^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10 ^ Roi^oiuniac Februar 2010, letnik XII, številka 2 stran 13 stran 19 stran 11 Intervju: Andreja Čokl, novinarka in etnologinja Čebelarja Joži in Anton Cirer Občina Lukovica se je predstavila na sejmu v Ljubljani dl'-èlili ] liiiiec s.p. SILU.Í trg IQ, 122b" LuLuvLca UiL Ul Tl'iB 14.G, íiSLLU U41 SSZ Vabimo vas na fmače koline, Osila in večerje. DELOVNI ČAS: od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO AVTO SOI. A L O N ďA R Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikapska cesta 3b 1230 Domžale Usposabljamo kandidate za pridobitev B kategorije: • teoretični del: pricetki tečajev cestno-prometnih predpisov - 15.03., 1S.04., 10.05. in S4.05. • praktični del: usposabljanje na novih vozUih VW POLO Organiziramo tečaje za pridobitev izpita za: • čoln (do 24 m): 16.04.g010 • viličar, hidravlično dvigalo in težko gradbeno mehanizacijo: SS.03.S010 • traktor: S9.03.S010 Prijave in informacije: 031/209 501 Sistemi za uporabo deževnice Biološke čistilne naprave Bodite pametni in prihranite do 50 % pitne vode. Uporabite brezplačno deževnico. - rezervoaiji - filtri za deževnico - piavajoči sesaini i(ompieti -črpaiišča - digitaini poicazateiji nivoja... Posode za vodo - nadzemne in podzemne izvedbe Biološke čistilne naprave od 2 - 200 PE (prebivalcev) Greznice zbiralne,dvoprekatne in troprekatne (možnost kasnejše predelave v čistilno napravo) Fonikalni sistemi za : - izpust iz čistilnih naprav - greznic - odvodnjavanje parIdriSí - odvodnjavanje s streh... ARIUEX ARIMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA, LJUBUANSKA C. 2A TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 all 0511652 -192 E-mail: lnfo.armex@slol.net www.cistilnenaprave-dezevnlca.sl GEODETSKE STORITVE GEO2 d.o.o., Topniška 45,1000 Ljubljana T: 01 437 51 18, G: 031 532 252, F: 05 998 84 88 www.geo2.si, E: info@geo2.si Izmere zemljišč, parcelacije, vrisi objektov, zakoličbe objektov, izmere komunalnih vodov, spremljava gradenj Sezonska akcija 10% popusta na vse storitve Kultura Všeč so mi bile besede našega župana na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku, ko je o kulturi razmišljal v širšem pomenu te besede; da se kultura prične v družini, kako mati vzgaja svojega otroka, pa o kulturi v prometu, v medsebojnih odnosih. V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse »akcije« posameznika in družbe, najpogosteje kulturo enačimo z umetnostjo, radi pa pozabljamo, da kultura sega prav na vsa področja našega življenja. Osebna kultura posameznika se mi zdi velikokrat pomembnejša od tistega ozkega poimenovanja kulture kot umetnosti. Kultura v smislu našega odnosa do sočloveka daje posamezniku tisto pravo veličino. Velikokrat razmišljam o kulturi opravljanja svojega dela, s kakšno odgovornostjo ga opravljamo, ne glede na to, kakšno delo opravljamo ali kakšno vlogo imamo v družbi. Najvišja zavest kulture je, da se zavedamo, da smo vsi enakopravni, enako vredni. V teh dneh, ko je tragični dogodek na površje naplavil združbo posameznikov, ki so si dovolili veliko več, kot je to sicer dovoljeno posamezniku, vzbuja v meni veliko razočaranje in istočasno skrb. Razočaranje zaradi tega, ker si prav ti ljudje dovolijo deliti družbi neke moralne vrednote in nauke, ki jih sami s pridom kršijo, skrb pa zaradi tega, ker se le malokdo zaveda, da vse skupaj opazujejo tudi mladi. Le kakšen signal ali sporočilo sprejemajo ob teh dogodkih? Da je vse v neki meri dovoljeno, da ni več pravil? Verjamem, da dobro premaga zlo, zato verjamem, da se bo moralo nekaj posameznikov, ta trenutek na pomembnih političnih funkcijah, posloviti od udobnih stolčkov, kar bo vsem jasen signal, da ne smemo dovoliti, da obstajajo dvojna merila in dvojna družba. Katarina Karlovšek Odgovorna urednica RokoDnjač Glasilo občine Lukovica VSEBINA Uvodnik 3 Županov uvodnik 4 Hoferjev kotiček 5 Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku Kruh ponoči spi Risali so jih na melodijo ljudskih pesmi 6 Jaka Einfalt, novi dirigent godbe Lukovica 8 biti Francoz, zgodba iz naslovnice 8 Maškare v Lukovici 9 11. februar - svetovni dan bolnikov 10 Lukovica na sejmu Turizem in prosti čas 11 Požar v Trojanskem predoru 11 Predstavitev knjige Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije 12 Osrednji intervju Andreja Čoki, novinarka in etnologinja iz Trnjave 13 PGD Krašnja se pripravlja na prevzem novega gasilskega vozila 17 Zakladi Črni graben Čebelarja Joži in Anton Cirer 19 Šport in šah 20 Otroci 24 Politika 28 Pisma bralcev, zahvale 30 VOŠČILO Spoštovane bralke. Mesec marec je naklonjen in poklonjen ženskam. Iskrene čestitke ob prazniku žena in materinskem dnevu. Uredništvo Rokovnjača Milena, Danilo, Rok, Leon ín Katarina au (uha, it.cxt«i u- nam tugod ta w v itjitm^ Naslednja številka Rokovnjača izide 26. marca, rok za oddajo prispevkov 14. marca. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katari-na@rta.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice: 051/365-992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Vesna Muhič; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@ lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Zoja kot Francoz. Naj ta uvodnik začnem kar z opravičilom in sicer se opravičujem vsem, ki ste me vabili na občne zbore društev, pa se le teh nisem uspel udeležiti. Pogosto se zgodi, da istočasno pripravite več občnih zborov v različnih krajih naše občine, tako da je hkrati nemogoče na vseh prisostvovati. Nekaterih pa se nisem uspel udeležiti zaradi svojih zdravstvenih razlogov ali pa bolezni družinskih članov. Župan Matej KOTNIK Hudo mi je, ker se nisem uspel udeležiti občnega zbora društva podeželskih žena Lukovica kot tudi Blagovica - Trojane, iz že omenjenih razlogov. Saj sem in moram biti kot župan še posebaj hvaležen za ves prispevek obeh društev v naši občini. Vedno rade sodelujejo na premnogih prireditvah in dogodkih, ki predstavljajo življenje naše sredine navznoter in tudi navzven širom prek meja naše občine. Tako izrabljam to priložnost, da se na ta način, ker tega nisem Županov uvodnik ... PO PUSTU POST ... uspel napraviti osebno, zahvalim za vse vaše prizadevanje. Prav za prav moram pohvaliti vsa društva, ki aktivno delujete, od gasilcev do društev s področja kmetijstva, kulture, športa. Na občnih zborih je občutiti, kako velik poudarek se posveča poleg osnovnih dejavnosti posameznih društev tudi tistemu delu v društva, ki je obvezno in se ga moramo vsi lotevati, to je poslovanju, knjigam, poročilom itd. Prav prijetno sem bil presenečen nad poročilom, ki ga je pripravil predsednik Čebelarskega društva Lukovica in smo ga vsi člani prejeli po pošti, in sicer celo v barvah z natančno zapisanimi poročili in načrti dela društva. Ko pa sem že pri čebelarjih (v lanskem letu smo praznovali 90 - letnico organiziranega delovanja v Lukovici), bi rad opozoril še na dogodek, ki bo sledil konec septembra. Spet se nam približuje mednarodna prireditev in sicer bo letos na vrsti mednarodni kongres apiterapije. Dogodek bo potekal na petih koncih naše domovine, med drugim tudi na Brdu pri Lukovici ob Čebelarskem centru, kjer bo dan posvečen predstavitvi Slovenije vsem udeležencem kongresa. Le ti bodo, podobno kot pred leti, ob priložnosti svetovnega čebelarskega kongresa - api-mondije, prišli iz vsega sveta, tokrat seveda v nekoliko manjšem številu. Prepričan sem, da bo uspešen dogovor med čebelarskimi društvi iz naše okolice, kot tudi med kulturnimi in turističnimi društvi naše občine, in da bomo tako skupaj lahko, kot to znamo, uspešno predstavili naš kraj in našo domovino. In če se navežem na kulturo, moram izraziti zadovoljstvo nad osrednjo prireditvijo ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer smo se v polni dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, srečali s pisateljem Ivanom Sivcem, slavistom, novinarjem, pesnikom in pisateljem. Iz svojega bogatega ustvarjalnega življenja (do sedaj je napisal že 100 knjig) nam je razkril mnoge poglede na velike Slovence, o katerih je spisal že marsikatero biografijo. Še posebaj je bil zanimiv njegov pogled na Prešerna in njegov čas kot tudi na Jerneja Kopitarja. Kopitarja nam je orisal kot Prešernovega sodobnika in njegovega dobrega znanca, v drugačnem odnosu kot bi ga lahko spoznali iz opisov v šolskih knjigah in znanega odlomka iz pesmi: Le čevlje sodi naj Kopitar. Če nam bo sreča naklonjena, potem bomo v kratkem izbrali izvajalca za izgradnjo prizidka k vrtcu na Prevojah. S tem bi lahko še v letošnjem letu zagotovili prostor prek stotim malčkom. Nenazadnje je to tudi naš cilj, saj želimo ugoditi želji mnogih staršev po dodatnem predšolskem varstvu v naši občini. Z enako problematiko se ukvarjajo praktično vsi kolegi župani, ki jih poznam. Ravno danes me je klical župan ene od sosednjih večjih občin, ki ga zanima način pridobitve vrtčevskih zmogljivosti z dolgoročnim najemom. To pomeni, da je objekt zgrajen in ga v določenem časovnem obdobju odplačamo z najemnino. Ta način omogoča hitro ukrepanje ter krajšo pot do cilja, to je prostorov za predšolsko varstvo. V nasprotnem primerju je namreč potrebno zagotoviti ves potreben denar v proračunu ter speljati vse postopke za javni razpis, kar vzame samo po sebi več mesecev časa. Gledano na celoto pa bi to predstavljalo odmik od cilja za praktično skoraj celo leto. Prejšnji mesec so se mi zapisale besede o zimi in snegu in danes po mesecu dni je zunaj še vedno vse belo in mraz še ni zgubil svoje moči. Tako lepe in hkrati tako dolge zime že dolgo nismo imeli. Verjetno je to kot naročeno našim šolarjem, ki imajo v tem času zimske počitnice. Le tiste radosti in zimskega veselja ni več videti, kot smo ga lahko včasih, ko je bilo po vseh vaških hribih polno otrok na smučeh in saneh. Danes pa zimi nagaja topla soba s televizorjem in računalnikom. Kar škoda, ker takšni časi minejo in se ne vrnejo nikoli. Ne vem pa, kdo bi si lahko svojo mladost zapomnil kot lepo, zaradi ur in dnevov preživetih pred ekrani in monitorji. Poročilo 24. seje občinskega sveta 1. februarja 2010 se je ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici pričela redna 24. seja Občinskega sveta Občine Lukovica, prva v letu 2010. Prisotnih je bilo 14 članov sveta. Občinska uprava Občinske svetnice in svetniki so v prvi obravnavi sprejeli predlog Odloka o Proračuna Občine Lukovica za leto 2010, Načrt delovnih mest Občine Lukovica in Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z občinskim premoženjem. Ti so bili s pripombami posredovani v štirinajstdnevno javno obravnavo. Občinski svet Občine Lukovica je sprejel predlog povečanja cene programa v vrtcu Medo. Občinski svet občine Lukovica je podal soglasje k podelitvi stavbne pravice za namen izgradnje prizidka šest oddelčnega vrtca k obstoječemu vrtcu na Prevojah. Ker se z izgradnjo vrtca zasleduje javni interes, se stavbna pravica podeli brezplačno. Občinski svet Občine Lukovica je od župana zahteval še predhodno seznanitev z vsebino pogodbe o podelitvi stavbne pravice. Prav tako naj občinska uprava na sejah Občinskega sveta poroča o aktivnostih in novostih s tega področja. Občinska uprava Občine Lukovica je na pobudo in vlogo lastnika, s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, v mesecu oktobru 2009, prejela predlog za razglasitev Gostilne Rus, za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na tej osnovi je bil podan predlog Odloka o razglasitvi Gostilne Rus v Šentvidu pri Lukovici, Štajerska cesta 9, za kulturni spomenik lokalnega pomena. Člani Občinskega sveta so predlog odloka sprejeli v prvi obravnavi. Ta se s predloženimi pri- pombami posreduje v tridesetdnevno javno obravnavo. Na pobudo in vlogo lastnika je Občina Lukovica s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, v juniju 2009 prejela še predlog za razglasitev župnijske cerkve sv. Ožbolta in antične naselbine v Šentožboltu za kulturni spomenik lokalnega pomena. Občinska uprava je na podlagi pobude oblikovala predlog Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ožbolta in antične naselbine v Šentožboltu za kulturni spomenik lokalnega pomena. Občinski svet Občine Lukovica je odlok potrdil v prvi obravnavi in ga s pripombami posredoval v tridesetdnevno javno obravnavo. Župan Matej Kotnik je predlagal umik točke, ki se je navezovala na ustanovitev skupnega organa občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, saj je bilo v razpravi zahtevano, da občinska uprava pridobi natančnejše informacije, ki zadevajo finančne posledice za občino, z ustanovitvijo takšnega skupnega organa. Hofer Fer do kupcev ^ najvišja kakovost po najnižjih cenah ^ obsežna garancija kakovosti ^ vse gostejša mreža poslovalnic & velika parkirna mesta Fer do sodelavcev varna delovna mesta ^ odlično plačilo Fer do dobaviteljev ^ pošten in zanesljiv poslovni partner Fer do gospodarstva ^ sodelovanje z domačimi dobavitelji Fer do okolja prizadevanje za zmanjšanje škodljivih emisij ogljikovega dioksida Fer razmerje med kakovostjo in ceno ^ nakup velikih količin ^ kratke dobavne poti ^ učinkovit logistični sistem ^ optimizirana gradnja poslovalnic ^ brezkompromisnost pri kakovosti Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Občina Lukovica ob slovenskem kulturnem prazniku Kruh ponoči spi V soboto, 6. februarja, je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici v počastitev kulturnega praznika potekala osrednja občinska prireditev, glasbeno-lite-rarni večer z naslovom Kruh ponoči spi. V programu so sodelovali pisatelj in pesnik Ivan Sivec ter ansambel Tonija Verderber-ja. Slavnostni govornik je bil župan občine Lukovica Matej Kotnik. Katarina Karlovšek Župan je v svojem nagovoru izpostavil kulturo med narodi ter kulturo dialoga. Po njegovih besedah se kultura prične v družini, ko mati vzgaja otroka, izpostavil je tudi kulturo vedenja v prometu. Zaključil je z besedami, da je kultura širok pojem, ki zaobsega vsa področja našega življenja in jo je potrebno gojiti. Ivan Sivec je povedal, da smo edino Slovenci narod, ki imamo kulturni praznik za državni praznik. Izpostavil je, da se moramo med seboj čim več srečevati, kajti osebni stik je najbolj pristen in najboljši. Zaključil je z besedami, da je na Lukovico zelo navezan; tu se počuti zelo domače. Ansambel Tonija Verderberja je zaigral ducat svojih najlepših skladb, vmes pa je Ivan Sicer pripovedoval o glasbi, pisanju besedil, popotovanjih po svetu in največ o našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Ivan Sivec je najbolj plodovit in vedno med štirimi najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Napisal je sto knjig, lani je izdal knjigo o Prešernu z naslovom Ribčev dohtar, tik pred izidom pa je njegova zgodovinska trilogija Saga o Karantaniji. Risali so jih na melodijo ljudskih pesmi ustvarjalci iz sosednjih likovnih društev, zbrani v avli krašenjske šole, kjer so jih pričakale krašenjske »preužitkarice« in ljudski pevci. Likovniki so se ob skrbni pomoči preizkušali v prepletanju pšenične slame in kasneje, ko so že nastale kitke, še ob poslušanju ljudskih napevov, ki so jih prepevali pevci iz Krašnje. Domov so odšli z izvodi ljudskih pesmi in prijetno nalogo - na vsebino pesmi narisati sliko. Šestega februarja so svoja likovna dela na ogled postavili v krašenjski šoli. Vera Be-guš je vse obiskovalce in prisotne likovne umetnike pozdravila in nagovorila s povzetkom iz poezij Otona Župančiča, kajti razstava je odprta tudi v spomin našega pesnika Franceta Prešerna in v počastitev kulturnega praznika, ki ga vsako leto praznujemo. Ljudske pesmi so tako zaživele na slikah avtorjev iz Lipe Domžale, Likovnega dru- V Krašnji so v soboto, 6. februarja, odprli razstavo Ex tempore Krašnja 2009 in obenem predstavili knjižico Peli so jih ob pletenju kit, kajti likovniki so risali na temo ljudskih pesmi. Milena Bradač Zelo snežen petkov večer je bil. Tako kot pred davnimi leti, ko so v Črnem grabnu, Moravški in Tuhinjski dolini, pa v okolici Domžal, Radomelj in še kje, pletli kite iz pšenične slame in si s pesmijo krajšali dolge zimske dni. Obujanje teh spominov so podoživeli vedoželjni in talentirani likovni Mladi Jan Bernot ima talent in^zffa zapeti skupaj z drugimi štva iz Mengša, likovnega društva Senože-ti iz Radomelj in domače likovne skupine KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. Mojca in Gregor, člana KUD F. M. Pod-limbarski, sta na odru uprizorila nagajiv pogovor z ljudsko pesmijo, ki ga je vešče zrežirala Vera Beguš. Glas ljudskih pevcev iz Krašnje pod vodstvom Magde Kreft je, kot vedno, popestril odprtje razstave. Ob tej priliki je KUD Fran Maselj Podlimbarski s pomočjo Občine Lukovica in Krajevne skupnosti Krašnja izdal knjižico Peli so jih ob pletenju kit. V njej natisnjene ljudske pesmi in slike s tokratne razstave je izbrala in uredila Vera Beguš. Razstava te zares ne pusti ravnodušnega. Z največjim užitkom si človek ogleda likovna dela, dela veščih rok, ki na platno prenesejo pesem, prenesejo svoje slikarsko znanje, svoj pogled in tudi pogled slike skozi svojo dušo. Ljudski^evci iz Krašnje so popestrili razstavo. Vozadju del razstave Brati, brati, brati Tokrat so bralci Slomškovega bralnega priznanja skupaj z ostalimi obiskovalci praznovali kulturni praznik z malce zamude v soboto, 13. februarja, ko so na pobudo mlajše generacije animatorjev v svojo družbo povabili Matejo Gomboc. DJD Vsem nam je najprej predstavila svojo življenjsko pot, ki se je pričela (za ženske pravijo, da se o letih ne govori, zato tudi jaz o tem ne bom pisal) v krajih, ki so njej še sedaj dragi, med njimi tudi med zamejci, in naglas sem ter tja izda, da ji je Primorska domača, čeprav sama pravi, da z možem sila rada hodita tudi na Štajersko, kjer so jih že sprejeli za svoje. Ja, kako pa ne bi, saj je njen značaj odkril, da je sila komunikativna oseba, ki zna v sogovorniku najti vedno nekaj dobrega. Ni čudno, da je profesorica slovenskega in italijanskega jezika na Škofijski klasični gimnaziji tako priljubljena. In vendar naš pogovor tokrat ni tekel o šolstvu, čeprav so vprašanja večkrat zajadrala tudi tja, ampak o njenem delu s pisanjem za mlade. Njena dela najdemo v reviji Mavrica, kjer nas na nek svoj način želi poučiti in naučiti pravilnega obnašanja. In ne samo to, njena dela so polna zanimivih detajlov, ki bralca kar posrkajo v knjigo. Vzrok nastanka takšnih del je veselju do branja iz otroških let, ki širi besedni zaklad, obzorja in tisti, ki berejo, lažje pišejo in se izražajo. In, ker smo vedno malce nejeverni, smo jo preizkusili in, ker je bilo blizu valentinovo, smo na primeru izpovedi ljubezni našli kar nekaj oblik izražanja, glede na naš besedni zaklad lahko samo tri besede, lahko pa vse te besede ovijemo v celofan, dodamo rožice in ljubezen je ... Zakaj piše za otroke? Kratek in jedrnat odgovor, ki nam veliko pove. Majhni otroci so vedno v nas, le prepustiti se jim moramo in potem bomo našli, kaj nam naročajo. Eno izmed bistvenih dejanj je otrokom omogočiti poslušanje pravljic, zgodb in to ne samo iz kaset in dvd-jev, ampak jim tudi prebirati knjige. Na starost nam bodo to vrnili, ko ne bomo mogli več brati in se nam bo vložek v otro- ških letih bogato obrestoval. To je del vprašanj, ki so jih mladi zastavili Mateji Gomboc, ki pravi, da rada piše za otroke in, da s seboj vedno nosi beležko, da si zapiše, če ji ideja pride v vrh sivih celic. Kulturni praznik so tako kakor vsako leto tudi letos počastili pri Slomškovem bralnem priznanju lepo kulturno, saj so s Petro Avbelj zapeli himno SBP, kulturno, saj smo spoznavali njena dela, ki prispevajo h kulturnem razmaku med mladimi in na koncu nauk, ki nam ga je pustila: brati, brati, brati in še enkrat brati in ni vrag, da ne bi nekaj nastalo iz tistega, ki toliko bere. Druščina iz Jelše nad Blagovico Vaščani Jelše nad Blagovico smo zelo aktivni. V decembru in januarju smo za 50. jubilej naredili vrtnico, za 40. jubilej pa marjetico. Delo je sprva potekalo počasi, a smo vsi pripomogli k temu, da nam je končni izdelek uspel. Malo za šalo, malo zares, samo, da se družimo in da nam je lepo. Urša Urankar Aktivni pa smo tudi otroci iz Jelše (Anita, Meta, Anže, Špela, Sabina, Jure, Urša in Karmen). Naredili smo velikanskega sne-žaka. (foto: Špela Urankar) Jaka Einfalt -novi dirigent Godbe Lukovica Jaka Einfalt je bil s strani komisije za izbor dirigenta in upravnega odbora Godbe Lukovica na javnem razpisu, objavljenem na Zvezi slovenskih godb, Javnem skladu za kulturne dejavnosti in godbeni spletni strani izbran kot najprimernejši kandidat za novega dirigenta. S tem je na tem mestu nasledil svojega brata Luko Einfalta. Leon Andrejka Jaka Einfalt, ki je prvo vajo Godbe Lukovica vodil v začetku februarja, prihaja iz Kamnika. Orkestrsko glasbo dobro pozna, saj je bil dolgo vrsto let član kamniške mestne godbe, še vedno pa je aktiven v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik, kjer igra trobento. Sicer je mladi 24 letni glasbenik zaposlen kot učitelj nizkih trobil v Glasbeni šoli Kamnik in učitelj trobente v Glasbeni šoli Kranj. Glasbeno znanje je po nižji glasbeni šoli nabiral najprej v Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato pa je nadaljeval študij trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je v lanskem letu tudi diplomiral. Njegovi cilji in vizija vodenja Godbe Lukovica so predvsem nadaljevati dosedanje dobro delo, igrati všečno glasbo tako godbenikom kot občinstvu in še naprej ustvarjati dobro klimo znotraj orkestra. Diamantna poroka Marije in Franceta Avbelj Andrej, Marjan, Dušan, Dean in Brigita Marija in Franc Avbelj iz Korena nad Krašnjo sta 18. februarja praznovala 60 let skupnega življenja. Obenem sta slavila tudi osebna jubileja, Marija 80 in France 88 let življenja. Tekst: D. Skru Foto: M. Skru V velikem številu smo se zbrali na pogostitvi, na kateri pa nista pozabila tudi na nas bivše re-jence, ki smo jima še kako hvaležni za njun trud, s katerim sta nas popeljala na pravo življenjsko pot. Poleg svojih treh hčera sta poskrbela tudi za okoli 40 rejen-cev, ki smo različno dolgo preživeli pri njih. Nas pet smo preživeli svoje življenje pri njiju od zibelke pa do odraslih fantov in dekleta. V tem času smo naredili veliko skrbi in vragolij, pa tudi marsikaj lepega. Še enkrat se zahvaljujemo za vso skrb, ljubezen, dobroto in za tople ter prisrčne sprejeme ob obiskih na domu, kjer smo preživeli otroška leta, v želji, da bi nam bila vrata vedno odprta. Zaželimo jima veliko zdravja in sreče na poti proti železni poroki. Zgodba z naslovnice Biti Francoz Dogodek, ki se je mali deklici Zoji zapisal v srce, se je zgodil na osrednji prireditvi ob prazniku Občine Lukovica, 11. septembra 2009 v Lukovici. Neja Dragar Prepričana sem, da je ta dogodek na vse ljudi naredil velik vtis, vendar le malo ljudi ve, kako globok pečatje pustila igra Rokovnjači v Črnem grabnu, na malo 4-letno deklico, ki je sedela v prvi vrsti med gledalci. Ko smo se po končani prireditvi vračali domov, smo bili navdušeni nad igro in takrat je omenila, da so ji bili najbolj všeč Francozi in njihove obleke. Za pustni dan lahko ljudje spremenijo svojo podobo in Zoja si je na presenečenje vseh zaželela biti Francoz. Ker svojemu otroku želiš izpolniti željo, se je začel projekt "Francoz". Pri tem je sodelovala vsa družina in s skupnimi močmi smo izpolnili njeno željo. Hvala vsem igralcem, da so tako odlično odigrali igro, ki se je vtisnila v spomin male deklice. Razposajene pevske vaje Cerkveni otroški pevski zborček se zbira na pevskih vajah vsako soboto, po potrebi pa tudi še druge dni in vendar so bile pevske vaje v soboto, 30. januarja, nekaj posebnega. djd K pevskim vajam malce drugače so povabili še pevce mladinskega zbora in so pričeli s tokrat enimi najboljših vaj, vsaj kar se raz-gibanja telesa tiče. Tokrat so namesto not in inštrumentov uporabili pripomočke, ki so jih po letih suše že kar pozabili. Prijetno sobotno popoldne, lepo vreme, da je snežilo kot nalašč obilno ravno tiste urice, so namreč izkoristili za sankanje na bližnjem gričku. Petra Avbelj je bila tudi tokrat pobudnik druženja in poskrbela tudi za okrepčilo, saj veste: sladkor kar rad pade ob naporih, v veliko veselje tudi staršev, ki svojo nadebudno mladež čedalje težje spravijo izpred ekranov. In vendar je skupna ugotovitev, da so takšnih in podobnih srečanj sila željni in kolikor poznam Petro, se kakšno presenečenje še pripravlja. Prvo takšno lahko sledi za Pustno sobotno iskrico ali pa? Maškare Na pustni torek smo ujeli simpatične maškare, ki so se zabavale v gostilni Bevc ter Furman. Katarina Karlgvšek Miška mi je ušla Miška mi je ušla ^ Kje pa ima računalnik toliko barv „ Nimam pojma, kje sem ^ Sedaj pa ne vem nič več nič ^ DU Lukovica Vsa taka in podobna vprašanja smo rešili na računalniškem izobraževanju, ki ga je organiziralo DU Lukovica za starejše. Tečaj je potekal na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Dobro opremljena učilnica in zelo, za nas starejše, razumljiv inštruktor Damjan, sta nam omogočila prijeten in strokoven pouk računalništva. V imenu DU Lukovica se Kolumna Milena Bradač Bajka Včasih mi zmanjka misli ali zamisli, kaj bi napisala. Včasih je prav tako. Zato pobrskam po knjigah, po spletnih naslovih. Vem, da to pa že lahko pogledate tudi sami, ampak vsem pa ni mogoče. Bajka o miški se mi je zdela zelo lepa, človeku da pa res veliko misliti, seveda če hoče misliti, razumeti, ali še bolje, verjeti. Torej, ta mesec vam bom prepisala bajko. Nekega dne je miška gledala skozi razpoko v zidu kmetije in videla kmetico odpirati paket. Miška se sprašuje: »Kakšna hrana bi lahko bila neki v paketu?« pa je videla kmetico, ki je iz paketa vzela mi-šnico. Miška steče čez dvorišče in opozarja ostale z vpitjem: »V hiši je mišnica! V hiši je mišnica!« Kura je kokodakala in brskala, dvigne glavo in reče: »Gospa Miš, to je resen problem za tebe, ampak nima prav nobenih posledic za mene in se mi ni potrebno vznemirjati.« Miš steče proti prašiču in zakriči: »V hiši je mišni-ca!« Prašič je sicer sočustvoval z miško, a rekel: »Zelo mi je žal gospa Miš, ampak jaz ne morem tu ničesar narediti, razen moliti. Bodi prepričana da si v mojih molitvah. Miš steče proti kravi; »V hiši je mišnica!« Krava reče: »Oh, gospa Miš, žal mi je zaradi tebe, ampak z mojega mavla ne bo manjkala niti ena dlaka zaradi tega.« Miška, zavrnjena od vseh, se s povešeno glavo vrne v hišo, vdana v usodo. Ponoči se začuje v hiši čuden zvok, kot da bi se miš ujela v mišnico. Kmetova žena pohiti pogledat, kaj se je ujelo. Zaradi teme ni videla, da se je v mišnico ujel rep strupene kače. Kača jo je pičila in kmet jo nemudoma peljal k zdravniku. Kmetica se je domov vrnila še vedno z vročino. Vemo, da se vročina zdravi z dobro kurjo juhico, zaradi česar je kmet zaklal kuro. Toda bolezen njegove žene se poslabša. Na obisk so prihajali sorodniki in prijatelji. Da bi jih kmet nahranil, je zaklal prašiča in jih pogostil. Kmetova žena se ni pozdravila in je žal umrla. Na njen pogreb je prišlo toliko pogrebcev, da je kmet zaklal kravo, da jih je pogostil. Miš je vse to z veliko žalostjo opazovala skozi razpoko v zidu. Zato: Ko naslednjič slišiš, da se je nekdo soočil s problemom in misliš, da se te ne tiče, se spomni; kadar je kdo od nas v nevarnosti, smo vsi v nevarnosti! Vsi smo umeščeni na to potovanje, imenovano življenje. Paziti moramo drug na drugega in vložiti dodaten trud, da ohrabrimo nekoga med nami. Vsak od nas je pomembna nitka v preprogi življenja druge osebe. Naša življenja so prepletena z razlogom. Najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi na tem svetu, je dober prijatelj. Ceni ga! Kajne, da se jo je splačalo prebrati? ravnateljici in gospodu Damjanu lepo zahvaljujemo. DU Lukovica bo sprejemalo prijave za jesenski termin. Vabljeni ste vsi, začetniki in tudi tisti, ki že malo znate. Izobraževanje je prilagojeno sta- rejšim in strah pred računalnikom resnično izgine. Poizkusite! Tečaj je oblika prijetnega druženja, saj smo se na koncu pozdravljali kot pravi sošolci. 11. februar -svetovni dan bolnikov Množica romarjev je v četrtek, 11. februarja, poromala v Lurd k Lurški Mariji, da bi pri njej našla milost, mi pa smo se napotili v našo kapelo Lurške matere v Podgoro pri Zlatem polju. djd Namen romarskega in domačega svetišča je bil isti, ob svetovnem dnevu bolnikov prositi vse tiste, ki jim stanje bolezni ali starosti tega na omogoča več. Ljudsko petje tiste Zvonovi zvonijo ^ premilo pojo, častijo preblaženo lurško Gospo. Ave, ave, ave Marija! Oziraj se lurška Marija na nas, veselo prepevamo tebi na glas. ... je dalo dnevu poseben pečat. Med sveto mašo smo prisluhnili vsebini pisma ob svetovnem dnevu bolnikov, ki ga je napisal bolniški duhovnik in končali z litanijami. Naj tokrat končam zapis z besedami odgovorne- ga urednika radia Ognjišče, ki jih je izrekel v Lurdu 11. februarja in veljajo za vse romarje, ki so se na ta dan spomnili bolnih pri svetih mašah: »Prepričan sem, da se bomo na svoje domove vrnili srečni in zadovoljni, če si bomo dovolili, da nas prevzame božja ljubezen in nas ogreje materinski objem lurške Gospe, ki nas zdaj spodbujata, da iskreno priznamo in obžalujemo svoje grehe in tako pripravimo svoja srca za svete skrivnosti. Naj dodam le še to in naj bo to v Lurdu, Podgori, Brdu ^ Odprtje razstave »Tihožitje« na Domačiji Rus V petek, 5. februarja, je na Domačiji Rus potekalo odprtje razstave društva Me Vi Art iz Ljubljane. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2005, namen društva pa je vzpodbujanje ustvarjanja na področju likovne, kiparske, fotografske , oblikovalske, plesne in literarne umetnosti. Na ogled so postavili svoja raznolika likovna dela, gospodar Domačije Rus je številnim zbranim predstavil kratko zgodovino Občine Lukovica ter jim predstavil projekt Rokovnjaške poroke, ki bo aprila letos v Lukovici. Katarina Karlovsek Lukovica na sejmu Turizem in prosti čas V Ljubljani je od 21. do 24. januarja 2010 potekal največji slovenski turistični sejem Turizem in prosti čas, ki ga vsako leto obišče okoli 15.000 obiskovalcev in poslovnih gostov. Pod skupno blagovno znamko se je predstavilo tudi območje Srca Slovenije, na razstavnem prostoru pa je bilo vse dni zelo pestro in živahno, saj se je predstavljala turistična ponudba območja. Vsekakor smo s skupno predstavitvijo in s samim razstavnim prostorom naredili velik vtis na obiskovalce in druge sodelujoče, česar smo še posebej veseli. Pri predstavitvi na sejmu so sodelovali turistični ponudniki iz sedmih občin Srca Slovenije: Kamnika, Domžal, Lukovice, Moravč, Litije, Šmartnega pri Litiji in Dola pri Ljubljani. Med gosti je bil tudi občinski svetnik občine Lukovica Franci Bernot, poleg njega pa tudi župani občin Litija, Trzin in Dol pri Ljubljani ter predstavniki občin Domžale, Kamnik in Ivančna Gorica, prisotne pa je pozdravil tudi Drago Bulc. Kot ena izmed občin v Srcu Slovenije se je na sejmu pred- stavila tudi Lukovica. V četrtek so bile na razstavnem prostoru Srca Slovenije prisotne članice KUD Fran Maselj Podlimbar-ski, ki so pletle kite iz slame, z rokovnjaško poroko pa se je skupaj z učenci OŠ brdo Lukovica predstavila tudi Domačija Rus. V petek so lahko obiskovalci sejma poskusili dobrote produktov blagovne znamke Črni graben, Društvo Skrinjca pa je pripravilo prikaz izdelave izdelkov iz keramike na vretenu. Požar v trojanskem predoru Kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi bila sreda, 20. januarja zapisana kot katastrofalni dan za slovenske avtoceste. V avtocestnem predoru Trojane v smeri Ljubljane se je namreč zgodila huda prometna nesreča, ki je zanetila obsežen požar. Na veliko srečo vseh udeležencev resno poškodovanih oseb ni bilo. Veliko ste o tej nesreči že slišali. V tem članku pa bi izpostavil dejstvo, da so pri reševanju pomagali tudi prostovoljni gasilci večine društev iz Gasilske zveze Lu- kovica (PGD Trojane, PGD blagovica, PGD Lukovica in PGD Prevoje). Rok Avbelj Foto: Dejan Karba (www.delo.sí) Pogovarjal sem se s člani PGD Lukovica, ki so bili aktivirani kmalu po nesreči in se na poziv v trenutku odzvali. V reševalni akciji pa niso igrali obstranske vloge, saj so si ob prihodu na kraj dogodka nadeli dihalne aparate in se odpravili v izredno zadimljen predor. Njihova naloga je bila predvsem pre- gledati predor, da preiščejo, če je kdo od udeležencev nesreče pred požarom pomotoma bežal v napačno smer in morda obstal v predoru. Gre za nehvaležno delo, saj je v takih trenutkih ogroženo življenje gasilca, če pa morebiti najdeš ponesrečence, pa so morda že v kritičnem stanju in jim včasih ne moreš bistveno pomagati. Gasilci tako kot tudi drugi reševalci so zelo pogumni možje, ki so v kritičnih trenutkih pripravljeni dati svoje življenje na razpolago drugim, nujno potrebnim prve pomoči. Na intervenciji so sodelovala tudi gasilska društva občine Lukovica, ki so omenjena zgoraj. Na spletni strani imajo bla-govški gasilci napisano takole: »Na poziv smo se odzvali tudi operativci GE blagovica ter izvozili z voziloma GVC 16/25 s posadko osmih operativnih gasilcev in GVM-1 s posadko dveh operativnih gasilcev. V domu so ostali še štirje gasilci v pripravljenosti.« Gre pa v tej zadevi poudariti še eno dejstvo, namreč, pomembno vlogo prostovoljnih gasilskih društev. Javnost pogosto podcenjuje prostovoljce, a se v takih trenutkih izkažejo kot izjemno pomemben člen verige reševanja. Škoda je iz- gubljati besede, koliko življenj in imovine so denimo gasilci že rešili. Požar v trojanskem predoru pa je to le še potrdil. Tudi občina in država nasploh bi se morala tej problematiki veliko bolj posvetiti, besedičenja je bilo že dovolj, potrebna so dejanja. Nemalo govora je bilo o statusu prostovljnega gasilca v gasilčevem podjetju, nekateri ne morejo med delovnim časom na intervencijo, pa je hiter odziv recimo najpomembnejši. Občina na račun financiranja gasilarije neupravičeno varčuje. Zadnji čas je, da se tudi lokalna skupnost zave svoje vloge v sistemu zaščite in reševanja, ter da se tudi zave dejstva, da so ravno prostovoljni gasilci edina sila, ki je na voljo ob vsaki nesreči. Varčevanje na račun gasilstva gre žal predvsem v škodo varnosti ljudi. Na tem mestu vam posredujem še imeni revij, kjer si o intervenciji lahko preberete mnogo več, to sta Revija 112 in Domžalske novice. Predstavitev knjige Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije iz slame in tako dokazale, da slamnikarstvo v Črnem grabnu še ni pozabljeno. Omenile so, da je bila to včasih tudi družabna dejavnost, saj so se ob delu med seboj veliko pogovarjali in tako ohranjali dobre odnose. Prireditev so spremljali brdski učenci od 2. do 5. razreda in nekajpedagoških delavcev ter zunanjih obiskovalcev. Predstavitev knjige si je prišlo ogledat tudi nekaj uglednih gostov, med njimi župan Matej Kotnik, vodja projekta, urednica knjige in še nekateri predstavniki Modrijana in Centra za razvoj Litija. Omenjena knjiga je pomemben prispevek k otrokovemu spoznavanju domače in širše okolice. Tudi odraslemu lahko zgodba vrabčka Čivija služi kot odličen popotniški vodnik po krajih v osrčju Slovenije. Avtorica je dokazala, da je dobra poznavalka otroške duše. V knjigi je mojstrsko in doživeto posebno pozornost namenila pomembnosti ljubezni do domovine in domačega kraja, lepotam Slovenije in opazovanju narave. Ker je knjiga zaradi tega zelo vzgojna, jo želi Založba Modrijan približati čim večjemu številu bralcev - v šolah, knjižnicah in po domovih. Tudi cenovno. Cena knjige je pri Modrijanu res ugodna - stane 9,50 evra. V sredo, 3. februarja 2010, je na naši šoli potekal prijeten in pomemben kulturni dogodek. Prisostvovali smo namreč predstavitvi knjige - slikanice Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije. Avtorica Darinka Kobal je skupaj z ilustratorko Alenko Vuk ustvarila čudovito pravljično - poučno popotovanje po osrčju Slovenije. Danica Dolar, knjižničarka Delo je nastalo kot projekt Centra za razvoj Litija, z vodjo Andrejo Čop. Urednica knjige je Renata Vrčkovnik iz Založbe Modrijan, kjer je knjiga izšla. Vrabček Čivi obišče nekajslo- venskih krajev: Vače, Moravče, Lukovico, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Šmartno, Radeče, Zagorje; pot pa zaokroži v Litiji. Skupaj z vrabčkom Čivijem obiščemo najprej Vače in GEOSS -Geometrično središče Slovenije, nato nadaljujemo pot po ostalih krajih. Ker je vrabček izredno radoveden, ga v vseh krajih zanimajo naravne in kulturne znamenitosti ter značilne dejavnosti in običaji, povezani z zgodovino kraja. Ustavimo se seveda tudi v Lukovici z okolico. Tako se Čivi dobro seznani s slamnikarstvom in pomenom te obrti za celoten Črni graben. Izve še za rokovnjače in furma- ne, pa za čebelarski center. Vrabček občuduje še ostale lepote našega kraja in okolice. Radovednega vrabčka Čivija v Srcu Slovenije sta predstavili avtorica Darinka Kobal in vrab-ček Čivi, čigar vlogo je prevzela igralka Alenka Tetičkovič. Skupaj sta zelo dobro uskladili vsebinski del in igrivo otroško radovednost vrabčka. Da je knjiga med prisotnimi še bolj oživela, je bil predstavitveni prostor obdan s živahnimi originalnimi ilustracijami Alenke Vuk, ki je bila tudi prisotna. Pomembno vlogo so ob knjigi odigrale še štiri gospe iz Krašnje, ki so ves čas spretno pletle kite Intervju Andreja Čokl, novinarka in etnologinja iz Trnjave Ob decembrski razstavi simbolov sreče na Domačiji Rus je Andreja obiskovalcem razložila, zakaj naj bi pujski, deteljice in podkvice prinašali srečo. , ■h Andreja je sicer po svojih koreninah Domžalčanka, zadnja tri leta pa z družino živi v Trnjavi. Je mati osemletnega Tomaža in štiriletnega Aljaža, zaposlena je na Radiu Slovenija kot novinarka, po izobrazbi pa je univerzitetna diplomirana etnologinja. V zadnjem času se zelo aktivno vključuje v društveno življenje v občini Lukovica in k temu želi spodbuditi še ostale, zlasti mlade. V svojem delu zelo uživa, ker se dnevno sooča z različnimi temami, kar jo še dodatno bogati, sicer zase pravi, da je zaljubljena v radio, njena strast so potovanja, njena posebnost pa zbirka prašičkov za srečo. Študij etnologije in kulturne antropologije je bilo veliko presenečenje za marsikoga, večina sploh ni vedela, kaj ta študij pravzaprav pomeni. Andreja na kratko pove, da gre za preučevanje kulture in načina življenja v zelo širokem smislu. Njej je najbližje slovenska etnologija, predvsem prazniki in šege. Katarina Karlovšek Andreja, kako se je pričela tvoja novinarska pot? Že kot srednješolka sem občasno delala na Radiu Slovenija, radijsko delo sem nadaljevala na Radiu Hit, po šestih letih sodelovanja s to radijsko postajo sem se kot študentka spet pridružila Radiu Slovenija, mladinskemu programu, kjer smo pripravljali različne prispevke: od študentske problematike do izobraževanja, oddaj za otroke in mladino itd ^ Tam sem ugotovila, da je zdaj, odkar smo del EU, še posebej lepo biti mlad. Žal mi je, da mladi ne vedo, kaj vse imajo na razpolago, teh možnosti je res veliko, od izmenjave študentov do različnih izobraževanj v tujini, mednarodni seminarji, kjer lahko spoznajo številne zanimive ljudi in tuje dežele in se res veliko naučijo. Te informacije je v bistvu zelo preprosto najti, mladim predlagam, da sledijo na primer programu Mladi v akciji, ki ga pri nas vodi Zavod Movit NA Mladina. Tam se najde veliko koristnih informacij. Naj se vrnem k radiu: po skoraj desetih letih dela z mladimi in za mlade so me lani povabili k sodelovanju v oddaji Nasveti ob 12.30, v okviru katere dnevno pripravljam različne nasvete za naše poslušalce, od vrtnarskih do medicinskih. Pripravljam tudi jutranje kontaktne oddaje s strokovnjaki z različnih področij, poleg tega enkrat tedensko vodim jutranji program. Kako bi opisala samo sebe? Sem rojena Domžalčanka, v Domžalah sem zelo rada živela, šest let sem živela tudi v Ljubljani, zadnja tri leta pa s svojo družino živim v Občini Lukovica, v Trnjavi, in moram povedati, da se tukaj vsi zelo dobro počutimo. To okolje sem poznala že od prej, saj smo imeli tu družinski vikend. Je pa kar precejšnja razlika med življenjem v mestnem vrvežu, ko imaš vse na dosegu roke, in življenjem tukaj na deželi, kjer se je potrebno malce bolje organizirati. A življenje na podeželju ima številne druge pozitivne strani ^ Kakšni so ljudje tu, za razliko med življenjem v Ljubljani in Domžalah? Ljudje me vedno znova presenečajo, v pozitivnem smislu seveda. Zelo radi priskočijo na pomoč, tu so odnosi veliko bolj pristni; že po nekaj dnevih, ko smo se preselili v Trnjavo, so se oglasili sosedje in nam prinesli domače dobrote. To je bilo zelo zanimivo, tega v Ljubljani ne doživiš. Že zelo kmalu po selitvi v Trnjavo si se aktivno vključila v lokalno družbeno življenje, nove izzive si našla v delovanju Domačije Rus. Kot novinarka sem lani slišala, da se pri Rusu pripravlja Rokovnjaška poroka, zato sem šla pogledat. Predstavila sem se, povedala sem, da sem etnologinja, diplomirala sem iz poročnih šeg, bolj natančno iz sodobnih fantovščin in dekliščin. Gospa Tanja, vodja Domačije Rus, me je povabila k sodelovanju; sedaj pripravljamo že drugo rokovnjaško poroko, ki bo 9. in 10. aprila letos, v veliko večjem obsegu, kot je bila lanska. Tudi sicer v okviru delovanja društva za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca rada pomagam s kakšnim »etnološkim« nasvetom; kako kaj organizirati, kako je včasih kaj potekalo, kakšne so šege ^ V decembru sem sodelovala tudi pri razstavi Simboli sreče, razstavila sem svoje male pujske za srečo, ki jih zbiram, poleti sem pripravila nekaj delavnic, eno o ljubezenskih darilih. Izvedeli smo, kaj so si nekoč zaljubljenci podarjali, izdelovali smo medene kruhke, to so bila namreč značilna darilca. Imeli smo tudi pogovor o erotičnih ljudskih pesmih z znanim slovenskim folkloristom. Lahko rečem, da je bilo zelo zanimivo in želim si, da bi tak večer še kdaj ponovili. Skratka, smo kar pridni, veliko delamo. Domačija Rus je resnično pravi hram kulturne dediščine ^ Prav zagotovo. Meni so omogočili, da se lahko poleg svojega novinarskega dela ukvarjam tudi z etnologijo. Tako lahko svojo izobrazbo izkoristim. Sicer sem zaljubljena v radio, radio me je začaral, zato bi težko delala izključno v etnologiji. Vesela sem, da lahko usklajujem hobi, ki je obenem poklic, delo in izobrazbo. Kaj pravzaprav pripravljate za letošnjo rokovnjaško poroko, bo podobno kot lani? Letos je rokovnjaška poroka veliko širše zastavljena kot lani, dvignili smo jo na mednarodno raven, saj bodo letos sodelovali tudi zamejski Slovenci. Gre za dvodnevni dogodek, pričel se bo v petek, 9. aprila, z dekliščino, fantovščino, postavljanjem mlajev. V soboto, 10. aprila, se bo prizorišče pomaknilo tudi na trg v Lukovici, kjer se bo predstavila blagovna znamka Zakladi Črnega grabna ter sodelujoče folklorne skupine iz vse Slovenije in zamejstva s pesmijo, plesom in nošami. Prikazali bomo stare ženitovanj-ske šege, kot so oddajanje neveste, šranga, nakladanje bale ^ Jaz pripravljam program, zbiram sestavine, ki morajo biti prisotne, razmišljam, kako izpeljati nekatere šege. Poudariti je namreč treba, da tovrstno »gledališče zgodovine« kljub želji po čim večji avtentičnosti zahteva določene kompromise. Na samem mestu dogodka bom KU URŠ ft A. «= if ii Ji tudi povedala, kaj bomo videli, za katere šege gre ^ Želim pa poudariti še nekaj: v tem času, odkar sodelujem z Domačijo Rus, sem spoznala ogromno čudovitih ljudi. Seveda so dogodki, aktivnosti, ki jih pripravljamo za Lu-kovčane in vse ostale zainteresirane, zanimivi, a predvsem se mi pri tem delovanju zdi pomembno povezovanje zelo zanimivih ljudi, ljudi z idejami, ljudi, ki bi želeli kaj narediti. Sama sem se namreč zelo čudila možu, ki je zagret gasilec in se je takoj, ko smo se preselili v Trnjavo, pridružil gasilnemu društvu. Takoj je imel nek krog prijateljev, znancev, medtem ko jih jaz v Lukovici takrat še nisem imela. No, lani sem se tudi jaz pridružila ženski gasilski desetini, ki se je pripravljala na tekmovanje, in kar naenkrat sem spoznala cel kup odličnih ljudi. Zdi se mi, da je dobro, da se vključiš v lokalno skupnost, posvetiš temu nekaj svojega časa, sodeluješ s svojimi idejami, obenem pa spoznaš veliko novih ljudi, na nek način bi lahko rekla, da se ti na široko odpre bližnji svet. Veliko je pozitivnih stvari, če se aktivno vključuješ v delovanje lokalnih društev. Pomembno je že to, da lahko razvijaš svoje talente, ki jih drugače ne bi imel možnosti, lahko jih pokažeš, pa naj gre za pevski zbor, gledališko skupino ali ohranjanje dediščine, skratka možnosti je res veliko. Blagovno znamko Zakladi Črnega grabna poznaš? Ja, poznam in veseli me, da so jo ponovno oživili. Upam, da se bodo pridružili tudi drugi ponudniki, in da jo bodo tudi sami Lukovičani sprejeli, da bodo te izdelke in storitve kupovali tudi oni, kajti zdi se mi, da moramo najprej sami sprejeti in uporabljati te izdelke, šele nato se lahko obračamo tudi navzven. Vidiš priložnost občine Lukovica v turizmu? Vsekakor, če pogledamo samo številne aktivnosti turističnega krožka brdske šole, bi rekla, da res imamo prihodnost tudi v turizmu. Morda še najbolj v povezovanju z ostalimi občinami, ki so vključene v tako imenovano Srce Slovenije. Še kot Ljubljančanka sem pri svojem novinarskem delu spremljala številne aktivnosti tukajšnje osnovne šole in tudi zdaj sodelujemo. Z vsemi projekti in idejami, ki jih imajo na šoli in z vsem, kar pripravlja Tanja na Domačiji Rus, menim, da se na tem področju lahko še veliko premakne. Kako kot etnologinja gledaš na to, da je Občina Lukovica za svoj simbol nekako vzela lik rokovnja-ča, ki je pravzaprav vse prej kot nekaj pozitivnega? Rokovnjače smo malce romantično priredili v neke vrste Robin Hoode, lahko bi rekli, da je rokovnjač lukovi-ški Robin Hood. Sicer pa se mi zdi, da ne gre toliko za poudarjanje njihove pozitivne oziroma negativne vloge, gre za lik, ki je bil značilen za te kraje in na katerega se lahko opreš. Marsikje po svetu se turistični cilji opirajo na negativne osebnosti, v Londonu se lahko sprehodite po poti Jacka Razparača, v Nemčiji je zelo obiskano Orlovo gnezdo, nekdanja Hitlerjeva postojanka. Čeprav so bili rokovnjači prisotni tudi drugod na Slovenskem, se je prav Lukovica res dobro našla z rokovnjači. Morda pa so to v prihodnosti tudi spremeni, šola pripravlja namreč projekt furmanskih poti, in morda se bo občina identificirala tudi prek tega. Če se malce ozreva še navzven, kako ocenjuješ trenutno stanje v družbi? Tisti, ki me dobro poznajo, pravijo, da sem včasih malce preveč pesimistična, jaz pa pravim, da sem realist z izkušnjami ^ Dandanes marsikdo izkorišča pomanjkljivosti, ki jih družba vsekakor ima, za nabiranje nekih svojih političnih točk in krepitev interesov. Ni problem toliko v tem, da bi bila družba slaba, da bi bila res prisotna kriza vrednot, bolj je problem v tem, da smo preveč individualistični, zaprti vase in v svoj svet. In žal pri ocenjevanju stanja v druž- bi velikokrat spregledamo primere dobre prakse. Družba bi morala iti v smer iskanja pozitivnih ljudi in stvari, ki so, jih pa ni na pretek. Tudi sama se pri svojem novinarskem delu marsikdaj srečujem z izjemnimi posamezniki, ki delajo čudovite stvari; njihova dejanja in odnos do sveta so res hvalevredni. Poleg radia, etnologije, si zaljubljena v potovanja ^ Kaj vse te še zanima? Ja, zelo rada potujem, tega ni nikoli dovolj, no, kakšnih daljših odsotnosti si že zaradi družine in službe težko privoščim. Rada združim kak mednarodni seminar s kakšnim potovanjem. Potovanj bi si prav zagotovo želela še več. Zbiram tudi prašičke za srečo, teh je že krepko čez 400, zanje mi počasi zmanjkuje prostora, a mi veliko pomenijo. Imam prašičke iz Avstralije, Estonije, Sicilije, vsak ima svojo zgodbo in verjamem, da bo zbirka še rasla. Želim si, da bi nekoč to zbirko razstavila v Slovenskem etnografskem muzeju, kajti to je ustanova, ki »sovpada« z mojo stroko. ko ljudje kupujejo in uporabljajo izdelke, ki so pridelani v njihovi bližini. Ker večina hrane prihaja iz Južne Amerike, živila, preden pridejo do nas, izgubijo vse vitamine. Vse, kar se pripelje nekje od daleč, povzroči tudi veliko škode okolju. Prav tako moramo podpirati lokalne kmete in obrtnike, obenem pa blizu pridelano živilo takoj dobiš na krožnik, ni toliko konzervansov in drugih nezdravih dodatkov. Stara modrost uči, da je človekovemu organizmu najboljprijazno tisto, kar uspeva v bližini. Mladi bi morali vsekakor narediti veliko več na tem področju z osve-ščanjem. Velikokrat si mislimo, da en sam ne more kaj dosti narediti, pa to ni res. Ravno o tem smo veliko govorili na omenjenem seminarju: o moči enega. En človek lahko precej spremeni stvari in tega se včasih premalo zavedamo. Imaš skozi življenje tudi kakšno vodilo, moto, ki ti je še posebej blizu? Pred časom sem v neki knjigi prebrala nekaj v smislu »moči enega«, kako pomembna je, čeprav radi rečemo, da nimamo časa ali pa, Zadnje čase veliko razmišljam tudi o vplivu vsakega posameznika na svet okoli nas. Pred kratkim sem bila namreč na nekem izobraževanju na temo trajnostnega razvoja in ekologije, ki me je zelo pritegnilo in navdušilo. Imeli smo veliko časa za razmišljanje o tem, kako naša vsakdanja dejanja vplivajo na okolje in družbo. Le redko, ko kupimo na primer športne copate, pomislimo, kako in kje so bile narejene, kaj s tem nakupom podpreš - otroško delo, okolju neprijazen transport ^ Ali pa si recimo zjutraj pripraviš kakav, a se ne vprašaš, od kod je kakav prišel, koliko je pri tem uničevanja okolja, tako s prevozi kot s samo predelavo. Zdaj večkrat pogledam deklaracijo na posameznem izdelku, ki ga kupim. Poleg tega se mi zdi zelo pomembna lokalna samooskrba, kajlahko en sam naredi na tem področju in podobno. Ampak dejstvo je, da ima dan za vsakega od nas 24 ur, tako kot jih je imel za tiste posameznike, ki so resnično veliko naredili: npr. mati Terezo, Alberta Einsteina, Leonarda Da Vinci-ja, Martina Luthra Kinga in druge, ki so veliko prispevali k razvoju sveta in družbe. Tudi oni so imeli v enem dnevu na razpolago samo 24 ur, pa so veliko dosegli. Rada verjamem, da to pomeni, da lahko tudi posameznik, en sam človek, marsikaj naredi. Najlepša hvala Andreja za pogovor in tvoje razmišljanje. Želim ti še veliko prijetnih trenutkov v radijskem delu, veliko prijetnih in zanimivih sogovornikov ter še veliko avanturističnih potovanj in seveda vse dobro tvoji družinici. Vsak prvi ponedeljek ^ pohodi Društva upokojencev Lukovica Ljubljančani imajo radi Šmarno goro, mi pa Limbarsko goro in seveda Gradiško jezero. Pa poglejmo, kaj je zanimivega v mesecu maju na ŠMARNI GORI. Po spolzki poti smo se počasi vzpenjali proti vrhu. Ustavili smo se na samotni kmetiji. Ob čredi ovac nas je prvi pozdravil osliček. Še malo ^ in na vrhu Šmarne nas objame sonce. Trud je bil poplačan. Kakšen razgled! Pod nami Sava in travniki, po katerih se razteza avtocesta s hecno majhnimi avtomobili. Na severu Triglav, na jugu Gorjanci, na jugovzhodu Snežnik, pa pogled na Krim, Grintovec ^ In na vrhu gore se nastaviš soncu, pa tudi kislo mleko se dobi. vtise po vsakem pohodu je za DU lukovica zapisala olga jarkovic. ČEMŠENIŠKA PLANINA je za nas pohodnike vedno poseben izziv. Tako je bilo tudi na junijski prvi ponedeljek. Morda zato, ker smo veseli, da se nam na Trojanah pridružijo trojanski upokojenci. Skupaj z njimi iščemo bližnjice do cilja. Tisti, ki malo težje hodijo, se z avtom peljejo malo više. Radi poklepetamo s prijaznim oskrbnikom in oskrbnico doma in uživamo v razgledu na Javor, Mrzlico, Kopitnik, pa Kum in pogled na Izlake in Zasavsko sveto goro. V juliju smo se odpravili na ZASA- VSKO SVETO GORO. Peljali smo se skozi Moravče, Kandrše do Vač. Mimo vaške situle smo pešačili po strmi gozdni poti. V sončni pripeki smo se večkrat ustavili, poklepetali, si oddahnili. Po uri in pol hoda smo prispeli na Sveto goro. Težki oblaki nad nami so nas opozarjali, da se bo treba kar hitro vrniti v dolino. Z dobro voljo smo sprejeli rahel dež, ki nas je ujel na poti do Vač. Lep dan je bil za nami. NA RAŠICO smo šli v mesecu avgustu. Pohod se je pričel v Jabljah, do koder smo se pripeljali z avtomobili. Po gozdni poti smo se vzpenjali proti Dobenem. Kljub dežnim kapljam, ki so nas strašile, smo ob smehu in klepetu hitro dosegli cilj - Rašico. Po krajšem počitku smo se povzpeli na stolp. Kakšen razgled! September je že od nekdaj nekaj posebnega. Občutek imaš, da se po vročih poletnih dneh znova nekaj začenja. Tudi naši pohodi. Prelepo septembrsko jutro je bilo, z rahlo meglico, ko smo z avtobusom potovali skozi Škofjo Loko proti Železnikom do Sorice. Tu se je začel naš pohod na SORIŠKO PLANINO. Do Litostrojske koče je bila kratka pot. Kavica, čaj, nato pa je četica pohodnikov krenila po poti soške fronte. Polni pričakovanj smo se vzpenjali, vzpenjali. Na vrh, kjer se je pred nami odprl pravi planinski raj, poln prelepe flore in favne ter čudovitih razgledov po Julijcih, Karavankah in predalpskem svetu gorenjske pokrajine. Pa Triglav! Pot smo nadaljevali na vrh Možic. Z baterijami smo ogledovali notranjost dobro ohranjenih italijanskih bunkerjev in razmišljali, s kakšno muko so jih gradili. Pritegnil nas je bunker s črno kupolo, viden daleč naokoli, imenujejo ga Lajnar. Tudi tu so dobro vidne zgradbe italijanske vojske. Zadovoljni smo se vračali. Preživeli smo zanimiv in duhovno bogat dan. V oktobru smo v prijetnem druženju hodili na ŽIŠKI VRH. Zbirali smo se v Lukovici in v Zaborštu. Sanjava je bila mehka gozdna pot po Prevojskih gmajnah do Vrho-velj. Srečanje z g. Homarjem, ki je peljal kuhalnice z napako v sežig, nam je omogočilo, da smo se ženske lahko založile z njimi. Seveda smo v smehu sklenile, da ne bomo »kuhale z napako«. Pot na Žiški vrh skozi Jasen (Pehčanijo) je bila kratka in lahka. Na cilju smo posedli za mizo in si privoščili grozdja, lahkih flancatov, ki jih je scvrla Milena, in se odžejali. Ob povratku smo na Rovah popili še kavico. November je bil deževen, zato smo pohod kar malo skrajšali. Manjša skupina pohodnikov se je odločila za pot okrog GRADIŠKEGA JEZERA. Radi zahajamo na ta pohod, privablja nas pravljična okolica, nad gla- dino jezera poletavajo vodne ptice, med njimi tudi divje race. Če imaš srečo, se lahko pogovarjaš z labodi. Ne boste verjeli, ta dan je celo sonce malo sramežljivo pokukalo izza oblakov. Kako prijetno topel objem smo začutili. Naš zadnji pohod v letu 2009 je bil v decembru. Cilj: RAFOLČE, a po daljši poti. Iz Lukovice smo krenili do Stare pošte, se povzpeli na Goriškovo (pri Jožetu in Pepci smo srknili »šilce« vročega) in nadaljevali pot skozi Preserje pri Zlatem polju do Rafolč. Dobro malico smo si privoščili pri čebelarju Antonu in Jožefi Cirer. Pogovor je tekel o čebelah, medu in izdelkih iz medu. Ga. Jožefa se je pridno vrtela med nami in nam stregla. Kupili smo še nekaj medenih izdelkov zase in za prijatelje za novo leto, se skupaj fotografirali in pohiteli na Aleševo kmetijo. Čakal nas je gospodar Janez Iglič, ki je vnet zbiralec starega kmečkega orodja. Ogled bogate zbirke nas je presenetil. Ugibali smo imena orodij, njihovo uporabo in obujali spomine na otroška leta. Domače pecivo, orehov liker in limonce, vse je krepilo naše navdušenje nad zadnjo prehojeno potjo. Hvala za gostoljubnost, moji Rafolčani. Hura, bilo je lepo! Naslednje leto se nam pridružite še vi. Kaj delamo v Društvu podeželskih žena Lukovica Leto je naokoli. Članice Društva podeželskih žena Lukovica smo se 8. februarja zbrale v gostilni Furman, da naredimo inventuro preteklega leta. Udeležba je bila velika, z gosti čez 70 oseb. c.M. v imenu DpŽ Lukovica Predsednica društva Vida Capuder je nagovorila in pozdravila goste, članice ter nove članice. Kot se spodobi na kulturni dan, so naše pevke zapele Zdravljico, Pod oknom in Prav luštno je na deželi. Prešernovo pesem Vso srečo ti želim je recitirala Francka Maselj, Nezakonsko mati pa Magda Kreft. Da smo bile članice društva res delovne, nam pove izčrpno poročilo naše predsednice. Zastavile smo si program, ki pa je bil močno prekoračen. Sodelovanje s Turistično zvezo Lukovica se je pričelo marca na sejmu Treh kraljev. Sodelovale smo v pri- pravah na projekt kolesarska pot ob vodah. Na občnem zboru je bilo zelo dobrodošlo predavanje sestre Irme o urinski inkontinenci. Februarja smo se udeležile občnega zbora Zveze kmetic Slovenije na Trojanah, predavanja o subvencijah, sodelovale smo pri blagovni znamki Zakladi Črni graben in ustanovitvi pevske skupine ljudskih pesmi, sodelovale z Domačijo Rus ter obiskale ostarele in bolne članice. V marcu smo organizirale pohod okoli jezera z družabnim zaključkom in organizirale kuharski tečaj - priprava hitrih sladic in nasveti za kuhanje večjim skupinam. Postregle smo sodelujoče na srečanju Fičo kluba v Lukovici, pogostile prisotne na sestanku KGZ Slovenije v Čebelarskem domu, predsednica društva pa se je udeležila srečanja kmetic ljubljanske regije v Logatcu. Aprila smo se odpravile na ekskurzijo v Savinsko dolino. Namen naših ekskurzij je izobraževanje in spoznavanje naših krajev, običajev ^ Obiskali smo Šmartno ob Paki, tovarno ploščic Gorenje, tovarno nogavic Polzela, goro Oljko, kmečki turizem in zidanico. Za tako pester dan je poskrbela naša članica Gizela. Hvala ti. Sodelovale smo na rokovnjaški poroki na Domačiji Rus, zastopale Občino Lukovica v Arboretumu, Peregrinovem sejmu, imele razstavo rečnih del. Udeležile smo se tudi pohoda v Zlato polje. 30. junija smo sodelovale na igrah kmetic Slovenije v Ivančni Gorici. Odlično so se odrezale tekmovalke Milena Urankar, Dragi Prvinšek in Francka Maselj. Obiskale smo tudi kmetico leta 2008 v Naklem. V juliju smo se udeležile predstavitve dobrih praks NVO - stičišče Srca Slovenije, ki je bila na Domačiji Rus. Piknik smo imele v lovskem domu na Čevcah. Avgusta smo se okopale v morju. Četrti september 2009 je bil za naše društvo pomemben datum. Prejele smo županovo priznanje za aktivno 30-letno delovanje društva. Skozi vse poletje in jesen smo sodelovale na različnih področjih. Tako bi omenila rokovnjaški napad ob občinskem prazniku, kjer je sodelovalo 14 članic našega društva. Posebej bi izpostavila Mihelo, ki je imela eno od glavnih vlog. Na povabilo DPŽ Komenda-Kamnik, smo obiskale Veliko planino. Ob 67-letnici požiga Zlatega polja smo na stojnici ponudile dobrote naših pridnih članic, v imenu društva pa je Milena Urankar podpisala pogodbo za uporabo blagovne znamke Zakladi Črnega grabna. V oktobru smo sodelovale na izboru kmetice leta 2009, ki je bilo v Zagorju. Odlično nas je zastopala naša predstavnica Ivanka Smrkolj. Udeležile smo se jesenske ekskurzije. Ogledale smo si lepo urejeno Občni zbor Planinskega društva Blagovica V soboto, 30. januarja 2010, je potekal redni letni občni zbor Planinskega društva Blagovica. Zaradi izjemnega sneženja je bila udeležba malce slabša, vendar zadostna, da je bil občni zbor lahko sklepčen. Po prebranih poročilih o delu in razpravi so bile tokrat na dnevnem redu tudi volitve predsednika društva in članov upravnega odbora. V statutu društva je zapisano, da je predsednik lahko izvoljen največ za dobo dveh zaporednih mandatov, torejskupaj kmetijo Černivec v Domžalah, sušilnico sadja Gradež, Trubarjevo domačijo, kjer so nam predstavili življenje in delo Trubarja. Obiskale smo cerkev na Kureščku, po dobrem kosilu smo obiskale še kmetijo na Igu, kjer se ukvarjajo s sirarstvom. Imele smo jesenski kuharski tečaj, kuhinjo nam je velikodušno odstopila Ivanka Smrkolj. Lukov sejem je stalnica. Seveda tudi me nismo manjkale s svojimi dobrotami. Začele so se tudi bolj intenzivne pevske vaje pod vodstvom Magde Kreft, kar v Ivankini kuhinji. Ni manjkalo toplega čaja in slaščic. Obema iskrena hvala. Ker imamo žene veliko srce, smo 20. decembra 2009 organizirale dobrodelno prireditev. Pevke so lepo prepevale ljudske pesmi, druge so predstavile kratko delovanje pesnikov in pisateljev iz našega okolja, to je iz občine Lukovica. Prebranih je bilo nekaj pesmi, odigran kratek skeč, harmonika je zaigrala v rokah mladega Anžeta Šuštarja. Tudi pianistki Maša Golob in Tea Kreft sta prispevali svoje igranje. Dobrodelne prispevke smo v spremstvu socialne delavke izročile mladoletni deklici, ki ji življenje v preteklosti 8 let, zato so letos sledile spremembe v samem vrhu društva. Dosedanjega predsednika Bojana Pustotnika je zamenjal Peter Urankar, prav tako dolgoletni ni bilo naklonjeno. Čeprav je mraz stiskal, sta Francka Nakrst in Jerca Cerar pogumno vztrajali na predno-voletnem sejmu. Za naše celoletno delo smo si privoščile novoletno zabavo pri Frfrav v Krašcah. Ob koncu občnega zbora smo članice izrazile našo veliko željo po večjih prostorih za naše delovanje. Milena Urankar je predstavila plan dela za leto 2010. Po končanem uradnem delu sta spregovorila tudi predsednik KGZ gospod Matjan, predstavnica DPŽ Blagovica-Tro-jane Klavdija Slapar, predstavnica DPŽ Domžale in Komenda-Kamnik Marta Kos, pospeševalka za dopol-nitvene dejavnosti na kmetijah, in Pavla Pirnat, kmetijska pospeševal-ka. Vsi so nam priznali delavnost v preteklem letu in nas spodbudili, da naj še naprej tako delamo. Nato nam je dr. Ovnova predavala o alergijah, zanimanje je bilo veliko. Naše druženje se je nadaljevalo do popoldanskih ur. Pred nami je 8. marec, ki ga praznujemo vse ženske. Ob tej priliki bi vsem čestitala in zaželela še mnogo uspehov pri vzgoji naših otrok, pri ohranjanju in negovanju kulturne dediščine in slovenskega jezika. član društva in aktiven član upravnega odbora. Nekaj sprememb je sledilo tudi v samem upravnem odboru, kjer je nekaj članov ostalo istih, nekaj pa je novih. Občni zbor, skupaj z volitvami, je potekal gladko, brez zapletov ter se zaključil ob prigrizku in prijetnem klepetu. Rada bi se še enkrat javno v imenu celotnega društva zahvalila prejšnjemu predsedniku in članom upravnega odbora, za izjemno kvalitetno delo, novemu predsedniku in njegovi ekipi pa bi zaželela veliko uspeha in dobre volje pri vodenju društva. Za PD Blagovica: Maja Pustotnik, načelnica kulturnega odseka Danes smo se skupaj zbrali je bila kar pravšnja pesem za pri-četek občnega zbora Društva podeželskih žena Blagovica Trojane, ki so jo zapeli povabljeni Ljudski pevci iz Blagovice. Na močno, s snegom obdarjeno soboto tridesetega januarja, se ga je zopet udeležilo veliko število članic DPŽ, tokrat zbrane na Trojanah. Prišle so tudi povabljenke iz DPŽ Domžal, Tuhinjske doline in Lukovice. Prišla je tudi vedno dobrodošla in lepo sprejeta Marta Kos, svetovalka za dom in družino pri KGZS. Od predsednikov KS pa Viktor Matjan. Milena Bradač Po uvodnem nagovoru je predsednica Darinka Vajde predala besedo in vodenje zbora Joži Urankar. Sledila so poročila in realizacija planov preteklega leta ter plan za letošnje leto. Dekleta so si spet zadala obsežen načrt aktivnosti na raznih prireditvah tako v občini Lukovica, kakor promocijo drugje, izven občinskih meja. Spet bodo kuhale in se naučile tudi lično servirati hrano na mizo, se podučile o zdravstveni preventivi, šle v hribe, organizirale literarni večer. V planu imajo tudi piknik, kamor žele povabiti tudi druga društva DPŽ. Morda kar na Vranke k Španc, kajti ponosne so na svojo članico Klavdijo Slapar, ki je lani pridobila blagovno znamko Zakladi Črnega grabna. Pomembna točka dnevnega reda so bile volitve. Tako predsednica društva Darinka Vajde kot blagajni-čarka Vida Smrkolj sta izrazili željo, da bi bila katera toliko pogumna in prevzela njuni mesti. Tudi tokrat, kakor pred dvema letoma, se ni nobena javila, nobena ne zbere dovolj poguma, nobena noče prevzeti odgovornosti, mislim da si noče nakopati na rame dodatnega dela, čeprav zgovorne pa znajo biti. Verjetno bodo morale tako predsednica, tajnica in blagajničarka izbrati drug, bolj zavezujoč način v delovanju društva in v članstvu. Za sedajpa bosta še naslednji dve leti ostali v sedlu društva. Njihova članica Ani Pungartnik, ki zna zanimivo in nagajivo pesniti in šegavo spisati »modre misli«, jim je popestrila zbor s svojimi besednimi zakladi. Ljudski pevci iz Blagovice so med potekom občnega zbora poskrbeli, da so ostale vse zelo zbrane in vestno sledile poročilom in planu za tekoče leto. Po zaključku delovnega občnega zbora so dobili besedo gostje. Marta Kos jih je pohvalila za res dobro vodenje društva in obenem apelirala na članice, naj bodo nekoliko solidarne in se bolj dejavno vključijo v samo vodenje društva in vsaj malo razbremenijo predsednico. Nadaljevala je z dejstvi, da je v Sloveniji čedalje več pašnikov in gozdov, da še približno sedem tisoč žensk dela na kmetiji in prideluje hrano. Petdeset odstotkov žensk v Sloveniji in po svetu prideluje hrano na kmetih. Žal je njihov dohodek do trideset odstotkov manjši, kot dobijo ženske za delo v drugih poklicih. Na žalost tudi družba nasploh, skupaj z Brusljem, to delo in trud ne ceni, ga niz- ko vrednoti in še vedno omalovažuje. Zato, kot je že velikokrat poprej povedala, se morajo izobraževati, pridobivati certifikate in se bolj truditi s svojo prepoznavnostjo. Ostale povabljene predstavnice DPŽ so ravno tako pohvalile društvo, ga spodbujale h kreativnosti ter povabile na občne zbore njihovih društev. Predsednik KS Trojane Viktor Matjan jim je vlival poguma pri njihovem delovanju ter dejal, da jih bodo zagotovo podprli pri KGZS, kjer tudi deluje. Skupaj smo močnejši, skupaj lažje obdelujemo te naše male kmetije, skupaj bomo lahko pripomogli, da bo ta naša lepa pokrajina bolj kmetijsko obdelana. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi se kot društvo DPŽ vključili v blagovno znamko Zakladi Črnega grabna. Njihova članica Klavdija Slapar je predlagala da bi se v tem letu zbrala skupina, kjer bi pripravili tekmovanje v kuhi starih, že malo pozabljenih kmečkih jedi. Složno bi skupaj sodelovale zainteresirane mlade kmetice ter starega kuhanja vešče starejše članice. S tem bi se tudi ohranjala prava slovenska kuhinja. PGD KRAŠNJA se pripravlja na prevzem novega gasilskega vozila Ker so pokazale potrebe, da v našem društvu potrebujemo gasilsko vozilo, ki bo opremljeno za razne intervencije, smo se v društvu odločili, da pristopimo k nabavi novega vozila. Ker nam kategorija društva (1. kat.) predpisuje velikost vozila, s tem pa tudi opremljenost le tega, je smo se odločili, da kupimo podvozje IVECO DAILY 65C18. Poveljnik PGD Krašnja Anton Pervinšek Kar veliko je bilo nato razprave o pogonu. Ali naj bo osnovni, ali pa se gre v predelavo 4 x 4. Kot vedno je dejavnik denar, vse se je obrnilo tako, da se ga je dalo predelati v Avstrijo in je sedaj pogon na vsa kolesa, s tem pa je vozilo tudi uporabnejše glede na teren in vreme. Izbrali smo tudi ponudnika, ki bo opravil nadgradnjo vozila, to bo Marjan Pušnik iz Slovenske Bistrice. Da še predstavim, kakšno bo vozilo: To vozilo je po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije GVV-1, kar pomeni da je to gasilsko vozilo z vodo z zalogo okoli 800 litrov, z visokotlačno črpalko in z vso opremo za reševanje (razno ročno orodje, razsvetljava, električni agregat, motorna žaga, izpihovalnik, motorna črpalka, cevi, armature, IDA, lestev). Z novim vozilom se bo izboljšala tudi operativna sposobnost naših gasilcev, v končni fazi pa tudi varnost prebivalcev na našem področju. Ker pa je taka investicija zelo velik zalogaj, bomo v mesecu marcu zaprosili naše prebivalce za finančno pomoč, ki bo namenjena za opremo, ki jo bo potrebno še nabaviti. Ob tem se jim že v naprej zahvaljujemo in jih pozdravljamo z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Športno kulturno društvo Bregar Na oblačno nedeljo, 24. januarja 2010, smo se člani ŠKD Bregar podali na zimski sprehod do Sv. Primoža nad Kamnikom. Naša skupina je štela 26 članov, med njimi so bili malčki stari 2 do 3 leta ter kuža Guliver, ki je bil v veliko veselje najmlajšim. Ko smo prehodili nekaj ovinkov in se je začel bolj strmi breg, smo malčke na njihovo veselje starši naložili na štuparamo in tako prisopihali do cerkve sv. Primoža. Ko smo se okrepčali in ogreli ob kmečki peči, smo se odpravili proti dolini. Po zasneženi poti smo se na veliko veselje otrok dričali in kepali ter jih metali v velike kupe snega in na njih stresali sneg iz zasneženih dreves. Prijetno utrujeni in zasneženi smo kar prehitro prispeli v dolino Kamniške Bistrice. Marjana Hribar Turistično društvo Gradišče Prvi meseci novega leta so kot ponavadi čas, ko se opravijo pregledi dela prejšnjega leta. Tako je v petek, 22. januarja 2010, v gostilni Gašper na Prevojah potekal občni zbor TURISTIČNEGA DRUŠTVA GRADIŠČE. Za TD GradiščeSilva Burja Po začetnem nagovoru predsednika društva Mavrica Vidmarja in minuti molka za našo umrlo članico Ljudmilo Pavšek smo pričeli z vsakoletnim pregledom uspešnosti našega društva. Občnega zbora se je udeležilo 35 članov. Najprej smo izvolili vse delovne organe občnega zbora in potrdili predlagani dnevni red. Sledila so poročila predsednika, blagajnika in delovnih komisij. Poudariti je potrebno, da smo izvedli vse, kar smo si v lanskem letu zadali. Že takoj v prvem tednu novega leta je bil v brunarici organiziran tradicionalni šahovski turnir. Naši šahisti so se v marcu pomerili s šahisti z Zlatega polja. V aprilu je bila očiščevalna delovna akcija, kjer je predvsem mladina očistila okolico Gradiškega jezera in sprehajalne poti po Gradišču. V aprilu smo bili prisotni kar na dveh rega-tah jadrnic mini12, ki so potekale na in ob jezeru. V maju je bil organiziran Tek okoli Gradiškega jezera z lepo udeležbo. Junija smo bili, kot je sedaj že tradicija zadnjih 10 let, povabljeni na Srečanje Gradišč Slovenije - tokrar v Gradišče pri Vojniku. Člani našega društva so septembra sodelovali pri izvedbi predstave ob prazniku občine Lukovice. V oktobru je bila organizirana ekskurzija društva po Krasu in Primorski. Po prebranih poročilih in razpravi nanje je bila podana razrešnica vodstvu društva. Izvedli smo predloge in volitve, kjer smo dobili novo vodstvo in organe društva. Novi predsednik društva Aleš Burja se je najprej zahvalil za izrečeno zaupanje in se za uspešno delo zahvalil dosedanjemu predsedniku. Tudi v letošnjem letu smo si zadali kar nekaj dela in upamo, da ga bomo tudi uspešno opravili. Po končanem uradnem delu je sledil družabni del, ki se je končal v poznih večernih urah. Nega telesa in duha z zlatorumenimi izdelki Čebelarja Joži in Anton Cirer Zaselek nad vasjo Rafolče se je kopal v jutranjih meglicah. Pri Fajdig, kot se ta hribček imenuje, sta harmonijo igrali tišina in umirjena narava. Tudi velika hiša Jožice in Antona Cirerja se je zdela kot da še odležava zadnje minute, a vendar so se iz dimnika že vili mali oblački dima. Čebelar Anton je že ob devetih zjutraj tekal po opravkih in ko je s širokim nasmehom odprl vrata, sem že klepetala z ženo Jožico. Njuna sproščenost mi je dala vedeti, da zanju deveta ura ni prav nič zgodnja. Z gospo sva se greli ob kaminu, ki je tiho ždel v kotu njune sprejemne sobe. Razlagala mi je, da je njuna pot vseskozi 'medena' in da res ne poznata kaj drugega kot čebelarstvo. To mi je potrdilo tudi vrsto plaket in priznanj, ki so mi kradle pogled in nepremično visele na stenah, ki so postajale že skoraj premajhne, a vendar vztrajno iskale pozornost. Špela Kveder Tone Cirer se je v čebelarstvo podal, ker mu je stari oče ponudil bogate izkušnje in kot mladenič si temu ni upal oporekati. „Ja, veš v tistih časih je bilo tako, da nisi smel sam kaj dosti razmišljati. Otrok je bilo veliko in moral si delati kar so rekli, " mi razloži in resno se zamislim koliko velikih sanj in volje je lahko zaradi takih ostrih dirigentov končalo v smeteh. Gospa Jožica ob teh besedah zgovorno kima in podpira njegove besede. Ob tem takojopazim njuno slo-žnost in zgodba, ki jo pleteta s svojimi življenji, je močno prežeta s skromno mladostjo in nekaj ukradenimi trenutki, ki so bili samo njuni. Z vprašanjem o njunih mladostnih letih narišem velik nasmeh na njune obraze z nekaj grenkega priokusa. S svojimi besedami me poneseta v vsakdan, ki je bil prepojen z delom in skromnostjo. Njune poti so se prekrižale na poti med Papirnico Količevo in Tosamo, kamor sta Tone in Joži hodila na delo s kolesom, kasneje pa z avtobusom. No, Tone je bil med prvimi v vasi, ki je imel rdečega fičota (leta 1968) in začel osvajati dolge kilometre. Narava in čebele jima narekujejo njun vsakdanji ritem. Njuno skupno delo jima polni steklene posodice s čebeljimi pridelki, po katerih slovita ne le v naših krajih, temveč je kvaliteta njunega dela poznana daleč naokoli. Tako se njuni izdelki vrstijo od šest različnih vrst medu, matičnega mlečka, cvetnega prahu, medene penine, medice ter prikupno oblikovanimi svečkami iz čebeljega voska. Resda sta oba v pokoju, vendar zdi se, da delata čedalje več. Ker sama skrbita za domače čebelarstvo, imata s tem ogromno dela. Kadar se pripravljata na sejem, ki jih redno obiskujeta v Lukovici, pa je za tem kar dober teden priprav. Tudi pozimi poskrbita, da je vse pripravljeno, ko ju bodo obiskali prvi spomladanski žarki. Kajti čebele so občutljive na vse naravne spremembe in potrebno je loviti točen čas, če želiš, da bo dovolj medu in da bo delo potekalo normalno, mi gospod Tone razlaga počasi in premišljeno. Pravi, da sodelujeta tudi pri raznih izobraževanjih čebelarjev in hodita na čebelarske izlete, kjer opazujeta dobre prakse drugih čebelarjev. Vsak čebelar ima svoje navade in svoj način, pripoveduje, in zato so bili ukrepi, ki jih je evropska zakonodaja zahtevala, precejtežki. Ukvarjanje s papirji in ostalimi nepotrebnimi zadevami so jim kratile čas. Tudi sedaj jima ga zelo primanjkuje. Gospodinjstvo in delo okoli hiše jima vzame veliko časa, tako da je preostali čas namenjen samo za veliko število njunih prijateljic. Sodelovanje v društvu in zvezi jima zagotovo pomaga pri reklami in delitvi izkušenj. Gospod Tone pa je sodeloval tudi pri projektu čebelarjev Medeni dan v vrtcih. Prijetno presenečenje je bila radovednost malih navihančk-ov in že precej dobro poznavanje čebelic. Pravi, da je to ena od akcij, ki se je po njegovem mnenju dobro obrestovala in prinaša boljšo ozaveščenost o čebelarjenju v Sloveniji. Tone in Jožica poskrbita, da peljeta svoje čebele na dobro pašo in zato nameravata kupiti nov tovornjak, ki bo lahko prevažal več panjev kot jima omogoča zdajšnji. O drugih načrtih pa ne razmišljata. Njuna skromna želja je le zdravje in uživanje sadov svojega dela. Skromnost in delo ju je pripeljalo do prepoznavnosti in prav njuni izdelki so letos predstavljali tudi blagovno znamko Srce Slovenije na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. S tem bosta pred- stavljala tudi občino Lukovica z blagovno znamko Zakladi Črnega Grabna, katere uporabnika sta približno kakšno leto. Besede gospoda Toneta počasi polnijo prostor in se prepletajo z vonjem sadnega čaja in keksov. Temen prostor, ki ga krasi le svetloba in toplota kamina, je prijeten in čebelarsko urejen. Lesen pult in mala kuhinja razkrivata domiselno zastavljen ambient tudi za večje skupine, ki ju večkrat obiščejo in se obogatijo s sladkimi dobrotami. Galerija zlatorumenih izdelkov pa je prava zakladnica naravnih zdravil, s katerimi mladost ohranjata tudi sama. „Dvakrat na leto imava kuro z matičnim mlečkom, ki je danes čedalje bolj uporabljen tudi v medicini, saj telo napolni z vitamini in minerali ter pomaga k hitrejšemu vitaliziranju telesa, " mi razloži Tone. Ob tem takoj pomislim na pozabljeno prakso nege telesa in duha z medom, ki se počasi, a vztrajno prebija v ospredje. Neskončno možnosti, ki jo dajejo čebelji pridelki, je neverjetna. Tudi medica in medena penina, ki jo pridelujeta zadnjih pet let, sta zdravilni, a vse v zmernih količinah. Občni zbor Športnega društva Zlato polje Na začetku novega leta se ozremo malce nazaj v preteklo leto in analiziramo delo, ki smo ga opravili, ali pa je še ostalo za postoriti. Tone Habjanič Predsednik društva Janez Po-gačar je v uvodnih besedah pozdravil navzoče, v svojem poročilu je pohvalil delo društva, ki šteje že preko 90 članov. Povedal je, da je potrebno poleg nogometa, pohodništva, družabnih iger in smučanja, dejavnost razširiti na kolesarstvo in druge kre-kreacijske aktivnosti. Podan je bil tudi plan dela in dogajanj za leto 2010, katerega bo upravni odbor na svoji seji dopolnil. Za pomoč in podporo sta bili podeljeni plaketi Zmagu Berlecu iz Prevoj in Bojanu Miheliču iz Rodice, posebno plaketo za delo in prizadevnost v društvu pa je prejel Janko Jamšek iz Podgore. Veleslalom na Krtinskem hribu Po nekaj letih nas je zima zopet obdarila z obilo snežne odeje tudi v nižjih predelih. To so izkoristile tudi mlade družine iz ulice pod Krtinskim hribom na Prevojah pri Lukovici. Tone Habjanič Na pobočju, ki je kot nalašč prilagojen mladim in začetnikom na smučeh, so si postavili vlečnico in s tem popestrili dogajanje ter vrvež mladih smučarjev in sankačev, ki so se veselili na zglajenem snegu. Ker pa so popoldnevi kratki, so si zamislili še razsvetljavo in hrib delno osvetlili, smuko pa podaljšali v večerne ure. Svoj trud pa so nadgradili z nedeljsko tekmo v veleslalomu za mladino do petnajstega leta starosti. V treh skupinah je nastopilo 23 tekmovalcev, ki so morali prevoziti progo z desetimi vraticami. Zvoki glasbe in napovedovalca so privabili na dogajanje številne krajane, ki so bodrili nastopajoče. Seveda pa ni manjkalo toplih napitkov, celo hot-dog smo si lahko privoščili. Ob razglasitvi rezultatov so se najbolj veselili najboljši, ki so prejeli medalje, prav vsak pa je za svoj nastop prejel tudi priznanje. Najboljši v skupini do 5. let: Eva Dobravec, Prevoje, Erika Habjanič, Prevoje, Matija Rožič, Prevoje. Od 6. do 10. let: Tadej Habjanič, Prevoje, Aljaž Dobravec, Taekwon-do klub Škorpijon Lukovica trenira v mali telovadnici Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu, obiskuje seminarje in tekmovanja po Sloveniji. Osnovna oprema je kimono, za zaščito pa poskrbijo rokavice in ščitniki za noge ^ Naša debitanta 2iga in Rok Zapisal: Zaviša Baraga Novembra sta se člana Taekwon-do kluba Škorpijon Lukovica Žiga Jerman in Rok Božič skupaj z glavnim trenerjem Zavišo Baraga III. DAN. udeležila tehničnega seminarja v športni dvorani Osnovne šole Zreče. Po sedemurnem treningu sta odšla domov z novim znanjem in še večjim veseljem do treninga. Decembra 2009 se je na na Jese- nicah odvijalo Državno prvenstvo 2009 za pionirske, mladinske in članske kategorije v posameznih disciplinah. Skupno je nastopilo 185 tekmovalcev iz osmih klubov. Matični klub se je tekmovanja udeležil z 22 tekmovalci. Skupno smo osvojili 22 medalj, od tega 6 naslovov državnega prvaka, 4 naslove državnega podprvaka, 12 tekmovalcev pa je osvojilo 3. mesto. Člana Taekwon-do kluba Škorpi-jon-Lukovica Rok Božič in Žiga Jerman sta se kot debitanta udeležila tekmovanja, kjer sta se dobro odrezala, vendar je bilo za stopničke premalo. Rok Božič je v kategoriji pionirjev v prvem krogu uspel premagati nasprotnika, vendar mu v drugem krog, predvsem zaradi izkušenj, ni uspelo napredovati. Žiga Jerman je imel nekoliko smole že v prvem krogu, saj je dobil nasprotnika, ki trenira že dalj časa. Z marljivim treningom in izkušnjami bodo naši uspehi v prihodnosti boljši.. V mali telovadnici OŠ Janka Kersnika Brdo: (z leve) Žiga, Rok in trener Zaviša Baraga III. DAN Prevoje, Miha Rožič, Prevoje. Trnovče, Jan Košir-Pogačar, Pre-Od 11. do 15. let: Anže Hribar, voje, Grega Dolenc, Imovica. Mali nogomet Bliža se zaključek malonogo-metne lige Avtomehanika Kve-der. Do konca so še trije krogi (oz. dva). Na dan ko pišem (15. februar 2010), ima največ možnosti za naslov prvaka ekipa BS Tehnik, sicer s tekmo več od konkurence, a imajo 4 točke več kot Cosmos Antimona. Pogled na lestvico in nadaljnji razpored do konca pa ponuja izjemno napeto končnico. Rok Avbelj Žreb je namreč določil, da se ekipe BS Tehnik, Cosmos Antimon in Gradbena mehanizacija Svetlin med seboj pomerijo ravno ob zaključku prvenstva. Izjemno napeto bo tako v petek, 5. marca, s paroma Gradbena mehanizacija Svetlin : Cosmos Antimon ob 20:00 in Gradbena mehanizacija Svetlin : BS Tehnik ob 21:00, ter v petek, 19. marca, ko bo na sporedu zaključni derbi med Cosmos Antimon in BS Tehnikom ob 20.30. Po tej tekmi bo zmagovalec lige zagotovo znan. V prejšnji številki sem pisal o suverenosti in mrtvem teku vodilnih dveh ekip, in kot bi me nekdo slišal, sta obe ekipi v nadaljevanju hitro izgubili nekaj točk. Trojančani so izgubili z ekipo Exclusive Team, BS Tehnik pa je remiziral z zlatopolj-skimi fanti, na tej tekmi ne bi bilo čudno, če bi zelo mlada ekipa Zlatega polja celo zmagala, saj je imela za to zrele priložnosti. Lanske zmagovalce 2. lige (fante Zlatega polja) pa v zadnjih dveh krogih čakata še dva derbija na občinski ravni, in sicer, 5. marca z Blagovico in 19. marca s Krašnjo. Hja, hitro se obrnejo tedni in liga bo kmalu pri koncu. In ker bo tako, ljubitelji nogometa ne smete zamuditi zadnjih dveh krogov, ki odločata o vsem, o zmagovalcih -prvakih, o katerih bomo še dolgo pisali in govorili ter o poražencih oz. nepr-vakih, ki bodo kmalu pobegnili v pozabo. Ljubitelji nogometa, organizator lige ŠTD Rafolče, vas vabi na ogled napete končnice. Ekipa Blagovice osvojila turnir Tudi v letošnjem šolskem letu v osnovni šoli Blagovica potekajo igre z žogo. Igre vodiva Aleš Podbelšek in Anže Čerin v okviru DPM Blagovica, največji poudarek pa je na nogometu in kar spada zraven. Aleš Podbelšek Letos hodi na trening devet otrok ob sobotah popoldan. Decembra smo se odločili, da se udeležimo futsal turnirja do 13 let v Tolminu. Vzeli smo starejše otroke iz naše skupine in pa dodali tudi bolj izkušene, ki hodijo že na OŠ Brdo. Tako nam za turnir je uspelo zgraditi zelo močno ekipo. Seveda smo imeli pred tem tudi manjše priprave, da smo se bolje spoznali in uigrali. Turnir je bil 5. decembra v Tolminu, na njem pa so nastopale ekipe iz nogometnih šol tamkajšnjih klubov, zato nismo pričakovali odmevnejših rezultatov. Naši fantje pa so stvari vzeli v svoje noge in po težkih bojih zmagali na vseh treh tekmah in na turnirju skupno slavili 1. mesto. Rad bi se zahvalil prav vsem igralcem, ki so pokazali res veliko željo po dokazovanju in brez večjih napak osvojili turnir. Odločili smo se, da bomo tudi v letu 2010 poskušali to ekipo peljati na podobne turnirje in morda dodali še kakšno okrepitev. Ob tem bi dodal še, naj mlajši s tem dobijo še večje veselje in pridno hodijo na trening, saj bodo tako tudi sami dobili priložnost za mesto v ekipi. Vse zainteresirane še vedno vabimo ob sobotah ob 17. uri v OŠ Blagovica. Smučarski skoki za pokal Občine Lukovica Po štirih zimskih obdobjih smo ga le pričakali. Nametlo nam ga je polno mero, to smo tudi dobro izkoristili. Hitri telefonski dogovor in že smo hiteli s smučmi in lopatami pripravljati skakalnico na Mali Lašnji. Tone Habjanič Ker ima društvo v Zlatem polju vrsto zagretih članov za smučanje, je bila skakalnica v tednu dni pripravljena za tekmovanje in preizkus, saj smo kar štiri leta čakali, da opravimo testne skoke. Lepo okrašena skakalnica je navduševala skakalce, ki so se potegovali za pokal Občine Lukovica. Čeprav na delovni dan, se je zbralo preko dvajset skakalcev, pa tudi s številom gledalcev smo bili zadovoljni. Nagrade za nastopajoče so prispevali gostinci iz občin: Kamnik, Lukovice in Moravč. Občina Lukovica nam je zagotovila povračilo stroškov reševalne službe, medaljin pokalov. Slednje je najboljšim tekmovalcem podelil župan Matej Kotnik, v svojem govoru je pohvalil delavne člane društva in vse nastopajoče tekmovalce. Organizator se zahvaljuje Občini Lukovica in županu za pomoč in podporo, Zdravstvenemu domu Domžale, domačinki Marjani Pavlič, vsem tekmovalcem, vsem, ki so pripevali nagrade za nastopajoče ter vsem, ki so pripomogli, da je tekmovanje tako lepo uspelo. Najboljši trije, z najdaljšimi skoki: 1. mesto: Primož Kveder, Goriči-ca pri Moravčah 2. mesto: Sandi Ceglar, Rafolče 3. mesto: Jani Cencelj, Laze. Vsem čestitamo! Šahovski turnir v Lukovici 30. januarja 2010 je v gostišču Furman potekal 1. Mladinski šahovski turnir, katerega je organiziral Žan Jarc iz Domžal. Sodelovalo je 20 mladih šahist in šahistov iz cele Slovenije, najboljši pa so bili: 1. mesto: Anže Žnidarič, 2. mesto: Uroš Polanc in tretje mesto: Aljaž Abe. Katarina Karlovšek Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 12. do 14. aprila 2010 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v Občini Lukovica v ponedeljek, 22. marca 2010, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 22. marca 2010 sprejemali: - od 14.00 do 15.00 ure -Trojane pri pošti rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevar- - od 15.30 do 16.30 ure - Blagovica pri pošti - od 17.00 do 18.30 ure - pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Opozorilo Nevarni odpadki naj bodo v emba- Vabilo Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale organizira v okolici Domžal enodnevni tečaj Spravilo lesa s traktorjem. Tečaj izvajajo predavatelji z Gozdarske šole Postojna. Tečaj bo: v sredo, 10. marca 2010. Najprejbo teoretični del, po malici pa bo še praktični prikaz spravila lesa s traktorjem. Tečaj traja predvidoma od 9. do 15. ure. Za informacije in prijavo pokličite na telefon: 01/724-12-75 ali prijavo sporočite po e-mai-lu na naslov: ke.domzale@zgs. gov.si Prijave zbiramo do 1. marca 2010 oz. do zasedbe mest. Domžale, 3.2.2010 nih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Z razumevanjem! laži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. - Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. - Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. - Odpadke najprinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka Vabilo na tretje srečanje fičkov Fičo klub Slovenije, s sedežem v Lukovici, vabi v soboto, 27. 3. 2010, na tretje srečanje fičov, s pričetkom ob 8. uri v Lukovici na trgu, ob 11. uri blagoslov fičkov v župnijski cerkvi v Dobu, ob 13. uri postanek v Jabljah ter ogled gradu, ob 14. 30 povratek na trg v Lukovici, sledi zaključek in podelitev OS JANKA KERSNIKA BRDO Vrtec Medo obvešča vse starše predšolskih otrok, ki želite v šolskem letu 2010/2011 svojega otroka vpisati v VRTEC MEDO (enoti Prevoje in Krašnja), da Vlogo za sprejem otrok v vrtec lahko še oddate, vendar najkasneje do 31.3.2010 (3. člen Pravilnika o kriterijih in načinu sprejemanja otrok v Vrtec Medo). Vlogo za sprejem otrok v vrtec lahko dobite v Vrtcu Medo na Prevojah in v enoti Krašnja ter na spletni strani vrtca (http://www2. arnes.si/~osljjk5/). Vlogo oddate na upravi vrtca ali po pošti na naslov: VRTEC MEDO, Zaboršt 2, 1225 Lukovica. V mesecu aprilu bo Komisija za sprejem otrok na podlagi prispelih vlog in Pravilnika o kriterijih in načinu sprejemanja otrok v Vrtec Medo odločala o sprejemu otrok v vrtec. Pravilnik si lahko ogledate na že omenjeni spletni strani vrtca. Starši, ki boste ali ste že oddali izpolnjeno vlogo, boste o sprejemu otrok pisno obveščeni, predvidoma v drugi polovici aprila. Če ste vlogo že oddali, vam je ni potrebno oddajati ponovno. Pomočnica ravnateljice Mateja orehek priznanj. Pričakuje se 150 fičkov iz Slovenije in tujine. Za lastnike fičkov poskrbljeno z brezplačno malico. Lepo vabljeni! Zvone Dolenc, Predsednik Fičo kluba Slovenije dodatne ínformacíje: 041 801 902 m Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si URADNE URE od 05. 03 do 15. 05: pon., torek, četrtek, petek: 8h - 9h sreda: 14h - 15h KMETIJSKA SVETOVALNA slovenije ZBIRNA VLOGA IN ZAHTEVKI 2010 Redni rok za vlaganje zbirne vloge in zahtevkov (t.i. subvencije 2010) bo potekal od 5. marca do 15. maja 2010. V okviru zbirne vloge boste lahko vlagali zahtevke za: • izplačilo plačilnih pravic, • kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), • izvajanje ukrepov S/KOP, • dodatek na plačilne pravice iz naslova ukinitve premijin dodatnih premijza ovce in koze (NOVO), • dodatek na plačilne pravice kot podpora za ohranitev živinoreje na kmetijskem gospodarstvu s travinjem (NOVO), • dodatno plačilo za mleko na gorsko višinskih in strmih kmetijah (NOVO). Kdor želi kandidirati na kakršna koli druga sredstva v kmetijstvu, mora v tem času oddati vsaj osnovno vlogo (obrazec A in B). Ravno tako morajo oddati vsaj osnovno vlogo tudi vsi, ki bi v letu 2010 vlagali zahtevke za posebno premijo za bike ali zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi (junij, oktober, januar - odvisno od zakola in telitve). Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen na lokacijah KSS. Če na vnos ne bo prišel nosilec kmetije, mora imeti vlagatelj s seboj »navadno pooblastilo« v DVEH originalno podpisanih izvodih (obrazec je nekoliko spremenjen in ga dobite pri meni). Če na vnos pride namestnik, mora ravno tako imeti navedeno pooblastilo nosilca kmetije. Za pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov in vnos se bo potrebno predhodno naroči- tj^ Naročila (osebno ali po telefonu) bom sprejemala od ponedeljka, 1 .marca naprej v času uradnih ur. Pozor: urnik uradnih ur v času vlaganja zbirne vloge je spremenjen in je napisan na vrhu teh obvestil. Podrobnejša pisna navodila (kajpotrebujete za vnos, nekateri roki ste vsi udeleženci predavanja v februarju že dobili, ostali pa jih lahko dobite v pisarni KSS. Prosim vas, da pridete na vnos pripravljeni in z vsemi potrebnimi dokumenti. Opozarjam vas na naslednje: • Zbirno vlogo morate oddati vsi, ki ste še v obdobju izvajanja katerega od ukrepov SKOP ali KOP, sicer boste v nasprotnem primeru morali denar vračati, ker se bo smatralo, da prekinjate svojo petletno obveznost. • VSA zemljišča, ki jih obdelujete, morate imeti prijavljena kot GERK-e in morajo odražati dejansko stanje v naravi. • Za zemljišča v zakupu morate imeti v primeru neuradnega zakupa (doma) soglasje lastnika oz. lastnikov. • Na vnos zbirne vloge se naročite šele, ko boste imeli v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) končno stanje zemljišč, ki jih boste letos obdelovali ter urejene ostale potrebne podatke. • Vse v zvezi z RKG lahko uredite do 1 dan pred vnosom zbirne vloge na Upravni enoti Domžale, za kar se je potrebno predhodno naročiti na tel. 7220-100 int. 237 (Tončka Černivec) ali int. 235 (Ana Klopčič). NPK IZOBRAŽEVANJE IN PREVERJANJE Na osnovi zadostnega števila prijav organiziramo izobraževanje za pridobitev NPK (nacionalne poklicne kvalifikacije) za naslednje nazive: živinorejec - živinorejka, predelovalec - predelovalka mleka, predelovalec - predelo-valka mesa, predelovalec - predelovalka sadja in zelenjave, izdelovalec - izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. V večini javnih razpisov programa razvoja podeželja 2007-2013 je kmetijska izobrazba pomemben faktor pri izpolnjevanju pogojev oz. pridobitvi sredstev. Preverjanje : Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izvaja tudi postopke preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij: predelovalec/ka mleka, predelovalec/ka mesa, predelovalec/ka sadja, izdelovalec/ka kruha potic peciva in testenin na tradicionalen način, vinogradnik/ ca, poljedelec/ka, sadjar/ka, zelenjadar/ica in živinorejec/ka. V letu 2010 se kandidati, ki želijo pridobiti certifikat, lahko prijavijo v postopek še v naslednjih rokih: • v drugem spomladanskem roku do 17. maja 2010 in • v jesenskem roku do 20. septembra 2010. Za pripravo portfolije in ostalimi pogoji za pridobitev NPK se morajo kandidati pravočasno oglasiti pri pooblaščenih svetovalcih. Za naš teren je to Marta Kos na izpostavi KSS Kamnik, tel. 839-77-69, marta.kos@lj.kgzs.si, ki prek celega leta sprejema tudi prijave za NPK. POVRNITEV TROŠARINE OBDELOVALCEM ZEMLJIŠČ Rok za oddajo vloge za povrnitev trošarine za pogonska goriva v kmetijstvu in gozdarstvu je 31. marec 2010. Več o tem je bilo napisano v januarski številki Rokovnjača. OSNOVNI TEČAJ VARSTVA RASTLIN Osnovni tečaji FFS bodo od 14.30 do 19.30 ure v naslednjih terminih in lokacijah: • od srede, 3. do petka, 5.3.2010 v Grobljah (Kulturni dom), • od srede, 10. do petka, 13.3.2010 v Medvodah (Zg. Pirniče, Gostilna Mihovec). Za ostale informacije se obrnite na KSS. Prijava je obvezna. Prijave sprejemam do zapolnitve mest. PREVZEM IZKAZNIC FFS Vse, ki ste v januarju opravili obnovitveni tečaj varstva rastlin, prosim, da prevzamete izkaznice »Potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedi-cine za izvajalca ukrepov« v času uradnih ur najkasneje do petka, 5.marca. Če izkaznice ne boste prevzeli pri meni, jih boste morali po navedenem datumu prevzeti v Ljubljani. Pavla Pirn at Terenska Kmetijska svetovalka Vabilo Galerija Rus vabi 5. marca 2010 ob 19. uri na odprtje samostojne razstave kipov iz lesa Janeza Jarca - Žana. Potekale bodo tudi delavnice iz rezbar-jenja in oblikovanja lesa 13., 20. in 27. marca od 13. do 17. ure, pod vodstvom Janeza Jarc- Žana. Vljudno vabljeni. PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO MIRO JERMAN S.P. PODSMRECJE 4,1223 BLAGOVICA Tel/fax:01/723-40-14 Gsm:041/640-298, 031/386-038 miro.jerman@siol.net Slikopleskartsvo Jerman vam nudi: - vse klasične slikopleskarske storitve - izdelavo dekorativnih ometov in premazov - obnovo fasad in napuščev - v povezavi s firmo INTERSTILLE veliko izbiro tapet, ki jih na vašo željo vgradimo polepšajte si dom - se priporočamo! Pust krivih ust Poglejmo, kaj so o pustu in pustnih običajih zapisali učenci podaljšanega bivanja v Blagovici: Prispevke zbrala Sergeja Kosec »Pust je najlepši običaj, ker se oblečemo v različne kostume, zato bom jaz Winksica Blum. Blum bom zato, ker lahko premaga vse Winks.« (SaraAvbelj, 2. d) »Za maškare bom drakula. Že dolgo časa si želim, da bi bil drakula. To je moj najboljši kostum. Šli bomo k babi in dedku. Upam, da bom ustrašil koga. To leto bom hodil od hiše do hiše. Zame bo to nova dogodivščina.« (Jakob Kropi-všek, 2. d) »Za maškare za enkrat še ne vem, kaj bi bila. Razmišljala sem, da bi bila zajček. Ampak nisem se še odločila, ker je zelo veliko izbire. Če bi bila izbira manjša, bi lahko lažje izbrala. A za enkrat lahko še izberem ali povprašam za kakšno idejo. Pogledam pa lahko tudi v reklame in na internet. Lahko pa vprašam druge, kaj bodo in tako lahko dobim idejo.« (Maja Brvar, 4. d) »Za maškare je navada, da so krofi. S sosedi hodimo skupaj po vasi. To leto bom okostnjak. Jaz imam rad pust, ker dobimo krofe. S sosedi hodimo po dveh vaseh ob torkih ob treh. Dobimo tudi denar. Odganjamo zimo in prinašamo dobro letino. Najstarejša maska v Sloveniji je kurent. Kurenti so doma na Dravskem polju. Drugo leto bom policaj.« (Domen Dimic, 4. d) »Za pusta jemo krofe in za pečjo se grejemo in se veselimo. Za pusta se oblečemo v šeme. Jaz bom za maškare okostnjak in robot. Ponoči gremo od hiše do hiše. Jaz grem sam po vasi. Šel se bom tudi peljat z bobom. S prijatelji se bomo smučali s kostumi. Rad imam tudi kurente, ker odganjajo zima. Pri nas doma pečemo princes krofe. Vzel bom krofe in jih prodajal.« (Jan Pestotnik, 4. d) »Za pusta se preoblečemo v različne pošasti, živali, junake in podobno. Za pusta bi rad bil ninja želva. Pust je meni zelo v redu, saj dobim sladkarije. (Jan Bizjak, 4. d) »Maškare so mi zelo všeč. Tudi letos, kot sem to počela že vsa leta, bom šla v maškare v Kulturni dom v Blagovico. Upam, da ne bo preveč snega, da bom šla lahko z Alenko in njenima sošolkama Lejo in Marino. Jaz bom princesa, Alenka bo rokeri-ca, Leja bo pevka, Marina pa berač. Upam, da se bomo zabavale.« (Tja-ša Per, 5. d) »Za pusta hrusta se oblečemo v kostume, da odženemo zimo. Maškare morajo hoditi od hiše do hiše, da prinesejo dobro letino in da stopijo sneg. Kurenti živijo na Dravskem polju. Zbirajo dekličine robčke in rute. Za puste bi rad bil ninja. Upam, da bomo kmalu stopili sneg. Kaj boste pa vi za pusta hrusta?« (Rok Trdin, 3. d) Lovec na obisku V podaljšanem bivanju v Blagovici smo imeli februarja zanimiv obisk. Prispevke zbrala Sergeja Kosec »V torek je k nam prišel lovec. S seboj je prinesel kože lisice, jazbeca, kune zlatice in kune belice. Najbolj sem si zapomnila, kako se ločita kuni in da jelenjad poje več trave kot srnjad. Lovci imajo tudi svojo revijo. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem se lahko oblekla v lovko in imela za vratom kožuh lisice. Tudi jaz želim postati lovka.« (Tjaša Per, 5.d) »Ko je prišel lovec na obisk, nam je pokazal kuno belico in kuno zlatico in še lisico in jazbeca. Povedal nam je, koliko jih je v lovski družini. Meni je bilo najlepše, ko sem imela v roki kuno. Bila mi je zelo všeč, ker je bila zelo mehka.« (Sara Avbelj, 2.d) Na potovanju po tujini ^ V okviru projekta Storyline preizkušamo nov celosten pristop k učenju. Od učitelja zahteva veliko domiselnosti pri načrtovanju, da zagotovi uresničevanje učnih ciljev, pripravi vse potrebne materiale in vzdržuje potrebno »napetost« dogajanja s pomočjo ključnih vprašanj in nepredvidenih dogodkov, na katere se učenci odzivajo. Besedilo: Marta Per, Lea Nakrst, Foto: Lea Nakrst, učenci OPB Krašnja Podatki, ki jih pri dejavnosti pridobijo, so drugotnega pomena. Bistvene prednosti dela po tem pristopu vidim v visoki motiviranosti učencev, razvijanju spretnosti, kot so raziskovanje različnih vrst gradiv, socialne veščine (pogajanje, usklajevanje, varovanje in pomoč šibkejšim, odgovornost, socialno učenje), prostorskem oblikovanju, javnem nastopanju in ustvarjalnosti. Učenci se organizirajo v skupine -družine, v katerih si izberejo vloge povsem svobodno. Tokrat spoznavamo Evropo in potujemo po Evropi kot družine. Pri potovanju so nas v petek 29. januarja 2010 obiskali tuji študentje iz Latvije, Švedske, Finske in Češke. Učenci in družine, ki potujejo so zapisali: Učiteljica Lea nam je pri Storyline povedala, da pridejo obiskovalci, ki niso iz Slovenije. Ni nam hotela povedati, iz katere države prihajajo. Težko smo jih pričakovali. Naslednji petek popoldan so nas obiskali študentje iz Finske, Švedske, Češke in Latvije. Takoj po pouku smo lepo uredili razred. Takrat učiteljice ni bilo, saj je odšla po obiskovalce. Na koncu se mi je razred zdel popolnoma drugačen. Obiskovalci so kar veliko vedeli o Sloveniji in tudi znali so malo slovensko. Izvedela sem, da radi potujejo in da so že veliko prepotovali. Poznajo tudi osnovne podatke o Sloveniji. Bili so zelo prijazni in lepo smo se zabavali. Upam, da bo prišel še kdo iz druge države in bo dobro poznal Slovenijo. (Lara Torkar, Storyline skupina Brdo) Srečanje z njimi je bilo vznemirljivo za vse, tudi za učiteljice. V pripravah na obisk smo preizkusili recept Snežno veselje Petek, 12. februarja, je bil poln veselja in pričakovanja, saj so se naslednji dan pričele zimske počitnice, pa tudi priprave na pustovanje so bile v polnem teku. Tudi v šoli smo si privoščili zimsko veselje na snegu, kjer so vsi učenci neizmerno uživali v valjanju po snegu, dričanju, kepanju ^ Tina uštar naših babic in skuhali mlečno kašo s suhimi slivami, spekli medenjake in jih okrasili in izdelali zapestnice iz perlic. Učiteljica Katarina je igrico Sadna solata začarala v Mavrico (rainbow), ki smo se jo igrali z našimi obiskovalci. (Storyline skupina OPB Krašnja) Presenetilo nas je, da so znali že kar lepo govoriti slovensko. Radi bi jih še večkrat srečali. Zabavali smo se, ko smo se skupaj igrali Mavrico. Naučili smo se nekaj besed v njihovem jeziku. Skuhali smo jim kašo. (Družina Grojzdek, Storyline skupina OPB Krašnja) Začudilo nas je, da je češki jezik tako podoben slovenskemu jeziku. Zabavale so nas igre. Bilo je zelo zabavno. (Družina Kovačič, Storyline skupina OPB Krašnja) Malo nas je skrbelo, kako se bomo pogovarjali z njimi. S prevodi sta pomagali učiteljici Lea in Katarina. (Družina Abba, Storyline skupina OPB Krašnja) Presenetilo nas je, da je bil eden od obiskovalcev moški. Malo nas je skrbelo, da bi pozabili angleške be- sede, ki smo jih uporabljali v igrici. Zabavali smo se, ker smo se skupaj igrali. (Družina Avbelj, Storyline skupina OPB Krašnja) Obiskovalci so predstavili sebe in svojo državo. Mi smo pripravili vprašanja zanje. Povedali so nam svojo abecedo in vsi smo se smejali. Prešteli so do 20 v svojem jeziku in tudi to nam je zvenelo smešno. Proti koncu smo jih vprašali, če znajo kajpovedati po slovensko. Potem smo se šli še igrico Abraham ima sedem sinov. Posladkali smo se in se poslovili. (Družina Zlatko, Storyline skupina Brdo) V spominu nam je ostalo, ko smo se igrali latvijsko igrico, ki smo jo spremljali s petjem po latvijsko. Jedli smo finske bombone. (Družina Slapar, Storyline skupina Brdo ) Najbolj všeč nam je bilo, ker so znali malo slovenščine in ko so povedali svojo abecedo. (Družina Bohinjc, Storyline skupina Brdo) Kaj vse se nam bo na naši poti še zgodilo v prihodnje, je zaenkrat še skrivnost; se bomo pustili presenetiti. Zagotovo pa nam bodo obiskane države in tudi ljudje, ki nam pot še dodatno popestrijo, ostali v trajnem spominu. Razmišljanja o kulturi Ob 8. februarju, našem kulturnem prazniku, smo razmišljali o kulturi, ki jo srečujemo vsak dan, na vsakem koraku ter o Prešernu in drugih pomembnih književnikih. Zanimive plakate, ki nam o vsem tem slikovito pripovedujejo, si lahko ogledate na spodnjem hodniku. Tina Uštar Foto utrinek: Pustni čas na OŠ Krašnja Obisk v Državnem zboru Člani občinskega odbora SDS Lukovica smo na povabilo poslanca SDS v DZ RS Roberta Hrovata 25. januarja 2010 obiskali Državni zbor, ker so bila na ta dan na dnevnem redu poslanska vprašanja vladi. OO sds Luko\^ica Danilo Kastelig V preddverju nas je sprejel vodič in popeljal po prostorih DZ RS. Ogledali smo si dvorano DS - Državnega sveta in opis nalog, ki jih izvaja ta voljeni organ. V preddverju DZ smo si ogledali zgodovino Slovencev na freskah, ki nas povezujejo od pradavnine pa do druge svetovne vojne. Parlament so gradili okoli leta 1954 in zato večji del fresk predstavljajo upodobitve iz revolucionarnega obdobja Slovenije. Ogledali smo si tudi razstavo, na kateri so prikazana darila, ki smo jih dobili Slovenci od drugih držav, in razstavo likovnih del poslanca v DZ. Nato smo odšli v galerijo nad dvorano DZ - oziroma parlamenta, kjer so nam prikazali potek postopke dela in nastopov poslancev v DZ RS. Poslušali smo poslanska vprašanja vladi, na katera je odgovarjal predsednik vlade. Poslansko vprašanje Roberta Hrovata, poslanca SDS, se je nanašalo tudi na našo občino in ga tudi objavljamo spodaj. SDS »Požari v cestnih predorih veljajo za ene najnevarnejših požarov nasploh. Razlog je v razvoju samega požara, negativnih posledic in seveda preteklih slabih izkušenj s podobnimi požari. V predoru Trojane je 20. januarja prišlo do požara tovornega vozila po trku z drugim tovornim polpriklopni-kom. Glede na obseg posledic požara v tako kratkem času lahko govorimo o enem največjih požarov v evropskih predorih nasploh. V najhujših požarih do sedaj je bil obseg požara podoben. Razlika je v tem, da je bil ta požar izredno hitro pogašen. Slovenska gasilska stroka obravnava tak požar kot najhujši možni scenarij. Koncept posredovanj v slovenskih cestnih predorih je predvidel tudi take hude scenarije in v zadnjih letih se je zato načrtno začel graditi sistem opremljanja, odzivanja in predvsem usposabljanja za dvocevne in enocevne predore. Koncept so slovenski gasilski strokovnjaki začeli graditi predvsem na hitrem odzivu operativnih enot. Ker v svetu takrat še ni bilo ustreznih informacij, je ves koncept posredovanj v predorih v Sloveniji plod domačega znanja. Pričelo se je s kvalitetnimi usposabljanji (na Igu so pričeli z uvajanjem realističnih vaj) in posledica je bila, da so gasilci v predor vstopali zelo samozavestno (domžalski gasilci, moji bivši kolegi, so rekli, da so jih na Igu usposobili tudi za vstopanja v zelo vroče prostore in da so zato lahko odreagirali tako hitro in kvalitetno) in ne nazadnje, naredili so tudi načrte odzivanja, zato tudi dežurna gasilska ekipa na Vranskem. Sistem je ob skoraj najhujšem scenariju deloval uspešno ter preprečil človeške žrtve in ogromno ekonomsko škodo, ki bi že ob majhnih napakah v konceptu šla v desetine milijonov evrov neposredno, posredno pa seveda lahko še bolj. Spoštovana ga. ministrica za obrambo, kako ocenjujete opravljeno delo gasilskih in reševalnih enot? Spoštovani minister za promet, ker vem, da ste dodobra seznanjeni s konceptom tovrstnega reševanja, in ker želim biti Kosilo v restavraciji Marché V mesecu decembru smo učenci 1.a in 1.b skupaj z učiteljicami okrasili restavracijo Marché v Lukovici. Za nagrado so nas tako 5. februarja povabili na brezplačno kosilo. Pred kosilom smo se poigrali v igralnem kotičku in narisali nekaj risbic. Potem smo bili postreženi z dobro govejo juho, solato in slastnimi piščančjimi medaljoni ter pomfrijem. Tudi brez kečapa ni šlo. Ob koncu smo se odžejali še z naravnim pomarančnim sokom. Restavraciji Marché se za gostoljubje najlepše zahvaljujemo, prav tako pa tudi Janezu Gerčarju za brezplačni prevoz. Učiteljici ín vzgojiteljici Foto: Urška Glavač Ravnikar prepričan, da ste seznanjeni tudi s pogoji, v katerih bivajo in delujejo poklicni gasilci, zadolženi za posredovanja v navedenih kritičnih primerih, vas prosim za oceno posredovanja, predvsem pa me zanima, kdaj bodo gasilci, ki imajo svoj domicil na Vranskem (govorim o Poklicnih gasilcih iz Domžal in Celja), deležni primerne obravnave in se jim bodo zagotovili ustrezni pogoji za opravljanje izredno pomembnega dela za varnost vseh, ki se vozimo po slovenskih cestah? Sam sem si njihove, zares skromne pogoje za delo ogledal in predlagam, da to čim prej storite tudi vi. Prepričan sem, da boste ocenili, da si glede na zadnji prispevek v trojanskem predoru in ob predpo- stavki, da so preprečili večmilijon-sko škodo, zaslužijo ustreznejše pogoje za delo«. Po zelo dobrih vprašanjih poslancev vladi smo se seznanili, kako se vlada vede do vprašanj, ki pestijo Slovence, vendar koalicija vse dobro spreobrača in negira kot zanič predloge, razen če predlogov ne postavijo sami. Nekateri bi razprave še poslušali, vendar smo imeli v programu še obisk poslanske skupine SDS. Gostitelj, poslanec Robert Hrovat, nam je skupajs poslanci SDS predstavil delo v njihovi poslanski skupini in vlogo poslanca. V delovni pisarni predsednika SDS Janeza Janše smo ob dobri kavici nadaljevali pogovor s poslanci. Novo o športnem igrišču v Šentvidu Na 24. seji občinskega sveta Občine Lukovica je na pobudo podpredsednika in predsednika KS Prevoje svetniška skupina SDS vložila predlog za dopolnitev proračuna za leto 2010 k 4. točki dnevnega reda. Navezuje se na predlog za odkup zemljišča, na katerem leži športno igrišče v Šentvidu pri Lukovici v izmeri 3651 m2. Verjetno se vsi občani, še posebno pa krajani KS Prevo-je, sprašujemo, čemu zdaj vse to. Odgovor leži v lastništvu oziroma o predlogu lastnika za odkup omenjenega zemljišča. In zakaj mora zdaj občina odkupiti to zemljišče! Občina Lukovica Osebni arhiv - Dušan Kosmatin Podpredsednik KS Prevoje Danilo Ka- STELIC Vodja svetniške skupine SDS Ivanka Lederer Vidmar je povedala, da OO SDS podpira predlog KS Prevo-je za dopolnitev proračuna občine Lukovica 2010, se pravi za odkup zemljišča športnega igrišča v Šentvidu pri Lukovici. Kaj je bil razlog za takšno dejanje: opustitev vpisa v zemljiško knjigo oziroma malomarnega ravnanja takratne občinske uprave z dokumentacijo, ki jo je vložil krajan 19.01.2000 v upanju, da bodo organi Občine Lukovice ustrezno reagirali. Nato je svetnica SDS predlagala, da bi lahko predlagatelj bolj podrobno obrazložil predlog. Občinski svet je z glasovanjem potrdil, da predlagatelj in podpredsednik KS Prevoje Danilo Kastelic predstavi izsledke in argumente o problemu športnega igrišča v Šentvidu pri Lukovici. V letu 1989 smo krajani KS Prevoje načrtovali izgradnjo športnega parka, na katerem bi bili teniško igrišče in dve stezi za balinanje. Zakaj se je porodila ta ideja? Krajani KS Prevoje so pred tem časom s samoprispevkom uredili - takrat rečeno (kanalizacijo) - oziroma meteorne vode. V ta projekt je bil vključen tudi Kmetijski inštitut Slo- venije, ker pa ni imel sredstev, da bi poravnal finančne obveznosti do KS Prevoje, je ponudil v poravnavo zemljišče (beri družbena lastnina), s katero je razpolagal. KS Prevoje in Kmetijski inštitut Slovenije sta 2.4.1990 podpisala menjalno pogodbo, ker se zavezujeta, da bosta uredila tudi vpis v zemljiško knjigo. V tem obdobju se je pričel republiški projekt komasacije zemljišč na območju KS Prevoje. Zato se do zaključka komasacije ni moglo urediti vpisa v zemljiško knjigo. Z izvajalci komasacije je KS Prevoje sklenila dogovor za najem oziroma utrditev športnega parka v zameno za skladišče in hrambo strojne opreme. Z ustanovitelji Balinarsko teniškega kluba je KS Prevoje podpisala najemno pogodbo za dobo 20 let brez najemnine v zameno, da zgradi in opremi igrišča. Krajani KS Prevoje so bili zato vseskozi prepričani, da je omenjeno zemljišče njihovo, saj smo ga plačali s samoprispevkom. Po končani komasaciji je 19.01.2000 krajan KS Prevoje vložil dokumentacijo v tajništvu občine Lukovica, v kateri je bila tudi Menjalna pogodba med KS Prevoje in Kmetijskim inštitutom Slovenije. Opozoriti moramo še, da je bil žiro račun KS Prevoje do 2001 blokiran zaradi domnevno neplačanega računa za most čez Vi-ševnik v Šentvidu - beri Zlati most. Občina Lukovica se ni hotela pogoditi z upnikom in tako je posredno onemogočala osnovno delo Sveta KS Prevoje. Prav zaradi teh razlogov bi morala biti občina Lukovica v primeru vloge občana v letu 2000 še bolj pozorna, saj občan ni mogel dokumentov nasloviti na KS Pre-voje, ker v praksi sploh ni delovala, zato jih je vložil na občini Lukovica. V obdobju blokade ŽR KS Prevoje je bila Občina Lukovica še bolj pristojna za vsa pravna in druga dejanja na območju KS Prevoje in občine Lukovica. Ker takratno vodstvo občine Lukovica na podlagi dokumentacije ni vložilo zahtevka za vpis v zemljiško knjigo, jo je po zakoniti poti in zakonu o denacionalizaciji pridobil denacionalizacijski upravičenec. Občina Lukovica temu ni nasprotovala ali izkazovala javni ali širši družbeni interes, sploh pa spoznanje, da smo krajani KS Prevoje to zemljišče že plačali. Zato je nastala velika materialna škoda krajanom KS Prevoje, predvsem pa mladim, ki tam gojijo športne aktivnost. V letu 2006 se je denacionalizacijski upravičenec lahko vpisal v zemljiško knjigo. KS Prevoje je od občine Lukovica zahtevala, da iz arhiva poiščejo dokumentacijo, ki jo je vložil krajan KS Prevoje leta 2000, vendar je še do danes niso našli (medtem ko vlagatelj hrani originalno zavedeno potrdilo na občini Lukovica, ki jo je ponovno predal za v pogled). V letu 2009 je KS Prevoje skupaj z Občino Lukovica podpisala najemno pogodbo za najem igrišča, ki znaša 160 evrov mesečno. V zapisniku 23. seje je razvidno, da Svet KS Prevoje soglaša, da bo odvetnik na podlagi dokumentacije v zvezi s športnim igriščem pripravil pravno mnenje o tem, ali bi se denacionalizacijski postopek lahko končal drugače, če bi se v postopek vključila Občina Lukovica oziroma KS Prevo-je. Na podlagi pravnega mnenja je pripravljena KS Prevoje v tožbi dokazovati, da občina Lukovica in KIS nosita vso krivdo za nastalo Tel: 01 721 47 28 pon, - pet.; 8 -18 SDb.: 8 -12 oškodovanje premoženja KS Prevoje. 20.01.2010 je lastnik poslal predlog Občini Lukovici in KS Prevoje v odkup zemljišče, na katerem stoji igrišče parc. št. 1547 KO Prevoje v izmeri 3651 m2 in sicer s pogojem, da do konca leta 2010 odkupi zemljišče. Če občina Lukovica ali KS Prevoje ne bosta odkupili zemljišča, za katero imamo tudi prednostno pravico, bomo ne samo ob zemljišče, ki je bilo že plačano, ampak tudi ob opremo, ki jo je vanj vložila KS Prevoje in krajani z veliko vloženega prostovoljnega dela. Zato bo nastala velika materialna škoda, za katero pa še ni krivca. Glede na dokumentacijo predlagatelji menimo, da je krivec Občina Lukovica, ki je pravno in finančno odgovorna za nastalo situacijo. Zaradi vsega navedenega ocenjujemo, da bo potrebno zagotoviti sredstva iz proračuna Občine Lukovica v letu 2010. Zato bi morala občinski svet in župan zadevo dobro pretehtati in se pravilno odločiti, saj gre za mlade, ki živijo s športom in za šport. Potrebno je upoštevati tudi možnost, če se pravilno ne odločite sedaj, bodo v bodoče športna dogajanja in prireditve na tem prostoru v KS Prevoje zamrli. Vse to bo posledično prispevalo k nezaželenemu stanju, kakršne so že bile pred oživitvijo igrišča oziroma s prenosom športnega igrišča iz centra Šentvida na sedanje mesto. Poroini Šopki cvellični unanimof; zci vjic príloínasflii. CVETLIČARNA 20 let Tudi sneg ne ustavi pravih športnikov. Irena Pogačar i.f.WJ Ljubljanska 104, Domžale, OI 724 15 00 www.frizeraj.si info@frizeraj.si dijak tretjega letnika išče modele za striženje Digitalna knjižnica Domžale Digitalna knjižnica je zbirka digitalnih dokumentov, ki je v spletnem okolju na enostaven način dostopna javnosti. Digitalna knjižnica Domžale prinaša številne prednosti, zato smo se v Knjižnici Domžale odločili spopasti z izzivi sodobnih tehnologij. Zavedamo se, da bodo knjižnice tudi v prihodnosti temelj družbe znanja, vendar bo v njih shranjeno znanje moralo postati čim lažje in širše dostopno. Kot vsaka knjižnica uporabniku omogočamo prost dostop do gradiva in kot taki smo prisotni v vaši domači dnevni sobi. Sedaj lahko dostopate do polnih besedil knjig: Zgodovina fare Domžale 1, Zgodovina fare Domžale 2, Na bregovih Bistrice in Z nekdanje Goričice ter do starejših razglednic s področja Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina. Najstarejše razglednice so iz konca 19. st. Vabljeni k ogledu Digitalne knjižnice Domžale, ki jo najdete na naši spletni strani http://www.knjiznica-domzale.si/. Društvo krajanov Limbarska gora Vabi na tradicionalno prireditev 22. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 14. marca 2010. Ob 10. uri v cerkvi sv. Valentina KONCERT GRAJSKEGA OKTETA Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM z gostom Ivanom Hudnikom Za zabavo bodo skrbeli: Moravški trio Veseli trio Ansambel Korenine Prijetno in zabavno bo! Nagrade AMZS V oktobrski številki Rokovnjača smo vam v prispevku »Avto-moto zveza se je ustavila pri cestnem kamnu z oznako 100« zastavili vprašanje, kdo se nahaja na fotografiji. Pravilni odgovor je: Silvo Andrejka. V uredništvo smo prejeli veliko dopisnic, žal pa je bilo pravilnih odgovorov zelo malo. Nagrajenci, ki bodo po pošti prejeli majice z napisom AMZS, so: Klemen Cerar, Stari trg 15, Lukovica, Breda Cerar, Stari trg 15, Lukovica in Nina Čokan, Prečna ulica 6, Domžale. čestitke! Vsak lahko pomaga Na februarskem srečanju Regijskega odbora Ženske zveze, organizirane pri Novi Sloveniji, smo ob mednarodnem dnevu bolnikov za udeležence pripravili brezplačno predavanje in prikaz nudenja prve pomoči v primeru zastoja srca in odpovedi dihanja. V Slomškovem kulturnem domu v Šentvidu smo izkoristili strokovno znanje diplomirane medicinske sestre Irene Ahčin, predsednice Ženske zveze. Sonja Stražar Flogie Zaradi obilice novo zapadlega snega in poledice je bila udeležba skromna, vendar smo se navzoči ob temperamentni in zelo kvalitetni razlagi veliko naučili. Prepričali smo se, da je osveževanje tovrstnega znanja zelo potrebno, saj z leti marsikaj, česar smo se že naučili, pozabimo, nekatere stvari v postopkih oživljanja pa so se tudi spremenile. Predavateljica je večkrat poudarila, da prva pomoč v takih primerih rešuje življenja in da je pomembno pristopiti in pomagati. Največja napaka je ostati ob strani, saj se to lahko za sočloveka, ki potrebuje našo pomoč, lahko tragično konča. Posebej poučna je bila praktična vadba na posebnih lutkah, kjer smo spoznali tudi razliko med oživljanjem dojenčka, otroka in odraslega. Po nekajkratni praktični ponovitvi bistvenih korakov, to je preverjanje zavesti, klicanju mimoidočih na pomoč, odpiranju dihalne poti, preverjanju dihanja, klicanju strokovne pomoči na 112 ter zunanji masaži srca in umetnem dihanju, smo se prepričali, da bi to zmogli tudi v primeru resnične potrebe. Predavateljica je zelo nazorno odgovorila tudi na naša vprašanja o odstranjevanju tujkov iz dihalnih poti in položaju nezavestnega na boku. Po njeni demonstraciji smo to tudi poskusili in na koncu ugotovili, da bi bilo potrebno osvežiti tudi znanje prve pomoči v drugih primerih (rane, zlomi, udarcih). Za podarjeno predavanje in demonstracijo se je predsednica domačega odbora Ženske zveze Zinka Meden predavateljici lepo zahvalila, gostja pa je obljubila, da lahko v poletnih mesecih za Žensko zvezo v Lukovici pripravi tudi predavanje in praktični prikaz z vajami za druge vrste prve pomoči. Udeleženci smo na koncu soglašali, da je bilo druženje zelo prijetno in tudi koristno in da bomo s podobnimi srečanji regijskega odbora ob različnih vsebinah vztrajali. V marcu načrtujemo kulturno obarvan sprehod po Ljubljani z ogledom etnografskega muzeja. ©080 22 36 Opravičujemo se Društvu upokojencev Lukovica, ker je pri oblikovanju januarske številke Rokovnjača izpadlo njihovo obvestilo. Ir Image ia kpic îimo in pmiad w w hp.com me rce. si Ob slovenskem kulturnem prazniku NSi za več domoljubja V Novi Sloveniji menimo, da je imela slovenska kultura najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju slovenske narodne zavesti, zato se zavzemamo, da bi v šolah več pozornosti namenili domoljubju, domoljubni književnosti in tudi poučevanju novejše slovenske zgodovine. Ugotavljamo, da prav novejša slovenska zgodovina pride na vrsto ob koncu učnih načrtov oziroma programov. Posledično mladi zelo malo vedo o času slovenskega osamosvajanja, ki pa je najpomembnejši trenutek v slovenski zgodovini. Želimo si, da minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič bolj prisluhne in naredi vse, da bo tema o slovenski osamosvojitvi prišla na vrsto pred koncem šolskega leta. V sedanjem času sta slovenski jezik in slovenska kultura znova v večji nevarnosti, da se podredita tokovom globalizacije. I feel Slovenia za nas pomeni M.Si Nom sioueniîa «sjmtfmm » »Radi imamo Slovenijo«. Nova Slovenija želi spodbuditi vse Slovenke in Slovence, da bi prav domoljubju in vzgoji za domoljubje namenili več pozornosti v izobraževanju in pa tudi v javnem življenju. Pouk slovenskega jezika in književnosti mora biti za učence in dijake spodbuden. V Novi Sloveniji se zavzemamo ZA domoljubje in smo PROTI nacionalizmu. Nova Slovenija podpira! 4® ^ '"'brez alkohola ^a vec pn{vegí4 veselja www.brezalkohola.si Zimska »cvetka« na javnem parkirišču ob občinski zgradbi Že mora biti tako, pa verjetno ne bi smelo biti. Povedano drugače - dober gospodar tega ne bi dovolil. Da pa pisanje dobi vsebino in boljšo predstavo, pojdimo po vrsti. Smo v volilnem letu, »letu obljub« in verjetno se bo naredilo vse in še tisto, kar sploh še ni obljubljeno. Bi pa bilo prav, da se ne obljublja, ampak tudi kaj stori. Na zadnji občinski seji je bil med drugim v obravnavi predlog proračuna. Vsi moramo imeti na papirjih vse lepo »pošlihtano«, saj tako nalaga zakon, kako je pa v resnici, pa ne zanima nikogar. Obravnaval se je tudi predlog povišanja plačila medobčinske redarske službe ki ima sedež v Trzinu in iz pogodbenih obveznosti pokriva tudi našo občino. Za svoje »delo« jim bo lokalna občina plačala po predlogu (upam, da se tisti, ki to berejo ter tudi odločajo, malo zamislijo) okoli 36.000 evrov. Ali je številka dokončna, bo pokazal čas in razprava po delovnih telesih ter končno odločanje občinskega sveta. Mali uporabniki se pa borimo, da iztržimo za svoj kraj kak evro. Če kaj dobimo, smo lahko zelo ponosni, da kaj dobimo, je včasih potrebno reči tudi kaj »na trdo«, ampak pustimo to. V tem letu bo narejeno vse. Zapuščen in zasnežen avtomobil na dan 12. februarja 2010 pred občinsko stavbo bo pa še kar stal in po učinkovitosti odgovornih bo odstranitev verjetno izvedena na stroške proračuna. Ta avtomobil ni parkiran (po debelini snežne odeje) samo dva dni, ampak od predhodnega sneženja. Nihče se nič ne vpraša, nikogar nič ne zanima, medobčinska redarska služba pa »veselo in kvalitetno« opravlja svojo službo, za katero bo ustrezno nagrajena. Da ne bo pomote: avtomobil je nevozen in pravilno parkiran na parkirišču ob kulturnem domu. Ob avtomobilu so parkirana vozila uslužbencev občine, ki opravljajo svoje delo. Slika je morda slabše kvalitete, saj je posneta z mobitelom. Za ta denar bi se verjetno dalo pokrpati kako luknjo več oziroma storiti vsaj to, da bi bil kršitelj izsleden in ustrezno sankcioniran - za to obstajajo vzvodi. Upam, da bo avtomobil odstranjen vsaj do izdaje naslednje številke občinskega časopisa, če ne, je to sramota občine in medobčinske redarske službe še večja. Pravilno pakiran nevozen avtomobil na javnem parkirišču ob občinski stavbi štefan Pavlic Napadalni pes na pohodu Že dalj časa se sprehaja napadalni pes lastnika Janeza Cerarja iz Šentvida po KS Prevoje, zaide tudi proti Lukovici. Napada, skače v ljudi na cesti ali pa celo pri domovih prestrašenih. Starši se bojijo za svoje otroke, zato jih prihajajo čakat k šolskemu avtobusu. Po znanih podatkih so napadeni: Jože Kepic, Antonija Hribar, Janez Klopčič, Janja Zupan, Tatjana Cerar, Sigi Kveder, Rudi Vo-glar, župnik iz Vrhpolj, Marija Dolinar, ^ Ugotavljamo, da je bilo napadenih še več ljudi, zato vas naprošam, pokažite svojo vest in oddaje pisno vaše ime, podatek o ogroženosti v predal KS Prevoje. Ne bodite plašni in ne tajite skoka ali napada psa na vas. Pri iskanju napadenih sem doživel tudi zanikanje, ne vem čemu in zakaj, to je Kati Volkar pri trgovini. Lastniki psov, zamislite se, kako živijo in kaj ter kje ogrožajo okoliške prebivalce vaši ljubljenčki. Kaj vam je storiti, poslušajte po TV in radiu, morate pa se o tem podučiti sami, v primeru napada se obrnite na policijo: 113. Rudi Yoglar, Prevoje, Rožna ulica 2 8. februar - Prešernov dan Ko takole sedim, v hvala Bogu polni dvorani kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici in čakam, da se prične osrednja občinska proslava na kulturni praznik, mi pogled bega po navzočih v dvorani. djd Poleg eminenc, kamor spada župan, je dvorana polna znanih in neznanih obrazov, ki so prišli prisluhniti Ivanu Sivcu in ansamblu Tonija Verderberja. Zaman iščem znani obraz, ki ga ob kulturnem dnevu večkrat ozrem v dnevnem časopisju na televiziji in drugod. Vidim urednico Rokovnjača in žalosten pogled Janka Kersnika, ki strmi v vrata, kdaj bo prišel, a do konca prireditve ga ni. Zanimiva predstavitev, tako našega velikega, če ne največjega slovenskega pesnika, kakor nastanka pesmi, ki jih je igral in pel ansambel, je bila s strani Ivan Sivca podana preprosto in vendar podkrepljena z dejstvi, ki jih v novejšem času na vseh področjih ne uporabljamo ravno pogosto, vseeno ni privabila na plan osebe, zaradi katere smo se zbrali. Vas zanima, kaj sem pogrešal celo prireditev? Če že ni denarja za ikebano, bi pa vsaj sliko osebe, zaradi katere imamo, če ne drugega vsaj prost dan, da o njegovem prispevku h kulturi ne izgubljam besed in bi si ravno zaradi tega deleža zaslužil malce več. Kako že gre tista v eni naši priljubljeni pripovedki: Minister Gregor pa nič! In več sreče prihodnjič, dragi France Prešeren, pa ne zameri jim preveč. TEHNIČNI PREGLEDI • ZAVAROVANJE VOZIL • TEL: 01/562 18 13 DOMŽALE www.honda-as.com lOC TRZIN delovni řas: pon-pet od 6:00 do 19:30 sobota 07; 00 do 12:00 Skozi vse življenje boriti se je znala, v tihem zimskem dnevu mirno je zaspala. Luč življenja je ugasnila, a v naših srcih tiha, skrita bolečina je ostala. K SPOMIN 2. februarja je minilo leto dni odkar je sklenila zemeljsko pot naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Marija Podbevšek rojena Omahna, Kmečeva Mici iz Sp. Prapreč Hvala vsem, ki se je spominjate in molite zanjo. Vsem, ki z lepo mislijo tiho postojite ob njenem grobu, ji nosite cvetje ali prižigate svečke iskrena hvala. Njeni najbližji wëm\ AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI Vaška pot 38a, Radomlje Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00 telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 tittp://veterlna-noe.net Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE d.o.o. Kajuhova 15 1235 Radomlje □ 5 1/3 13-dgb www.klane.si POGREBNE STORITVE VRBANCIC Gsm: 041 611 491, Tel.: 01 729 36 24 H» Ob boleči izgubi vaših najdražjih, _ smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe A IJ^^/ in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto. www.pogrebne-storitve-vrbancic.si, e-mail: andrej-dob@volja.net NIZEK DANSKI OTOK V MALEM BELTU (iz črk SLA) m UREJEVALKA IZLOŽB DEJSTVO. DAJE KAJ POKRITO MUSLIMANSKO POKRIVALO avstrijska poroceval-skaagencija NEMŠKA ZNAMKAAV-TOMOBILOV TUR. HITRI SEL NA KONJU ČLOVEKZ ROLERJI MESTO V ETIOPIJI, VERSKO SREDIŠČE ETIOPSKIH KRISTJANOV NOVARRO. RAMON USLUŽBENEC. KI POBIRA DAVEK ŽIVALI. KI SO V HLEVU SEDMA ČRKA GRŠKE ABECEDE 5-4 OBDOBJE STARE GRŠKE IN RIMSKE KULTURE ZELO BLEDO RDEČE VINO MEDN. OZNAKA ZA TUNIZIJO SL. IGRALKA REČNI BOG V GR. MIT. GLAVNO MESTO ZVEZNE DRŽAVE GEORQIJE. ZDA m NEMŠKI NACISTIČNI VODJA (HITLER) DRSNI MOTORNI ČOLN ZA VELIKE HITROSTI KOS CELOTE OBMORSKO LETOVIŠČE V SEVERNI ITALIJI SL PISATEU (JOSIP, KEKEC] GR. MUZA UUBEZENSKE POEZIJE NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA STVAR. KI SEVSADI(v medldnl) POSEBNA. PREDPISANA PREHRANA ZA BOLNIKE GLAVNI SESTAVNI DEL LAS. NOHTOV VERDUEVA OPERA KDOR PRENOČUJE. PRENOČE-VALEC PRIDOBIVANJE KOGA ZAKAJ VZGOJA. VZREJA (redko) RAZTOPINA ZABEUENJE PERILA NEKD. IT DENAR. ENOTA NAROČILO. UKAZ ZA IZVRŠITEV ČESA LAÉNNEC. RENE LESNI PREMOG ŠTEVILO NATISNJENIH IZVODOV POŽREŠEN ČLOVEK ENOTA ZA MERJENJE GLASNOSTI ENOTNOST. SLOŽNOST OČEdiubk.) ALPSKA SMUČARSKA DISCIPLINA PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA (PAVEL) Cisto od začetka (dve besedi) MESTECE SEVERNO OD ZADRA, RIM. AENONA PANJ ZA SEKANJE ENOVALENTWI RADIKAL ALKANSKE VRSTE OGUI-KOVODIKOV VODJA USTAŠEV (PAVELIČ) VULKANSKI IZMEČEK sl alpinist (zaplotnik) ODPRTA TELESNA POŠKODBA OBČASNA INFORMATIVNA PUBLIKACIJA INDIJSKI KRAU BOGOV KEM. SIMBOL ZAAKTINIJ BRIT PEVEC (CHRIS) AM. BOKSAR (MUHAMMAD) NADLEŽNA ŽUŽELKA DOBITEK PRI TOMBOLI NEGOVOREČI PRALJUDJE TRPEŽNA TALNA OBLOGA NEZAVEST. OMOTICA POMOČ: AB OVO - čisto od začetka; AKSUM - mesto v Etiopiji; ALALI - negovoreči praljudje; DEVIN - letovišče v S Italiji; KSANTOS - rečni bog v gr. mit.; Rešitev skritega gesla pošljite na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica do 10. marca 2010. Izžrebali bomo enega nagrajenca, ki bo prejel družinsko pico Gostilne in picerije Furman. Januar - mesec verskega tiska V teh dneh, posebno še v januarju, ki je tudi mesec verskega tiska, na policah za verski tisk v župniščih ali cerkvah najdemo tudi zgibanko, ki nas vabi, da postanemo člani največje slovenske družine. djd Verski tednik Družina je, tako kakor ostali verski tisk, postavljen na stranski tir in ga v večini prebirajo starejši, ko pa njih ni, ponavadi odide tudi Družina od hiše. In vendar se vprašamo, imamo res tako malo ponosa in pameti, da mislimo, da nam bo prebiranje verskega tiska škodilo. Vendar tu ni samo Družina; svoje dodajo še druge izdaje, kamor vsekakor spada Ognjišče, v katerem najdemo branje za vse generacije. Ne smemo mimo Misijonskih obzorij, za najmlajše najdemo čudovito branje v Mavrici, ki tudi izobražuje, ministranti imajo svojo revijo Ministrant, potem so tu še različne priloge kot je Naša družina, Sončna pesem in še bi lahko našteval. V letošnjem letu, ko mineva že deset let druženja za Slomškovo bralno priznanje, se lahko tudi odrasli ne le ozremo, ampak tudi preberemo katero izmed knjig naših založb. Najstarejša med njimi, ki nas vedno navdušuje z odličnimi knjigami, z bogato vsebino in tematiko, je Mohorjeva založba. Knjige lahko najdete še na policah založb Ognjiče in Družina in le sezite po duhovnem branju in videli boste, da ni vse v ekranu. B39-187 PARTMAJI APP2 STUDIO IM APP5 v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto. AKCIJA: -11 %* na vse cene najema apartmajev OTROK DO 12. LETA na pomožnem ležišču GRATIS! NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi že od 29,37 eur/dan*! NAJEM APP5 za 5 oseb žeod 52,51 eur/dan*! Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.uilamirakul.com. *Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 8. marca 2010! dent d.0,0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo