatki, ki jih spremljajo verzi Šoštanjčana Karla Destovnika Kajuha - srca močne kulturniške skupine XIV. divizije. Zvenela je borčevska pesem Na odprtju Spominskega parka Graška gora je zapel Pevski zbor Kajuh, na osrednji slovesnosti se je skozi nabito poln prireditveni prostor razlegel prodoren mez- Bo občina Velenje ob milijon? Čeprav povprečnine, ki so osnova proračunskih porab občin za letos, še niso usklajene, so že stekla dogovarjanja za prihodnje leto Mira Zakošek Občine so za drugo polovico letošnjega leta dobile manj denarja, kot so načrtovale. Za zdaj s svojimi predlogi in pritožbami niso uspele, napoveduje pa predsednik združenja mestnih občin Bojan Kontič ustavno presojo. So se pa v teh dneh že začeli dogovarjati o višini povpreč-nine za prihodnje leto. Ministrstvo za finance jo predlaga v višini letošnjega drugega polletja (519 evrov) in še dva odstotka za naložbe. To seveda pomeni še dodatno znižanje v primerjavi z letošnjim letom, ko so v prvem polletju še veljale višje povpreč-nine. »Na to v lokalnih skupnostih brez obljubljenega zmanjšanja stroškov ne moremo pristati. Zmanjšanje stroškov pa nikakor ne poteka tako, kot je bilo dogovorjeno. Država namreč od občin ni prevzela nobenih obveznosti. Nasprotno, z napovedano sprostitvijo napredovanj se bodo stroški dela celo še zvišali,« pravi Bojan Kontič. To bi konkretno pomenilo za mestno občino Velenje (uprava in vsi javni zavodi) za okoli 200 tisočakov več stroškov. »Pogajanja bodo vsekakor trda in ostra. A z argumenti, ki jih imamo veliko, konkretnimi podatki in opravljenim delom bomo odgovorne na ministrstvu za finance skušali prepričati, da je dobro in gospodarno, če lokalnim skupnostim zagotovijo pogoje za njihovo normalno delovanje. Z dosedanjimi uspehi vsekakor dokazujemo, da znamo biti gospodarni in da je za Izkušnje uporabili v naslednjih letih Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da je med počitnicami občina Šmartno ob Paki prvič omogočila svojim dijakom opravljanje počitniškega dela. Odziv na javni razpis je bil velik, izbrali so jih 10. V okviru akcije »Porihtajmo si Šmartno« so dijaki opravljali različna dela, s katerimi so pripomogli k lepšemu videzu kraja. Večino delovnega časa so pomagali komunalnemu delavcu pri urejanju javnih površin in pokopališč - pri obrezovanju živih mej, pometanju pločnikov in dvorišč ter odstranjevanju pleve- la. Če vremenski pogoji niso dovoljevali dela na prostem, so izvajali manjša vzdrževalna dela, kot so pleskanje in čiščenje v kulturnem domu in mrliški vežici. Z večino sodelujočih v akciji so se odlično ujeli in predvidene zosopran Nataše Laborec Pero-všek, s posebno vnemo so peli člani Moškega pevskega zbora KUD Ravne pri Šoštanju, ki so ob 40-letnici prepevanja (tudi partizanskih) pesmi prejeli zlato plaketo Zveze združenj bor- cev za vrednote NOB. Zbor šteje 27 članov, medse pa zadnja leta sprejemajo mlade, ki bodo slovensko ljudsko in partizansko pesem peli naslednjim generacijam. Poklon domačinom s skulpturo V spomin na podporo NOB in v zahvalo za ohranjanje spomina na dogajanje na Graški gori je kipar Sebastjan Volovšek, član skupine Gambatte pri Društvu šaleških likovnikov, ustvaril skulpturo, ki ponazarja pod rdečo zvezdo srečna kmečka člo- veka - kmeta in kmetico, moža in ženo, ki stisnjena s hrbti na ramenih nosita rdečo zvezdo, simbol partizanstva. Ta postaja vedno bolj rdeča in priljubljena med ljudmi, je povedal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. »Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, vedno znova hodi po isti poti, zato je čas, da se zazremo v prihodnost,« je dodal in pozval k spoštovanju zgodovine in aktivnemu državljanstvu. Zbrani so na nogah pričakali praporščake ter Duletovo in Novomeško partizansko četo, Šaleška konjenica je tudi letos ponesla vence na Grmado in Hribarski vrh, igrala je Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, po slovesnosti pa je vse zabaval Ansambel bratov Avbreht. Slavnostna govornica na letošnjem spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj je bila ministrica za obrambo Andreja Ka-tič. »Na Graški gori je pravi kraj za črpanje energije in borbenosti tudi za bitke, ki jih bijemo danes, kajti tudi danes se je še kako treba boriti,« je povedala. uspešen razvoj države še kako pomemben tudi razvoj lokalnega okolja,« poudarja Bojan Kontič, ki pa ob tem dodaja, da je stroške lokalne samouprave vsekakor možno oklestiti, vendar ne tako, da se jim jemlje denar za njihovo »osnovno življenje«, ampak s temeljito reorganizacijo. Pri tem misli predvsem na število občin, ki jih je v Sloveniji več kot preveč. O tem sicer intenzivno govorimo že več kot desetletje, a za zdaj ga ni bilo, ki bi na tem področju ukrepal. Če bi obveljal predlog ministrstva za finance, bi prihodnje leto razkorak med potrebami in prihodki v proračunu Mestne občine Velenje znašal kar okoli milijon evrov. V akciji so dijaki skupaj z občinskim javnim delavcem urejali javne površine ali opravljali manjša vzdrževalna dela v občinskih objektih. Nastopili bodo ansambli iz Šaleško dolino: SiiOJ&AtiD.j SŽPBi.j SjMŽHJ ™ VJ/^j JD, V aktivnosti opravili v obojestransko zadovoljstvo. So pa pri tem pridobili določene izkušnje, ki jih bodo koristno uporabili v naslednjih letih. ■ tp ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 2J. avgusta 2015 Inovativno do kupcev 60 let Kmetijske zadruge Šaleška dolina - Poleg možnosti najema 300 hektarjev površin na Krasu za vzrejo telet še druge priložnosti Tatjana Podgoršek V soboto, 29. avgusta, bo Kmetijska zadruga Šaleška dolina pripravila v Šentilju pri Velenju tradicionalno srečanje svojih članov in tako zaznamovala 60-le-tnico delovanja. Sodi med najboljše tovrstne zadruge v državi, evropsko združenje zadrug jo je lani razglasilo za četrto najbolj inovativno zadrugo v pridelovanju hrane. Šteje 340 članov, od tega jih je 12 iz Zgornje Savinjske doline, od koder novi še pristopajo. »Sledili smo trendom, zadovoljni smo, ker nas je sprejela okolica, ker so nas prepoznali v državi in EU. To dokazujejo priznanja, ta pa so odraz kakovostnega dela. Tako nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje,« je med drugim ocenil razvoj zadruge njen direktor Ivo Drev. Na nekatera naša vprašanja je takole odgovoril: Kaj je prednost vaše zadruge pred drugimi? »Zagotovo dejstvo, da sodimo med finančno in kadrovsko urejena podjetja, se hitro prilagajamo razmeram na trgu, imamo inovativen pristop.« Glavna dejavnost zadruge je trgovina. »Drži. Ob tem se ukvarjamo še s tako imenovanimi poprodajni-mi aktivnostmi, kar pomeni, da lahko poleg nakupa kmetu zagotavljamo tudi servis strojev. Vir prihodkov ustvarjamo še s proizvodnjo, in sicer s prirejo živine in sadjarstvom, ki ga izvajamo na 20 hektarjih. Redimo 230 glav živine. Lani je zadruga ustvarila 14,7 milijona evrov prihodkov ali za 14 odstotkov več od načrtovanih.« Zadruge so kmetje ustanovili za izboljšanje svojega položaja. Je vloga zadrug danes enaka ali ste jo nadgradili? »Zadruge so danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Trg je zelo čuden, prav tako časi in zdrava zadruga v takih razmerah skrbi predvsem za srednje in male kmete, saj ti sami na trgu ne bi uspeli. Nekdo mora poskrbeti za prodajo njihovih izdelkov po pravi ceni. Prav tako mora zadruga kupiti repromaterial po sprejemljivi ceni za kmeta in njegove proizvodne stroške. V osnovi ostaja vloga zadruge enaka, v kriznih časih pa vsi delujemo nekoliko drugače kot v normalnih razmerah. Bolj je potrebno paziti, kam in kako prodamo, da dobimo denar in kmetu plačamo za proizvode.« Katere priložnosti ste izkoristili doslej in kako? »Vsako priložnost, ki jo zaznamo, analiziramo in se je oklenemo, če so rezultati analize ustrezni. Ena takih zgodb je blagovna znamka Slodar, pod katero tržimo jabolčni čips, jabolčni tolkec ter jabolčne krhlje. 20 hektarjev površin imamo zasajenih z jablanami. S predelavo dodamo jabolkom dodano vrednost. Druga taka priložnost je ekološko rdeče meso in izdelki iz njega, kar tržimo pod blagovno znamko Eko dar. Izkoristili smo tudi možnost, Ljubezen do narave in rož je družinska tradicija Ivo Drev: »Slogan 'Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas' ni izvit iz trte. Z rezultati to dokazujemo že vrsto desetletij.« ki se je pojavila v Zgornji Savinjski dolini s stečajem tamkajšnje zadruge, in zapolnili vrzel s kme- tijskim repromaterialom, izdelki in storitvami. To so najbolj izstopajoče priložnosti.« Koliko predstavljajo blagovne znamke v prihodkih zadruge? »Glavna dejavnost je trgovina, z blagovnimi znamkami pa dosegamo na trgu boljše cene, večjo prepoznavnost. Z ekološkim mesom smo začeli iz nič, lani pa dosegli iz te dejavnosti 362 tisoč evrov prometa. Poleg virov prihodka se nam zdi pomembno tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Število zaposlenih smo lani povečali za 30 odstotkov.« So na obzorju nove priložnosti? Če, katere? »Zapolniti moramo vrzeli, ki so še v Zgornji Savinjski dolini, in se s kakšno trgovino bolj približali tamkajšnjim kmetom in drugim kupcem. Zgodbo z ekološkim mesom bi radi dopolnili z zelenjadarstvom. Pod okriljem zadruge deluje zavod Darilo narave, v katerem zaposlujemo invalide. S še kakšno zaposlitvijo v zavodu bi dokazali večjo družbeno odgovornost podjetja. Nove priložnosti iščemo v širši okolici, z ekološkim mesom in izdelki se oziroma v tujino. Želimo si biti bolj prisotni na drugih območjih države. Tako smo že bili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer smo se pogovarjali o možnostih najetja 300 hektarjev površin na Krasu. Te bi revitalizirali s kravami dojiljami in sami vzrejali teleta za slovenski trg. Danes je pri nakupu teh na evropskem trgu veliko težav, ker vse pokupijo Turki.« a S trgovci sicer dobro sodelujejo Arja vas - Prejšnji teden je v javnosti odjeknila vest, da je Agrokor prekinil pogodbo z Mlekarno Celeia o dobavah izdelkov, narejenih za trgovsko blagovno znamko Mercatorja. V omenjeni mlekarni so potrdili, da jih je dole-tel delni izpad dobave omenjenih izdelkov, izpad pa nameravajo nadomestiti z nadaljnjo širitvijo na nove trge in vlaganji v lastno blagovno znamko Zelene Doline. »Hkrati pozivamo pristojne organe in institucije, da še več napora vložijo v dvig zavesti o hrani, pridelani v Sloveniji, o hrani, ki ne onesnažuje okolja z dolgimi transportnimi potmi, in kakovostni hrani, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov.« Ob tem so še zapisali, da so njihovi odnosi z vsemi trgovci dobri. Konkretno z Mercatorjem so- delujejo že vrsto let in verjamejo, da delen izpad dobave pri trgovski blagovni znamki ne bo vplival na sodelovanje v prihodnje. Tako kot sami se tudi trgovci nenehno prilagajajo razmeram na trgu, »tako kakšen dan kakšen izdelek izgubimo, drugič pa dobimo,« še pravijo v mlekarni. Kljub spremenjenim razmeram na trgu in prilagajanju ostajajo zvesti odkupu mleka, pridelanega samo na slovenskih kmetijah. Kot prednost pred konkurenco poudarjajo, da so njihovo mleko in mlečni izdelki brez gensko spremenjenih organizmov, da so za potrošnika zdravi in dobro vplivajo na njegovo počutje. Proizvodnja takega mleka je sicer dražja in je zato včasih manj konkurenčna. a tp Samo Mljač že 22 let ureja okolice podjetij, šol in hiš - Zadnjih pet let skrbi tudi za podobo gredic in grmovnic v centru Velenja Bojana Špegel Velenje. 17. avgusta - Že ime zasebnega podjetja pove, s čim se v njem ukvarjajo. Direktor Samo Mljač je izbral ime Sadika že ob ustanovitvi, a z rožami in urejanjem okolja se je ukvarjal že prej. »Mama je svojo cvetličarno odprla pred 40 leti, že pred tem je bila cvetličarka v Celju. Pri njej sem tudi začel to dejavnost, a za srednjo vrtnarsko šolo sem se odločil predvsem zato, ker me je to področje resnično zanimalo in veselilo,« poudari Samo. Kot tudi, da se družinska tradicija nadaljuje tudi v cvetličarstvu, saj mamino dejavnost nadaljuje brat. »Meni je bilo vrtnarstvo in urejanje okolja bolj blizu, zato sem šel na svoje,« še doda. Kot pravi, je že v otroštvu pogosto pomagal mami pri delu v cvetličarni. Ko ga je začel opravljati službeno, pa je komaj čakal, da je lahko šel na teren, v naravo. »Urejanje in vzdrževanje vrtov mi je veliko bolj blizu kot urejanje šopkov. Rad tudi sadim, zato je bila odločitev, da se posvetim tej dejavnosti, prava. Od tega je sedaj že 22 let,« pripoveduje Mljač. In doda, da mu ni bilo nikoli žal. V delu izjemno uživa. »Za naše podjetje je bil velik izziv, ko nam je podjetje Andrejc, ki ima koncesijo z MO Velenje, pred 5 leti zaupalo, da prevzamemo urejanje gredic in grmovnic v Velenju, zelenice pa ureja podjetje Andrejc. Delo pri urejanju grmovnic in gredic si delimo s podjetjem PV invest, meja je Kidričeva cesta. Po petih letih sodelovanja lahko rečem, da je to dobro, da smo uspešni.« Vesel je, kadar mu to povedo tudi občani. Naslednji korak bo vzgoja rastlin Novo delo pa ni bilo le nov izziv, podjetje Sadika se je z njim Samo Mljač je rad vrtnar, zato si želi, da bi v bodoče sam pridelal več rastlin, ki bodo krasile Velenje. razširilo. Prej trem zaposlenim so se pridružili še trije. »Dela je za 6 ljudi veliko, saj moramo vsak dan v mestu narediti vsaj nekaj malega, v sezoni pa včasih res veliko. Velenje pogosto urejamo po navodilih krajinskih arhitektov, gredice, ki jih zasa-jamo dvakrat letno, pa sadimo po naši presoji in videnju. Pri nadomestnih zasaditvah dreves in grmovnic pa obstaja komisija. Njen član sem tudi jaz. Skupaj se odločamo, kje bomo kaj posadili, saj gre za zasaditve, ki ostanejo v mestu dolga leta, zato morajo biti dobro premišljene.« Letošnje poletje je bilo vroče, zato naš sogovornik pravi, da se na poletne zasaditve vedno posebej pripravijo. »Že ko sadimo, se trudimo, da dodamo prava gnojila in substrate, ki srkajo vodo in jo počasi oddajajo. Letos pa brez veliko zalivanja ni šlo, to smo počeli skoraj vsak drugi dan.« Večino dela so opravili v zgodnjih jutranjih urah, v času največje vročine so se umaknili. Seveda pa urejanje mesta ni edino, kar delajo v podjetju Sadika. »Imam pogodbe s kar nekaj podjetji v dolini in okolici, da jim urejamo zunanje površine. Delamo tudi s stanovanjskimi podjetji, urejamo tudi okolico nekaj šol,« pripoveduje Mljač. Poleg Šaleške doline imajo stranke tudi v Savinjski dolini in Celju. »Moja velika želja je, da se v prihodnje še bolj posvetimo vzgoji rastlin. Želim si svoje rastlinjake. Prostor že imam v Vinski Gori, rastlinjak je že postavljen, sedaj moram željo le še spraviti v življenje,« še izvemo. Trenutno že prideluje sadike cipres, v prihodnje pa bo, upa, dodal še več rastlin, ki jih potrebuje za zasaditve. »Mesto Velenje je res lepo mesto, mesto zelenja in rož. Zato se tudi kot podjetnik počutim odgovorno, ko ga urejam,« še doda za konec naš sogovornik. a varno v š o I o varno domov > □ 01 vam želijo svetnice in svetniki Velenje Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 5 27. avgusta 2015 ""^Jis GOSPODARSTVO 5 V drugem četrtletju boljša prodaja V Gorenju so se intenzivno odzvali na zaostrene razmere na ruskem in ukrajinskem trgu in junija in julija že zaznali prodajno okrevanje Mira Zakošek Velenje, 20. avgusta - V letošnje leto je Gorenje vstopilo negotovo, še zlasti zaradi zapletenih razmer na ruskem in ukrajinskem trgu, ki so še naprej zaostrene, na gospodarske aktivnosti in seveda tudi poslovne rezultate pa zelo negativno vpliva tudi nizek tečaj rublja. Prav zato so tudi poslovni načrt sprejeli v več variantah in se hitro odzvali na poslabšane makroekonomske razmere na teh dveh trgih, kjer pa pričakujejo izboljšanje, zato tam prodajne aktivnosti vseeno ohranjajo. S sprejetimi ukrepi jim je uspelo v drugem četrtletju letošnjega leta ustvariti skoraj 290 milijonov evrov prihodkov, kar je osem odstotkov več kot v prvih treh mesecih tega leta. Julijska prodaja je tudi že presegla lanski julij, trenutni trendi pa kažejo, da bodo dosegli za letos načrtovane prihodke. Prodaja od maja naprej raste Tudi letošnji poslovni rezultati kažejo, da je bila odločitev, da se usmerijo v program Dom, pravilna. V tem programu so ustvarili 248,8 milijona evrov prihodkov (11 odstotkov več kot v prvem četrtletju). V Zahodni Evropi so rast prodaje dosegli v državah Be-neluksa, predvsem na Nizozemskem, manj pa so prodali v Nemčiji, Skandinaviji (tu jim je junija prodaja že narasla predvsem pri premijski blagovni znamki Asco) in Veliki Britaniji. V Nemčiji so začeli intenzivno promocijsko prodajo, ki tudi že kaže rezultate. V Vzhodni Evropi so bili uspešnejši, prodaja jim je rastla v Češki, Slovaški, Poljski, Madžarski, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Bolgariji in Romuniji. Pomembno so rastli v Avstraliji, kjer so poleg premijske blagovne znamke Asko začeli tržiti tudi blagovno znamko Gorenje. Prodajo znamke Asko so okrepili tudi v Aziji, povečali pa so tudi prodajo industrijskim partnerjem. Večji delež inovativnih in premijskih aparatov Že nekaj let se Gorenju izboljšuje struktura prodaje, vse več je višjecenovnih, inovativnih in premijskih aparatov. Delež ino-vativnih aparatov se je povečal na 7,8 odstotka, delež premijskih pa na 16,6 odstotka, kar pomeni, da ti aparati skupaj predstavljajo že skoraj četrtino celotne prodaje Gorenja. Prihajajo aparati najvišjega cenovnega razreda V Gorenju sicer stalno vlagajo v razvoj. Kljub zaostrenim razmeram so letos delež teh vlaganj povečali na 2,9 odstotka prihodkov. Na večini trgov so že predstavili novo generacijo vgradnih pečic pod blagovno znamko Gorenje, za jesen pa napovedujejo nove linije kuhalnih aparatov najvišjega cenovnega razreda Magna in nove linije Gorenje Infinity. Številne novosti na IFI Na začetku septembra bodo na največjem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA predstavili najnovejše aparate blagovnih znamk Gorenje in Asko, ki jih odlikujeta pametna tehnologija in premišljen dizajn. Vrhunec v Berlinu pa bo svetovna premiera nove dizaj-nerske kolekcije aparatov Gorenje by Starck, ki je nastala v sodelovanju s svetovno znanim oblikovalcem Philippom Starčkom. Na ekonomiko poslovanja vplivajo zlasti razmere v Rusiji in Ukrajini Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v drugem četrtletju letošnjega leta znašal slabih 18 milijonov evrov ali 13,4 odstotka več glede na prvo četrtletje, dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 6,3 milijona evrov pa predstavlja 41-odstotno rast glede na prvo četrtletje. Kljub vsemu izkazuje Gorenje v drugem četrtletju izgubo v višini 4,8 milijona evrov, predvsem zaradi nižje prodaje in izpada marže v Rusiji in Ukrajini ter negativnih tečajnih razlik, povezanih z rubljem. Stroške znova oklestili Tudi letos v Gorenju nadaljujejo optimiranje vseh stroškov, med drugim kupujejo komponente iz nizkocenovnih držav. Računali so še na večje prihranke, a je žal na to vplivala visoka vrednost dolarja v primerjavi z evrom. Stroške storitev so znižali za dobrih 7 odstotkov (7,3 milijona evrov), stroške dela za 0,8 odstotka (900 tisoč evrov). V sodelovanju s socialnimi partnerji so število zaposlenih v proizvodnji v Sloveniji prilagajali dejanskim potrebam, vendar stroškov dela zaradi toge delovno pravne zakonodaje in socialnega sporazuma v Sloveniji na tako kratek rok niso mogli povsem prilagoditi nižjim prihodkom. Ukrep začasnega čakanja na domu, ki so ga uvedli na začetku drugega četrtletja, so že opustili, saj je povpraševanje tako naraslo, da celo dodatno zaposlujejo. V tretjem četrtletju naj bi prodaja še narasla V tretjem četrtletju načrtujejo izboljšanje prodaje za vsaj tri odstotke v primerjavi z lanskim letom in deset odstotkov v primerjavi z letošnjim drugim četrtletjem. V zahodni Evropi naj bi ta narasla predvsem Nemčiji in Skandinaviji. Pomembno rast pričakujejo v Rusiji, kjer so trenutne napovedi prodaje skoraj na ravni tretjega četrtletja lanskega leta. Rast pričakujejo tudi na trgih zunaj Evrope. Če bo tako, bodo tudi izpolnili letošnje prodajne aktivnosti, na čisti poslovni izid pa bodo še vedno vplivale razmere v Rusiji in Ukrajini. Proizvodi višjih in srednjih cenovnih razredov predstavljajo že četrtino prodaje Gorenja. V sindikatu SDRES z odgovori niso zadovoljni nikoli sami V prejšnji številki Našega časa smo pisali o pomislekih sindikata SDRES, da člana uprave Premogovnika, ki naj bi na skupščini odstopila, nista legitimni vodji. Ocenjujejo, da zakon o gospodarskih družbah ne predvideva možnosti, da bi si člani uprave po formalno podani odstopni izjavi premislili. Poudarjajo, da si zaslužijo bolj resna pojasnila. Na upravi Premogovnika pa pravijo, da Sindikat SDRES sproža neresnične in zavajajoče obtožbe, vabi v Premogovnik Velenje različne inšpektorje in hoče prikazati, da je v družbi vse v raz- sulu. Večina zaposlenih takšno ravnanje odločno obsoja. Zagotavljajo, da je Premogovnik Velenje v prvi vrsti zavezan k zakonitosti poslovanja in spoštovanju pravil. V primeru, da uprava prejme od sindikata konstruktivne predloge in prijave, da se dogajajo nepravilnosti ali nekaj, kar ni v skladu z zakonodajo in internimi pravilniki, je zavezana takoj ukrepati in odpraviti nepravilnosti. »Osnovna zaveza družbe ostaja zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, saj je to eden od strateških ciljev družbe in prvi pogoj za delo pri pod- zemnem pridobivanju premoga, kar med drugim od nas zahteva tudi rudarska zakonodaja. Prav opuščanje tega družbi očita sindikat SDRES (Asmir Bečarevic) s prirejenimi konstrukti,« pravijo in dodajajo, da so bili z ustanovitvijo novega sindikata SDRES seznanjeni 2. marca letos, še vedno pa niso prejeli kakršnegakoli dokumenta, s katerim bi navedeni sindikat izkazal svojo reprezentativnost. Konec julija je bilo v sindikat SDRES včlanjeno 378 zaposlenih od skupno 2.633 (pri tem so všteti zaposleni v PV, HTZ, RGP, PV Invest z Zimze- lenom, Gost, Sipoteh, TDS in PLP), kolikor jih je zaposlenih v celotni Skupini PV in pridruženih družbah, kar znaša dobrih 14 % vseh zaposlenih. V drugi in po številu članov večji premogovniški sindikat SPESS (Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije) pa je bilo konec julija letos včlanjenih 1.638 zaposlenih, kar znaša dobrih 62 % vseh zaposlenih (od tega je 53 včlanjenih v oba sindikata). Uprava odgovarja na očitke Predstavniki SDRES upravi Premogovnika Velenje med drugim očitajo nevzdržne razmere v jami glede pogojev dela. Ta odgovarja, da je 22. julija rudarski inšpektorat opravil redni letni inšpekcijski nadzor in ugotovil, da v Premogovniku Velenje niso kršili nobenih predpisov v zvezi z izvajanjem kontrole zračenja in meritev temperatur delovnega okolja. Očitajo jim tudi mobing. Uprava pojasnjuje, da imajo odbor za preprečevanje mobinga, ki do zdaj zaradi mobinga ni prejel nobene prijave. V letu 2012 je bil med takratno upravo, svetom delavcev in sindikatom podpisan tudi dogovor o preprečevanju in odpravljanju posledic spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu. So pa obravnavali en konkreten primer, v katerem je odbor ocenil, da ni šlo za šikaniranje delavca, ampak zgolj za vestno opravljan- je dela njegovega vodje. V pogovorih z nekaterimi člani sindikata SDRES je bilo ugotovljeno tudi, da Bečarevic in Za-bukovnik zaposlenim obljubljata izplačilo dela plač, ki so bile zmanjšane z dogovorjenimi socialnimi sporazumi, če se včlanijo v sindikat SDRES, za kar pa ni realne osnove. 107,8: Kju ŠOLSKI CENTER VELENJE mavr ca znanja {1958) <® VIŠJA STROKOVNA ŠOtA Nadaljujete izobraževanje po koniani srednji soli? Pridružite se nam v naših višješolskih programih. Skupaj z vami ustvarjamo znanja po visokih standardih za življenje in delo. Več na vss.scv.si/vpis S —- Informatika jElekJronika SmMSSstinsf^^L^ Varstvo okolja in komunala ■ mz Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA «»^AS 2J. avgusta 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 19. avgusta Trije slovenski delavci so v avstrijski Radgoni med čakanjem na prevoz ob potoku našli le nekaj ur starega novorojenčka. Predali so ga pristojnim in mu tako rešili življenje. Delavci, ki so našli otroka in ustrezno ravnali, so mu rešili življenje. In postali junaki. Vse bolj krvava je bila vojna med Turčijo in Delavsko stranko Kurdistana; ta dan je bilo na jugovzhodu ubitih osem vojakov, v Carigradu se je streljalo na palačo Dolmabahče. Islamska država je v Siriji na javnem mestu pred več deset ljudmi obglavila nekdanjega vodilnega arheologa antičnega mesta Palmira. Zveza Nato je v Evropi začela največje vaje desantnih sil po koncu hladne vojne, v katerih sodeluje pet tisoč vojakov iz 11 članic zavezništva. Četrtek, 20. avgusta Predsednik Pahor je zaradi razkritih nepravilnosti na veleposlaništvih zadržal imenovanje novih veleposlanikov. Policijski sindikat Slovenije je sprejel odločitev, da se preobli- septembra. Potem ko je Severna Koreja proti zvočniku Južne Koreje, kjer naj bi vrteli protisevernoko-rejsko propagando, izstrelila raketo, je Južna Koreja odgovorila s topniškim napadom na sosedo. Petek, 21. avgusta Na notranjem ministrstvu so dejali, da ne izključujejo verjetnosti prihoda večjega števila prosilcev za azil v Slovenijo, kar bi se lahko hitro zgodilo tudi zaradi ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska. Veliko medijske pozornosti je pritegnil spletni oglas, v katerem 60-letni moški iz Prekmurja zaradi dolgov prodaja svojo ledvico za 50 tisoč evrov; policisti so ob Letošnji julij je bil najtoplejši mesec v zgodovini meritev. kuje v stavkovni odbor. Iz ameriške nacionalne uprave za oceane in ozračje so sporočili, da je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev svetovnih temperatur. Makedonija je zaradi navala beguncev na južni in severni meji, kjer se pojavljajo tudi izgredi, razglasila izredne razmere in na obmejne prehode poslala celo vojsko. Grški premier Aleksis Cipras je odstopil s položaja in s tem odprl pot predčasnim parlamentarnim volitvam, ki naj bi bile 20. Cerar je dejal, da Erjavec še vedno uživa njegovo zaupanje. tem opozorili, da bi šlo v primeru resnične operacije za kaznivo dejanje. Z Mirom Cerarjem se je srečal zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da bo njegovo ministrstvo za vlado pripravilo poročilo o nepravilnostih v diplomatskem nadzoru. Na vlaku iz Amsterdama v Parizu je 26-letni Maročan streljal s puško, a so ga obvladali potniki sami. Nemški notranji minister je opozoril, da bi bil lahko zaradi navala beguncev obstoj schen-genskega sporazuma ogrožen. Napetost med prebežniki je bila res velika; na meji so se zapletali v spopade z makedonsko policijo. Sobota, 22. avgusta Odprl se je kmetijski sejem Agra. V Gornji Radgoni je bil tudi predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da si slovenska kmetijska politika zasluži podporo, a ni dobro, da računa na preživetje le na osnovi državnih subvencij. las Maduro je razglasil izredne razmere vzdolž meje s Kolumbijo, da bi znova vzpostavil red po spopadu med tihotapci in vojsko. Več sto migrantov, ki so obtičali na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedonijo, je izsililo pot čez mejo v Makedonijo. Nedelja, 23. avgusta Stranka NSi je zaključila dvodnevni tabor in poudarila nujnost davčne razbremenitve gospodarstva ter izrazila zadovoljstvo nad sprejemom zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Izredne razmere so vladale v Bejrutu. Tam so prebivalci že tretji dan protestirali na ulicah, ker se dušijo v smeteh, saj jim oblasti zaradi političnih spletk niso omogočale odvažanja. Pripadniki skrajne Islamske države so z razstrelivom uničili in izbrisali sledi za pomembnim starodavnim templjem Balšamin v Palmiri in po mnenju strokovnjakov izvedli t. i. kulturocid. Torek, 25. avgusta Pomembni predstavniki domače politike so sporočili, da Slovenija trenutno še ni pod priti- Beguncev je vedno več. Evropa je zaznamovala dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Makedonska policija je dopustila vstop v državo več kot 1500 beguncem in več tisoč beguncev je že prispelo v Preševo na jugu Srbije. Italijanska obalna straža je sporočila, da je v zadnjih 24 urah v Sredozemskem morju rešila okoli 4400 beguncev v težavah. Ponedeljek, 24. avgusta Ob dnevu spomina na žrtve to-talitarističnih sistemov so tudi v Ljubljani v ta namen položili cvetje, v nekdanjih zaporniških celicah v naši prestolnici pa odprli tudi fotografsko razstavo. Z velikim zanimanjem je jav- Po 26 smrtnih žrtvah na Filipinih je tajfun Goni dosegel Japonsko. skom povečanega števila migracij, vendar se pripravlja tudi na takšen scenarij. Vlada je dodala, da obravnava situacijo kot humanitarno krizo. Japonsko je dosegel tajfun Goni, zato so tamkajšnje oblasti pozvale k evakuaciji najmanj 100 tisoč prebivalcev. ZDA so napovedale, da bodo leta 2016 sprejele do 8000 beguncev in se zavzemale za ureditev razmer v Siriji, da se bodo lahko ljudje vrnili domov. Medtem pa so v Nemčiji zažgali več begunskih centrov. V Veliki Britaniji se je pojavila peticija, ki poziva britansko vlado k aretaciji izraelskega premier-ja Benjamina Netanjahuja zaradi vojnih zločinov v Gazi. Hipoma je zbrala več kot 80 tisoč pod- Novica o odločitvi za nakup novih vladnih pisov. avtomobilov je vznemirila marsikaterega Slovenca. Morski konjiček Kaja Avberšek Pri morskih konjičkih niso noseče samičke, temveč samčki. Uau! Takole gre: samček morskega konjička ima na trebuhu poseben mešiček, samička pa ne. Za drstitev se samička oprime samčka in mu v mešiček izpusti ikre, ki jih samček znotraj svojega telesa oplodi. Samička v tistem trenutku preneha skrbeti za potomstvo. V mešičku tkivo samčka nabrekne in se močno naguba. V nastale gube se porazdelijo ikre in se na-pnejo. Mešiček se zelo poveča in samec je videti kot v nosečnosti, z žogico na trebuhu. Takšno žogasto stanje traja en mesec in pol, potem začne rojevati. Krči se in stresa ter iztiska mladico za mladico iz mešička, mini morski konjički se iz njegove notranjosti izstreljujejo kot pri ognjemetu. Za izpraznitev mešička potrebuje samček več dni. Proces rojevanja vama toplo priporočam v ogled, posnetkov tega čudeža narave je na spletu nebroj. Čudenje in pol, zagotavljam. Pri ginekologinji sem dobila dve napotnici. Prva ima pri "obsegu pooblastila"obkroženo "pregled in mnenje", "zdravljenje osnovne bolezni /poškodbe in njenih posledic" ter "napotitev na zdravljenje k drugim specialistom in v bolnišnico". Pri "razlogu obravnave" je obkrožena "bolezen"(!),pri "prednostnih kriterijih" "nosečnost" (!!), pri "stopnji nujnosti"pa "nujno". Na črtici "opis" piše "Prosimo sprejem za porod." Drugi napotnici je naslov "Nalog za prevoz", kar pomeni, da lahko pokličem rešilca. Ta ima pri "razlogu obravnave" obkroženo "bolezen" (!), pri "načinu doplačila" "brez doplačila",pri "prevoznem sredstvu" "reševalno vozilo" (škoda, da ne "helikopter"), pri "nujnosti prevoza" "da", pri "razlogu za nenujen prevoz" (?) "škodljivost javnega prevoza", veljavnost napotnice pa je enkratna. Ha! Neverjetno! Leta 2015 je v, no, razviti državi (?) v uradnem dokumentu nosečnost bolezen. Za crknit smešno! Hkrati z ultrazvokom in štirirazsežnostnim vpogledom v maternico preko velikanskega plazma zaslona. Ni čudno, da je ljudstvo zmedeno, če v istem trenutku živimo srednji vek in futurizem. "Preden rodiš, se le še oglasi", mi je marca svetovala frizerka. "Ne morem ti povedati, kako težko gledam sveže pečene mamice z mastno in razcepljeno repo na glavi, čisto se zapustijo in potem itak nimajo časa za kozmetičarjenje." "Mhm", sem si mislila, "ne ga srat. Najbolje, da grem pred porodom še na brazilsko de-pilacijo in na nohtni tretma z zapečenim fluo gelom." Aha! Ko smo že pri temah "moški", "ženska", "nosečnost" in "frizerstvo"; sta se kdaj vprašala, zakaj je žensko striženje še vedno občutno dražje od moškega? So ceniki ostanki tistih časov, ko so se moški strigli na pisker, ženske pa so si dale napraviti vodno trajno in platinaste pramene? Verjetno res. Dandanašnji so moške in ženske frizure približno enako komplicirane, ne res? Dandanašnji nosijo tudi moški dolge lase in ženske kratke, ali se morda motim? Z vprašanjem glede cenovno-spolne diskriminacije se obrnem na kar dve frizerki. Ena ima salon v beli prestolnici, druga v zeleni provinci. Nobena nima pojma. "Tako je pač." Tovrstne odgovore naravnost obožujem!Naslednjič, ko se grem frizirat, bom naročila "moško striženje". Prepričana sem, da ne bom razumljena. Potem bom povedala zgodbo o nosečem morskem konjičku in verjetno tudi s to ne bom prišla daleč. Naslednjič si grem v bistvu postrič samo konice. Če ne bo nekdo prišel vmes. Ravno tisti namreč, zaradi katerega se grem uredit, saj prva stvar, ki jo bo ugledal, potem ko po dolgih devetih mesecih dokončno zapusti svojo toplo, temno in vlažno jamo, vendar ne more bitiprešvicana repoglavka z razcepljenimi lasnimi konicami! Res je, da bo najprej slep, nato rahlo škilav, vendar bo zelo kmalu sposoben sfokusirati pogled. Jap, tole je zadnja Žaba v enem kosu, dvojna. Naslednja bo Žaba s Paglavcem, potem bomo pa kakšno rekli o pomembnosti vozičkanja ter hkrati brez slabe vesti priznali, kako skrajno ciničen odnos smo do tega specifičnega fenomena s strašnim imenom imeli, preden je nad nami zaplahutal Sveti Duh in v nas za-sejal zlato seme božje. (Pri meni je bil golobček preoblečen v štorkljo, imam dokaze, vendar je to že druga zgodba.) Na paglavce torej! Sveže in kvalitetne! Samo, da se nam ne rodijo z vgrajenim refleksom podrsa s prstkom po zaslonu ... Zbrane na sejmu Agra je nagovoril tudi predsednik države. Med letalskim mitingom v Sho-rehamu na jugu Anglije je strmoglavilo vojaško letalo vrste hawker hunter in treščilo v avtomobile na bližnji avtocesti. Sedem ljudi je pri tem umrlo. Venezuelski predsednik Nico- nost sprejela novico, da bo vlada kupila eno veliko in osem poslovnih protokolarnih vozil za dobrih 480 tisoč evrov. Policisti so začeli s pripravami na novo šolsko leto; izdelali so načrte varne poti v šolo. Prvi val beguncev, ki so se iz Grčije prek Makedonije prebili v Srbijo, je dosegel Madžarsko. Do 8 številk zastonj! CAS Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Pokličite 03/ 898 17 51 Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. ■ Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 7 27. avgusta 2015 "«WAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 7 Denarja manj, a volja utira poti Po turističnih nujna vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo - Še pred dvema letoma od države 200, letos še komaj 50 tisoč evrov Tatjana Podgoršek V občini Solčava so pred dnevi sklenili praznovanje občinskega praznika. Tamkajšnja županja Katarina Prelesnik je v pogovoru izrazila zadovoljstvo nad rezultati prizadevanj. »Po devetih mesecih nepoklicnega opravljanja dolžnosti uspešno zaključujemo nekatere projekte, ki so zame in za moje marljive sodelavce pomemben izziv. Začeli smo v težkih časih. Glede na to, da država lokalnim skupnostim vztrajno klesti proračun, zmanjšuje investicijska sredstva, ki so za tako majhne občine, kot je naša, nujno potrebna, pa so pred nami še malo težja obdobja.« Pojasnila je, da je občina dobila od države pred dvema letoma 200 tisoč evrov, lani 100, letos pa komaj 50 tisoč evrov. »A z znanjem, voljo in pogumom se da.« Proračunski denar podvojili, ponekod celo potrojili Poleg zmanjševanja zapadlih dolgov je Prelesnikova pri naštevanju aktivnosti izpostavila pokritje prireditvenega prostora, končanje dveh velikih turističnih projektov: CAFETOURS (v sodelovanju z Obirskimi jamami iz sosednje Železne Kaple) ter Solčavska panoramska cesta - pot najlepših razgledov. Soglašala je, da so za vlaganja v minulih letih pridobili precej nepovratnega denarja na različnih državnih in evropskih razpisih. »Občinski Katarina Prelesnik: »Imamo znanje in sposobne ljudi, imamo pa tudi voljo, da s tem povežemo vso našo ustvarjalnost in energijo.« proračun je glede na število občanov skromen, a vlaganja so bila ogromna. Proračunski denar smo podvojili, marsikje tudi potrojili. Finančna perspektiva 2010-2014 se je iztekla, začela se je nova. Upam, da bomo na razpisih, ki se začnejo prihodnje leto, našli med projekti tudi naše.« O prednostnih nalogah, ki jim bodo omogočile nadaljnji razvoj, niso razmišljali predolgo. Po vlaganjih v turistično so namreč nujna vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo, saj so osnova za vsak uspešni turizem. Občinske ceste in državna Panoramska so v zelo slabem stanju. Prav tako mala hidroelektrarna Rogovilc, katere lastnica je občina. Za njeno obnovo že pripravljajo projekte, z njeno obnovo pa upajo, da bo padel kakšen evro več v proračunu. »Konec leta se izteče koncesija in to bomo prenesli na občinski režijski obrat.« Katarina Prelesnik verjame, da bodo ob sposobnih ljudeh z voljo zmogli povezati tudi njihovo ustvarjalnost, energijo ter za skupno dobro udejanjiti drobne in velike stvari. ■ VASA DOBRA DEJANJA SI ZASLUZIJO NAGRADO. gorenje STUDIO BESE ADIJO, STARI AMPAK NE V NARAVI! Narava ni prostor za odpadke. Poskrbimo zanje skupaj. Pripeljite odsluženo električno in elektronsko opremo na zbirna mesta PUP Saubermacher d.o.o. Velenje ali Gorenje Studio Velenje. V zameno boste dobili BON za nakup novega aparata Gorenje, ki je energijsko varčnejši in prijaznejši tako do okolja kot vašega računa za električno energijo. Boni so vnovčljivi v Studijih Gorenje po vsej Sloveniji. Vsi, ki boste v času od 15. junija do 30. oktobra 2015 izbrali nov aparat v Studiu Gorenje, sodelujete tudi v nagradnem žrebanju, kjer bomo izžrebancem plačali polletni strošek odvoza odpadkov. www.gorenje.si gorenje Izredna seja sveta zaradi odklonitve občinskih priznanj Nazarje, 20. avgusta - Pred tednom dni so se sešli na izredni seji sveta svetniki Občine Nazarje. Povod zanjo sta bili odklonitvi občinskih priznanj. Kot smo že poročali, so svetniki na julijski seji potrdili predlog tamkajšnje komisije za dobitnike občinskih priznanj in nagrad za letos, s čimer pa nista soglašala dva nagrajenca, in sicer nekdanji župan Ivan Purnat, ki naj bi prejel zlati grb občine, ter Stanko Flere, ki je bil predviden za dobitnika srebrnega grba občine. Nazarski župan Matej Pečovnik je povedal, da so obe pobudi sprejeli in omenjena umaknili iz seznama dobitnikov občinskih priznanj za leto 2015. Dejal je še, da je Ivan Purnat v dopisu o odstopu glede priznanja med drugim navedel, da županske funkcije ni opravljal za nikakršno občinsko odlikovanje, nagrado in priznanje. Zanj so bila največja priznanja tista, ki so mu jih izrekli občani ob otvoritvah občinskih pridobitev. Stanko Flere pa je v pisni obrazložitvi, zakaj odklanja srebrni grb občine, med drugim navedel: »Menim, da sem si v svojih 40 letih delovanja v različnih društvih zaslužil več.« Tako bodo na slavnostni seji sveta ob občinskem prazniku prihodnji mesec podelili le srebrni grb občine Ireni Vačovnik ter bronastega Mirku Bre-zovniku in Darji Acman. ■ tp Promocija zdravja na delovnem mestu Velenje - Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije je objavil razpis za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v tem in prihodnjem letu. Nanj se je kot partner prijavila tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Predvidene aktivnosti je začela izvajati prejšnji mesec. Namen projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu« je dvig ozaveščenosti in informiranosti slovenskih delodajalcev, zaposlenih, strokovne in splošne javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih ta prinaša. V okviru projekta bodo potekale številne informativno-promo-cijske aktivnosti, kot so strokovni posveti, izdajanje spletnega novičnika s področja promocije zdravja na delovnem mestu ter izvedba natečaja za delodajalce za izbor inovativnih in učinkovitih dobrih praks z omenjenega področja. Nosilec projekta je Združenje delodajalcev Slovenije, poleg Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pa so partnerji še Štajerska gospodarska zbornica, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Pomurska gospodarska zbornica, Primorska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Sindikat novinarjev Slovenije. Omenjeni pričakujejo, da bodo s projektom prispevali h krepitvi zdravja zaposlenih na delovnem mestu v podjetjih ter s tem k izboljšanju zdravja prebivalstva, večji skrbi zanj in s tem manjši rabi zdravstvenih storitev. ■ tp Praznujeta Staro Velenje in Paka Velenje, 28. avgusta - Zadnji vikend v avgustu bodo v KS Staro Velenje praznovali. Jutri ob 19. uri pripravljajo večer dalmatinskih napevov. Gostili bodo skupini Fortuna in Gallus, koncert pa se bo v Starem trgu začel ob 19. uri. Krajevni praznik bodo zaznamovali tudi v soboto popoldne. V Starem trgu bodo pripravili bogoslužje, od 14. ure pa bo potekal tudi sejem doma- če obrti. Osrednja slovesnost ob letošnjem krajevnem prazniku bo v soboto ob 18. uri. V nadaljevanju bodo oder zasedle domače glasbene skupine, predstavili se bodo tudi talenti. Obiskovalci bodo lahko poskusili pražen krompir, do 2. ure zjutraj pa jih bo zabaval ansambel Kaval. Paka pri Velenju, 27. avgusta - Danes bo Krajevna skupnost Paka začela tridnevno praznovanje. Ob 16. uri pri domu krajanov pripravljajo tekmovanje v kegljanju na vrvico in tekmova- nje v šahu. Jutri ob 15. uri bodo na športnem igrišču v Paki začeli pohod po mejah krajevne skupnosti. Pohodnike bo pot vodila po Paki do Lopatnika, Velunje peči in nazaj v Pako. Osrednje praznovanje krajevnega praznika pripravljajo v soboto. V domu krajanov bodo ob 15. uri začeli kulturnozabavni program, ki ga pripravljajo krajani sami. Razvili bodo tudi nov prapor Društva upokojencev Paka, sledila pa bo zabava s Triom Klinc. a bš Jadranske igre J w T na ohi -- ¿S LOKACIJ w 1WÍ TEKMÖYAlCEV «M OBISKÖV^ICE'J Polfinale 28.8. VELENJE (Velenjska piaäa, 19:30 h) □ □DD JAOBAW5kelcre.COM 0 K Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 8 VRTCI «»^AS 2J. avgusta 2015 V Vrtcu Velenje 6 oddelkov manj Vpis se od rednega vpisa v aprilu ni bistveno povečal - Za zdaj še prosta mesta - Poletje izkoristili za številne prenove Bojana Špegel Velenje, 24. avgusta - V ponedeljek se je v Tinkaro, enoto Vrtca Velenje, kjer je tudi uprava, vrnil otroški smeh. Zaradi prenove ene od dveh centralnih kuhinj vrtca so namreč otroci poleti obiskovali enoto Vrtiljak. Hišnika sta še hitela z manjšimi deli, kuharice pa so že preizkušale novosti v sodobno opremljeni kuhinji. Tudi v mansardi, kjer ima prostore ravnateljica vrtca Nataša Doler, se je čutilo, da se v zgradbo vrača življenje. Le še nekaj dni, pa se bo tudi v Vrtcu Velenje začelo novo šolsko leto. V primerjavi z lanskim bo prvi dan skozi vrata njihovih enot stopilo skoraj 100 otrok manj, zato so ukinili 6 oddelkov. A to ne pomeni, da je rodnost v dolini bistveno upadla, saj računajo, da bodo nekaj novih oddelkov odprli med letom. Nataša Doler nam pove, da se je letos pokazalo, da je večina staršev otroke vpisala že aprila, v času rednega vpisa. Do ponedeljka so jih vpisali še 20, skupaj pa bodo sprejeli 1.359 otrok od enega do petih let starosti. »Zagotovo se bo število vpisanih otrok spreminjalo tudi med šolskim letom, saj se mamicam porodniški dopusti končajo v različnih obdobjih leta. Zadnja leta smo po novem letu odpirali še nekaj vrtca, kakšno mesto se najde v vseh starostnih skupinah. Prostora pa žal ni v okoliških vrtcih. »Tam je letos več povpraševanja, kot imamo zmogljivosti. Zato z ustanoviteljico vrtca MO Velenje razmišljamo, kako na obrobju našega mesta ponuditi še več prostora,« doda ravnateljica. V tem tednu 231 zaposlenih v Vrt- V enoti Tinkara so čez poletje popolnoma prenovili eno od dveh centralnih kuhinj vrtca. V ponedeljek so v njej pripravljali prve obroke. novih oddelkov. Letos spomladi smo oblikovali kar 4, lani tri. Ob ukinjanju oddelkov smo izpraznili prostore, ki so bili sicer lepo urejeni, a bistveno premajhni, saj smo ob prostorski stiski, s katero se ukvarjamo že nekaj let, morali iskati tudi začasne rešitve,« nam pove ravnateljica. Trenutno imajo še prostor v kar nekaj enotah cu Velenje v okviru govorilnih ur že opravlja razgovore s starši in pripravlja igralnice za prvi dan v novem šolskem letu. Veliko novih pridobitev Letošnje poletje je bilo v enotah vrtca res delovno. Ne le da so prebelili igralnice in osvežili druge prostore v enotah vrtca, kar nekaj naložb je bilo večjih. Poleg prenove kuhinje v enoti Tinkara mednje sodi enota Čebelica na Konovem, kjer so preuredili sanitarne prostore za otroke in odrasle. To velja tudi za enoto Jurček v Pesju, kjer v tem tednu še menjujejo okna in vrata. Ena večjih prenov še vedno poteka v enoti Ciciban na Gorici, kjer so obnovili vodovodno omrežje, prenavljajo pa še sanitarije. Po tem, ko se bo iz vile Mojca odselila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, naj bi občina obnovila tudi to stavbo in jo v celoti ponovno dodelila vrtcu. Poleg tega bodo postavili dve mobilni igralnici pri enoti Vrtiljak, zato se vsaj nekaj časa v vrtcu ne bojijo, da bi se morali spet soočati s prostorsko stisko. Še več poudarka glasbeni vzgoji Že v lanskem šolskem letu so v Vrtcu Velenje uvedli več tem iz glasbene vzgoje. Pri tem sodelujejo z zavodom za šolstvo. »Letos bomo to nadaljevali, vključili bomo tudi različne strokovnjake. Ob tem se bomo veliko ukvarjali z dnevno rutino, saj imamo letos mlajši kader. Tisto, kar smo dosegli v preteklih letih, želimo najprej ohraniti in seveda tudi nadgraditi,« za konec pogovora poudari Nataša Doler. V ospredju etika in vrednote V novo šolsko leto vpisali 136 otrok -Želijo si širitve in dodatnih parkirnih površin Tatjana Podgoršek Vrtec Šmartno ob Paki, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole, bo prihodnje šolsko leto obiskovalo 136 otrok, med njimi bo 36 novincev. Razporejeni bodo v osem oddelkov, od tega bosta dva v prostorih osnovne šole. V skupinah prvega starostnega obdobja so zmogljivosti polne, v preostalih pa je še nekaj prostih mest. Bernarda Urleb, pomočnica ravnatelja vrtca, je povedala, da so z vpisom zadovoljni. Še bolj pa bi bili, če bi lahko zaposleni izvajali dejavnost predšolske vzgoje na eni lokaciji. S tem bi staršem, ki imajo enega otroka v centralnem, drugega pa v oddelkih na šoli, prihranili čas, predvsem pa bi bilo delo zaposlenih organizacijsko lažje in s tem še kakovostnejše. »Stvari so se začele premikati. Občina Šmartno ob Paki je že naročila izdelavo Bernarda Urleb: »Zaposleni se zavedamo pomena družbenega okolja, zato bodo naše vodilo celo šolsko leto vrednote.« energetske sanacije centralnega vrtca s širitvijo, vendar bo za ta finančni zalogaj poskušala pridobiti sredstva na razpisih, za kar pa je potrebnega kar nekaj časa.« Poleg omenjenega, si želijo, dodaja sogovornica, še dodatnih parkirnih površin pri centralnem objektu vrtca. Veliko projektov, pestre obogatitvene dejavnosti Hiter tempo življenja, ki potiska v ospredje tekmovalnost in dosežke, se še kako odraža pri Za centralni objekt vrtca je občina naročila izdelavo projekta energetske sanacije s širitvijo. REKLI so: Bernarda Urleb o dejavnosti zasebnega vrtca v tamkajšnjem okolju: »Konkurenca je vedno dobra, vendar mi zasebnega vrtca ne jemljemo tako. Zavedamo se, da na dobro počutje otrok, njihovih staršev, zaposlenih in vseh, ki so povezani z našim delom, vplivata kakovostno delo ter dobra komunikacija. Stremimo k temu, da se otroci v našem vrtcu čutijo sprejete, varne, da so zadovoljni in odprti za nove izkušnje.« vzgoji otrok. Zato bodo med programi - zagotavlja Urlebova -postavili v ospredje etiko in vrednote. To bo njihovo vodilo tudi pri ostalih dejavnostih oziroma projektih, kot so Eko vrtec, Mali sonček, Varno s soncem, Zdravi zobki, Zeleni nahrbtnik, bralna značka. Te bodo med šolskim letom še dopolnjevali in se odzivali na izzive. Poleg tega bodo izvajali še številne obogatitvene dejavnosti, prilagojene starostnim skupinam: lutkovne, glasbene, pravljične, angleške, planinski krožek, v dopoldanskem času otrok telovadi. Ponosni so na vrtec v naravi, ki ga izvajajo že štiri leta. Otroci so vključeni tudi v lutkovni abonma, pri čemer z zamenjavo predstav sodelujejo še z vrtcema Šoštanj in Velenje. Poleg razkuževanja igrač in urejanja prostorov so poskrbeli za prijetnejše okolje malčkov z zamenjavo svetil, položili so talne obloge, obnovili streho in prepleskali stene. Pri centralnem objektu pa so obnovili igrišče. a Se so prosta mesta V Vrtcu Šoštanj v novem šolskem letu približno toliko otrok kot lani - Dogodkov ne manjka Tatjana Podgoršek V dejavnost Vrtca Šoštanj bo 1. septembra vključenih 342 otrok. Največ jih bo v enoti Biba Šoštanj - 254 (razporejeni bodo v 15 oddelkov), v enoto Urška v Topolšici so jih za zdaj vpisali za 4 oddelke oziroma 59, v enoti Mojca v Gaberkah pa bodo 29 otrok razporedili v dva oddelka. Ravnateljica Milena Bru-snjak pričakuje, da bo otrok več od trenutno vpisanih, saj se vsako leto nekateri starši odločijo za vključitev v vrtec tik pred zdajci. »Z vpisom smo zadovoljni, saj je otrok približno toliko kot v enakem času lani. V nekaterih oddelkih ne bomo imeli povečanega normativa. V novem vrtcu so še povsod prosta mesta za vse otroke, tudi za tiste, ki jih lahko starši vključijo v dejavnost vrtca po 11 mesecu starosti.« Počitniški čas so izkoristili za generalno čiščenje ter nujna vzdrževalna dela, v enoti Urška so zamenjali ograjo na otroškem igrišču, tako da bo igra na njem varna in prijetna. Brusnjakova je znova izrazila zadovoljstvo glede pogojev za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje v novem vrtcu v Šoštanju, saj so kljub visokim poletnim temperaturam lahko otroci uživali v prijetno ohlajenih prostorih. Številni obogatitveni programi Sicer pa bodo v novem šolskem letu poskrbeli za prijetno varstvo in vzgojo otrok s številnimi obogatitvenimi programi kurikula. Sogovornica je izpostavila štiri projekte, v katere bodo vključeni vsi otroci vrtca: Eko vrtec, Zdravje v vrtcu, Etika in vrednote, četrto leto bodo izvajali projekt Kulturna dediščina našega kraja. Poleg tega bodo v posameznih oddelkih in po starostnih stopnjah ter enotah otroci vključeni še v lutkovni abonma, preventivno zobozdravstveno vzgojo, druge preventivne zdravstvene programe, bralno značko, tretje leto zapored bodo za otroke starejše skupine organizirali vrtec na smučeh, planin- ski, folklorni krožek, pevski zbor, različne likovne delavnice, celo šolsko leto se bodo pripravljali na prireditev Šport špas, z zunanjimi izvajalci pa bodo potekali še nekateri plačljivi programi. »Pri nas dogodkov ne manjka. Milena Brusnjak: »Vsi zaposleni v vrtcu se bomo trudili, da bo otrokom prijetno, pestro in zanimivo skozi celo šolsko leto.« Za zdaj so v dejavnost javnega zavoda vpisali 342 otrok, od tega 254 v enoto Biba Šoštanj, v enoto Urška Topolšica 59, v enoto Mojca Gaberke pa 29 otrok. Zanje poskrbijo naše strokovno usposobljene vzgojiteljice. Za živahnost in pestrost pa poskrbijo tudi številni gostje, ki nas obiščejo. »Ta teden so jih - na primer -obiskali vzgojitelji s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki obiskujejo poletni seminar v Celju. Izrazili so željo po ogledu vrtca, dejavnost v njem pa so jim predstavili v priložnostnem programu kar otroci. Na vprašanje, kaj je zanjo kakovosten vrtec, je Milena Bru-snjak odgovorila: »Vrtec, v katerem strokovno usposobljeni vzgojitelj poskrbijo, da je otrok ves čas dejaven, se prijetno počuti, da so zadovoljni tudi starši, ki jim za izvajanje dodatnih dejavnosti ni treba seči globlje v žep.« Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 9 27. avgusta 2015 «»SÜAS KULTURA 9 Festival Velenje širi abonmajsko ponudbo nove sezone V ponudbi trije novi sklopi za različne generacije - Vpisovati začenjajo 4. septembra Prihodnji petek začenja Festival Velenje vpisovati abonmaje za novo sezono. Nabor žanrsko raznovrstnih kulturnih dogodkov je letos še bogatejši. Novi abonmajski sklopi v ponudbi so Mini Pikin abonma, namenjen prvim obiskovalcem gledališča, Maksi Pikin otroški abonma za malo starejše ter Abonma Mladost za najstniško populacijo. Preteklo sezono je abonmajske dogodke redno obiskovalo več kot 1.000 ljubiteljev glasbe in gledališča ter 250 filmskih abonentov. Dva Pikina abonmaja Na Festivalu Velenje so letos skladno z Lokalnim programom kulture v mestni občini Velenje razširili predvsem polje kulturne vzgoje. Kulturni abonmajski program za otroke je bil do sedaj zajet v Pikinem abonmaju. Z lanskoletno obnovo male dvorane v kulturnem domu Velenje so pridobili nov prostor za 100 obiskovalcev, zato se je Pikin abonma v letošnji sezoni razdelil na dva nova abonmaja. Mini Pikin abonma je namenjen otrokom med tretjim in šestim letom starosti, ki si bodo lahko v spremstvu staršev ogledali štiri predstave in naredili prve korake v svet kulture. Na Maksi Pikin abonma so vabljeni otroci med šestim in dvanajstim letom starosti. Sestavljajo ga štiri velike predstave, ki jih bodo izvajalci zaigrali in odplesali na velikem odru v veliki dvorani doma kulture. Odkrivali bodo svet gledališča, opere, stripa, glasbe in plesa. Nov abonma za mlade z imenom Mladost ponuja štiri različne žanrske dogodke za mlade, ki vstopajo v svet kulture in umetnosti za odrasle. Vsebinska ponudba temelji na spoznavanju žanrov od glasbe do gledališča, in tob tako, kot jim je najbližje. Namenjen je učencem zadnje triade osnov- ne šole, srednješolcem in študentom ter vsem, ki jim je blizu mladosten pogled na svet. Beli abonma - gostovanja profesionalnih ansamblov V abonmajski ponudbi gledališke dejavnosti ostaja Beli abonma, ki ljubiteljem gledališča ponuja ogled aktualnih gledaliških predstav profesionalnih ansamblov v Sloveniji. Zeleni abonma je osredotočen na lahkotnejši žanr komedije in zagotavlja obilo smeha in zabave. V letošnji izbor se je uvrstilo šest vrhunskih komedij, od tega bodo kar tri premierno uprizorjene v tej sezoni. Trije glasbeni abonmaji Ponudba glasbenih dogodkov zajema tri abonmajske sklope. Abonma Klasika poteka v dvoranah glasbene šole Velenje in ponuja koncertne dosežke domačih in tujih mojstrov klasične in resne glasbe. Pomembno je, da je v program uvrščena tudi sodobna slovenska glasbena ustvarjalnost. Abonma Klub je sestavljen iz različnih glasbenih zvrsti, ki jih preigravajo izvrstni glasbeniki iz Slovenije in tujine. Sklop koncertov ponuja fuzijo različnih stilov glasb sveta, kot so balkan etno, gipsy latino pop, italijanske kancone, swing, jazz in slovenska avtorska glasba. Z Zlatim abonmajem lahko koncertni sladokusci obiščejo koncerte najpomembnejšega abonmaja resne glasbe v Sloveniji v Cankarjevem domu, kjer gostujejo najboljši orkestri sveta. Abonma Obiski širi kulturna obzorja, navdihuje z vrhunskimi umetniškimi predstavami in abonente popelje do najboljših kulturnih poslastic domačih in tujih produkcijskih hiš. V program so uvrščene predstave in koncerti, ki predstavljajo umetniške vrhunce najpomembnejših slovenskih koncertnih in gledaliških hiš. Kino Velenje, ki deluje v sklopu Festivala Velenje, ponuja ljubiteljem sedme umetnosti filmske abonmaje, dva za odrasle in dva za otroke. Pihalni orkester PV v Novem Sadu Velenje - Od 25. julija poteka V Novem Sadu festival Novosadsko glasbeno poletje. Trajal bo do 4. septembra. Na njem bo nastopil tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod taktirko Matjaža Emeršiča. Na pot so člani orkestra odpotovali včeraj (v sredo), nastopili pa bodo jutri (v petek). Predstavili se bodo s skladbami avtorjev Satoshi Yasisawa, Eric Whitacre, Michele Mangani, Georg Gerschwin ... Kot solisti bodo nastopili Stefania Seculin, (vokal), Marko Novak in Alojz Kompan (truba), Luka Logar (trombon), Aljoša Pavlinc in David Gregorc (klarinet) ter Janez Uršej (alt saksofon). ■ tp »Presmentane citre« so spet navduševale 27. Citrarski festival v Velenju je prinesel 4 koncerte - 15-letnica Citrarskega okteta približek nekdanjemu velikemu srečanju citrarjev in citrark Slovenije Velenje, 25. avgusta - Prejšnji torek se je začel Citrarski festival »Prešmentane citre«, ki ima v Velenju že dolgoletno tradicijo. Vsako leto občinstvo prisluhne trem ali štirim koncertom, na katerih organizatorji redno gostijo priznane citrarje tako iz Sloveni- vanju v Munchnu. Dan kasneje je v isti dvorani zaigral mladi, izjemni 27-letni nemški citrar Johannes Schubert. V Velenju se je predstavil s širokim repertoarjem, od priredb renesanse, romantike preko originalnih del starih citrarskih mojstrov do za- ce z Bizeljskega ter nekateri drugi slovenski citrarji. Skoraj polna dvorana obiskovalcev je bila prav tako navdušena, koncert pa je simpatično povezoval kar Peter Napret, ki je tudi predsednik slovenskega citrarskega društva. 27. Citrarski festival, ki velja za Slovenski citrarski kvartet je med svoje nastope vtkal nastope učencev citer in drugih slovenskih citrarjev in citrark. Večerje spominjal na nekdanje »Prešmentane citre«, kar je občinstvo, po odzivu sodeč, pogrešalo. je kot iz tujine. Letos so se odvili štirje; trije prejšnji teden, zadnji pa v torek zvečer, ko so festival zaključili v amfiteatru Velenjske promenade. Prva dva koncerta sta bila v dvorani Vile Biance; v torek je nastopil Izidor Tonjko, mladenič iz Rogaške Slatine, ki je najboljši slovenski citrar generacije. Na tekmovanjih je osvojil že veliko nagrad, med drugimi zlato priznanje na Svirelu in TEMSIG--u, letos pa se je uvrstil na prvo mesto na mednarodnem tekmo- bavne in ljudske glasbe. Na tretjem večeru festivala, v četrtek, se je v veliki dvorani velenjskega kulturnega doma ob 15-letnici delovanja predstavil Slovenski citrarski kvartet, ki ga sestavljajo učitelji citer Anita Veršec, Janja Brlec, Tomaž Plahutnik in Peter Napret. Vsi delujejo v več sestavih, imajo pa tudi veliko učencev. To je bil večer v stilu nekdanjih Prešmentanih citer, saj so se na odru poleg kvarteta vrstili njihovi učenci, pridružil pa se jim je tudi pevski zbor Mravlji- najstarejši tovrstni festival v Sloveniji, naj bi se je v torek zvečer zaključil s koncertom v romantičnem ambientu amfiteatra Velenjske promenade. Mlada domača citrarka Tanja Lončar, ki je opozorila nase v oddaji Slovenija ima talent, žal tam ni odigrala zadnjih taktov letošnjega festivala, ki je tudi tokrat pritegnil občinstvo iz doline (in mnogo širše), ki rada prisluhne instrumentu, saj je dogodek preprečil dež. a bš PbedátaiiilwiJvdeguAtou^btbuen/Uah piu ŠOŠTANJ SOBOTA 89. 8. 8015 OD 8. DO 18. URE (Kmečka tlSnlca SBfrV-a ■■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»^AS 2J. avgusta 2015 Podobe vsakdanjega življenja Udeleženci likovne delavnice iskali odgovor na vprašanje, ali je žanr danes sploh smiseln in možen - Vilice, žlice, noži, lonci v drugačni dimenziji Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki od 7. do 16. avgusta - V dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki so minulo soboto predstavili produkcijo desetdnevne likovne delavnice »Žanr - podobe vsakdanjega časa«, ki jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Zaradi specifičnega programa in načina jo uvrščajo med posebnost v slovenskem prostoru, njen namen pa je raziskovanje ter preizkušanje različnih sodobnih likovnih pristopov in praks. Letošnja je bila 29. po vrsti (od tega šestič v Šmartnem ob Paki), na njej pa je 12 ljubiteljskih ustvarjalcev iz vse Slovenije poskušalo analizirati pomen in vlogo žanra ter iskalo odgovor na vprašanje, ali je žanr danes sploh možen in smiseln. Tudi tokrat je delavnico vodil akademski slikar specialist Dušan Fišer. Ideja zanjo se je Fišerju porodila ob razmišljanju o različnih pristopih v umetnosti. »Glede na zgodovino žanra kot na zvrst umetnosti me je zanimalo, kaj bi ta danes lahko bil. Žanrski motiv kaže človeka v spontanih in nenarejenih vsakdanjih življenjskih situacijah, kot podobo iz vsakdanjega življenja pa sem izbral jedilni pribor, ki pritegne pozornost največkrat ob nakupu. S »pretvarjanjem« žlic, nožev, vilic v večje objekte smo želeli vzbuditi razmišljanje, da ima tudi to orodje likovno umetniško vrednost,« nam je med drugim dejal Fišer. Prednost delavnice je skupinsko delo, v okviru dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. Je bil z njimi mentor zadovoljen? Da, je odgovoril sogovornik, ker dokaj dobro pozna sposobnosti udeležencev, sam pa tudi vztraja, da stvari ne puščajo nedokončane oziroma nekako dokazujejo svoje skrite rezerve v sebi in to tudi pokažejo. O temi za prihodnjo, jubilejno 30. likovno delavnico, Fišer še ne razmišlja. O namigih udeležencev zanjo se bo odločil, ko bo videl, kaj je bilo na letošnji dobro in kaj ne. »Poskušam aktualizirati stvari, ki zanimajo tudi mene. Zame je to povratna informacija. Na delavnici se učim tudi sam,« še povedal Dušan Fišer. Mnenja nekaterih udeležencev Kot najmlajša udeleženka delavnice je bila tretje leto Fišerjeva slišala veliko dobrega, sama pa sem se želela bolje seznaniti z likovnim izražanjem, s katerim se ukvarjam ljubiteljsko. Ne vem, če je za letošnjo temo delavnice pravi izraz zahtevna. Je pa spodbudna, saj nas motivira, da razmišljamo o stvareh, lahko jim pripisujemo različne pomene. Upodabljanje jedilnega pribora je res zanimivo. Narisala sem Veronika Židanek iz Radomelj pri Domžalah. »Prvo leto nisem vedela, kako bo to videti. Razpisana je bila abstraktna tema. Ker sem navdušena nad sodobnim slikarstvom, sem se prijavila. Vsako leto me sodelovanje na njej bolj navduši. Če bi morala izbirati med stvarmi, ki jih počnem, bi izbrala delavnico. Na njej je najbolj zanimivo, da zač- Zoja Fišer hči Zoja s Ptujske Gore. »Nisem le opazovalka, ampak se učim, ker me ta ustvarjalnost zanima. Držalo žlice sem okrasila s kačo, ker jih obožujem. Sicer pa uživam, med udeleženci se dobro počutim.« Ljubljančanka Srna Mandič se je pridružila ekipi letos prvič: »O delavnici, njenem mentorju sem Srna Mandič dva metra velike vilice, ki postavijo gledalca in ne nazadnje tudi mene v drug prostor. Pri meni je delavnica dosegla vsa pričakovanja. Danes gledam na jedilni pribor, ki ga imam v rokah vsak dan, z drugačnimi očimi.« Odkar poteka likovna delavnica v Šmartnem ob Paki, izpopolnjuje svoje likovno znanje Veronika Židanek nemo z nezahtevnimi detajli, ki so sestavni del določene teme. Iz tega nastane vedno nekaj krasnega. Pritegne me tudi kolektivni duh, mentorjeva čudovita pomoč pri reševanju vprašanj, čudovito okolje in odprti domačini, ki so vedno pripravljeni pomagati. Še bom rada prišla.« Tista črna kitara ... Velenje, 22. avgusta - V roke je vzel svojo črno kitaro, se rahlo skril pod svoj klobuk in zapel. Atrij pri Luciferju je bil poln kot verjetno še nikoli doslej, kar je dokaz več, da je Vlado Kreslin Vlado Kreslin tokrat ni le pel, svojo poezijo je res številnim obiskovalcem literarno-glasbenega večera tudi pripovedoval. eden tistih slovenskih glasbenikov, ki z leti postaja le še bolj zanimiv. Ker ni le glasbenik, ampak tudi čisto pravi poet, je bil gost letošnjega literarno-glasbe-nega večera, ki jih Knjižnica Velenje in Kavarna Lucifer sedaj pripravljata že vrsto let. Kreslin je z obiskovalci večera delil tudi svojo poezijo, ki jo je nadgrajeval z glasbo. Čeprav so njegove skladbe znane, vsem v ušesih, v kantavtorski preobleki zvenijo še bolj intimno, še bolj globoko. Zagotovo je bil sobotni večer eden tistih, ki ga bodo Šalečani po- mnili. In izziv organizatorjem, ki vsako leto na literarno-glasbe-ni večer pripeljejo več obiskovalcev. Le koga bodo povabili prihodnje poletje? a bš ALTIERHATOR Dismaland Nataša Tajnik Stupar Verjetno bi dosegla večji učinek, če bi današnjo kolumno sestavila le iz slik Dismalanda, novega 'tematskega' parka svetovno znanega umetnika Banksyja, čigar identiteta še vedno ni razkrita. Park se nahaja na severozahodni angleški obali v turističnem resortu Weston Super-Mare in njegovo ime Dismaland je pomensko sestavljen iz 'žalosten' in 'Disneyland'. Park je postavljen le začasno in njegova vrata bodo odprta le pet tednov, tako da si ga žal ne bomo mogli ogledati v živo. Imenska sestavljanka pa nas že na začetku napelje na pomensko sesutje marsikatere ilustrirane podobe iz naše mladosti. V Dismalandu nas pričakajo šokantne podobe, ki se navezujejo na današnje stanje v družbi, prikazane pa so z demoliranimi in pomensko uničenimi podobami iz Disneyjevega nabora zgodb in prikazovanj pravljičnega sveta, v katerem na videz vedno zmaga dobrota, resnica in prijaznost, kjer se vedno konča 'in sta srečno živela do konca svojih dni'. Če boste brali današnjo kolumno, jo boste lahko razumeli le, če si boste dodatno poguglali slike tega, pri umetniških kritikih označenega najbolj depresivnega in morbidnega skupka umetnin Banksyja in še nekaterih znanih umetnikov (med njimi je tudi Damien Hirst - poguglajte sedaj 'Dismaland Banksy' - slike). Ne bom rekla, da sem se zabavala ob opazovanju slik iz Dismalanda, niti slučajno, sestavljene domislice presegajo meje še tako sarkastičnega črnega humorja. Sem pa začutila spoznanje resničnosti, ki ga je umetnik Banksy dobil ob svojih umetniških projektih po vsem svetu, ob boku vojn, človeškega trpljenja, kapitalističnega merjenja moči in poznavanja ozadij, ki pripeljejo družbo v stanje smrti moralnih vrednot, sprememb sistema vrednosti in na koncu izgube človečnosti in empatije. Banksy, Cinderella's crash scene, Dismaland, Tropicana Weston Super-Mare, 2015. (vir: The Guardian) Banksy, Refugees scene, Dismaland, Tropicana Weston SuperMare, 2015. (vir: Reuters) Tako! Sedaj ste tisti, ki vas je moja današnja tema pritegnila, že našli slike in si ustvarili o njih svoje mnenje. Za prilogo kolumne sem izbrala sliko 'Begunska scena', v kateri lahko z daljin-cem obiskovalci tudi vodijo čolne, tako tiste z begunci kot tudi patruljne oz. policijske. Kaj je torej Dismaland? Močno trkanje na naša srca ali samo ena bolj ali manj uspešnih umetniških manifestacij umetnika Banksyja. Ko se vrata 'Trdnjave Evropa' zapirajo, nismo pomislili na samoumevno lahkost našega bivanja. Na to, da živimo v miru brez vojne, da imamo vodo, hrano, elektriko, ogrevanje, zdravstveni in šolski sistem ..., da mirno zaspimo zvečer. Vse se nam zdi samoumevno in bi hoteli še več in še bolje. Dismaland sesuje simbolni sistem vzgoje moje generacije. Zelo mi je žal, da ga ne bom videla v živo, sem se pa toliko bolj poizkušala vživeti vanj, vas, dragi bralci, pa poizkušala napeljati, da ga tudi vi delno spoznate, pa čeprav le skozi medij. a Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 27. avgusta 2015 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Kliče me Triglav Avgusta lani se je pridružila ekipa Radia Velenje univerzitetna diplomirana mikro-biologinja Vanja Papež. »Minilo je kot bi mignil. Bilo je tudi pestro, saj sem se prvič srečala z novostjo kot so informativne vsebine. Te zahtevajo drugačen pristop, večjo pozornost,« pravi simpatično dekle. Kljub temu, da se je velik del julija hladila kar v prostorih radia, je bilo letošnje poletje zanjo precej razgibano. Prav na njegovem začetku so - je pojasnila - prišli novi izzivi, med drugim uvajanje v delo tonskega tehnika. »Sicer mi delo ni tuje, saj sem se v preteklosti s tem že srečevala, a je v primerjavi z moderatorstvom, klepet s poslušalci »obvladovanje« radijske tehnike svojevrsten izziv, sploh pri poročilih in drugih zahtevnejših zvočnih vsebinah.« Kljub natrpanemu urniku na Radiu Velenje se je proti poletni vročini borila še z vikend skoki na morje, od koder pa se je po navadi vračala bolj utrujena kot pred tem. Lovljenje rib, kolesarjenje, plavanje ... »Vetra ji je dalo« tudi planinarjenje v naših prelepih Alpah. Med letošnji vrhunec planinskega poletja je vpisala osvojena vrhova Prisojnika in Jezerske Kočne prav na svoj rojstni dan. »V jeseni me k sebi zagotovo kliče tudi Triglav.« V nadaljevanju leta jo čaka iskanje zaposlitve v svojem poklicu in seveda ohranjanje stika z delom na radiu.«To me veseli in ne vidim razloga, da temu ne bi sledila,« je še dejala Vanja Papež. ■ Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. LEO RODRIGUEZ - Pararacata 2. SIDDHARTA-Piknik 3. BON JOVI - Saturday Night gave Me Sunday Morning Leo Rodriguez je brazilski glasbenik, avtor in pevec, kije leta 2012 zaslovel z uspešnico Bara Bara Bere Bere. Poletna skladbica je splezala na številne evropske lestvice, zelo popularna pa je bila na Nizozemskem in v Belgiji. Pararacata je njegova novejša skladbica, ki v tem poletju osvaja srca ljubiteljev latino dance glasbe. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice V Slovenijo prihaja Jovanotti Jovanotti, eden najpomembnejših italijanskih glasbenikov, prihaja v Slovenijo. V ljubljanski dvorani Stožice bo nastopil 12. januarja prihodnje leto. Glasbenik s pravim imenom Lorenzo Cherrubini je pravzaprav predstavil rap, funk in svetovno glasbo italijanskemu občinstvu. Že od svojih začetkov redno ustvarja velike uspešnice Hamo&Tribute 2 love na snemanju novega videospota Matevž Šalehar Hamo, ki smo ga nedavno lahko videli in slišali tudi na koncertu na Velenjski plaži, se te dni naokoli potika v zanj precej neobičajno pisani opravi, vse to pa zavoljo snemanja novega videospota zasedbe Hamo&Tribute 2 Love, ki poteka v ljubljanskem SiTi Teatru. in postavlja nove glasbene mejnike. Veliki met mu je uspel z albumoma Lorenzo 1992 in Lorenzo 1994, ki sta mu prinesla mednarodni uspeh. Albuma sta svetu predstavila uspešnice Serenata Rap, Penso Positivo in Pio-ve. V naslednjih letih so sledile še L'Ombelico Del Mondo, Bella, Per te in mnoge druge. Letos je Jovanotti izdal album Lorenzo 2015 CC, s katerega prihaja tudi trenutno aktualna uspešnica L'estate addosso. Jovanot-ti je odličen tudi v živo. V sosednji Italiji redno polni stadione, kot so milanski San Siro, rimski Stadio Olimpico, neapeljski San Paolo ..., nastopal pa je tudi na mnogih festivalih in samostojnih koncertih po svetu. V svoji več kot 27-letni karieri je sodeloval z velikimi glasbenimi imeni, kot so Luciano Pavarotti, Eros Ra-mazotti, Gianna Nannini, Ben Harper, Sly & Robbie in drugi. Izbrana pesem je tokrat Gospa Magister z najnovejšega albuma Pol, ki bo po nedavni vinilski izdaji luč sveta v obliki cedeja ugledal prav kmalu. Po Hamo-vih besedah bo tokratni videospot predvsem zaradi mične gospodične Lare, dinamične režije in zanimive vizualne estetike zelo očarljiv in seksi za gledalce. Končni izdelek bo na ogled že zelo kmalu. Bryan Adams bo oktobra izdal novi album Get Up!, Legendarni kanadski rocker Bryan Adams, ki je decembra lani nastopil v ljubljanskih Sto-žicah, bo sredi oktobra izdal nov studijskim albumom z naslovom Get Up!. Na albumu bo trinajst pesmi, devet novih in štiri akustično predelane skladbe. Gre za posebna zbirko rokerskih balad in hitrejših skladb, ki jih je pro-duciral Jeff Lynne (ELO, Tra- veling Wilburys). To bo sicer že trinajsti studijski album kanadskega glasbenika, ki ga že napoveduje skladba You Belong To Me. Videospot zanjo je režiral kar Adams sam, odločil pa se je za črnobeli spot, v katerem se 55-letni kanadski glasbenik prepušča rokam brhke lepotice. Ponovna izdaja najuspešnejšega albuma Alanis Morissette Glasbenica Alanis Morissette bo 30. oktobra izdala zbiratelj-sko izdajo svojega tretjega, najuspešnejšega albuma Jagged Little Pill. Izdaja bo sestavljena iz štirih delov - originalne in tehnično posodobljene različice albuma, album z neizdanimi skladbami ter koncertnega albuma. Paket bo vključeval še eksklu-zivne fotografije in glasbeničin esej. Zbirateljski paket bo izšel v zgolj 30.000 kopijah, glasbenica pa načrtuje tudi delux izdajo, ki bo vključevala originalni album in plošček s še neizdanimi skladbami. Morissettova bo svoj najuspešnejši album spremenila tudi v muzikal. Po napovedih bo muzikal vseboval vse pesmi z albuma ter še nekatere druge njene uspešnice. Album Jagged Litle Pill je kanadska glasbenica izdala junija 1995, prodali pa so ga več kot 33 milijonih izvodov po vsem svetu. Jon Bon Jovi priredil priljubljeno kitajsko ljubezensko balado Ameriški rocker Jon Bon Jovi je nedavno posnel priredbo kitajske ljubezenske balade The Moon Represents My Heart, ki jo je zapel v mandarinski kitajščini. Skladbo je objavil na spletu kot dar svojim kitajskim oboževalcem. Pesem, ki jo je 53-letni pevec priredil, je ena najbolj priljubljenih ljubezenskih balad na Kitajskem. Z objavo pesmi je pevec želel ogreti kitajske oboževalce pred azijsko turnejo. Poslušalci so menda kljub Bon Jovijevi ne ravno briljantni izgovorjavi nad priredbo navdušeni. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Domačini - Prva dama 2. Ansambel Anžeta Šuštarja & Alenka Gotar -Še vedno si tu 3. Ognjeni muzikanti - Danes pijan 4. Sekstakord - Objemi me 5. Grajski kvintet - Ko je ljubezen mlada 6. Event - Hudičevka 7. Fantje izpod Lisce - A ti je vroče 8. Golte - Najbolj nora noč 9. Frajerke - Ljubi me 10. Šment - Na tebi je vse www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EROS RAMAZZOTTI Eros Ramazzotti 12. septembra pričenja svetovno turnejo, na kateri bo predstavil svoj trinajsti studijski album Perfetto. Med 33. do zdaj potrjenimi koncertnimi prizorišči turneje bo tudi Ljubljana, kjer bo italijanski zvezdnik nastopil 22. septembra v dvorani Stožice. NINA PUŠLAR Vroče poletje se poslavlja, Nina pa vseeno prisega na sladoled. Tokrat si je izmislila svoj okus in ga poimenovala kar Sladoled z vesoljem, prosim. Vesoljski okus za novi poznopoletni single Nina v eter pošilja tik pred pričetkom svojega projekta ob deseti obletnici kariere. LAIBACH Skupna Laibach se je vrnila z gostovanja v Severni Koreji, kjer je od dveh načrtovanih izvedla le en nastop, drugega pa so morali odpovedati, ker ga je bilo tehnično nemogoče izvesti na drugi lokaciji. Severnokorejski mediji so sicer poročali o prikazu bogatega talenta in visoke umetniške sposobnosti skupine Laibach, ki gostovanje ocenjuje za uspešno. SLAVKO IVANČIC Glasbenik Slavko Ivančic, ki je pred mesecem in pol v prometni nesreči utrpel hujšo poškodbo glave, po nesrečnem dogodku lepo okreva, saj naj bi se že zbudil iz kome in začel komunicirati. Spomnimo, 9. julija je v Luciji v Slavkov skuter trčil 79-letni italijanski avtomobilist, glasbenik pa se je pri tem hudo poškodoval. FREDI MILER Fredi Miler, ki je pred leti zaslovel z uspešnico Vedno si sanjala njega, sodeloval pa je tudi v šovu Kmetija slavnih, predstavlja novo pesem z naslovom Rad zavrtel bi tisti čas nazaj. Avtor glasbe je sam, besedilo pa je napisala Suzana Mally. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 12 '«^ilS k k »Pravi športnik se vedno rr ogreje, preden se resno loti športa,« je ob miganju zagotavljal bivši poslanec Jože Kavtičnik. Šport mu je od nekdaj blizu, sedaj, ko se bo spet vozil v službo v Ljubljano, pa si bo zanj malo težje našel čas. Po vsakem poslanskem mandatu ima Jože službo dlje od doma. Po prvem jo je našel v Nazarju, po zadnjem pa v Ljublja- ^^ Novi Rudarjev predsednik Mitja Kamenik - Mičo je vse bolj zadovoljen. Upravičeno! 'Njegovi' nogometaši igrajo vse bolje, ob igrišču pa je s tekme v tekmo več gledalcev, ki se iz gledališkega občinstva spreminjajo v prave nogometne navijače. Prvi letošnji dvoboj z aktualnim prvakom Mariborom si bo gotovo dodatno zapomnil po zelo dobri igri in več kot zasluženi točki. Za njegovo dodatno zadovoljstvo pa je poskrbel še prvi mož Rudarjevega glavnega pokrovitelja Premogovnika mag. Ludvik Golob. Ob njegovem rojstnem dnevu ga je razveselil z dresom v novi-stari knapovski barvi, (ki so jih rudarji spet dobili na veliko željo navijačev). Zakaj je izbral prav videno številko, se ve. Ve pa se, da mu je zaželel še veliko nogometnih točk in let. k k Damir Pann, mojster svoje stroke iz Velenja, je zadovoljen, ker je rr na zemljevidu najboljših pleskarjev Slovenije. Tudi sodelovanje v kakšni humanitarni akciji mu ni tuje. Čveku je uspelo izvedeti, da rad potuje, a se ne ustavlja v kampih, saj skupne kopalnice in stranišča niso zanj. Jutrišnji dan (v petek) pa bo zanj poseben. Poslovil se bo namreč od številke tri in se pridružil tistim s številko 4(0). Glede na mnoge prijatelje najbrž ne bo šlo brez številnih zdravic. Čvek se boji, da mu bo po tem potrebno še bolj zavihati rokave. Da bo pokril vse račune za strašni žur. Sicer pa, enkrat se živi! ZANIMIVOSTI Najstarejša najdena steklenica s sporočilom Neka Nemka se je sprehajala ob obali nemškega mesta Ambrum, ko je opazila steklenico s sporočilom. Predala jo je bližnjemu pomorskemu muzeju, tam pa so jo odprli in v njej našli razglednico, na kateri je zapisana prošnja, naj najditelj steklenico Pandja dvojčka Minuli vikend je v živalskem vrtu v Washingtonu samica orjaškega pande po imenu Mei Xi-ang skotila dvojčka, ki sta na svet privekala nekaj ur narazen, oba pa sta zdrava. Gre za izjemen dogodek, saj so samice orjaške pande plodne le nekaj dni v letu. Mei Xiang je sicer mama še dveh mladičev, ki sta preživela, dva druga nista. Za tokratno srečo je zaslužna umetna oploditev; aprila so samico oplodili s po- Bolgarija uvaja davek na slana in sladka živila Podatki za Bolgarijo razkrivajo, da je v državi prekomerno težak vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Navkljub dejstvu, da Bolgarija hkrati velja za najrevnejšo državo v EU, so se zato odgovorni odločili za uvedbo davka na prekomerno slana in sladka živila, ki se bodo po- teži. Prekomerna teža je v Bolgariji posebej skrb vzbujajoča med otroki in mladostniki, saj se jih med njimi s to težavo bori več kot 40 odstotkov Medo v bazenu Denise in Tony Diering iz Van-couvra na zahodni obali Kanade sta minuli teden ob vrnitvi domov naletela na nepričakovanega obiskovalca: v njunem bazenu se je namakal črni medved, ki je po plavanju splezal še v dža-kuzi. Po približno 15 minutah sproščanja se je kosmatinec vrnil nazaj skozi luknjo, ki jo je naredil v ograji. Tony je izkoristil priložnost in kosmatinca ujel v objektiv kamere. »Neverjetno je. Na YouTubu vidiš res zanimive vrne britanskemu združenju za morsko biologijo, v zameno pa so mu obljubili star britanski šiling. Nemci so to prošnjo uresničili, iz Plymoutha pa so nato sporočili, da steklenica verjetno pripada eni od tisočih podobnih, ki so jih v raziskovalne namene v morje vrgli med letoma 1904 in 1906. Raziskavo na začetku 20. stoletja je vodil britanski znanstvenik George Parker Bidder, z njo pa je želel preučevati morske tokove. Najdena steklenica je tako uradno najstarejša najdena steklenica s sporočilom, saj so do zdaj najstarejše sporočilo v steklenici našli julija leta 2013 ob obali Šetlandskih otokov, po morju je plavala 99 let in 43 dni. Mama in hči kot ■ • V* • dvojčici Georgie Smedley ima 42 let, njena hči Jazz pa 19 let - a vendar večina ljudi, ko ju vidi prvič, misli, da sta sestri, ali celo, da sta dvojčici. Obe sta približno enako visoki, enako težki, prav tako imata podobne nosove in enako številko noge, poleg tega pa obe hodita k isti frizerki in imata enako frizuro in barvo las. Vsa ta podobnost je razlog, da ju ne zamenjujejo le tujci, temveč tudi kolegi in člani družine. Tako je vse odkar je bila Georgie leta 2012 na operaciji želodca, da bi s tem shujšala; izgubila je 29 kilogramov in kmalu so se začele kazati podobnosti. »Oče mi pogosto govori, kako neverjetno sva si podobni. Po tem, ko je bila mama na operaciji, mi je dejal, da naju ne more več prepoznati. Poleg tega imava tudi zelo podoben glas in to zagotovo še dodatno pripomore k temu,« je povedala Jazz. močjo zamrznjene sperme orjaškega pande iz kitajske province Sečuan, le malo kasneje pa s spermo orjaškega pande, ki živi v washingtonskem živalskem vrtu. Trenutno to pomeni, da pristojni nevedo, kdo je oče rojenih mladičev, vendar pravijo, da bomo za rezultat izvedeli s pomočjo testov DNK. dražila za med tri in osem odstotkov. Ministrstvo bo ustrezen predlog zakona sicer predstavilo prihodnji mesec, z ukrepom pa želi država - kot so zapisali - prispevati k prizadevanjem za spremembe nezdravih prehranjevalnih navad in proti prekomerni stvari, da pa se nekaj takega dogaja na tvojem vrtu ...« je razmišljal Tony. »V džakuziju je sedel podobno kot človek, z zadnjico na klopci in komolcem ob strani. Sproščal se je in gledal svoje kremplje, kot bi preverjal mani-kiro,« je še dodal. 27. avgusta 2015 frkanje » Levo & desno « Ohcet na silo Na najvišjih ravneh (spet) pripravljajo šaleško ohcet. Znova naj bi se vzela Premogovnik in Teš. Če bo do tega prišlo, to ne bo poroka iz ljubezni, bolj taka, ki je že kar »domača« pri nas. Iz preračunljivosti. Drugačna aktivnost Nekoč mogočnega Ve-grada aktivno že dolgo ni več. Zaradi nekaterih dejavnosti pa so proti »mogočnežem« te družbe organi pregona še vedno aktivni. Nič ne manjka Velenjska jezerska plaža je lepo urejena. Ima vse potrebne naprave, tudi voda je čista, v njej ni preveč »primesi«. Razen če kdo ocenjuje za primes to, da je zelo veliko kopalcev, ki ljubijo to »divjino«. \Saj je kopališče res uradno še vedno divje. Tuje in domače Tuje trgovske družbe se vse bolj borijo za to, da bi bile pri nas čim bolj naše, domače. A kupcih so tisti, ki presojajo, ali je njihovo »domače« res domače. Vse je za nekaj prav Prodajo celjske Cinkarne, ki je sodila med 15 družb, namenjenih prodaji, so ustavili. Ob tem nasprotniki prodaje pravijo, da je tudi slabo - onesnaženo okolje - vendarle tudi za nekaj dobro. Vse črno Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja HSE v zvezi s posli bloka 6 videlo vse črno. Le kako naj bi bila njegova ocena drugačna. Kdo še kaj je Na velenjskem VIP teniškem turnirju so včasih udeleženci pokazali, kaj znajo. Zdaj se mnogi le še pokažejo. Med in mleko Ne vem, kako bo z medom, a vsaj v nekaterih »naših« trgovinah naj bi se vse manj cedilo domače mleko. Povožene ceste Večino naših cest je že povozil čas. Mi pa se še kar moramo voziti po njih. Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 19 27. avgusta 2015 «»SÜAS ZANIMIVO 13 Brezplačna šola za starše ne bo poceni Kolikšen bo strošek, bo odvisno od šole - Vsaka osnovna šola ima svoje zahteve po delovnih zvezkih Bojana Špegel Velenje, 21. avgusta - Dober teden dni pred začetkom novega šolskega leta je v obeh velenjskih knjigarnah, kjer prodajajo ne le zvezke, ampak tudi učbenike in delovne zvezke, gneča velika. Eni prihajajo po naročene delovne zvezke, drugi s spiski v rokah iščejo čopiče, barvice in druge malenkosti, ki še manjkajo v šolski torbi njihovih šolarjev. Spiski so različno dolgi, izvemo, saj ima vsaka šola v Šaleški dolini drugačne zahteve in drugačne delovne zvezke. »Manj kot 50 evrov za delovne zvezke ni nikjer, ponekod pa se cene zaradi števila delovnih zvezkov, ki jih predpišejo na šoli, dvigne krepko čez 100 evrov,« izvemo. In kje so potem še vse ostale potrebščine, od copat do šolske torbe, ki morajo biti pripravljene do 1. septembra? Ja, naša brezplačna šola zagotovo ni poceni. Večina šolarjev šolskih knjig ne potrebuje, ker si jih izposodijo v šolskih učbeniških skladih. A že brez njih je strošek, s katerim se v teh dneh srečujejo starši, velik. Za mnoge občutno prevelik. V velenjski Državni založbi srečamo mamico z dvema šolarjema. »Tako sem razočarana. Imam če-trtošolko in šestošolca. Samo za delovne zvezke smo odšteli 215 evrov, spisek pa je še dolg. To je občutno preveč,« nam pove. Noče izdati svojega imena, a pove še, da je zaposlen le oče in da začetek šole za njihovo družino pomeni res velik stres. Prodajalka nam pove, da letos praktično celo poletje dobro prodajajo šolske potrebščine. »Pozna se, da ni več Kulturnice. Določeni starši za novo šolsko leto začnejo kupovati takoj, ko se začnejo počitnice, drugi prihajajo sedaj. Ker vemo, da je za mnoge finančni zalogaj prevelik, v teh dneh pripravljamo številne akcije. Danes imamo vse šolske torbe in peresnice znižane za 30 %. Vsak dan do konca počitnic bomo imeli akcije, v katere vključimo vsak dan druge šolske potrebščine,« izvemo. Kot tudi, da nekateri ob znesku, ki jim ga povedo, ko seštejejo cene, glasno negodujejo, drugi pa so tiho. Vse več prednaročil Tudi v velenjski Mladinski knjigi je v teh dneh utrip živahen. Prodajalka Jožica Svetina nam pove: »Bolj, ko se bliža šolsko leto, večja je pri nas gneča. Dobro smo pripravljeni, saj imamo vse delovne zvezke na zalogi. Težava pa je, ker jih nekaj še sploh ni izšlo.« Dobili naj bi jih v tem tednu, saj naj bi izšli po 24. avgustu. Starše, ki povprašujejo po njih, takoj ko jih dobijo, telefonsko obvestijo, da lahko pridejo ponje. Ko vprašamo, kateri razred osnovne šole je za starše v Šaleški dolini največji finančni zalogaj, izvemo: »To je nemogoče povedati. Osnovna šola Gorica ima zelo malo zahtev, Gneča v obeh velenjskih knjigarnah, kjer starši kupujejo tudi delovne zvezke, je v teh dneh velika. tam učenci potrebujejo najmanj delovnih zvezkov, zato zneski niso tako visoki. Zgodi se celo, da so starši presenečeni, ker so pričakovali, da bo strošek višji. Na vseh drugih šolah so spiski daljši, z njimi pa rastejo tudi stroški.« Če je pri hiši več osnovnošolcev, je fi- lik. Tudi zato, da bi ga starši lažje zmogli, imajo v Mladinski knjigi prednaročila, staršem pa omogočijo obročno odplačevanje. »Vsako leto imamo več prednaročil, saj tako lažje zmorejo strošek ob začetku šolskega leta.« Prodajalke pa pogosto slišijo tudi komentar- so namenjeni njim. Ampak tistim, ki določajo cene učbenikom, in tistim, ki predpisujejo, kaj mora njihov otrok imeti v še vedno pretežkih šolskih torbah. nančni zalogaj za mnoge (pre)ve- je, ki niso prijazni, a vedo, da ni- Rdečeči dežnik Največ gobarjev nabira samo jurčke in lisičke. V zadnjih letih pa se je gobarska srenja zagnala v uboge marele, ki so najbolj prepoznavne po vitkem dolgem betu in premičnem obročku na njem. Klub temu je pred časom na velenjski tržnici presenetila branjev-ka, obroček je zgrešila in zmotno ponujala namesto marel pogojno užitne bisernice, ki so k sreči dobre gobe, vendar jih je treba prekuhati. Da marela le ni tako nedolžna, razkriva naslednja zgodba. Ugledna velenjska družina si jo je privoščila za slastno večerjo. Ko so napolnili želodce, je gospodinja zgrožena opazila, da so otrebljeni ostanki sumljivo pordečeli. Rdeča barva je sprožila alarm, začeli so se otipavati po trebuhu in v pričakovanju na najhujše odbrzeli v velenjsko zdravstveno ambulanto. Zdravnik je pozorno poslušal njihovo pripoved in ogledoval gobje ostanke, ki so mu jih kazali. Na koncu je dejal, da se na gobe ne spozna, zato jih je napotil v topolško bolnišnico. Tudi tamkajšnji zdravnik ni bil gobji strokovnjak. Dolgo je razmišljal, kaj bi s preplašeno štiričlansko družino, pri kateri sicer ni bilo zaznati nič nenavadnega v prebavilih. Končno se je odločil, da jim bodo vseeno, za vsak slučaj, izpraznili želodce. To neprijetno dejanje so opravili rutinsko in zadržali paciente preko noči na opazovanju. Naslednji dan ni ugotovil nič izrednega, družina si je psihično opomogla in bila srečna, da se je prebudila živa in zdrava. Ko so zapuščali bolnišnico, so si obljubili, da zlepa ne bo gobje večerje, če še sploh kdaj. Nesrečneži so zaužili rdečeče dežnike, okusne dolgine, ki se jih gobji poznavalci vselej razveselijo. Vedo, da njihovo belo meso na zraku pordeči. Tega obiskovalci ambulante in bolnišnice žal niso vedeli in tudi zdravnika sta menda poznala samo jurčke in lisičke, zato sta ravnala tako, kot je narekovala njuna previdnost. a Bojan Glavač Paradižniki z vseh koncev sveta Da je letošnja letina dobra za to in za ono, pa slabša za nekatere druge poljske pridelke ... se ljudje ob srečanjih pogovarjajo dobesedno kot o vremenu. Tako je tokrat tudi s paradižniki. Lepi, zreli pa veliiiiiki, rekordno težki! Da, lepo je seči po teh zdravih, sočnih, skoraj nasmejanih »sadežih«. Po njih že lep čas sega mladi študent šole za vrtnarstvo, hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Jernej Mazej, ki se je odločil, da se bo na mali fliki svoje kmetije poizkušal preživljati, kot samozaposleni s samooskrbo z domačega polja. V velenjski trgovini Domače dobrote je kot predsednik društva Učni sadovnjak in hkrati mali pridelovalec povrtnin ter kmetijskih pridelkov z Gneča nad vasjo Go- renje, sredi avgusta razstavil pisano paleto skoraj sto vrst paradižnikov različnih oblik, barv in okusov ter porekla iz različnih krajev sveta. Zanimanje za razstavljene paradižnike je bilo izredno, morda tudi zaradi obiska Poletni ritem ob vikendih Raznolik in zanimiv izbor prireditev - Večina brezplačnih - Organizatorji pričakujejo boljši obisk kot lani Tatjana Podgoršek Jutri (v petek) bo na programu prva prireditev v okviru Poznopo-letnega festivala 2015, ki ga organizira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki v sodelovanju s tamkajšnjo lokalno skupnostjo. Na programu je šest dogodkov, potekali pa bodo ob koncih tedna do 25. septembra na poletnem odru za Hišo mladih. Po zagotovilih Andreje Urnaut, programske vodje Mladinskega centra, so potrudili in pripravili zanimiv ter raznolik izbor prireditev, k sodelovanju pa povabili predvsem ustvarjalce iz bližnje okolice, ki se s svojo predanostjo in delom dokazujejo tudi na večjih odrih po Sloveniji. Za večino prireditev bo prost vstop, za druge znaša prispevek le pet evrov. Za vse dogodke je na voljo abonmajska vstopnica. Zanimiva bo že jutrišnja otvoritvena prireditev. Od 16. ure dalje se bodo lahko obiskovalci na tako imenovani »šmarški plaži« hladili v bazenih in pod senčniki, članice Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki bodo pripravile zabavne (vodne) igre in ustvarjal-nice za otroke. Predstavila se bo plesna šola, dogajanje bo popestrila roštiljada, na kateri bo strokovna komisija izbrala tri najboljše ekipe. Temu bo ob 20. uri sledil še koncert dua 2 kajle. Poleg nastopa Adija Smolarja, koncerta ansamblov Lunca in Greh, skupine Oriyon velja opozoriti na inte- rektivno gledališko predstavo Z lesom v svet, ki dramatizira zgodbe po knjižni predlogi Oskarja Hu-dalesa: Postelja gospoda Fibriha. V njej bodo nastopili ljubiteljski igralci iz cele Zgornje Savinjske doline. Zadnja prireditev Pozno-poletnega festivala 2015 pa bo v znamenju novega rocka. »Z obiskom (od 80 do 100 obiskovalcev) smo bili na nekaterih lanskih prireditvah Poznopole-tnega festivala kar malce razočarani. Tokrat resnično upamo, da bo prostor ob poletnem odru poln. Vsem nastopajočim bodo obiskovalci tako izkazali spoštovanje, predvsem pa izrazili dobro voljo in podporo celotni lokalni skupnosti, ki tudi s takšnimi dogodki skrbi za kakovostno življenje občanov in občank. Prav tako pričakujemo obiskovalce od blizu in daleč, ki se radi družijo z ljudmi dobre volje,« je še dejala Andreja Urnaut. Premierni gladiator v Logarski dolini Primoža Ulage, nekdanjega skakalnega smučarskega šampiona, ki se med drugim ukvarja tudi z vzgojo vrtnin ter distribucijo mineraliziranih gnojil. Z Mazejem pa sta postala dobra prijatelja. a Jože Miklavc V neokrnjeni naravi Logarske doline se je zgodil še en spektakularni Urbani gladiator, zanimiv rekreativni dogodek, katerega osrednji namen je zdrava zabava ob ekipnem premagovanju razgibane proge, ki poteka ob pomembnih slovenskih turističnih posebnostih in naravnih danostih, česar v Logarski dolini resnično ne manjka. Udeleženci so se lahko pomerili na treh različno dolgih trasah, polnih atraktivnih ovir, kot so preskakovanje ognja, drčanje, skakanje v vrečah, plezanje čez steno, nošenje bremen, plazenje po blatu pod električnim pastir- jem. Zabavno je bilo tako za tekmovalce kot gledalce. a mz ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 KULTURA »»WAS 27. avgusta 2015 Okus po jajcih pa ostaja Brhka robatost nasmeji do solz z grenkim priokusom - Sapindalografija združuje obrt izdelovanja longboardov s fotografijo uličnih adrenalinskih športov - Yuliya Molina je v iskanju sebe šla po poti vase Tina Felicijan Do konca 18. Festivala mladih kultur Kunigunda bodo na ogled tri raznolike razstave - v Pekarni, Galeriji eMCe plac in podhodu pri Vili Bianca. Svežo kri po žilah Kulturnice poganjajo Srčne slike, okolico Centra Nova pa je zavzela Pocestnica. V soboto ob 20.00 se bo v atriju Velenjskega gradu odprla še razstava domače akademske slikarke Alje Krofl. Brhka robatost V Pekarni je vsak dan do konca Kunigunde od 15.00 do 19.00 na ogled razstava najudarnejših vljeno trdo kuhano jajce, čevap-čič, čebula in žemljice. »Matevž je bil eden tistih bolj pogumnih grafičnih oblikovalcev svoje generacije. V svojih številnih oblikovalskih rešitvah je z izbranimi besedami in avtorskim slogom sublimno sporočal svoje ideje. Izražal se je tudi za nas, ki nismo bili tako pogumni. Na razstavi Brhka robatost smo želeli pokazati, kako je on s celim svojim oblikovalskim mišljenjem, ki ga je tudi živel, ustvarjal v Šaleški dolini in vsej Sloveniji,« pravi eden od kuratorjev razstave Domen Fras. V prvem delu razstave so na ogled oblikovalska dela, ki so javnosti bolj poznana, ker so petimi leti sam naučil izdelovati Žiga Komperšek. Domislil se je uporabe orehovine, ki je z unikatnim vzorcem in postopkom izdelave njegov prepoznavni znak. »Vsako plast furnirja zlomim na roko, preden jo dam v prešo,« in oblikovanje, se je izgubila v odsotnosti ideje za študijski projekt, ki jo je iskala v snu na blazini v obliki vprašaja, utrnjenih mislih v beležki, pogovorih s partnerjem in skozi to v sebi sami. Absolventsko leto je preživela na Sapindalografija v Galeriji eMCe plac (Foto: Anže Kovač) pojasnjuje. Urban Cerjak pa na prvo plast lesa v temnici na tanko razmaže emulzijo in po postopku nanjo razvije fotografijo. Razstava Sapindalografija bo na Portugalskem, pot jo je vodila od Ukrajine do Vietnama, kjer je iskala nekaj, čemur bi pripadala, izhodišče, iz katerega bi se lahko našla, od koder bi lahko črpala. Brhka robatost v Pekarni (Foto: Goran Petraševič) vidnih in slušnih sporočil grafičnega oblikovalca Matevža Časa, ki je do svojega še vedno nedoumljivega odhoda v vesolje (umrl je 29. maja 2014) odločilno zaznamoval šaleški, tudi slovenski kulturni prostor. Iz del špricajo nagovori k lahkotnemu bivanju, kreativnemu izražanju, (samo) kritičnemu manipuliranju samoumevnega, poigravanju z nesmisli, predvsem pa k življenju z jajci, ki jih je Matevž na Kunigundi leta 2012 oblikovana v srce razstavil na fotografijah z naslovom Kdo ima jajca. Tudi zato so bili na meniju predgostitve prepolo- bila tudi večkrat reproducirana. V drugem delu pa je predstavljen kanček njegove intime iz skicirk, kamor je beležil presunljive domislice. Sapindalografija Izdelovalec longboardov Žiga Komperšek in fotograf Urban Cerjak, ki že dolgo sodelujeta, sta posebej za Kunigundo izdelala serijo dvajsetih posebnih desk na kolescih, na katerih so razvite fotografije motivov iz narave in urbanega okolja. Deske, sestavljene iz sedmih tankih plasti navadno javorjevega lesa, se je pred Yulija Molina: V iskanju v podhodu pri Vili Bianci (Foto: G. Petraševič) ogled vsak dan ves dan do konca septembra v Galeriji eMCe plac. Yuliya Molina: V iskanju Njena ustvarjalnost se je sprožila, ko je kot triletna deklica sestavljala mamin nakit v slike. Ko je že zaključevala študij na Akademiji za likovno umetnost Nastala je razstava z naslovom V iskanju, saj je v iskanju ideje sam proces postal projekt. Večmedij-ska razstava bo v podhodu pri Vili Bianci na ogled do sobote, 29. avgusta, od 15. do 19. Ples in glasba ob reki Paki Velenje, 21. avgusta - Nekaj poletnih tednov je amfiteater ob reki Paki sameval. Tu in tam smo v najhujši vročini videli posameznike, ki so si v rečici hladili noge. Prejšnji teden pa je amfiteater spet oživel. Plesna šola SPIN je pripravila plesni večer, na katerem so njihovi plesalci in plesalke pokazali, kaj vse so se naučili v preteklem šolskem letu. Glasba in ples sta v lepem petkovem večeru na obrežje privabila veliko obiskovalcev, saj se je velenje spet napolnilo, podopu-stniški čas pa očitno kar kliče po dogodkih na prostem. Tudi zato, ker se vsi zavedamo, da bo poletje kmalu vzelo slovo. Zagotovo bo prizorišče v naslednjih tednih še kdaj oživelo. Če bo le vreme dopuščalo. a bš Eni so mlade plesalce opazovali z mostu, drugi so se udobno namestili na stopnice amfiteatra. Prizorišče, kije najlepše poleti, bo zagotovo v prihodnjih tednih še kdaj oživelo. Prikavljani Starodavne (navadno iniciacijske) obrede suspenzije izvajali po vsem svetu -Obešanje za kožo ni sadomazohizem, je nekakšna umetnost - V Sloveniji jo uprizarja Društvo telesnih modifikatorjev Tina Felicijan, foto: T. Mucik »Ko sem bila deklica, sem bila divja na gugalnici. Ko sem prvič poskusila suspenzijo, kar sem si zelo želela, me je vrnila v otroštvo,« je začela pripovedovati Lea, članica Društva telesnih modifikatorjev Slovenije, ki je aktivno že šest let. Povezuje moderne primitivce, ki so začeli organizirati seminarje, dneve suspenzij, predstave. »Vedno so me fascinirali drugi performerji. Zdaj se tudi sama večinoma suspendiram na predstavah, zasebno pa v naravi ali na kakem posebnem kraju na potovanju, recimo v Mehiki, kjer sva se z očetom skupaj suspendirala,« je nadaljevala. Preizkušanje ravnovesja med telesom in duhom Antropologi odkrivajo dokaze o prebadanju kože v plemenih po vsem svetu. Su-spenzija je najbolj poznana pri severnoameriških Indijancih, ki so si pri plesu sonca prebadali prsi in bili na večur-ni vzdržljivostni preizkušnji. Su-spenzija je bila navadno ritual ob prehodu iz deškosti v moškost. Bodoči bojevniki so se upeli in drug drugega vlekli, dokler koža ni popustila. Nato so se obesili in viseli več ur, kar jih je vrglo v trans zaradi telesnega napora. Prešli so mejo med življenjem in smrtjo, se znebili strahov in dobili moč. »Takrat se razvijejo vizije kot pri psihedeličnih dro-gah, a jih proizvede telo samo. V transu lahko postavljaš vprašanja in iščeš odgovor. Vizije ti lahko pokažejo stvari, ki te zanimajo,« razlaga Lea. Telo je pot do dobrega počutja Lea, ki jo je kronična spondilo-za skoraj paralizirala, je opazila, da so ji telesne kemikalije (adrenalin, serotonin, dopamin), ki »Težko je iti v zrak, ker je težko sprejeti, da si ti to telo, težko se mu je odreči. Imaš 1.000 kil, ko se obešaš. Ko si v zraku, si naenkrat tako lahek. Potem je težko iti dol, ko postajaš težji in težji.« se sprostijo med obešanjem za kožo, blažile bolečine in je lažje obvladovala bolezen. Danes živi brez zdravil. »V življenju poslušam svoje telo. Jem, kar mi telo pravi. Se gibam. Za suspenzijo je namreč potrebna kondicija, ker je fizično naporna,« pravi, a se po izvedbi dobro počuti, je do- bre volje in mentalno še dolgo pod vtisom. Bolečina na koncu podari neke vrste užitek Izkušnja je odvisna od splošnega počutja, psihičnega stanja v življenjskem obdobju, razloga, zakaj se odločimo za suspenzi-jo. Načeloma se lahko suspendira vsak, »samo premagati moraš ego, ki ti govori, da ne mo- Kavlji se vstavljajo v kožo (tudi globlje, v maščobno tkivo) po celem telesu - od ličnic, hrbta, prsi, trebuha, ritnic do kolen. Po suspenziji ostane občutek pritiska, sončne opekline, utrujenih mišic. Dan po suspenziji se iz ran iztisne zrak, ujet pod kožo, ki pravzaprav omogoča visenje, saj blaži bolečino. Rane pa se zacelijo v dveh tednih in pustijo le drobno brazgotino. reš,« razlaga Lea, ki skuša med predstavo bolečino ignorirati, zamakniti, saj si na predstavi ne more privoščiti, da bi ji v zraku postalo slabo. »Ko mi vstavljajo kavlje, kričim, če je treba, preklinjam, da zberem moč. Jočem, če je treba. Zakaj bi skrivala, da me boli. Boli me celo suspenzi-jo, boli, ko grem v zrak,« pravi, a kar počne, ni sadomazohizem, je umetnost, pri kateri je medij sšmo telo, »ki ga lahko uporabiš za karkoli.« Bolečino, ki je edini negativni del suspenzije, je treba premagati, zmaga nad strahom pa daje užitek. »Če te samo boli, lahko padeš v šok. Če ti ni udobno, se ne moreš suspendirati.« Vsako telo drugače sprošča kemikalije, ki sprožijo prijetne občutke sproščenosti, rahle opitosti. Več kot fetišizacija trpljenja Radovedneži, ki so skušali eksperimentirati s svojim telesom kot medijem izražanja, so preizkušali starodavne metode posegov v telo in modifikacije. Pred desetimi leti je bilo nepredstavljivo, da bi se štirje Slovenci suspendirali na eni predstavi, kakor so se v performansu Splet gibčnosti in bolečine na 18. Festivalu mladih kultur Kunigun-da. Danes suspenzijo vpletajo v plesne in cirkuške predstave, v gledališče, eni jo uprizarjajo bolj fetišistično, drugi statično, tretji estetsko, Lea pa na koncertih s punk bendom Warfare prek su-spenzije podaja politično sporočilo. a Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 19 27. avgusta 2015 «»SÜAS REPORTAŽA 15 O vročih in hladnih šaleških župah Tenis v dvojicah igralo 93 udeležencev, ostalih 200 jih je dan izkoristilo za druženje - Rdeča nit pogovori o energetiki in ogrevanju doline - Vipovci Ježku letos podarili 3 tisoč evrov Bojana Špegel Velenje, 22. avgusta - V soboto se je na teniških igriščih v TRC Jezero odvil 28. VIP CUP teniški turnir dvojic. Letos je bilo udeležencev več kot nekaj prejšnjih let, čutila pa se je menjava generacij, saj je bilo med tistimi, ki so vrteli teniški lopar, več mladih direktorjev večjih in manjših slovenskih in tujih podjetij. Manj je bilo tokrat politikov in ljudi iz sveta zabave in športa. Zagotovo je bil med gosti največje pozornosti deležen direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok, ki je za povrh še odlično vrtel teniški lopar. Predsednik vlade Miro Cerar ni prišel, zato mu bo velenjski župan Bojan Kontič še naprej pošiljal pisma, v katerih ga bo opozarjal na dogajanje v dolini. Opazna menjava generacij Že od nekdaj je rdeča nit velenjskega VIP teniškega turnirja druženje, a tokrat so udeleženci resno vzeli tudi tenis. V dvojicah se je pomerilo 93 tenisačev, od tega le peščica tenisačic. Vreme je bilo idealno, ne prevroče in ne premrzlo, zato so, kot so zatrjevali udeleženci, tokrat res uživali v športnem druženju. Organizator teniškega turnirja je vsa leta Marjan Gaberšek, ki mu pri pripravi in izvedbi turnirja močno pomaga hči Marjetka Golež Gaberšek. Tja do poldneva so še čakali, ali se bo VIP-ovcem pridružil tudi predsednik vlade Miro Cerar, potem so uradno oznanili, da ga ne bo. Gaberšek nam je ob tem povedal, da je želel, da bi se na letošnjem srečanju pogovorili tudi o težavah v elektroenergetiki. K temu je dodal: »Tradicija se nadaljuje, a na prvo mesto postavljam poslovno druženje. Trenutno vsi negativno govorijo o Šaleški dolini. Organi- zatorji želimo, da to spremenimo v pozitivno. 28 let se ob tenisu in dobri ponudbi tukaj družijo pomembni gospodarstveniki in poli- smo ustavili med čakanjem na nov dvoboj. Vprašali smo ga, ali je prišel zaradi športa, ali zato, da preveri ozračje v dolini, ki trenu- mem, zakaj jo nekateri sploh delajo. Urediti je potrebno pogodbena razmerja, kar bo po mojem kmalu.« Ko pripomnimo, da se nobena juha po navadi ne poje tako vroča, kot se skuha, doda: »So pa tudi hladne juhe, kar je po svoje tudi čar.« Priznal je, da je na VIP-u spoznal tudi nove zanimive ljudi iz sveta gospodarstva, najbolj vesel pa je bil, ker so ob njegovi igri Andrejo Katič. Najprej sta si ogledala predstavitev posebnih folij za steklo, ki tega naredijo neprebojnega. Prikaz je bil adrenalinski, saj je strelec ciljal v živo tarčo, ki je stala za steklom. Ministrica je bila tako navdušena, da nam je povedala, da bi si upala tudi sama stopiti za steklo in postati živa tarča. Slovenska inovacija, ki jo razvija podjetje iz Zreč, bi bila še da predsednik vlade ni skoraj nič prisoten v našem okolju, vseeno pa verjamem, da postopki s hitro cesto tečejo naprej. Ministrstvo za kmetijstvo ne bo dalo soglasja, a če bodo uveljavili širši javni interes, bo vlada sprejela odločitev, ki jo v tej dolini pričakujemo.« Potem se je župan družil s strankarskimi kolegi in številnimi podjetniki, pa tudi župani nekaterih Vipovci so počakali, da se jim je pridružila ministrica za obrambo Andreja Katič. Potem so z zanimanjem pogledati demonstracijo varnostnih folij, ki naredijo steklo neprebojno. Ja, strelec je v živo tarčo streljal s pravim magnumom, za steklom pa je stal lastnik podjetja. Dobrodelni prispevek udeležencev VIP-a je direktorici regijskega varstveno-delovnega centra Darji Lesnjak izročil velenjski župan Bojan Kontič. Ob tem je napovedal, da bo občina prireditev podprla tudi prihodnje leto. tiki, tu se sklene marsikatero novo poslovno sodelovanje. Letos so se nam pridružili tudi podjetniki iz Rusije in iz kar nekaj držav bivše Jugoslavije, prvič so z nami turški in albanski poslovneži. Dejstvo pa je, da je menjava generacij med vodilnimi v podjetjih letos še bolj opazna.« In res je bila, saj medijsko prepoznavnih obrazov ni bilo prav veliko. Čez dan pa se je na prizorišču izmenjalo vsaj 300 gostov. »Mi vas bomo še greli« Predsednika vlade Mira Ce-rarja torej ni bilo, verjetno tudi zaradi aktualnega političnega dogajanja z imenovanjem veleposlanikov, se je pa zato na teniških igriščih odlično odrezal direktor HSE Blaž Košorok. Na koncu je skoraj zmagal. V glavnem finalu je skupaj z Denisom Pečečnikom zasedel drugo mesto. Premagal ju je dvo-jec Gregor Vedenik iz Veplasa, ki je bil eden glavnih pokroviteljev letošnjega turnirja, in Juraj Oreškovič, ki je njihov poslovni partner. Blaža Košoroka, ki brez metuljčka deluje čisto drugače, tno velja za najbolj koruptivno v državi. Povedal nam je: »Vedno rad pridem v Šaleško dolino. Če me povabijo, pridem z veseljem, saj ljudi ne delim na koruptivne in nekoruptivne. Ob svojem delu potrebujem ekvivalent in šport je zame dober ventil. Ob vprašanju, ali bodo Šalečane v mrzlih dneh pustili na hladnem, pa je zatrdil: »Mi vas bomo še naprej greli. Ne vidim razlogov za paniko, ne razu- tenisa zanj navijali tudi predstavniki elektroenergetskih sindikatov. Žive tarče Če ste mislili, da se je Blaž Ko-šorok na turnirju družil z velenjskim županom Bojanom Konti-čem, ste se zmotili. Župan je na turnir prišel z Graške gore, kjer je bil navdušen nad obiskom in novim spominskim parkom. Prišel je skupaj z ministrico za obrambo Čisto do konca so vztrajali tisti, ki so bili naboljši na teniškem turnirju dvojic. Fihnalisti so pokale dobili skupaj. V dvojici, ki je izgubila v velikem finalu, je tudi direktor HSE Blaž Košorok, za katerega mnogi niso navijali. So pa zato toliko bolj za domačina Grega Vedenika, kije bil v zmagovalni dvojici. kako uporabna v slovenski vojski in policiji. A konča se pri denarju, ki ga je premalo. Velenjski župan pa ni mogel iz svoje kože, ko nam je komentiral prisotnost direktorja HSE na VIP-u. »Upam, da ima tehten razlog, da je prišel. Upam, da bo podprl VIP in prizadevanja Velenja, da še naprej v tem prostoru pridobivamo premog in proizvajamo električno energijo. Veliko je odvisno prav od vodstva Holdinga, v tem trenutku pa z njimi nismo zadovoljni. Morda bodo prav na današnjem srečanju spoznali, da je Velenje mesto, ki se razvija in se ima s čim pohvaliti.« Dodal je, da upa, da bodo dogovor o ogrevanju doline našli pred zimo. Ker nismo mogli vprašati predsednika vlade, smo vprašali župana, kaj se sedaj dogaja s traso hitre ceste, saj je že več kot mesec dni, odkar je potekel rok za oddajo pripomb nanjo. »Ni dobro, sosednjih občin. Zvečer je v imenu organizatorjev turnirja opravil humanitarno noto srečanja. Direktorici regijskega varstveno-de-lovnega centra Darji Lesnjak je za velenjsko enoto Ježek podaril ček v vrednosti 3.000 evrov. Prispevek VIP-ovcev so tokrat dobili četrtič zapored, drugo leto zapored so se na dogodku predstavljali tudi z izdelki pod blagovno znamko »Šepet lesa«, ki je pritegnila veliko pozornosti. Lesnjakova nam je povedala: »Občutek, da stopiš na oder in se ob prejemu donacije že četrtič zapored zahvališ zanjo ljudem, ki razumejo, da so med nami tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki niso deležni vsega tistega, kar bi potrebovali, je lep. Res smo presrečni, saj to tudi dokazuje, da smo sprejeti v tem okolju. Denar bomo uporabili za preureditev stojk in invalidskih vozičkov, da bodo naši uporabniki lažje premagovali pot do prostorov, kjer klan-čine niso urejene.« Ob tem smo slišali, da se tradicija VIP turnirja ne bo prekinila. Župan je z odra obljubil, da se prihodnje letos spet srečajo. Tudi zato, da Velenje prikažejo v lepši, bolj pravi luči. ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola • inženir varovanja • poslovni sekretar • ekonomist • velnes novo! seminarji, delavnice, tečaji najem predavalnic WWW.abitura.Si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32 IV iC Ary a^tV* Nove šolske potrebščine Vam blizu z ugodnejšimi krediti Banke Celje. C KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO ugodnejše obrestne mere I) banka celje www.banka-celje.si Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 27. avgusta 2015 Nadaljevali niz brez poraza Nogometaši Rudarja tudi proti aktualnim prvakom igrali dobro, a neučinkovito -Gorica še vedno na vrhu Rudarjev trener Jernej Javornik je ob napovedi dvoboja z Mariborom previdno napovedoval, da aktualni prvak po gladkem porazu v prejšnjem krogu z Olimpijo prihaja ob jezero kot ranjeni lev. Toda gostje predvsem v prvem polčasu niso kazali ostrih zob. Igrali so (ne)pričakovano zelo previdno. Novega bolečega poraza, kot je bil z Olimpijo v njihovem Ljudskem vrtu, si pač niso smeli dovoliti. Prav gotovo so bili zaradi tega pod večjim pritiskom kot domači. Ob morebitnem Rudarjevem porazu bi se pa domači skupaj z navijači lahko tolažili z besedami: »Maribor je še vedno Maribor, če- prav je trenutno v krizi.« Gostje so verjetno na začetku prav zato prepustili pobudo nasprotniku in upali, da jim bo uspel kakšen hitri nasprotni napad. Tako so že zmagovali proti rudarjem, ki so jih gledalci ob prihodu na igrišče bučno pozdravili, saj so si spet odeli oblačila v pravi kna-povski, zeleno-črni barvi. Gostje so v prvem delu le trikrat nekoliko nevarneje zapretili domačemu vratarju Mateju Radanu. Najprej po dobrih petih minutah igre Marcos Tavares, vendar je njegovo žogo blokiral branilec David Kašnik in Radan je imel z njenim lovljenjem lahko delo. Pred koncem pa je Jean-Philippe Mendy dvakrat ušel domačim branilcem. Prvič je z roba kazenskega prostora poslal žogo v nebo, drugič pa je bil pravočasno ob njem Ivan Knezo-vic in mu preprečil pravi udarec. Večkrat pa je bilo vroče pred vratarjem Jasminom Handanovicem. Najprej po dobrih desetih minutah, ko je z razdalje izvedel prosti udarec Mario Babic, ki je bil ob vratarju Radanu in Davidu Ka- Pomembna točka za samozavest Jernej Javornik: »Želeli smo zmagati oziroma nadaljevati niz brez poraza. Prvo nam ni uspelo, drugo je. V prvem polčasu, zlasti prvih petindvajset minut, smo igrali zelo dobro. Nato so gostje začeli prevzemati stvari v svoje roke. Bili so iz minute v minuto nevarnejši, na našo srečo pa ne tudi učinkoviti. Maribor je še vedno najboljša ekipa v Sloveniji, z najboljšimi posamezniki. Prepričan sem, da bo prebrodil sedanjo krizo in se vrnil na stara pota. Travnata površina je bila res slaba, kljub temu pa verjamem, da so bili gledalci zadovoljni, pa čeprav niso videli nobenega zadetka. Točka nam veliko pomeni za samozavest in fantom moram čestitati za dobro igro, veliko željo. Verjamem, da bo tako tudi v nedeljo v Stožicah.« šniku najboljši igralec tega štajerskega derbija. Žoga je priletela na glavo Kašniku, ki je bil kot branilec na tej tekmi pogosto zelo nevaren v napadu. A je udaril mimo okvirja vrat. V 36. minuti je Mario Babic s svoje polovice poslal žogo pred gostujoča vrata, kjer je za njo stekel še vedno najboljši strelec domačih (štirje goli) Luka Prašnikar, vendar jo je Soares so mogli premagati odličnega Radana. Že po nekaj minutah igre v nadaljevanju je po dolgi podaji žoga priletela do Tavaresa, ki je bil že znotraj petmetrskega prostora. Sledil je udarec z glavo, žoga bi verjetno zletela mimo zunanjega dela vratnice, vendar jo je Radan za vsak primer ujel. Kmalu za tem je gledalce znova navdušil s sijajno obrambo. Po močnem strelu zadržnem prodoru namestil lepo žogo Damjanu TrifkoviCu, ki pa jo je slabo zadel. Najbolj vroče je bilo pred vrati gostov v 71. minuti. Večina gledalcev je bila kar nekaj sekund prepričanih, da je žoga v mreži. Spet je bil režiser akcije Mario. Po dvojni podaji žoge s Tri-fkovicem je z desne strani poslal žogo pred vrata. Handanovic jo je izbil visoko v zrak, ob njegovi Najbolj vroče je bilo pred vrati gostov v 71. minuti... Arghus s skrajnimi močmi izbil v kot. (Na vsej tekmi so jih domači imeli osem, gostje le dva). Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je bil Kašnik znova v vlogi napadalca. Mlajši od bratov Babic, Mario, je izvedel kot. Domači branilec pa je bil znova nenatančen ob udarcu z glavo. V drugem polčasu so vijoličasti občasno le spomnili, da so vendarle aktualni prvaki. Kljub prizadevanju pa ni- Aleša Mertela z roba kazenskega prostora z notranje strani se je kot panter pognal v zrak za žogo in jo izbil v kot. Nadvse izkazal se je tudi nekaj minut pred koncem tekme, ko je preprečil zadetek Baj-detu. Obetajoče priložnosti pa so imeli v drugem polčasu seveda tudi domači nogometaši, ki so jih z bučnim navijanjem zelo spodbujali tudi gledalci. Neutrudni Mario Babič je v 58. minuti po ne- desni vratnici jo je obkrožen s tremi gostujočimi igralci (v bližini je bil tudi Prašnikar) pričakal Milan Kosic, jo zadel, a jo s slabega metra poslal tik ob vratnici z igrišča. Upravičeno se je nekaj časa držal za glavo, gostom pa se je gotovo odvalil kamen od srca. Pred koncem se je dvakrat pošteno odvalil kamen od srca tudi domačim. Najprej, ko se je znašel sam pred Radanom Mendy. Domači vratar je pravočasno stekel iz vrat in po rokometno, z nogo, preprečil žogi pot v mrežo. Izredno priložnost za zmago pa so imeli gostje v 86. minuti, ko so bili domači obrambni igralci spet nepazljivi. Pred Baj-deta je z žogo po natančni podaji Mitje Vilerja prišel Gregor Bajde, ki je nekaj minut pred tem zamenjal Mandyja. Radan pa je bil to vroče sobotno popoldne nepremagljiv. Nova izjemna reakcija in žoga je zletela čez prečko. Tekma se je tako končala z najbolj nezaželenim rezultatom, a domači navijači so bili zadovoljni, trener Jernej Javornik tudi, nekoliko manj pa gotovo gostujoči Saša Gajser, ki je svoj kratek 'sprehod' po njej začel z besedami: »Maribor mora na vsaki tekmi igrati na zmago!« Samo igra tokrat ob jezeru ni bila dovolj. Le na trenutke Enako kot domači so tudi gostje poudarili, da je bilo igrišče v zelo slabem stanju, o poteku tekme pa je Saša Gajser, na tej tekmi v vlogi glavnega trenerja Maribora, povedal: »Fantom nimam, kaj očitati. V obrambi kot v napadu so na trenutke igrali, kot moramo. V prvem polčasu so imeli domači nekaj več pobude, kar smo tudi pričakovali. V drugem smo zaigrali bolje, poskušali doseči gol, kar se ni zgodilo. Moram, poudariti, da je Rudar zelo dobra ekipa in da nobeni ne bo lahko tukaj na njegovem igrišču.« a Stane Vovk TAKO so igrali Spodbudna igra podprvakov 50 let kegljanja v Šaleški dolini Šoštanj, 29. avgusta - Letos Kegljaški klub Šoštanj, z njim pa kegljanje v Šaleški dolini, praznuje pomemben jubilej. Mineva 50 let, odkar je kegljanje v tem okolju postalo več kot le še ena športna dejavnost. Člani in članice številnih športnih društev ter klubov to dejavnost v rekreativnem in tekmovalnem duhu nadgrajujejo vse od leta 1965. Tudi Kegljaški klub Šoštanj, ki je deloval tako v mestih Velenje kot Šoštanj, vsa leta dosega dobre športne rezultate. Jubilej bodo zaznamovali ta konec tedna, ko pripravljajo Kegljaški dan odprtih vrat. V soboto ob 9.30 bodo prireditev začeli s spre- jemom udeležencev, ki si bodo lahko ogledali razstavo o zgodovini kluba in kegljanja v dolini. Izdali bodo tudi jubilejni bilten. Častnim članom kluba bodo podelili priznanja, ob 11. uri pa bodo začeli jubilejni kegljaški turnir, na katerem bo sodelovalo več slovenskih kegljaških klubov. Ob 15. uri bodo zmagovalcem podelili prehodni pokal. Rekreativni del turnirja se bo začel že prej, ob 8. uri. Ob 18. uri pa bodo tudi najboljšim rekreativcem razdelili nagrade, nato pa se bo začel zabavni program. a bš Rokometaši Gorenja zmagali na turnirju šampionov v srbskem Doboju Rokometaši Gorenja so v preteklih dneh nastopili na dveh močnih mednarodnih turnirjih. Najprej v srbski Kanjiži, kjer so osvojili četrto mesto. Odlično pa so igrali na že 47. tako imenovanem turnirju šampionov v Doboju v Bosni in Hercegovini. Tudi na tem turnirju je nastopilo osem ekip. V svoji skupini so slovenski podprvaki dobili vse tekme: v prvi tekmi reprezentanco Savdske Arabije z 31 : 29, v drugi banjaluški Borac s 26 : 24, v tretji pa še z 28 : 24 Vojvodino in si zagotovili finalni nastop. V njem so bili z 28 : 24 prepričljivo boljši tudi od slovaškega prvaka ekipe Tatran Prešov. Velenjčani pa niso pokazali le najboljše igre, ampak so posebno komisijo navdušili tudi nekateri njihovi igralci. Benjamina Burica so razglasili za naj vratarja, Maria Šoštariča za naj desno krilo, Staša Skube-ta za najboljšega srednjega zunanjega in obenem za najkoristnejšega igralca turnirja, Michala Šibo pa za najboljšega desnega branilca. V soboto za prvo lovoriko Igra slovenskih podprvakov na tem turnirju je bila vsekakor zelo spodbudna pred sobotnim prvim velikim rokometnim dogodkom v državi v novi sezoni. Tega dne bo v Portorožu pravi rokometni praznik. Za tako imenovani super pokal se bodo velenjski rokometaši udarili z državnim prvakom Celjem Pivovarno Laško, za ženski super pokal pa rokometa-šice Krim Mercatorja in Zelenih dolin Žalec. Uvod v glavna dvoboja bodo tri tekme mlajših reprezentančnih selekcij. Svoje znanje bodo predstavile reprezentance tako imenovane skupine U-17, kadetov in mladincev. a S. Vovk Prva liga Telekom Slovenije, 7. krog Rudar - Maribor 0:0 Stadion Ob jezeru, Matej Jug (Tolmin). Rudar: Radan, Jahic, Knezovič (od 76. Žitko), Kašnik, Ihbeisheh, Bolha, S. Babič, Trifkovič, M. Babič (od 89. Tolimir), Kocič (od 64. Krcič), Prašnikar. Trener: Jernej Javornik. Rumeni kartoni: Agrhus (13), Trifkovič (48), M. Babič (85), S. Babič (90), Vršič ((91). Drugi izidi: Zavrč - Domžale 0:0, Krka - Luka Koper 2:4 (0:0), Gorica - Krško 3:1 (2:0), Olimpija - Celje 6:0 (2:0). Vrstni red po 7. krogu: Gorica 18 (17:11), 2. Olimpija 16 (19:4), 3. Maribor 11 (8:7), 4. Domžale 10 (11:8), 5. Koper 8 (11:13), 6. Krka 8 (6:11), 7. Krško 8 (5:10), 8. Rudar 6 (6:8), 9. Zavrč 6 (5:8), 10. Celje 5 (6:14). 8. krog (nedelja, 30. 8.) Olimpija - Rudar (17.45) SŽNL, 1. krog Rudar Škale - Ajdovščina 11:0 (5:0) Strelke: Prašnikar (9., 21., 32., 35., 58., 64) Malinič (3., 60.), Gom- boc (81), Duronjič' (86). Rudar Š.: Tratar, Gomboc, Pijukovič, Bric, Lukek, Praprotnik, Sev-šek, Duronjič, Malinič, Šoronda (od 61. Frankovič), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Krka - Velesovo 1:7 (0:3), Moje-lece.si Radomlje -Ankaran Hrvatini 2:1 (1:1), Maribor - ŽNK Krim 2:0 (1:0), Teleing P. Beltinci - ŽNK Olimpija 10:0 (7:0). Vrstni red: 1. Rudar Š. 3 (11:0), 2. Pomurje 3 (10:0), 3. Velesovo 3 (7:1), 4. Maribor 3 (2:0), 5. Radomlje 3 (2:1), 6. Ankaran 0 (1:2), 7. Krim 0 (0:2), 8. Krka 0 (1:7), 9. Olimpija 0 (0:10), 10. Ajdovščina 0(0:11). 2. krog (30. 8., 17.00) Krka - Rudar Škale. Pokal Slovenije (moški), 1. krog Tehnotim Pesnica - Rudar Velenje 0:7 (0:1) Strelci za Rudar: Milan Kocič 4, Amer Krcič 2, David Kašnik 1; drugi izidi: Hotiza - Drava Ptuj 1:2 (0:0) - po podaljšku, Ivančna Gorica - Odranci 6:0 (3:0), Fužinar - Krka 1:3 (1:1), Brda - Zarica Kranj 1:4 (1:2), TKK Tolmin - Ankaran 2:1 (0:0), Mura - Gorica 1:0 (1:0), Ilirija Extra-Lux - Kalcer Radomlje 2:1 (1:1) - po podaljšku, Izola - Farmtech Veržej 2:3 (0:0, 0:0) - po enajstmetrovkah, Stojnci - Triglav Kranj 0:1 (0:0),Šampion - Zavrč 0:2 (0:1), Rogaška - Olimpija Ljubljana (domači so se zaradi pomanjkanja denarja odpovedali tekmi) 2. krog (osmina finala), 9. septembra: Rudar - Krka, Zarica Kranj - Luka Koper, Drava Ptuj - Triglav Kranj, Ivančna Gorica -Olimpija, Ilirija Extra Lux - Domžale, Farmtech Veržej - Zavrč, Tkk Tolmin - Maribor, Mura - Celje. Pokal Slovenije (ženske), 1. krog Velesovo - Krka 10:2 (3:1), Olimpija - Ajdovščina 6:0 (5:0), Ankaran Hrvatini - Krim 2:0 (1:0). 2. krog (2. 9.): Pomurje - Rudar Š., Olimpija - Velesovo, Radomlje -Maribor, Ankaran H. proste. Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 17 27. avgusta 2015 «»SÜAS ŠPORT 17 Rudarke in Pomurke razred zase Zaživele so tudi zelenice v prvi ženski nogometni ligi - Po pričakovanju visoka zmaga Rudark - V sredo v pokalu s Pomurkami Letos v prvi ligi nastopa deset ekip. Po enoletni odsotnosti so se vrnile nogometašice Krke, večkratne državne prvakinje, novi ekipi sta Krim in Olimpija, zaradi denarnih težav pa so se tekmovanju v prvi ligi odpovedali v Jevnici in Slovenj Gradcu. ekipo iz Ajdovščine premagale z 11 : 0. Trener Dušan Uršnik: »Pričakovali smo lahko tekmo, čeprav še nismo pripravljeni, kot bi želeli biti. Še vedno nismo dovolj uigrani, poskušamo nekatere taktične zamisli, saj je v ekipi veliko sprememb. Skratka, iščemo še svojo lo tudi za trenerja, da spozna, kaj ima. Verjamem, da bo naša igra še boljša. V naslednjem krogu gostujemo v Novem mestu. Pričakujemo težjo tekmo. Seveda pa želimo zmagati, moramo. Prepričana sem, da bo tudi v tej sezoni glavni boj za naslov med Pomurkami in Uvodni krog je minil brez presenečenj, čeprav je po njem dišalo v Radomljah in Ljubljani. Primorke so namreč v Radomljah proti v prejšnjem prvenstvu tretjim domačim nogometašicam hitro po-vedle z 1 : 0, na koncu pa so z 2 : 1 slavile gostiteljice. Krimovke pa so v gosteh dokaj namučile Mariborčanke, izgubile so le z 0 : 2. Točo golov so videli ljubitelji nogometa v Beltincih, kjer so aktualne prvakinje igralke Teleing Pomurja slavile z 10 : 0. Gol več so videli navdušenci ženskega nogometa v Velenju. Igralke Rudarja Škal so igro. Igralke moram pohvaliti. Čeprav je razlika v kavosti med ekipama velika, so igrale zelo zavzeto, plod tega pa je bila tudi visoka zmaga. V naslednjem krogu gostujemo v Novem mestu. Krka je gotovo močnejša od Ajdovk. Ne bo lahko, a verjamem, da se bodo igralke zelo potrudile in osvojile nove tri točke.« Kar šest golov je dosegla Lara Prašnikar: »Glede na to, da med pripravami nismo imele pravih prijateljskih tekem, nam je ta uvodni dvoboj zelo koristil, da vsaj malce vidimo, kje smo. To je velja- nami. Žal nam jo je zagodel pokalni žreb, saj se bomo med sabo udarile že v drugem krogu (2. septembra v Beltincih - op. p.). Takšen žreb nas je vse šokiral. Mislim, da tudi vodstvo, čeprav tega ne želi pokazati. Pomurke so bile in so trd oreh za nas. Verjamem pa, da se bomo dobro pripravile nanje. Sicer pa smo lani pokazale, da so premagljive, saj smo me pokalne prvakinje. No, težje bo, ker smo izgubile nekaj dobrih igralk, a upanje ostaja.« a S. Vovk Zmagi Berlota in Vrhovnika Tekmovati so začeli nordijski kombinatorci. Tako je bilo v Kranju in na Pokljuki v soboto, 22. 8., tekmovanje v pokalu Cockta. Nastopilo je 14 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov. Skoke so opravili v Kranju na skakalnici HS 109, na tekaško progo v dolžini 10 km pa so se odpravili na Pokljuko. Pri članih je slavil Gašper Berlot. Pri mladincih do 18 let pa Vid Vrhovnik, Gašper Brecl je zasedel 2. mesto. Marjan Jelenko je zaradi zdravstvenih težav odstopil. V petek, 21., in soboto, 22. 8., pa je v Kranju potekalo tudi tekmovanje v pokalu Cockta v smučarskih skokih. Na kranjski skakalnici HS109 je nastopilo 67 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov. Tekmovali so člani ter mladinci do 20 let in do 18 let. Smučarsko skakalni klub Velenje je zastopalo 7 tekmovalcev. Pri članih je Marjan Jelenko prvi dan zasedel 11. mesto, v soboto pa je izboljšal rezultat in končal na 8. mestu. Niko Hižar je bil na petkovi tekmi 15., v soboto pa 17. V kategoriji mladinci do 20 let je velenjski klub zastopal Matevž Samec in v petek končal na 10. mestu, v soboto pa svoj rezultat izboljšal in končal na 7. mestu. Pri mladincih do 18 let je Vid Vrhovnik zasedel 6. in 7. mesto, Patrik Vitez 12. in 8. mesto, Gašper Brecl 14. in 13. mesto ter David Strehar 27. in 21. mesto. Jerneja Brecl dvakrat do točk V soboto, 15., in v nedeljo, 16. 8., se je Jerneja Brecl udeležila Alpskega pokala v nemškem Bischesger-nu. Dvakrat je bila med dobitnicami točk. Prvi dan je zasedla 20. mesto, drugi dan pa 25. mesto. Vrhovnik med elito svetovnega pokala Od petka, 27., do nedelje, 30. 8., se bo v nemškem Oberwiesenthalu začela poletna sezona svetovnega pokala (GRAND PRIX) v nordijski kombinaciji. Pod taktirko velenjskega in reprezentančnega trenerja Igorja Jelena bodo barve slovenske reprezentance zastopali kar trije velenjski nordijski kombinatorci. Iz članske A ekipe v NK bosta nastopila Gašper Berlot in Marjan Jelenko ter mladinec Vid Vrhovnik, ki trenira pod vodstvom klubskega trenerja Dareta Kaligara in reprezentančnega trenerja Petra Jošta. Za 16-letnega Vida bo to prva tovrstna preizkušnja na tako velikem tekmovanju. a Poletni hokej Jadranske igre Na 18. Festivalu mladih kultur Kuni-gunda imajo svoje mesto tudi ulične kulture, med njimi tiste, ki so povezane s športom. Zato je letos na Titovem trgu potekal (verjetno prvi) vseslovenski turnir v inline hokeju - ekipnem športu na rolerjih, pri katerem igralci uporabijo hokejsko palico, s katero si podajajo trdo plastično ploščico in poskušajo nasprotni ekipi dati gol. Turnirja, ki sta ga pomagala izvesti ŠRZ Rdeča dvorana in Hokejski klub Velenje, so se udeležile ekipe iz vse Slovenije - od Prekmurja, Slovenskih Konjic, Ljubljane, Gornjega Grada, Luč do Velenja. Šest ekip oz. dvajset igralcev se je potegovalo za prvo nagrado 250 evrov, ki so si jo priro-lali Gornjegrajčani, domačini so osvojili drugo mesto in 150 evrov, 100 evrov vredno tretje mesto pa so si priborili Jetiji iz Slovenskih Konjic. a tf na Velenjski plaži Jutri v petek, 28. avgusta, se bo ob 19.30 na Velenjski plaži pred čolnarno začelo polfinalno tekmovanje Jadranskih iger, na katerem bo sodelovala tudi velenjska ekipa z imenom Pozojčki. Jadranske igre so športno--zabavni spektakel, na katerem ekipe tekmujejo med seboj v različnih zabavnih igrah. V Velenju se bodo tekmovalci preizkusili v letečem vaterpolu, reševanju turistke, pršutu, mošarki, tekmi sodov in vleki vrvi. V polfinalu se bodo pomerile ekipe Velenja, Ljutomera, Slovenskih Konjic, Kopra, Kamnika in Radelj ob Dravi. Velenjsko ekipo Pozojčki sestavljajo: Vlado Stjepic (vodja ekipe), Peter Zemljak, Jože Blažina, Marko Kr-stic, Jernej Lovše, Matjaž Špeh, Miloš Aničič, Sabina Šumnik, Ajda Praznik, Maja Kugonič, Jasna Mlinar in Mateja Stropnik. Tekmovanje bo seveda zanimivo za obiskovalce. Zanje pripravljajo še zabavni program. a mz Veslaški praznik ob Velenjskem jezeru Športno društvo 'ZOO Station' Velenje pripravlja edinstven celodnevni dogodek -Paddle the lake 2015 - Glavno vlogo bodo imela vodna plovila in vesla Miro Škorjanc pred svojim »Zoo Stationom«: »Privržencev »supanja« je v Velenju letos veliko več kot lani. Začetni strah jim pomagamo premagati mi.« Bojana Špegel Velenje, 29. avgusta - Od lani ob Velenjskem jezeru deluje center vodnih športov Zoo Station. Zamišljen je kot šolski center jadranja na deski in odlično izhodišče za stoječe veslanje na deski, vedno bolj popularno »su-panje«. To je po besedah lastnika centra Mira Škorjanca, ki vodi tudi Športno društvo Zoo Station, vedno bolj priljubljeno tudi med Šalečani. Ker želijo vodne športe še bolj približati domačinom in letos tudi turistom, v soboto ob Velenjskem jezeru pripravljajo pravi veslaški praznik. Na celodnevnem dogodku se bodo lahko udeleženci vseh starosti in različne telesne pripravljenosti preizkusili v zanimivih tekmovanjih, katerih skupni imenovalec so plovila in vesla. Sanje uresničil v rodnem mestu Preden se posvetimo sobotnemu dogodku, povejmo kaj o organizatorju. Velenjčan Miro Škor- janc se je v vodne športne zaljubil pred približno tremi desetletji. »Moje korenine so prav zaradi ljubezni do teh športov skorajda že pognale drugje, a lani sem se po dveh desetletjih vrnil v rodno mesto in uresničil dolgoletno željo.« Vesel je, ker je bila lanska sezona slaba, ker je bilo vreme prav tako. Ko debelo pogledamo, pojasni: »Slabše, kot je bila lanska sezona, po moje ne more več biti. Ne znam si predstavljati, ka- ko bi bilo, če bi imeli lani takšno sezono, kot jo imamo letos. Če bi se to zgodilo, bi verjetno začel obupavati,« pove med smehom. »Supanje« je še mlad šport, ki je lani marsikoga v dolini presenetil. Letos je že drugače. »Veliko se govori o njem, v svetu ima vedno večjo popularnost, kar se prenaša tudi v Slovenijo. In v Velenje,« doda naš sogovornik. Pravi, da je njegov center zagotovo najsodobnejši v Sloveniji. Mnogi se, ko pr- vič stopijo na sup, bojijo, da bodo kmalu pristali v vodi. »Strah jim pomagamo pregnati mi. V bistvu je ta šport zelo enostaven; če znate voziti kolo, na supu ne bi smeli imeti težav. Tudi posebna fizična pripravljenost ni potrebna. Za lu-škan sprehod po vodi okoli Velenjskega jezera potrebujete manj kot 1 uro. Je pa dejstvo, da je na vodi več supov, kadar sije sonce, kot kadar ga ni. Na to, da je velikokrat lepše »supati«, ko se čez Velenje pripelje kakšen oblak, kot kadar je plaža polna, pa se bodo morali ljudje še navaditi. Zame je supanje šport, pri katerem lahko z malo energije v najkrajšem možnem času pobegneš od vseh skrbi,« še izvemo. Najbolj ponosen je, da so lani v njegovem centru ponovno začeli jadrati na starih deskah, Veplasove Burje so med njimi, iz razreda Division 2, ki se na vode vračajo po 20 letih popolnega zatona. Razred D2 pa so letos ponovno vključili v mednarodno zvezo IWA. Zbirka teh surfov v Zoo Sationu je bojda fa-scinantna, zavidajo jim jo tudi v svetu. Izbrišite prah s plovil Miro Škorjanc pravi, da bo sobotni veslaški dogodek ob Velenjskem jezeru edinstven iz več razlogov. »Poimenovali smo ga Paddle the lake 2015. V sklopu prireditve se bodo udeleženci lahko med drugim pomerili v Sup, bike & run triatlonu, Sup državnem prvenstvu na 15 km, ki bo prvo tovrstno na slovenskih celinskih vodah. Na njem se bodo lahko pomerili samo registrirani športniki, računamo, da jih bo vsaj 20.« Pripravljajo pa tudi Sup fun regato na 4 kilometre in Amfibija sprint, v kateri se tekmuje po pravilih Surf zveze Slovenije. V vseh teh kategorijah si želijo vsaj 100 tekmovalcev. Največ jih bo na sprintu, ki se ga lahko udeleži prav vsak obiskovalec. Prav simpatičen bo netekmovalni del dogodka, ki ga je organizator poimenoval »Vsa vesla«. Ta ne bo potekal prvič, ampak že šestič. »Vsa vesla« so pred sedmimi leti nastala kot poklon Velenjskemu jezeru z namenom druženja vseh tistih, ki z veslom v roki »v srcu dobro mislijo«. Srečanje je namenjeno vsem, ki veslajo ali pa si tega želijo. Pet dosedanjih srečanj je na skupni krog po Velenjskem jezeru vedno zvabilo pisano druščino vesel oziroma njihovih imetnikov. Med njimi so bili tudi Indijanci s kanuji, turisti z napihljivimi gumijastimi čolni kajaki, "creekerji"... Tudi to soboto se lahko akciji pridruži s svojim plovilom na vesla prav vsak, pri tem pa prepusti domišljiji svojo pot. »Pobrišite prah s svojega plovila in pridite na Velenjsko jezero,« še dodaja Miro Škorjanc, ki obljublja, da bodo v prihodnjih letih na Velenjsko jezero pripeljali še več športnih dogodkov, tudi mednarodnih. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA Nevarna najdba v gozdu Žalec, 20. avgusta - Prejšnji četrtek ob 12.40 sta v bližini Go-tovelj krajana v gozdu naletela na več kosov minometnih min, topovskih nabojev in vžigalnikov iz obdobja druge svetovne vojne. Nevarne najdbe sta odstranila pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS Zahodno-štajerske regije. Pivo bo teklo v potokih Ljubno - 20. avgusta - Na Ljubnem je v četrtek neznani storilec vlomil v ograjeno skladišče podjetja in ukradel 81 aluminijastih sodov piva. Materialna škoda presega 10 tisoč evrov. Skupna pomoč Velenje, 22. avgusta - V soboto ob 17.57 so v Šaleku gasilci PGD Velenje pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči Velenje pri prenosu obolele osebe. Ker se je zdravstveno stanje zelo poslabšalo, so gasilci nudili pomoč reševalcem pri oživljanju, ki pa je bilo neuspešno. Vlomilci na delu Rečica ob Savinji, 24. avgusta - Policisti so v ponedeljek obravnavali vloma v stanovanjski hiši na Rečici ob Savinji in Andražu nad Polzelo. V obeh primerih so storilci ukradli več gotovine in zlatnine. Hitro so ga izsledili Lokovica, 20. avgusta - V četrtek ob 13.20 so velenjske policiste poklicali iz mozirske policijske postaje in jih obvestili, da obravnavajo prometno nesrečo s pobegom. Zgodila se je na mo-zirskem območju. Velenjska po- licijska patrulja je pobeglega voznika izsledila v Lokovici. Odrejen mu je bil alkotest, ki ga je odklonil. Poleg tega voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti so mu zasegli avto, napisali pa bodo tudi obdolžini predlog zaradi povzročitve nesreče in pobega. Počilo zaradi izsiljevanja Velenje, 21. avgusta - V petek ob 16. uri so velenjski policisti v Šaleku obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Počilo je zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila. Udeleženka v drugem vozilu je bila z reševalnim vozilom odpeljana v Bolnišnico Celje. Kasneje so policiste obvestili, da je utrpela lahke telesne poškodbe. Namesto nežnosti klofute Topolšica, 21. avgusta - V petek ob poldrugi uri zjutraj so policisti mirili spor med zakoncema. Mož si je namreč po tem, ko je pregloboko pogledal v kozarec, po prihodu domov želel pozornosti in nežnosti speče žene. Ker je ni dobil, jo je začel žaliti. Ko besede niso bile več dovolj, je še fizično obračunal z njo. Ker se ni pomiril niti po prihodu policistov, so ga odpeljali na policijsko postajo in poskrbeli za prenočišče. Izpustili so ga, ko se je streznil, dobil pa je tudi zajetno položnico, s katero bo le delno poplačal svoje grehe. Grozil, da jo bo ubil Velenje, 19. avgusta - Na policijsko postajo se je v sredo v jutranjih urah zatekla občanka, ki ima težave z bivšim možem. To noč ji je grozil, da jo bo ubil. Policisti so se pogovorili z njim, napisali pa so tudi kazensko ovad- bo za kaznivo dejanje »ogrožanja varnosti«. Listje že odpada Velenje, 19. avgusta - Po vročem poletju listje na drevju že odpada, kar je očitno opazil tudi nepridiprav, ki je v sredo ukradel puhalnik za listje. Podjetje Habit je s krajo oškodoval za okoli 400 evrov. Policisti še iščejo storilca in puhalnik. Grozil mu je s pištolo Velenje, 23. avgusta - V nedeljo okoli 1. ure zjutraj je na policijsko postajo poklical občan, ki se je hotel odpeljati domov, a ga je v Pesju, v bližini tamkajšnjega gasilskega doma, nekdo za-parkiral. Ko je lastnika avta, ki mu je preprečeval odhod, prosil, naj tega umakne, mu je ta začel groziti s pištolo. Prijavitelj se je ustrašil in umaknil. Ko so v Pes-je prihiteli policisti, so vročekrv-neža našli v avtu. Najprej so ga pozvali, naj jim izroči pištolo. Ker tega ni želel storiti, so uporabili fizično silo in sredstva za vezanje ter vklepanje. Kmalu so ugotovili, da je vinjen. Ker se ni pomiril, so zanj odredili pridržanje. Pri podrobnejšem pregledu vozila so policisti na sedežih našli plinsko pištolo in gumijevko. Oboje so mu zasegli, poleg tega pa so spisali obsežen spisek prekrškov, ki jih bo moral zagovarjati na sodišču. Nesreča v gozdu Bele Vode, 24. avgusta - V ponedeljek popoldne so policiste poklicali iz velenjskega Zdravstvenega doma. Obvestili so jih, da se je v gozdu v Belih Vodah zgodila delovna nesreča. V zdravstvenem domu je pomoč poiskal občan, ki ga je pri delu v gozdu poškodovalo padajoče drevo. Policisti so si ogledali kraj nesreče, kar je v takih primerih običajen postopek. Ponesrečeni je k sreči utrpel le presekanino na glavi. Srečno in varno v šolo! Do začetka novega šolskega leta je le še nekaj dni. Razigranost otrok bodo »zamenjale« šolske obveznosti. Za vse, sploh pa za tiste, ki bodo prvič prestopili šolski prag, bodo prvi šolski dnevi naporni. Da bi bila pot vanjo in iz nje tudi varna, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje (verjamemo, da tudi v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki) izvedel nekatere aktivnosti pred prvim oglašanjem šolskega zvonca. Poleg obnovitve talnih označb, znakov, ki opozarjajo na prisotnost otrok na cesti, so skupaj z odgovornimi pregledali mreže varnih šolskih poti, v sodelovanju s policisti, člani tukajšnje zveze šoferjev in avtomehanikov bodo otroke prve štiri šolske dni spremljali oziroma jim pomagali na najnevarnejših odsekih in prehodih za pešce. »Želimo si, da bi zadnji počitniški konec tedna starši izkoristili za sprehod z otrokom po poti, po kateri bo ta hodil v šolo in iz nje, ter za pogovor o tej temi,« svetujejo na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v MO Velenje. Naročili so tudi 340 odsevnih trakov in rutic za prvošolce. Vsak bo prejel še knjižico Prvi koraki v svet prometa. a tp Iz POLICIJSKE beležke Utišali jutranji hrup Velenje, 19. avgusta - V sredo zgodaj zjutraj so policisti na Kersnikovi cesti napisali kazen veseljaku, ki je v stanovanjskem bloku z glasno glasbo in hrupom motil sosede pri počitku. Da je bila glasba res glasna, so se ob prihodu v blok prepričali tudi policisti. Zasegli čudno cigareto Velenje, 19. avgusta - Prejšnjo sredo zvečer so policisti opravljali kontrolo v Škalah pri Velenju. Pri tem so občanu zasegli cigareto z neznano zeleno snovjo rastlinskega izvora. Posumili so, da gre za prepovedano drogo marihuano, in jo poslali v analizo. Če bo rezultat pozitiven, bo lastnik cigarete dobil odločbo o prekršku. Zmerjal in žalil jo je Šoštanj, 20. avgusta - V četrtek dopoldne je Šošta-njčanko sredi ulice zmerjal in žalil neznanec. Policisti so ga po klicu na pomoč našli tam, kjer je bil žaljiv, zato so mu brez težav izročili položnico. Še prej so se z njim pogovorili. Nepovabljen na obisku Šoštanj, 20. avgusta - v četrtek malo pred 14. uro je na Tekavčevi cesti neznanec prišel na vrata občanke in na silo vstopil vanj, čeprav lastnica stanovanja tega ni želela. Odstranil se je šele, ko je pričela klicati na pomoč. Osumljenega so policisti izsledili in zanj napisali kazensko ovadbo. Zaspal na železniških tirih Šmartno ob Paki, 22. avgusta - V soboto ob 15. uri popoldne so policisti šli preverit, ali res nekdo spi na železniških tirih. Izkazalo se je, da je bila prijava resnična, sredi dneva pa si je počitka na tirih po tem, ko se je »opremil« z maligani, zaželel njihov stari znanec. Policijska patrulja ga je pospremila domov, kjer so mu pustili tudi plačilni nalog. Telefon hitro izginil Velenje, 23. avgusta - Velenjčan si je z družino v nedeljo privoščil sprehod ob Velenjskem jezeru. Na klopci, kjer so počivali, je pozabil mobilnik. Čeprav ga je hitro pogrešal, ga ob vrnitvi ni več našel. Tisti, ki ga je odnesel, ga je tudi izključil. Morda policistom uspe, da ga vseeno najdejo, storilec pa se bo v tem primeru zagovarjal zaradi zatajitve. Velenje brez samostojnega izpitnega centra Napovedane spremembe pravilnika o opravljanju vozniškega izpita ne bodo imele vpliva na ureditev v Velenju - Tu ostaja podružnica izpitnega centra Slovenj Gradec Velenje, 21. avgusta - 1. januarja 2012 je Javna agencija RS za varnost v prometu od upravnih enot prevzela naloge s področja izvajanja vozniških izpitov za voznike motornih in priklopnih vozil. S tem dnem je Agencija prevzela tudi zaposlene javne uslužbence upravnih enot, ki izvajajo naloge izpitnih centrov. Izpitni centri oz. izpitne komisije sedaj delujejo kot teritorialne izpostave Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu. Večja sprememba je sledila lani septembra, ko so število izpitnih centrov močno zmanjšali, na vsega 11 izpitnih centrov. Od takrat je velenjski izpitni center izpostava Izpitnega centra Slovenj Gradec, vendar kandidati izpite še vedno lahko opravljajo v Velenju. Zaradi nezadovoljstva lokalnih skupnosti, v katerih je bilo lani septembra ukinjeno opravljanje izpitnih voženj - največ takih je na Primorskem, so v Javni agenciji RS za varnost v prometu predlagali spremembo pravilnika. Z njim naj bi ukinili nekaj izpostav in jim vrnili status samostojnega izpitnega centra. A med predlogi ni Velenja. Predlog, ki je tre- nutno v medresorski obravnavi, predvideva le, da bi lahko kandidati opravljali praktični del vozniškega izpita za kategorijo B tudi v Ajdovščini, Tolminu, Idriji in Ilirski Bistrici, za kategorije A1, A2 in A pa v Litiji. Tam za razliko od Velenja, kjer kandidati tudi po lanski spremembi (še vedno) lahko izpitne vožnje opravljajo vsak torek in četrtek, po potrebi pa tudi ob sredah, to ni bilo mogoče. V Velenju dvakrat tedensko deluje tudi pisarna izpitne komisije, vse ostale dni pa so kandidatom na voljo v Slovenj Gradcu. a bš »»WAS Priprave na šolo in življenje Bolj se avgust približuje koncu, bolj je polno mesto. Vrvež v trgovinah in knjigarnah, kjer prodajajo šolske potrebščine in učbenike, pa napoveduje, da se počitnice počasi iztekajo. Prvega septembra bodo osnovne in srednje šok odprle vrata učencem in dijakom, pred katerimi je novo šolsko leto. Z vsemi tistimi lepimi dogodki in izkušnjami, ki jim bodo ostale v lepih in prijetnih spominih za vse življenje, in tistimi, zaradi katerih se bodo morali učiti in potruditi, da bodo ocene v šolskem spričevalu takšne, kot si želijo ali jih potrebujejo za vpise na izbranih srednjih šolah ali fakultetah. Prvi šolski dnevi so vsako leto zaznamovani tudi s povečano prisotnostjo policistov in predstavnikov drugih institucij, ki policistom, pa tudi šolarjem, z njimi pa tudi njihovim staršem in šolam, pomagajo, da se promet v prvih šolskih dneh na ključnih križiščih in prehodih za pešce odvija čim bolj nemoteno in varno. Njihov namen je, da se predvsem najmlajši navadijo (novih) okoliščin in pravil na cesti, na katere bodo morali biti pozorni do konca svojega življenja. Tiste prve izkušnje otrok v cestnem prometu, še zlasti tiste, ko so sami brez spremstva staršev, so najtežje pa tudi najbolj nevarne. Otroci imajo namreč drugačno raven dojemanja in sposobnosti zaznavanja, kot ga imamo odrasli, in je prav, da se tega tudi zavedamo. Ko jih učimo in pripravljamo na samostojne korake v prometu, se je priporočljivo postaviti v »njihovo kožo«in dejanske okoliščine dojemati z njihovega zornega kota. Le tako nas bodo razumeli, ko jim bomo razlagali določene zakonitosti ali pravila in jih opozarjali, pri čemer ne smemo biti preveč strogi ali zastrašujoči, da jim že na začetku ne »odvzamemo vetra iz jader«pri učenju in samostojnih korakih ter odraščanju, sicer bodo v krču, na vsakem koraku jih bo spremljal strah, bodo negotovi in v dvomu, kar na cesti ni niti dobro niti zaželeno. Tudi preveč lahkomiselni ne smemo biti in se zanašati na srečo, solidarnost drugih ali iznajdljivost otrok. Večino prvošolčkov bodo spremljali starši, sorodniki ali skrbniki in se bodo v teh prvih šolskih dneh učili prvih resničnih korakov v cestnem okolju. Zato je ta čas treba izkoristiti za učenje in pogovor, kajti kar se bodo otroci na začetku naučili, jim bo to osnova za nadaljnje učenje oziroma obnašanje v prometu. To velja tako za hojo, prečkanje vozišča, upoštevanje svetlobnih znakov na semaforju in drugih prometnih znakov, vožnjo s kolesom in uporabo varnostne čelade, uporabo varnostnega pasu in še bi lahko našteval. Starejši osnovnošolski šolarji pa bodo že samostojno odhajali in prihajali v šolo oziroma domov, zato bodo med njimi najbolj izpostavljeni tisti, ki še niso povsem usvojili vsega znanja in pravil oziroma jih niso povsem ponotranjili, da jih lahko tudi uporabljajo skladno z zunanjimi okoliščinami. Zato je priporočljivo za njihove starše, da bi v prvem tednu (malce) ponovili in preverili znanje in sposobnosti, tako doma kot na šolski poti. Med glavnimi cilji policistov in vseh akterjev je zagotovo prvi šolski teden in september oziroma celo šolsko leto brez prometnih nesreč z udeležbo otrok. To je cilj in je realen, če bi prav vsi upoštevali cestnoprometna pravila, upoštevali omejitve hitrosti, bili dovolj pozorni na otroke - pešce, kolesarje, voznike mopedov in sopotnike v avtomobilih, da lahko pravočasno odreagiramo na vsako njihovo ravnanje, ki bi utegnilo povzročiti prometno nesrečo. Seveda to velja za vse, ki nimajo otrok in so le udeleženci v prometu. Za vse tiste, ki imamo otroke, pa moramo poleg omenjene pozornosti nameniti pozornost tudi izobraževalnemu delu, ne samo s podajanjem informacij in pravil, ampak s celostno (prometno) vzgojo, ki bo otroku dala možnost, da bo znal oceniti okoliščine in se ustrezno odzivati nanje. Seveda, pri tem ne pozabimo, da z lastnim zgledom lahko otroka največ naučimo in pripravimo na okoliščine v prometu, pa tudi v življenju nasploh. Zapora cest v Kavčah Veleje, 21. avgusta - Zaradi izvajanja rušitvenih del in rekonstrukcije priključka ceste v Kavče od petka velja polovična zapora državne ceste Velenje-Polzela in popolna zapora lokalne ceste v Kavčah. Promet na državni cesti poteka izmenično enosmerno s pomočjo semaforjev, medtem ko je lokalna cesta popolnoma zaprta. Obvozi so urejeni po vzporednih cestah, zapora pa je označena z ustrezno prometno signalizacijo. Spremenjen prometni režim bo trajal predvidoma do 30. septembra letos. Voznike prosijo, da upoštevajo prometno signalizacijo. a Adil Huselja varnostno ogledalo radio VELEKJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 19 27. avgusta 2015 «»SÜAS UTRIP 19 V soboto plesni »Ta veseli dan« Velenje, 29. avgusta - Kot vsako leto bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravila žur ob koncu počitnic. Tokrat bo »Ta veseli dan » plesno obarvan, saj ga pripravljajo skupaj s plesno šolo M dance. Prireditev bo na mestnem otroškem igrišču, začela pa se bo ob 10. uri. Poleg zumba maratona za otroke pripravljajo tudi plesne delavnice, športne igre, poslikave obraza in različne ustvarjalne delavnice. Mladi plesalci bodo pripravili tudi plesne nastope, za to, da bodo zamigali tudi drugi, pa bo na letošnjem plesno ustvarjalnem dopoldnevu poskrbel DJ Mrky. a bš 4. Poletni filmski večeri Šoštanj, 27. avgusta - Danes in jutri ob 19.30 bodo v Muzeju usnjarstva v Šoštanju pripravili letošnje, tokrat že 4. poletne filmske večere. Muzej jih pripravlja skupaj s Studiom Mozaik, filmsko gradivo pa je tudi tokrat izbral Tomo Čonkaš. Oba večera bodo prikazali nekaj povsem novih filmskih in video zapisov o zanimivostih in presenetljivostih življenja v Šoštanju in Šaleški dolini. Prvi večer bo na sporedu 6 kratkih filmov, drugi pa 8. Obenem pripravljajo spremljevalni program, v katerem bodo nastopili Jani Napotnik, MePZ Svoboda Šoštanj in meščanke. Družina poje 2015 HOROSKOP Andraž nad Polzelo - Po letu dni se bo v nedeljo, 30. avgusta, znova razlegalo družinsko petje. Tokratna prireditev bo 32. po vrsti, začeli pa jo bodo ob 14.30 na tamkajšnjem igrišču. Organizatorji - člani odbora Družina poje, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Andraž - zagotavljajo nastop družin iz vseh slovenskih pokrajin. Doslej se je na prireditvi s podnaslovom Peli so jih mati moja predstavilo blizu 140 družin iz Slovenije ter zamejstva: Avstrije, Italije in Madžarske, zapele pa so približno 940 pesmi. Novost letošnje prireditve je jutrišnji (petkov) Glas - ton: revija rock in pop skupin Slovenije. Pripravili so jo na pobudo mladincev andraškega kulturnega društva, ki so si že dalj časa želeli dopolniti družinsko petje z zabavnim programom za mlajšo populacijo. Pod šotorom na športnem igrišču bodo tako nastopile skupine: Rock heroes iz Žalca, Jam Fuzz iz Celja ter Tak-off iz Slovenskih Konjic. a tp Plesna delavnica Velenje, 25. avgusta - Velenjski JSKD je tudi letos skupaj s Plesnim studiem N in Festivalom Velenje pripravil poletno plesno delavnico. Začela se je torek, v dvorani centra Nova pa bo potekala še danes. Vodi jo srbski plesalec in koreograf Miloš Isailovic. V soboto ob 10. uri se bodo predstavile tudi na Cankarjevi ulici a bš Dijaki in študentje! Pravočasno uredite subvencionirane vozovnice! Slovenske železnice (SŽ) so v tem tednu že pričele prodajati subvencioniranih vozovnic za dijake, za novo šolsko leto, za študente pa se začne prodaja 24. septembra. Cene vozovnic ostajajo iste kot lani. Z nakupom vozovnice dijaki in študentje pridobijo še dodatne ugodnosti: ob koncih tedna, med prazniki in počitnicami lahko na kateri koli relaciji po Sloveniji potujejo 50 odstotkov, po tujini 25 odstotkov ceneje. S subvencionirano vozovnico za junij 2016 pa lahko med poletni počitnicami na isti relaciji potujejo celo brezplačno. Več vrst vozovnic. Z e-vlogo do nagrade Do subvencionirane vozovnice (mesečne, polletne in letne vozovnice ter vozovnice za deset voženj) so upravičeni dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo najmanj dva kilometra od kraja izobraževanja. Priporočljivo jih je kupiti v predprodaji na prodajnih mestih SŽ in se tako izogniti gneči na blagajnah v prvih dneh šolskega leta. E-vlogo za subvencionirane vozovnice lahko dijaki in študentje izpolnijo na spletni strani Slovenskih železnic in si tako poenostavijo nakup, hkrati pa sodelujejo v nagradnem žrebanju za potovanje in 3-dnevni oddih v Termah Olimia. > V novem šolskem letu ponovno z vlakom tudi proti Primorski Več informacij o subvencioniranih vozovnicah Informacije o subvencioniranih vozovnicah je ob delovnikih do 10. septembra mogoče dobiti na posebni telefonski številki 03 2933 261. Kadarkoli pa lahko več informacij dobite tudi na spletni strani Slovenskih železnic, železniških postajah, telefonski številki 01 29 13 332 in po e-pošti potnik.info@slo-zele-znice.si. od 28. 8. do 3. 9. - avgusta leta 1956 je na udarniškem delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav in poti okoli Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur; povprečno je na dan na udarniških akcijah sodelovalo od 200 do 250 ljudi; - 29. avgusta 2001 je na evropskem atletskem prvenstvu specialne olimpijade v madžarskem Debrecenu varovanec VDC Ježek iz Velenja Sebasti-jan Zupanc osvojil srebrno medaljo v teku na 800 metrov; - nova občina Šoštanj, ki je nasta- la avgusta leta 1955 iz bivših občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je obsegala 19.233 ha in imela 18.311 prebivalcev; v zakon so zapisali, da občina Šoštanj obsega mesto Šoštanj in mesto Velenje. Torej se Velenje po letu 1952 že drugič omenja kot mesto oziroma mestna občina; v industriji je bilo zaposlenih 5.763 ljudi, v kmetijstvu pa 4905. Občinski ljudski odbor je štel 40 odbornikov, imel pa je še 11 različnih svetov, v katerih je bilo 84 članov; v upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmartnem ob Paki zaposlenih 35 uslužbencev; - 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski Galvanika v ognju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine; - temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik; - 1. septembra 1977 se je začel pouk na novi osnovni šoli v Ve- Gorenja. lenju, ki jo je sicer uradno od- prl Franc Leskošek - Luka šele 6. oktobra; šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, nato osnovna šola Veljka Vla-hovica, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada; - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali regulacijo reke Pake, ki so jo začeli regulirati leto pred tem; - na začetku septembra leta 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable; pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega T Oven 21. 3. - 20. 4. Nekaj napornih dni je pred vami, saj ste stopili v novo življenjsko obdobje. Novosti se slišijo dobro, a vi jih jemljete ravno obratno, zato kar precej trpite. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili, ko vas je prosila za pomoč. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in enkrat za spremembo pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Z nerganjem še nikoli niste nič rešili, a ne morete iz svoje kože. Sreča pa zagotovo v naslednjih dneh na vaši strani na finančnem področju, kjer ste, kot kaže, toliko v plusu, da vas minusi še dolgo ne bodo skrbeli. V soboto si vzemite čas za sorodnike. Ö Bik 21. 4. - 20. 5. Počasi se boste začeli spet veseliti juter, dnevov in življenja nasploh. Najhujša kriza, ki jo je še spodbudilo pomanjkanje dela in denarja, je za vami. Po tem, ko ste krepko premislili, kako si začrtati prihodnost, pa se zna zgoditi, da boste že v teh dneh skušali zgladiti spor, ki bi lahko načrte porušil. Pa ne bošlozlahka. Ljubljena oseba bozahtevala od vas, da ji zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja z njo. Vse se bo dobro izteklo, če ji boste le pustili malo dihati. Če boste preveč nepopustljivi in nezaupljivi, pa lahko pride do nerazrešljivega spora. Tega si ne želi nobeden od vaju. Zdravje bo prav zaradi stresa precej na udaru, zato poskušajte zanj narediti več. Ne le vzdržnost pri hrani, tudi več miganja vam ne bi škodilo. I Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Z mislimi boste iz različnih razlogov brodili po preteklosti, predvsem po dogodkih, ki so vas prizadeli. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni, saj vas bodo težke misli pogosto odnesle v sanjski svet. Odrezavi in tečni znate biti, le redko tudi veseli. Tokrat vam prav nihče od tistih, ki vedo, kaj se vam v zadnjem času dogaja, tega ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh, ne bodo obrodili sadov, če ne bosta zelo realna. Tako pri zdravju kot pri financah pa vam zadnje dni v avgustu in tudi v prvi polovici septembra kaže izjemno dobro. Rak 22. 6. - 22. 7. Venomer imate občutek, da ne morete doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni. Zvezde vam svetujejo, da izkoristite še res tople in poletne dni, ki jih v naslednjih dneh ne bo manjkalo. Če imate možnost, si vzemite kakšen dan samo za lenarjenje. Letos si tega niti na počitnicah niste privoščili, kar se vam že pozna. Sploh, ker se zavedate, da vas na delovnem mestu v septembru čaka pekel. Ne le, da bo dela več kot preveč, sprejemati boste morali tudi zelo neljube odločitve in jih sporočati ljudem. Slednje bo za vas še hujše kot prvo, saj ste po naravi zelo socialen človek. Sosed vam bo prišepnil, kaj govorijo o vas. Ne zamahnite z roko. Raje ukrepajte, saj še lahko zajezite neresnice, ki bodo sicer dobile krila. Lev 23. 7. - 23. 8. Nekaj res lepih pozno poletnih dni je pred vami. Čaka vas sreča, na katero ste čakali celo letošnje leto. Ko boste že mislili, da bo minilo še eno novo leto, preden se vam uresniči, se bo zgodilo. Ker bo zelo osebne narave, jo boste tokrat delili le z najbližjimi. Niti najboljšim prijateljem ne boste povedali, kaj se vam dogaja. Da je življenje res lepo, boste spoznali prav danes. Dogodek bo res poseben, a tako ga boste doživeli le vi. Drugi bodo prepričani, da postajate mehkužni, saj včasih čustev niste kazali, sedaj pa vam znajo oči zaliti tudi solze. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami. Do ponedeljka bo v vsakem primeru molčal. Predobro vas pozna, da bi kaj pridigal, zato bo pogovor dober za oba. Zdravje? Nič vam ne bo manjkalo, kvečjemu boste imeli česa preveč. trp Devica 24. 8. - 23. 9. Na delovnem mestu tiste, ki z delom po počitnicah začenjate prav v teh dneh, čaka neprijetna sprememba. Vanjo boste, hočete, ali nočete, vpleteni prav vsi zaposleni, zato zamer med vami ne bo. Bo pa grenak priokus, saj si pred odhodom na dopust nihče nI predstavljal, da se tudi vam lahko zgodi kaj takega, kar se vam je. Vzemite si čas, da se pomirite. Če boste takoj na glas povedali, kaj si mislite o potezah vodilnih, se to ne bo dobro izšlo. Vsaj za vas ne, za tiste, ki bodo modro molčali, pa. Poslušajte svoj notranji glas, ki vas redko pusti na cedilu, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Na čustvenem področju bo rahla praznina, na finančnem prav tako. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Naj vas tolaži, da je to najpomembnejše. Ker je res. Tehtnica 24.9. - 23.10. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh več kot sicer prenašati ljudi, ki vam gredo na živce. Nikar ne mislite, da bo hitro minilo. Ne bo. Predvsem zato, ker se boste morali z njimi v prihodnje ukvarjati še več, če boste želeli, da vam poslovno ne začne teči voda vgrlo. Ker sitega res ne morete privoščiti, boste prenesli več kot bi sicer. Celo prijazni boste. Tudi do tistih, ki jih resnično sovražite. Ob tem se boste zavedali, da gre za sprenevedanje, a vas bo tolažilo dejstvo, da niste edini, ki to počnete. Vprašajte pa se, ali je za vaše slabše počutje res kriva služba, ali bi lahko razloge iskali tudi pri sebi in v situaciji, ki jo trenutno imate doma. In to že lep čas. Letošnje leto ne bo čas za velike spremembe v vašem življenju, čeprav si jih želite. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Dogodki preteklih tednov se bodo vlekli za vami. Kar ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Včasih dvomite o iskrenosti ljudi, ki vas obkrožajo večino dneva, a v naslednjih dneh vam bodo dokazali, da so vredni vašega zaupanja. Dejanje bo Iskreno, zato jim tudi vi pokažite, koliko vam v resnici pomeni njihova podpora In zaupanje. S partnerjem pa v teh dneh ne bosta govorila istega jezika. Čeprav velikokrat živita drug mimo drugega, tokrat ne bosta mogla. Reševati bosta morala težave bližnjega sorodnika. Ta bo precej izgubljen, zato mu nikar ne pridigajta, ampak mu poskušajta pomagati. Enemu od vaju to ne bo najbolje uspevalo, kar bo tudi vzrok za napetosti. Čeprav imate po navadi v takih sporih prav vi, vam bo tokrat trma le škodovala. Tokrat ne gre za merjenje moči, zato se vzemite v roke. Strelec 23. 11. - 21. 12. Zadnje čase ste zelo malo doma, kar vam ni všeč. Dnevi vam bodo še naprej polzeli skozi prste, vi pa si boste želeli, da bi bili daljši. Sploh, ker vas bo začela grabiti pan9ika, ker se bliža kar nekaj dogodkov, kjer bo marsikaj odvisno od vas. Vi pa še začeli niste s pripravami nanje. Ob tem boste spet pozabili na partnerja. Čeprav razume naravo vašega dela in je po navadi zelo potrpežljiv, tokrat ne bo več. Izpolnite mu željo, ki ni velika. Dan ali dva več od doma se ne bosta poznala, vajina zveza pa bo spet bolj trdna. V torek boste nekoga zelo veseli. A ne dolgo. Po nekaj urah vas bo spravil čisto ob živce. In to zato, ker mu boste pustili, da vas čisto razburi. Vklopite svojo pregovorno hladnokrvnost, že v sredo pa mu povejte, kar mu gre. Zamera gor ali dol. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Tveganje se včasih izplača. Vedno pa ne. Sploh, če v človeku ni prave avanturistične žilice. In vi je pogosto nimate. Vseeno pa tokrat tvegajte, saj tako ali tako nimate česa izgubiti. Škoda je že storjena, sedaj gre lahko le še na bolje. Tega se boste sicer zavedali, a vas bo vseeno strah.Sploh, ker boste imeli opravka z ljudmi, ki ste jih doslejzelo cenili. Tudi zato ste se jih po svoje malo bali. Sedaj, ko so pokazali svoj pravi obraz, bo drugače. Vaš pogled na njih bo povsem spremenjen. Tudi svoj položaj boste videli v povsem novi luči. Zagotovo pa po tem kar se je zgodilo, zlahka ne boste več zaupali. Šola življenja vas k sreči tokrat ne bo udarila po žepu, a včasih še bolj boli, če je ranjen ponos. Zato se najprej rešite ljudi, ki so vam tokrat na glavo nakopali gorje, potem pa se spet prepustite toku življenja. Septembra bo prijaznejši. Vodnar 21.1.-20.2. Doma nekaj dni ne bo tako, kot si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti. Vi pa se boste vrteli v začaranem krogu želja in sanj, zato boste težko sledili vsem njegovim željam. Potem pa boste imeli slabo vest. Mehka duša vam ne bo dala, da bi stvari pustili kar tako. Vzelo vam bo sicer veliko časa, a že ob koncu tega tedna boste vedeli, da ste se odločili prav. Dogodki se bodo sicer zavrteli drugače kot si trenutno še predstavljate. Drugi bodo imeli slabo vest, vi pa ne. Vi boste lahko le še bolj ponosni na to, da ste spet dokazali, da ste vredni zaupanja. Godilo vam bo, ko vam bodo to povedali tudi na glas. Kot tudi, ko vas bo partner nagradil na način, ki je lasten le njemu. Vam pa pomeni več kot vsi zakladi tega sveta. Ker dobro veste, da denar ne reši največjih težav, pa tudi vseh sanj ne more kupiti. X Ribi 21. 2. - 20. 3. a Damijan Kljajič Rojeni v znamenju rib so vajeni vzponov in padcev. Po navadi vam takrat, ko se spoprijemate s padci, na pomoč priskočijo zvezde. Tudi tokrat vam bodo. Ko vas bo že močno skrbelo, kako boste finančno zvozili neko naložbo, boste dobili ponudbo, ki jo boste težko zavrnili. Res, da finančni učinekne bo prišel takoj, a tja do novega leta bo že vse drugače. Vsi ne bodo zadovoljni z vašo odločitvijo. Sploh tisti, ki vedo, kaj izgubljajo z vami. Žal vam tega nikoli niso znali pokazati, pa tudi nagraditi ne. Zato ne imejte slabe vesti, saj ni res, da jih boste pustili na cedilu. Poskušajte se raziti prijateljsko. Vsaka težka beseda bo imela v tem razhodu dvojni pomen, zato se tu in tam ugriznite v jezik. Vsekakor vam ne bo lahko, a čas je, da obrnete nov list v svoji knjigi življenja. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED »»^AS 27. avgusta 2015 Četrtek, 27. avgusta Petek, 28. avgusta Sobota, 29. avgusta Nedelja, 30. avgusta Ponedeljek, 31. avgusta Torek, 1. septembra Sreda, 2. septembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 08.55 Vem!, kviz 09.45 Danes dol, jutri gor, 32/35 10.20 Slovenski pozdrav 12.00 Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris 12.40 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Kraški kamnolomi, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Moj gost 15.45 Penelopa, ris. 15.50 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 8/26 16.20 Zdravje Slovencev: Demenca 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Svizec, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris. 18.05 Nuki in prijatelji, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 4/4 21.40 Aplavzi: Tulio Furlanič 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Pozabljeni Slovenci: Ana Zalokar 23.20 Platforma: Medijska arheologija 23.50 Slovenski vodni krog: Izza kamere, dok. nan. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, ponov. 01.30 Sveto in svet 02.20 Kraški kamnolomi, dok. film 03.10 Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris 03.40 Svizec, dok. odd. 04.15 Aplavzi!, Tulio Furlanič 04.45 Slovenski pozdrav, ponov. TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Lojzek, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Iz življenja družine Hrastkovih, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork: Leteča žoga, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Maltejeva nova šola, dok. film 09.05 Slovenski vodni krog: Izza kamere 09.30 In kdo je tebe učil voziti, dok. odd. 11.00 Najboljše jutro 13.00 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 15.00 Judo, sp, posn. iz Astane 15.45 Začnimo znova, 24/35 16.35 Pričevalci: Franc Možina 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Košarka, prij. tekma, Slovenija - Srbija,prenos iz Ljubljane 21.50 Marie Curie, ženska na bojišču, franc. film 23.15 Točka, glasb. odd. 00.00 Atletika, sp, posn. iz Pekinga 02.00 Judo, sp, posn. iz Astane 02.45 Košarka, prijat. tekma, Slovenija - Srbija, posn. iz Ljubljane 04.20 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zaijubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Beverly Hills 90210, nan. Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Lepotilni salon, am. film 24urzvečer Gasilci v Chicagu, nan. Franklin in Bash, nan. Črni seznam, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem!, kviz 09.55 Danes dol, jutri dol, 33/35 10.20 Slovenski pozdrav 12.00 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Pri Slonovih, ris. 16.10 Lajko, ris. 16.20 Platforma: Medijska arheologija 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Kdo si pa ti?, 5/10 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Graška gora poje in igra 2015, 1. del 21.25 Slovenski valček 2015 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Stres v šolskih klopeh 00.20 Slovenski vodni krog: Borovniščica 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Slovenska kronika 02.30 Čez planke: Vietnam 03.20 Platforma: Medijska arheologija 04.00 Sam Sebastian: Šesti čut 04.20 Slovenski valček 2015, ponov. 04.50 Graška gore poje in igra 2015, ponov. TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Lojzek, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Iz življenja družine Hrastkovih, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.05 Simfonorije, ris. 08.10 Fribcologi 08.35 Mi znamo: Chateaubriand, svet. odd. 09.00 Slovenski vodni krog: Borovniščica 09.25 Točka, glasb. odd. 10.05 Najboljše jutro 12.35 Svizec, dok. odd. 13.05 Slovenci v Italiji 13.50 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 15.40 Judo, sp, posn. iz Astane 16.25 Migaj raje z nami 17.10 Začnimo znova, 25/35 17.45 Zvezdana: Vse Lidijine ljubezni 18.15 Pozabljeni Slovenci: Viktor Murnik 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Meje sveta, dok. odd. 20.50 Starši v manjšini (V.), 6/6 21.25 Kinoteka: Ingrid Bergman 21.40 Stromboli, ital. film 23.30 Graška gora poje in igra 2015, ponov. 00.45 Točka, glasb. odd. 01.25 Atletika, sp, posn. iz Pekinga 03.20 Judo, sp, posn. iz Astane 04.05 Zabavni kanal Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Ah ban pet podgan Vetrnica: Orjaška želva Pika Nogavička, ris. nan. Biba se giba, ris. nan. Studio Kriškraš: I-ha-ha Ribič Pepe Izjemne dogod. Sama Foxa, 9/26 Male sive celice, kviz Skrivni prijatelj, igrani film Infodrom, poletje 2015 Kdo si pa ti?, dok. ser., 5/10 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dok. ser. Tednik Sledili so volkovom, izob. odd. Gozdovi Slovenije: Mestni gozd, 5/5 Doktor Martin, 6/8 Afrika, ranljiva celina, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Čez planke: Kosovo Ljudje podeželja Ozare Peter Zajec, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Oblika stvari, am. film Večer v Palladiumu, 6/6 Poročila, vreme, šport Laibach - Spectre, koncert Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Sledili so volkovom, izob. odd. Čez planke: Kosovo 10 domačih Zvezdana 06.05 06.10 07.00 07.20 07.30 07.50 08.15 08.35 09.00 09.25 10.05 10.20 10.30 11.10 11.55 13.30 14.30 14.55 15.50 17.00 17.15 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 20.05 21.40 22.30 23.05 00.45 01.05 02.00 02.50 03.55 04.30 05.10 Poletna noč TV SLO T 06.50 Jubilejni koncert 0b 40-letnici ansambla Franca Miheliča 09.00 Začnimo znova, 21/35 09.30 Začnimo znova, 22/35 10.00 Začnimo znova, 23/35 10.30 Začnimo znova, 24/35 11.00 Začnimo znova, 25/35 11.30 Samospevi z Ano Pusar Jerič 12.30 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 15.15 Judo, sp, posn. iz Astane 16.10 Kitajska zgodba, argen. film 17.50 Košarka, prijat. tekma, Srbija -Slovenija, prenos iz Banja Luke 20.00 Poletna noč 21.35 Zvezdana 22.20 Presrečni, norv. film 23.45 Točno popoldne, ponov. 00.40 Atletika, sp, posn. iz Pekinga 03.25 Košarka, prijat. tekma, Srbija - Slovenija, posn. iz Banje Luke 05.00 Judo, sp, posn. iz Astane 05.45 Zabavni kanal 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Nuki in prijatelji, ris. 07.25 Olivija, ris. 07.30 Tork, ris. 07.35 Edo in Medo, ris. 07.40 Čarli in Lola, ris. 07.55 Kioka, ris. 08.00 Muk, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Prihaja Nodi, ris. 08.25 Oblakov kruhek, ris. 08.30 Mala kraljična, ris. 08.45 Pujsek Bibi, ris. 08.55 Muk, ris. 09.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.10 Peter Zajec, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Pika Nogavička, ris. nan. 09.45 Muk, ris. 09.50 Peter Zajec, ris. 10.15 Kapitan Sabljezobi, 25/26 10.30 Kapitan Sabljezobi, 26/26 10.45 Gradimo prijateljstvo, dok. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Graška gora poje in igra 2015, 1. del 14.55 Zgodba o Bennyju Goodmanu, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Lotse, dok. film 18.10 Naši vrtovi, dok. ser. 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 17/18 20.30 To naše življenje, 4/8 21.30 Intervju: Jošt Jakša 21.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Oblast (III.), 29. del 23.50 Neuklonljive, dok. odd. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, ponov. 02.55 Mozartine, ponov. 04.20 Godalni orkester GŠ Fran Korun Koželjski Velenje 05.25 Trans Kanada, 2/2 TV SLO T 07.00 10 domačih 07.30 TV poroka 08.40 Glasbena matineja 09.15 Vrtičkarji, nad. 09.45 Vrtičkarji, nad. 10.15 Vrtičkarji, nad. 10.45 Vrtičkarji, nad. 11.15 Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu 12.30 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 14.45 Migaj z nami 15.50 Oto Pestner - 40 let, posn. 18.00 Sedem let skomin, am. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zadnji romantik, dok. film 21.30 Terri, am. film 23.10 Ne se hecat', ponov. 00.35 Aritmični koncert - Moveknowledgement 02.10 Atletika, sp, posn. iz Pekinga 04.15 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.05 02.40 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Kako se kuha pravljica o rdeči kapici, predstava Lutkovnega gledališča Velenje 09.35 Ustvarjalne iskrice (56), Poživimo keramični lonček 10.00 Zmigajmo 10.15 Napovedujemo 10.20 Migaj raje z nami 10.55 Pop Corn: Panda, The dreams, Hulahoop 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mojca in medvedek Jaka, Samo ena je mama 19.15 Trije medvedki, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: alergije 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža, Miro Klinc, Unikat 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Besede miru: Tokyo 23.15 Dotiki gora: Mozirska planina 22.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila UU, jp, pUJM. ILIUIUIIL nora POP POP 06.00 24ur, ponov. 06.00 24ur. nonov. «™ 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, ris. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv p Zajubjen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Beverly Hills 90210, nan. Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme Kar bo, pa bo, hrv. nan. Malavita, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Umor v svetu mode, kanad. film Divje strasti 2, am. film 24ur zvečer Zvoki noči 06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.00 23.00 23.05 23.40 01.25 03.10 03.45 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Samo ena je mama 10.45 Trije medvedki, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.10 Naj viža, Miro Klinc, Unikat 12.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Zelenjava na vrtu 19.15 Moj dežnik je lahko balon, gledališka preds. Vrtca Velenje 19.30 Zmigajmo 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz arhiva VTV: Kad bi bio Bijelo dugme 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Popotniške razglednice: Južna Romunija 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.15 07.30 07.50 08.10 08.35 09.00 09.30 09.45 10.00 11.45 12.00 12.55 15.20 17.10 18.55 18.58 20.00 22.00 00.10 03.20 08.40 08.55 09.00 09.40 10.15 10.35 10.40 11.40 12.00 12.10 12.25 12.30 17.40 17.55 18.25 18.30 19.10 19.35 19.55 20.00 20.20 21.10 22.10 23.50 23.55 24ur, ponov. Kaja, ris. Florjan, ris. Chuck in prijatelji, ris. Metka, ris. Viking Viki, ris. Mia in jaz, ris. Pravljična šola, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Paulie, am. film Tv prodaja Top design - Avstralija, avstral. ser. Z roko v roki, am. film Morilci, am. film Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Malavita, am. film Brazgotinec, am. film Zvoki noči Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš, Zelenjava na vrtu Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (61), Postal bom ribič Napovedujemo Popotniške razglednice: Kitajska Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dotiki gora: Mozirska planina Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Samo ena je mama Žogarija 9 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Na obisku ... pri Ivani Dolinar BOB LETA 2014, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kaja, ris. 07.15 Florjan, gasilski avto, ris. 07.30 Chuck in prijatelji, ris. 07.50 Metka, ris. 08.10 Viking Viki, ris. 08.35 Mia in jaz, ris. 09.00 Pravljična šola, ris. 09.50 Hotel 13, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Domače moštvo, kanad. film 12.25 Tv prodaja 12.40 Top design - Avstralija 14.30 Top 4 s Tjašo Kokalj 15.25 Ubežnikovo maščevanje, am. film 17.05 Zrcalce, zrcalce, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gremo mi po svoje, slovenski film 21.50 Hiša na pečini, am. film 00.15 Nevarna smer, am. film 02.05 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 09.45 10.20 10.30 10.35 10.55 11.00 12.40 13.40 14.30 14.45 17.40 17.55 18.00 18.25 18.30 19.00 19.50 19.55 20.00 21.00 21.50 23.05 23.35 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 07.00 Jutranji program 10.30 Z vrta na mizo 11.10 10 domačih 11.50 Vem!, kviz 12.15 Danes dol, jutri gor, 34/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet 14.40 Village folk 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris. 15.50 Studio Kriškraš 16.20 Odprta knjiga 16.40 Duhovni utrip 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Čez planke: Flamska 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetni raj: Sarajevski filmski festival 23.35 Slovenska jazz scena 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Iz življenja družine Hrastkovih 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Potep po Mongoliji 08.25 Duhov ni, igrani film 08.45 Infodrom 09.20 Točka, glasb. odd. 12.45 Jutranji program 15.10 Polnočni klub 16.20 Ljudje in zemlja 18.35 Začnimo znova, 26/35 19.05 Točka, glas. odd. 20.00 Grzimek: Življenje za živali, 2/2 21.30 Vera (III.), 4/4 23.00 Kaj se je zgodilo z Robertom Mugabejem?, dok. odd. 00.25 Točka, glasb. odd. 01.10 Vem!, kviz 01.45 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Kamp razvajencev, ang. ser. Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, nan. Gasilci v Chicagu, nan. 24ur zvečer Franklin in Bash, nan. Črni seznam, nan. Seznam strank, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Tatu - modna muha ali še kaj več? Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (63) Peneče kopalne kroglice Napovedujemo 2318. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Veliki koncert ob 10. Obletnici ans. Golte Higiena in bolezni zob Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Videostrani, obvestila Videospotdneva Janko in Metka, predstava lutkovnega gledališča Velenje Ustvarjalne iskrice (26), ponovno v šoli Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pop Corn: Panda, The dreams, Hulahoop Jutranji pogovori Naj viža, Miro Klinc, Unikat Besede miru: Tokyo Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 07.00 Jutranji program 11.15 Vem, kviz! 11.15 Obzorja duha 12.30 Danes dol, jutri gor, 35/35 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke: Flamska 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.45 Viki Vijak, ponov. 15.55 Ribič Pepe 16.20 Zdravje Slovencev: Parkinsova bolezen 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Moj vrt ima načrt, 1/5 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ponov. 18.05 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 6/10 20.50 Pozabljeni Slovenci, dok. film 23.05 Pričevalci: Frančiška Pavlič 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, ponov. 01.50 Info-kanal 06.05 Odmevi 07.00 Jutranji program 11.15 Vem!, kviz 11.50 Umetni raj: Sarajevski filmski festival 12.25 Slovene's dokum. feljton 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Male sive celice, kviz 16.25 Zdravje Slovencev: Očesne bolezni 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Izobraževalna oddaja 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Modris, film 21.40 Oddaja o filmu 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.05 November, drama 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.00 07.00 07.25 07.50 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.30 11.45 12.40 12.55 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 00.20 01.10 01.55 02.30 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.00 Napovedujemo 10.05 Pikin studio (1) 2014, 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija 1 19.00 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.30 Ustvarjalne iskrice (26), Ponovno v šoli 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert ans. Mihelič, ponovitev 23.05 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Iz življenja družine Hrastkovih, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.05 Simfonorije, ris. 08.10 Studio Kriškraš 08.30 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 08.55 Opus 1: Plesna miniatura 2014 09.15 Točka, glasb. odd. 12.40 Jutranji program 17.40 Jutranji program - izbor kuhanja 18.35 Začnimo znova, 27/35 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Big foot mama, dok. film 22.05 Naj muzika igra: Tomaž Domicelj 22.30 V vsaki roki pištola, špan. film 00.05 Slovenskajazzscena 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Vem!, kviz 02.10 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.25 Otroci, to smo mi, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Dubrovniška zora, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Grehi preteklosti, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Preverjeno 22.00 Preverjeno 22.00 Kar bo, pa bo, nan. 22.55 24ur zvečer 23.30 Franklin in Bash, nan. 00.20 Črni seznam, amer. nan. 01.10 Seznam strank, nan. 01.55 24ur, ponov. 02.30 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Pikin studio (2) 2014, 09.45 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.15 Ustvarjalne iskrice (28), Obešanka za vrata 10.30 Napovedujemo 10.35 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, Življenje v dijaškem domu 19.15 Ustvarjalne iskrice (83), Posteljica za hišnega ljubljenčka 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2319. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 AKTUALNO: Predstavitev rezultatov izvedbe daljinskega nadzora v okviru operacije Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 20.45 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.20 Na obisku ... pri mag. Nikolaju Žličarju 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.30 Zgodba o grbavem pritlikavcu, 2. del 08.40 Zgodbe iz školjke: London 08.50 Zgodbe iz školjke: Lačni otroci 09.15 Točka, glasb. odd. 12.05 Jutranji program 15.30 Lotse, dok. film 16.30 Slovenci po svetu: Brazilija 17.00 Naši vrtovi 17.40 Jutranji program - izbor kuhanja 18.30 Začnimo znova, 28/35 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 15 let skupine Big foot mama, 1. del koncerta 21.45 Slovenski glasbeni dnevi - 30 let glasbe 21.50 Ko je Bjoerk srečala Attenborougha, dok. film 22.45 Se zgodi: Očetje na obisku, 12/15 23.20 Točka, glasb. odd. 00.05 Vem!, kviz 00.30 Zabavni kanal 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.25 Otroci, to smo mi, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan. 09.25 Zaljubljen do ušes, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Dubrovniška zora, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Grehi preteklosti, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Usodno vino, nan. 22.00 Kar bo, pa bo, nan. 22.55 24ur zvečer 23.30 Franklin in Bash, nan. 00.20 Črni seznam, amer. nan. 01.10 Seznam strank, nan. 01.55 24ur, ponov. 02.30 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranji gosti, dotiki gora, koledar dogodkov 10.00 Napovedujemo 10.05 Pikin studio (3), 2014 10.45 Nanovo, Življenje v dijaškem domu 11.25 2319. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.45 Kultura, informativna oddaja 11.50 AKTUALNO: Predstavitev rezultatov izvedbe daljinskega nadzora v okviru operacije Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videospot dneva 12.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Vila Malina, predstava lutkovnega gledališča Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice(24), Lovilec sanj 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Ditka, Momento 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 21 27. avgusta 2015 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček HOSSEINI, Khaled: In v gorah odzvanja od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman In v gorah odzvanja je že tretja knjiga ameriškega pisatelja afganistanskega rodu (rojenega 1956 v Kabulu). Khaled Hosseini je znova napisal izjemno berljivo, ganljivo in navdušujočo univerzalno zgodbo, ki presega meje državami, kulturami, jeziki in religijami. Za razliko od prejšnjih dveh romanov, kjer je bila zgodba osredotočena na nekaj glavnih junakov, je v delu In v gorah odzvanja, kot pokaže že začetek romana, ki je zgodba v zgodbi, struktura bolj fragmentirana, saj K11 * I f! D HO i S EI NI GAŠPER OTRIN: Žogaj se z mano!: 123 iger za lepši dan ml - Mladina / 793 - Ples. Družabne igre Kam so izginila mestna igrišča in kje so otroci, ki so se nekdaj po cele dneve podili za žogo s svojimi prijatelji? Igrišča niso izginila, so se pa modernizirala, dobila razsvetljavo, klopi in nova, trpežnejša igrala. Diametralno nasprotno pa je upadlo število uporabnikov teh igrišč. Igrišče 21. stoletja je postal internet, ki je prinesel spremembe v načinu preživljanja prostega časa, ugotavljajo avtorji knjige (Gašper M. Otrin, Sanja Obaha Brodnjak in Alenka Škamlec Butt). Zato so napisali knjigo s 123 igrami z žogo za preživljanje prostega časa in uvedli izraz »žogoterapija« kot paradigmatičen izraz potrebe in nuje po vnovičnem odkri- nam avtor želi izpisati široko zastavljeno fresko afganistanskega življenja v zadnjega dobrega pol stoletja. Glavna lika romana sta tokrat brat Abdulah in sestra Pari, ki ju življenjska usoda loči v občutljivem obdobju njunega odraščanja, ob čemer Abdulah priseže, da se bosta njuni poti nekoč spet združili. Avtor v nadaljevanju svojo pripoved razširi na osebe, ki so z bratom in sestro povezane na različne načine, posredno in neposredno, vleče jo čez desetletno časovno obdobje in geografsko raztegne precej čez meje Afganistana, vse do Pariza. »Tako kot v prejšnjih dveh knjigah gre tudi v tem romanu za družinsko zgodbo več generacij. In to predvsem zato, ker menim, da je v družinskih zgodbah moč najti vse veličastne življenjske teme, od ljubezni, žalovanja, konfliktov, dolžnosti pa vse do žrtvovanja. A je vsaka družina drugačna, vsaka ima svojo enkratno zasnovo, dinamiko in vzkipljive antagonizme, pa če se imajo na videz vsi še tako radi. Zato na to temo obstajajo neskončne različice. Zame so družine uganke, ki jih razrešujemo celo življenje - in to sploh ne nujno uspešno. Rad raziskujem, kako se ljudje v družinah poskušajo povezovati, pa najsi bo to iz ljubezni, občutkov dolžnosti ali zaradi okoliščin.« (Khaled Hosseini) SVETILNIK v nevihti: zdravilne zgodbe iz Indije od - Odrasli / 821-32 - Kratka proza Zbirka zgodb, Svetilnik v temi je sad bibli-oterapevtskega projekta, ki verjame v zdravilno moč zgodb. Knjiga je prvič izšla februarja 2012 v New Delhiju, na mednarodni konferenci o terapiji s knjigami z naslovom Branje je zdravljenje. Zgodbe so postavljene v indijsko okolje, z njimi spoznavamo življenje otrok v Indiji, hkrati pa so brezmejne, lahko jih prenesemo kamorkoli v svetu, saj se vsepovsod soočamo s problemi, kot so: smrt, izgube, zapušče-nost, samomor, naravne nesreče, posvojitve, invalidnost, vojna, krušni starši, verska nasprotja, ločitev, bolezen ... Zgodbe govorijo o hudih preizkušnjah, skozi katere morajo otroci, a se na koncu optimistično iztečejo. Pisci so zmeraj na strani ranjenega otroka in vedno se najde tolažba, uteha, pot in pomoč. Včasih se otroci rešijo ob sočutju drugih ljudi, s poslušanjem zgodb, preko ustvarjalnosti ali s pomočjo tega, zaradi česar so trpeli. Kot pravi knjižničarka Sabina Burkeljca, katera je zgodbe prinesla v Slovenijo, vsak človek mora imeti vsaj enega človeka, ki bi mu lahko zaupal svojo zgodbo, človeka, ki bi nato to zgodbo sprejel, jo pobožal, vzel med tople dlani in jo nosil v svojem srcu. vanju dvorišča in igrišča kot prvenstvenega okolja za pristne odnose, kjer je otrok danes poraženec, jutri zmagovalec, danes v formi, jutri neuspešen. Dvorišče in igrišče nudita mnogo pozitivnih stimulansov za razvoj, a le v primeru, da bo na otroke delovalo vzgojno, kar pa nudijo starši s svojim vzgledom. Zatorej je čas, da zopet vzamemo v roke žogo in se odpravimo na igrišča, ki so namenjena predvsem skupinskemu druženju, povezovanju in medsebojnemu sodelovanju otrok in njihovih staršev, babic, dedkov. KLEČ, Milan: Ura resnice od - Odrasli / 821-94 Spomini Ura resnice je satirična podoba slovenskih literarnih in likovnih krogov, pa tudi kulturne politike, kakor jo doživljajo in kakor morajo v duhu njenih imenitnih določil ravnati samostojni kulturni delavci v Sloveniji na prelomu tisočletja. Po sto treh letih pa smo Slovenci z Uro resnice dobili tudi novo, moderno Belo krizantemo, Kle-čev ironičen odgovor njegovim recenzentom, kot je o knjigi zapisal Goran Schmidt. Ker pa je, kot vedno, Klečevo pripovedovanje prvoosebno, je hkrati prav nič prizanesljiva slika pisatelja samega. Ne glede na to, kako odkritosrčno razlaga pisatelj svoje bohemske pustolovščine, pri čemer se njegova pota prepletajo s potmi mnogih znanih osebnosti, in ne glede na to, kako neusmiljeno riše svoje in njihove značajske poteze, je razorožujoč njegov humor in milina, globoko zasidrana v nenehnem iskanju etičnega temelja vsakršnega delovanja in nehanja. Natančno stkan pripovedni slog, ki pogoste, skorajda neskončne nize podredij, priredij in soredij menjuje s kratkimi povedmi, zaziba bralca v privlačen ritem, da sledimo pripovedi z zanimanjem in nestrpnostjo, v ritem, ki je odsev avtorjevega nihanja med občutkom smisla in nesmisla pisanja, nihanja med ponosom pisatelja in fatalistično odpovedjo lastnemu delu. Satirično ost knjige brusijo karikature Marka Derganca. (Založnik o knjigi) a Brina Zabukovnik Jerič kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 27. avgust 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan in predstavitev online študija 17.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Predavanje Posesivnost v partnerskem odnosu 18.00 Velenjski grad Zaprtje razstave Vasje Grabnerja 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 20.00 Kavarna Lucifer Potopisno predavanje Urške Zagožen Sumatra - dežela velikega srca 20.00 Sončni park Predstava Zaigrano delo (18. Festival Kunigunda) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert ZAA (18. Festival Kunigunda) Petek, 28. avgust 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski tabor Trenta ves dan Velenjska plaža Jadranske igre 17.00 Skate park Rdeča dvorana DUŠA session - Blade-skate-bike session 19.00 Velenjska promenada Eksperimentalno gledališče (18. Festival Kunigunda) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Mrigz'n'Ghet Hitz, Elemental, Yamakashi (18. Festival Kunigunda) Sobota, 29. avgust 7.00 ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje Car - Carica 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.30 ob Velenjskem jezeru SUP državno prvenstvo 8.30 Cankarjeva ulica Izmenjevalnica oblek (Pre)zračimo omare (18. Festival Kunigunda) 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 10.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianca Tematsko turistično vodenje za občane: Radio Velenje in Naš čas se predstavita 10.00 Stopnice pred Centrom Nova Z odra na ulico, plesni flashmob (18. Festival Kunigunda) 10.00 Mestno otroško igrišče Ta veseli dan z Mdance 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Rdeča kapica (31. PKP - Sobotne lutkarije in 18. Festival Kunigunda) 20.00 Havana bar Velenje Goodbye Summer Party z DJ Mrkyjem 20.00 Velenjski grad, atrij Odprtje razstave Alje Krofl Edina prebivalka svojega plemena (18. Festival Kunigunda) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Let 3, The Bambi Molesters, Wasted Time (18. Festival Kunigunda) Nedelja, 30. avgust 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Kanin - Rombon 19.00 Velenjski grad Koncert Iztoka Mlakarja (31. PKP) Razprodano! Ponedeljek, 31. avgust 10.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan in vpis v program Osnovna šola za odrasle 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod zvezdami«: komedija Bog, le kaj smo zagrešili (31. PKP) Torek, 1. september 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Pohod po obronkih KS Šentilj 9.00 in 15.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev in vpis v program Osnovna šola za odrasle 13.00 Razstavišče Gorenje Vodstvo po razstavi Keiko Miyazaki Vahčič 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice Sreda, 2. september 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Vršič - Sleme -Tamar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica ŠOŠTANJ Četrtek, 27. avgusta 19.30 4. Poletni filmski večeri Muzej usnjarstva Slovenije Petek, 28. avgusta 19.30 4. Poletni filmski večeri Muzej usnjarstva Slovenije Sobota, 29. avgusta 17.00 Šaleški festival Piva v Šoštanju Nastop RDDNDRN, koncert Trg bratov Mravljak Nedelja, 30. avgusta 10.30 Petje čez poletje - MoPZ Ravne Marijin spomenik v Šoštanju Ponedeljek, 31. avgusta 8.30 Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj 18.00 Redni tedenski turnir Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru City center poletju pomahal z Gadi V celjskem Citycentru so na tradicionalno narodnozabavno slovo od poletja tokrat povabili vedno »vročo« skupino Gadov, ki je ponovno dokazala, da je še kako »strupena«. Skoraj uro pred začetkom nastopa so se že začeli zbirati njihovi največji oboževalci - bo- lje rečeno oboževalke, da so si zagotovili najboljše položaje za spremljanje njihovega nastopa. In imeli so prav, saj se je do koncerta zbrala tako številna množica obiskovalcev, da je celjski Citycenter ponovno pokal po šivih. Bilo je veselo in zabavno, kot se za takšne dogodke tudi spodo- KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MOŽ IZ AGENCIJE U.N.C.L.E. The Man from U.N.C.L.E. (ZDA) Akcijska pustolovska komedija, 116 minut Režija: Guy Ritchie Igrajo: Henry Cavill, Alicia Vikander, Ar-mie Hammer, Hugh Grant, Elizabeth De-bicki, Jared Harris, David Beckham, Claudia Newman, Joana Metrass, Jorge Leon Martinez, Daniel Westwood idr. Sobota, 29. 8., ob 21.00 Nedelja, 30. 8., ob 18.00 KAR HOČEŠ Absolutely Anything (VB, ZDA) ZF komedija, 85 minut Režija: Terry Jones Igrajo: Simon Pegg, Kate Beckinsale, Eddie Izzard, Sanjeev Bhaskar, Joanna Lumely,John Cleese, Michael Palin, Terry Gilliam, Terry Jones, Eric Idle, Robin Williams (glas) idr. Petek, 28. 8., ob 21.30 Sobota, 29. 8., ob 19.00 MARSEILLSKA NAVEZA La French (Francija, Belgija) Akcijska kriminalka, triler, 135 minut Režija: Cédric Jimenez Igrajo: Jean Dujardin, Gilles Lellouche, Céline Sallette, Mélanie Doutey, Benoît Magimel, Guillaume Gouix idr. Petek, 28. 8., ob 19.00 Nedelja, 30. 8., ob 20.15 SLEPA MASAŽA Tui Na / Blind Massage (Kitajska, Francija) Drama, 114 minut Režija: Lou Ye Igrajo: Guo Xiaodong, Eric Qin, Zhang Lei, Jiang Dan, Huang Junjun, Mei Ting, Hu- ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 27. avgust 7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečajrolanja (začetni in nadaljevalni) Petek, 28. avgust 7.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečajrolanja (začetni in nadaljevalni) 16.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Pričetek Pozno poletnega festivala 2015 (šmarška plaža, zabavne igre z vodo in ustvarjalnice za otroke,Predstavitev plesne sole Mdance, roštiljada, kitarski duo Jazb'c & Kojn. Ob 20.00 uri koncert dua 2kajle.) Sobota, 29. avgust X Tradicionalni izlet TD ŠoP in MC Šmartno ob Paki, ''Gremo na Kočevsko'' Torek, 1. september 10.30 OŠ bratov Letonja Veselo v novo šolsko leto z Adijem Smolarjem Lunine mene bi, in zopet se je pokazalo, da so tovrstne prireditve še kako dobrodošle in zaželene. Ob slovesu je bilo zato obljubljeno, da bodo tudi prihodnje leto, ko bo Citycenter Celje praznoval svojo 10. obletnico, organizirali narodnozabavno slovo od poletja. 29. avgusta, ob 20:36, polna luna - ščip CITY CENTER Celje • Četrtek, 27.8., Biotržnica • Petek, 28.8., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Sobota, 29.8., 20 let restavracije Interspar in snemanje resnično-stnega šova Planet TV, Nakupuj in zmagaj • Nedelja, 30.8.,11.00, Pravljične urice: Jerca in zrcalo • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. • Do 31.8. otroke, ki slavijo čaka posebno darilce, okvirčki za slike. ang Xuan idr. Petek, 28. 8., ob 21.00 - mala dvor. Sobota, 29. 8., ob 20.45 - mala dvor. Nedelja, 30. 8., ob 19.00 - mala dvor. ISKANJE PERNATEGA KRALJA Resan till Fjaderkungens Rike (Švedska, Danska) Animirana dogodivščina - sinhroniziran v slovenščino, 78 minut Režija: Esben Toft Jacobsen Petek, 28. 8. ob 19.15 - mala dvorana Sobota, 29. 8. ob 19.15 - mala dvorana ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV Astérix - Le Domaine des Dieux (Francija) Animirana komična pustolovščina sinhro-nizirana v slovenščino, 85 minut Režija: Alexandre Astier, Louis Clichy Slovenski glasovi: Mirko Medved, Iztok Lužar, Aleksander Golja, Sašo Prešeren, Tina Ogrin, idr. Nedelja, 30. 8., ob 16.00 - otroška matineja BOG, LE KAJ SMO ZAGREŠILI? Qu'est-ce qu'on a fait au Bon Dieu? (Francija) Komedija, 97 minut Režija: Philippe de Chauveron Igrajo: Christian Clavier, Chantal Lauby, Ary Abittan, Frédéric Chau idr. Ponedeljek, 31. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina) ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 27. avgusta 2015 Nagradna križanka FKPV fakulteta za komercialne in poslovne vede w w w . f k p v . s i Celje, Lava 7 Telefon: 080 20 26 INFORMATIVNA DNEVA četrtek, 3. 9. in 24. 9. ob 16.30 Visokošolski študijski programi prva stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni ffi menedžment Magistrski študijski programi druga stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Doktorski študijski program tretja stopnja: Poslovne vede Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 7. septembra 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas, 13. avgusta 2015 so: • Ana Hudovernik, Paka 46, 3320 Velenje • Rozalija Skok, Florjan 282, 3325 Šoštanj • Marjan Velunšek, Kersnikova 21, Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. ČETRTEK, 27. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 28. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 29. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 30. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 31. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 1. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 2. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NADALJUJEMO TRADICIJO KAMNOSEŠTVO PODPEČAN MARMOR - GRANIT izdelava nagrobnikov | okenskih polic | stopnišč in pultov Sebastjan Podpečan, s. p. www.kamn0sestv0-p0dpecan.si Šalek 20 | Velenje | 070 849 569 03 898 17 50 | press@nascas.si Postanite naročnik Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Za naročnike do 8 številk zastonj! / Plesni studio N www.plesnistudio-n.si • PLESNA IGRALNICA (3 leta) • PLESNA PRIPRAVNICA (4 - 5 let) ANGLEŠČINA SKOZI GIB IN PLES (3 - 6 let) SODOBNI in JAZZ PLES začetni in nadaljevalni (6 - 20 let) PROGRAM ZA ODRASLE (ples za sprostitev, pilates, aerobika po 50 letu) VPIS bo v četrtek 27. 8. 2015 od 17. do 19. ure v dvorani Gaudeamus (steklena stavba za gimnazijo Velenje) ter od 1. do 3. 9. od 17. do 18. ure. 0031 393 563| GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.O.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. I Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. DB 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. do 23. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. avgusta do 23. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 27. 8. 2015, barve: CM K, stran 19 27. avgusta 2015 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 fVKlfO VELENJE 88.9 Mhz 107.8 Mhz DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI BEL jedilni krompir prodam. Možna dostava. Gsm: 051 628 677 KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol siv-ček, prodam. Gsm 041 905 999 SILAŽNO koruzo z njive, v bližini mali OGLASI glavne ceste, okoli 4 ha, prodamo. Gsm: 041 317 434 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldan. PRALNI stroj ugodno prodam. Gsm: 070 369 788 PODARIM KAVČ, šivalni stroj Bagat Slavica in sobno kolo podarim. Gsm: 031 221 697 ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 30. 8., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202 ali gsm: 041 442 162 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje prodam. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. NEPREMIČNINE 2-SOBNO opremljeno stanovanje v okolici Nazarij oddam v najem. Gsm: 041 423 152 DEŽURSTVA ZD VELENJE Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 29. in 30. 8. - Ivana Apat dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Krajšek Tadej, Pirešica 21 a, Velenje in Sevšek Andreja, Črnova 45, Velenje. SMRTI Cvikl Gabrijela, roj. 1933, Škale 69 c, Velenje; Camlek Berto, roj. 1970, Črnova 35 a, Velenje; Štiglic Franc, roj. 1931, Volog 25, Nazarje; Glamo-čak Ana, roj. 1933, Šmartno ob Paki 25, Šmartno ob Paki; Praznik Angela, roj. 1927, Lačja vas 18, Nazarje. C VEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si • prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ZAHVALA Zapustil nas je FRANC MEŽA iz Velenja 30. 7. 1931 - 20. 8. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spodbudne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Hvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen obred, govornici Anki Krčmar, moškemu pevskemu zboru Gotovlje, cerkvenemu pevskemu zboru Zavodnje, gasilcem PGD Pesje ter društvu upokojencev Šoštanj in vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Franc z družino, vnuk Domen ter vnuk Sebastjan z družino habit nepremičnine Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 3-sobno stanovanje Ša-lek - Velenje, adaptirano l. 2005, 83 m2, 4. nadstropje (etažnost 4/4), balkon. ER E (105 - 150 kWh/m2a). Cena: 77.000 € 3-sobno stanovanje Stan-tetova - Velenje, adaptirano l. 2008, 79 m2, etažnost 8/8. ER E (105 - 150 kWh/ m2a). Cena: 89.000 € u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje ! ENERGETIKA JDOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA več na ■1 N m m m m m www.habit.si 03 89817 58 / epp@nascas.si Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si V SPOMIN SLAVKA KONTIČ roj. Valenčak 28. avgust 2014 »Leto mine, dan nikoli.« (Žarko Lauševic) Vsi njeni Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek, tast MARTIN MEŠKO 4. 11. 1936 - 17. 8. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, vence, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom za vsestransko pomoč, Pogrebni službi Usar, dežurni službi ZD Velenje, osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku iz župnije sv. Martina za lepo opravljeni obred, praporščakom, častni straži, govornikom Premogovnika Velenje, LD Velenje, ČD Mlinšek ter rogistom LD Velenje in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 24 Šaleška pravljica je zaživela Letošnji Starotrški dan, glavna prireditev Turističnega društva Šalek, privabil veliko obiskovalcev - Pester program nadgradila predstava, v kateri so reševali princesko Velenje, 22. avgusta - »Starotrški dan je pika na i vsemu delu, ki ga pripravimo in med letom opravimo v Turističnem društvu Šalek. Zato smo res veseli, da nam je letos uspelo pripraviti še bolj bogat program kot prejšnja leta. In še bolj, ker vidimo, da je naša prireditev zanimiva številnim Šaleča-nom,« nam je v soboto popoldne po tem, ko so se že zvrstili prvi dogodki letošnjega Starotrškega dne v Šaleku, povedala predsedni- Med obiskovalce prireditev so se pomešali vitezi, princese, ciganke, starotrška gospoda ... Stari trg je v soboto popoldne spremenil podobo. Živahno je bilo pod odrom in na starotrški tržnici. Vol, ki se je pekel vse od jutra, je sredi popoldneva že pošel. ca TD Šalek Vladka Jan. Tudi letos so prireditev pripravili v sodelovanju s KS Šalek, obljuba, da bo program bolj bogat kot prejšnja leta, pa se je uresničila. Središče Šaleka, trg pod graščino, se je v soboto popoldne in zvečer res spremenilo v zgodovinsko prizorišče. Na vsakem koraku smo srečali srednjeveško gospodo in viteze, vmes so se pomešale ciganke, pa tudi drugi nastopajoči so utripu dogodka dodali svoje. Tam za gasilskim domom so hitro rezali okusne kose vola, ki so ga pekli vse od jutranjih ur. Sredi popoldneva so ostale le še kosti ... Zraven je teknil tudi restan krompir. Dogodek je na majhno prizorišče privabil veliko ljudi; popoldne so se tam zadrževale družine, zvečer zabave željni. Odčarali grofično Začeli so s sveto mašo. Sledila je povorka vseh sodelujočih v programu, tudi razstavljalcev na srednjeveški tržnici. Po pozdravnem nagovoru velenjske podžupanje Brede Kolar, ki je uradno odprla dogodek, se je dogajanje razprši- lo. Eni so spremljali dogajanje na odru, kjer se je marsikaj dogajalo celo popoldne vse do 19. ure, drugi so si z zanimanjem ogledali rokodelce in izdelke, razstavljene na tržnici. Med njimi je bilo veliko dobrot. Poleg tega so obiskovalcem ponudili, da jim sklepajo koso ali nabrusijo srp, če so jih prinesli s seboj. Rokodelca sta imela precej dela, pri katerem so ju opazovali tako veliki kot mali obiskovalci. Na odru in pod njim so se medtem vrstili nastopi domačinov in gostov iz vseh koncev Slovenije. Ko se je začelo mračiti, je bil čas za pravljico. Tokrat za Šaleško Reševanje začarane grofične, ki je dolga leta spala pod Šaleškim gradom, je bilo napeto. Končalo se je srečno. pravljico. Domači amaterski igralci so pod vodstvom Karla Semeta prikazali reševanje začarane gro-fične iz Šaleškega gradu. Uspeli so odčarati lepotico, ki že stoletja spi pod gradom, saj se je našel le- pi princ, ki jo je rešil. In potem je bil čas za veselico in ples. Tokrat je za ritme »na poskok« poskrbel Šok kvintet. ■ bš Vandali na delu Šoštanj - V občini Šoštanj si prizadevajo z raznimi prireditvami popestriti dogajanja v lokalni skupnosti. Za trud društev namenjajo seveda tudi določena sredstva. Žal pa ob tem ugotavljajo, da se redko katera večja zabavna prireditev konča brez nepotrebnih stroškov. Povzročajo jih vandali oziroma tisti, ki jim je malo mar za prizadevanja po lepo urejeni okolici, za manjše, a zato nič manj pomembne pridobitve in podobno. Tako je nekdo po nedavnem tekmovanju v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalna- mi vso svojo odvečno energijo in objestniško žilico »prenesel« na drog pri bicy postaji v Kajuhovem parku. Zlomil ga je in pri tem poškodoval navodila, anteno in kamero. »Drog je odlomljen tako, kot da je nekdo plezal po njem, kamera je odtrgana s stebra,« so povedali na občinski upravi. Njegovo »preverjanje« moči nad drogom bo stalo občino blizu 500 evrov. Kaj bi ta denar pomenil kakšnemu društvu, socialno šibkemu občanu ali družini v teh kriznih časih, najbrž ni treba posebej razpletati. a Tp Komu je bil v napoto drog? (foto: arhiv občine) (Pre)zračimo omare Velenje, 29. avgusta - Kunigun-da v sodelovanju z Opa:celico organizira sejem rabljenih oblačil, obutve in opreme s pridihom jeseni - tako za tiste z nepotešljivo srbečico po nečem novem, ki jih ob hranjenju svoje nezdrave razvade rada zaboli denarnica, kot tiste, ki jim je v zapuščenem kotu omare obležal kakšen kos oblačila, ki ga ne potrebuje več. Prvič so tovrstni dogodek, imenovan (Pre)zračimo omare, pripravili v Mladinskem centru Velenje, tokrat pa ga bodo na Cankarjevi ulici v središču mesta. Zagotovili bodo brezplačne stojnice, sejem pa bo potekal med 8.30 in 12. uro. ■ bš Športno družabno srečanje Velenje - V počastitev praznika Mestne občine Velenje bosta društvi upokojencev Velenje in Šalek pripravili športno družabno srečanje svojih članov in upokojencev iz neposredne okolice, ki so včasih delali v Velenju. Srečanje bo v četrtek, 3. septembra, od 10. ure dalje v športnem parku v Šentilju pri Velenju. Organizatorji obljubljajo pestro družabno srečanje, na katerem ne bo manjkalo tudi dobrot iz lonca in z žara, ter zanimivih športnih srečanj ekip v ruskem kegljanju, pikadu, zadevanju babe, metanju obročev na klin in še kaj. Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli simbolične nagrade in priznanja. Bloki za zajtrk, kosilo in pijačo so na voljo pri organizatorjih. Sicer pa - pravi podpredsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje in predsednik velenjskega društva Črt Urbašek - jim ne bo manjkalo aktivnosti tudi v jeseni. Od 29. septembra do 1. oktobra bo v Ljubljani potekal Festival za 3. življenjsko obdobje, katerega rdeča nit bodo novosti glede opreme v domovih za varstvo odraslih. V festivalski Domači kuhinji bodo obiskovalce seznanili s pripravami domačih dobrot, te bodo lahko tudi poskusili. Sestavni del dogajanja bodo brezplačne meritve vida, sluha, sladkorja v krvi, ortopedske meritve stopal . Iz Šaleške doline bodo na festivalu sodelovali ženski pevski zbor društva upokojencev ter Medobčinskega društva invalidov Velenje in Kavški pevci. Sredi septembra pa se začenja državno športno prvenstvo za upokojence. Na njem bodo nastopile zmagovalne ekipe pokrajinskih zvez društev iz vse Slovenije. Ekipe iz šaleške pokrajinske zveze bodo na tekmovanje lahko spremljali tudi navijači. V kraju tekmovanja si bodo po- leg tega ogledali še tamkajšnje kulturne, turistične zanimivosti. ■ tp Prvi Šaleški festival piva Turistično društvo Šoštanj bo v sodelovanju s šoštanjsko turistično zvezo pripravilo v soboto, 29. avgusta, prvi Šaleški festival piva. Potekal bo od 8. do 21. ure v starem trškem jedru mesta Šoštanj. Včeraj (v sredo) so pripravili degustacijsko delavnico, v soboto pa bodo poleg degustacije in promocije piva potekale še dodatne aktivnosti - kmečka tržnica (od 8. do 12. ure), od 15h dalje predstavitev društev, animacije, obiskovalci prireditve se bodo lahko seznanili še z lokalno kulinariko. Seveda ne bo manjkalo glasbe. Organizatorji festivala so povedali, da želijo z njim spodbuditi dogajanje v Šaleški dolini. Na prireditvi bo pokušina več kot 40 vrst piva domačih in tujih proizvajalcev. Med njimi bosta tudi dva lokalna. a Tp