Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con laposta. Posam^mn Üevüka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto ziutraj. Štane za ccio lew lf> L. « nollcta 8 L. « čctrtleta 4 L. 7m inozemstvo celo lcto 35 L. Na naročila brez do- poslanc naročnine se ne mortmo oziruti. Odgovcni urednik: Polde Ki'inperle. ^r B^^r WJUtKm mmJ^^^m Jl^r'mt & ^^^SmJB^' št. 7i V Gorici, v soboto 5. septembra 1 vfö VIII, ij pismo .St rnujo. OgUm iitujo po dolo- se plačaio v na .,i$t izdaja kon sorctj '-' ''t!$KE STRA2R* t isk Zadružne tiskarm v Gorici, Hive Piazzui ta št. 1H. Uprava in uredništvo ulica Mameli štev. \ — (prej Scuole). — Uvodna beseda. Kcr se iiaši uvodniki zdle otblastni- kom večkrat nevarni fri radi njih pLe- nijo in zasledu.iejo naš list, srno se odiločili, da dbmo dancs na uvodnem mestu besedo g. podprcfektu samemn. Ooriški g. podprefckt nam piše: Uvodnik včerajšnje »Goriške Stra- že« štev. 70, ki skuša braniti kulturnc in verske svoboščine liudskošolskih otrok, ščuva druzinskc očcte. naj se uprcjo proti državnim zakonom in od- redbam. V isti številki tega list a ie bit ob- javljen tudi odlomek iz nekega lazika- tekizma fašistovsklh mladinskih zvcz; s tem se omenjajo najbolj kočljiva prasanja mednarodnega značaia. Ob- iavljen Je bil tiuli v isti številki do pis iz Drcžnice, kjer so navedene na- Pačnc vcsti v očividnem namewi, da se ugled italijanske vojske zmanjša. Ker imajo ti trije navcdeni sestav- ki namen, da ščuvajo tujerodno pre- bivalstvo proti odredbam italijanskc države, da vzbudijo diplomatske za- pletljaje s prijateljskimi narodi in da zmanjšajo sloves stroge discipline, kl tako zelo odlikiije našc slavne vojake ODREJA goriški podprefekt na podlagi kr. de- kreta od 15. julija 1923. St. 3268. in od 10. julija 1924. št. 1081. ter na Podlagi pooblastiUi vzvišenega gospo- da furlanskega prefekta. NAJ ßE ZAPLENI omenjena številka »Goriške Straže«. Varnostno oblastvo naj takoi uveljavi ta odlok. Gorica, dne 2. septembra 1925. Podprefekt: Scotti. Sovenshm stapšem! Clen 4. Genillijevega šolskega zakoria doloeuje: »Pouk drugega (slo- venskega all nemškega) jeziku v dodatnih urah je OBVEZEN za drugoje- zične otroke, ce so starši all na njihovi namestniki začetkom šolskega leta juvili, da vpišejo otroka za pouk drugega jezika.« Slovenski starši! Vaša sveta dolznost je tedaj, da zahtcvate pri vpi- sovanju svojili otrok za I.. II. in 111. razred ljudske sole, da se vaši otroci poucujejo v slovenščini v dodatnih urah. Ako In ne hotel šolski voditelj (caposcuola) sprejeti prijave. nritozite se takoj pri didaktlčncm ravnatelju. Naznanite vsak slučaj tudi tajnistvu političnega društva -»EdinostU v Gorici, Via Mamcii St. 5.. če bi Vam dc- lali sltnostl pri vpisovanju slovenskih otrok za pouk slovenščine v dodat- nih urah. Prijavo za pouk slovenščine v dodatnih urah napiši na navadmm papirju takole: Alia Direzione delta scuola elementare! II firmato fa quale padre, madre, tutore e tutrice dell'alunno di classe a mente della vigente legge scolastica la dichiarazione d'inscrizione dell'as- scgnamento della lingua slovena in ore aggiunte. li 1925. Podpis To pomeni v slovenščini: Podpisani prijavlja kot oče, mati, ali pa varuh, oziroma varuhinja učenca (ko)............ ...............razreda.......................... v smislu veljavne Solskc postave ^ ^ouk slovenščlne v dodatnih urah. POZOR! Te vloge se morajo vložiti v Gorici in tudi na vseh po* deželskih šolah za otroke prvega, drugega in tretjega šolskega leta. Kaj se gocli po svetu? V soboto ob pol/ desetih dopoldnc se je slovesrio otvori'l V. liubljanski velesejem. Tako se glasijo vosti v časnikih, ki po roc a jo o tcj vclevažni gospodar- ski priroditvi v slovenski pre&tolici, v Ljubljani. 2e zadnjič smo našim bravcem pokazali na tem mestu, knko se jugoslovanska d/ržava vcidlno krep- keje razvija in postajai odločuioč čini- telj v niednarodnem ffospodarskem svetu. Neprec€nljivi naravni zakladi Jugoslavije, ki jih je treba le dvigniti in izrabiti, so najboljše jamstvo za tepe dni mlade države ob Jadranu. Vsa povojna leta se že vršiio v vseh večjih rnestih Jugoslavije vzorčni ve- lesejmi, ki so nekaki ljieiniki gospo- darskega ra^voja. Ljublianski vele- sejmi so pa še posebcj znani radi svo- je slikovitosti in izvirnosti. Primum vivere, dein philosophari. Ta latinski izrek, ki trdi. d!a je naj- Prej treba jesti, če hočeš delati, je in bo vedino v veljavi. Ta naravni zakon Je že ob zgadnjih početkih trgovstva Rnal narode, da so vodno bolj izpo- polmjevali pota in načine trgovanja in gospodarstva. Odkar se ie v člo- vcSki dnjžbi uveljavilo načelo, da ni dnr/ina ali pa zadruga zadosti, da l'streže vsem telesnim in dusevnim Potrebam svojih članov, je začela iz- ^enjava blaga, trgovina. Vmesna Plast ined proizvajalcem in kupcem, trgovci, so posebno izza prve polovi- ce sredinjega vöka vedno bolj odlo- ^a,li smer gospodarskega toka. Mo- ^očna zveza srednjevcških holand- ^kih in nemških trgovcev, Hanza, je Pošiljala svoje Iadjevjc daleč god na ^evcr v ruske zasnezene planjave po ^rngocene kožuhe Severne dSvjačine. ^o srednjeruskili veletokih so plnle tovoirne ladje v Nižni Novgorod, kjer so naJožile kože, usnjc in dragoceno soboljevinr). Prebivalstvo v tistih kra- jili je že vedelo, kdaj prideio hanze- ntski trgovci in so radii hitrciše ku-p- čije že prej počakali na trgovce na posebnih določenih krajih s svojim blagom. Na tak način so se razvili vsakoletni živahni sejmi, kier se je IX) navadU zanrenjavalo blago za blago. Navada sejinov se je us tali la vsled vedno bolj rastočih kulturnih potreb. Srodiijeveška obzidana mesta so bila kaj pripravni kraji, da so bili sejmar- ji varni pred napadi. Vsak naš očancc pa še pozna življenja polne sejine, ko je bilo žegnanje pri sari. V mo- dernem času. ko ni več treba zame- njavati blaga za blago in ie trgovec že za vsakim oglom, so se te vrste sejmi s svojo zgodovino in narodnim znacajem porazgubili. Moderna trgovina — moderni sej.ni. Na mesto njih so v prvi vrsti go- sjxidarsko zelo ra>zvite države vpelja- le takozvane vzorčne veleseime. Ti so se ustalili posebno v Nemčiji; pa tudi druge drž^ive so kmalu uvidele, kakšen pomen imajo ti vzorčni vele- sejml za povzd.igo vseh vei gospo- darskega življenja v dlržavi. Vse ev- ropske države imajo že vpeljane stal- ne vsukoletne mednarodne velesejme, kjer se sliajajo gospodarski krogi iz vseh dežel in držav. Razstavijeno blago kaže do kako visoke stopnje razvoja sc je povzpelo gospocjarstvo dotičnc države ali dežele. To je po- sebno važno radi tega, ker si no ogle- du takih razstav irstvarijo zastopniki inozemskih trgovskih dlružb in držav svojo sodbo ter se odločijo ali za te- snejš:; gospodarskc stike ali pa gre- do na dnjg vzorčni velesejem in se tarn razgledajo po čem bolišem. Na medlnarodmih vzorcnih sejmih se tudi ne kupuje iz roke v roko, temveč se bolj sklep:!jo trgovske zveze in po- godbe. V najnovejšem času, ko se vsc usnierja to na poodinc stroke, pa se že berejo lepaki, ki vabijo ne vcč na splošne vzorčno velesejme. anipak na knjižni ali kovinarski all žitni ali kak drug velesejem ene stroke. Država že vc, katera vejanjenega gospodiar- stva najbolj cvete in to predstavi tu- jim obiskovalceni in gospoidiarjem v razgled. Ljubljanski velesejmi. Letos so gospodarski krogi v Slo- veniji že petič po vojni razstavili svo- je izdelke. Leta 1921. se je prvič po- rodila misel, da tudi Slovenija poka- že do kam je prišla s svojim gospo- datstvoim. Skromen je še bil začctek. Na majhnem prostoru pod! Tivolijem so büe zgrajene. lesene lope za raz- stavljanje izdelkov. N:i prostoru jedva 25.000 kvadratnih metrov ie razsta- vi'lo 470 tvrdk svoje izdelke. Prvi s«e- jem jc posctilo 100.000 ljudi. To je bil začetek, ki je pa obetal še dobrega razvoja. Drugi semenj se je že znatno raz- sirü; tedaj je že stavilo* na oghd svo- je predltr>ete preko 700 tvrdk. Tretji in četrti sta se zopet izixjpolnila \>n po- večala. Razstave so se že udeležile tuje tvrdlt?, celo iz Rusije, Francije in Anglije. Letošmji velesöjem pa kaÄü vse pa- r.ogc gospodlaretva od polj'^delstva do najtcžjih strojnih izdelkov; celo šix)rt in zdiravstvo sta odüicno zastopana. Vsi gospod'arski listi poudariajo, da je ta ljubljanski velesejem eden naj- lx>]jšfV ce!e države. Že takoj prvi dnn so obiskali velesejem zastopniki vseh oblastev in številni diplomatski za- stopniki tujih držav. Po otvoritvi pa se je razliila že prvi in drugi dan dvaiscttisočglava nmožica liudstva po sejmišču. Od pondelika dalje pa je že na sejmišču prava slika trgova- nja; sklepajo se pogodbe, blago se ocenjuje, zavrača, ponuja, zgkišajo se pri sejmskem uradu zastopstva, vmes pa hrum in vrvenje dbanačinov in radovrjdnežev, ki jim ne uide no- bena reč. Misli ob petem mejniku slovens skega gospodarstva. Ceprav je na ljubljanskorn velesej- mu razstava ne le slovenskih izdel- kov, amipak ie udeležena vsa jugo- slovanska dr/ava in celo inozemstvo, je vendfeirle ta sejem v pirvi vrsti va- žen za nizvoj gospodarskega živJje- nja med Slovenci. Ta velesejem pa ni le mejnik, .-.mi- pak tudi kažipot za naš razvoj. Tako nekako razlaga svoje misli znani pu- blicist Fran Erjavec ob priliki otvo- ritve peitega Iju'bljanskega velesejma. Slovenski na rod je še vedno kme- tiški. Mrani ga po večini zemlja. To- da kmetijstvo je že pred voino posta- jailo vedno slabše; tnime najboljših fantov in mož so izginjale v amciris- k.iJi in westfalskih rudnikih. Naravno: saj je slov. kmctič res le »kmetič« z majhno kmetijo kakih 5 hektariev zemlje. Zato ni bilo doma dovolj de- la in ne jela. Toda danes pretresajo vesi svet gospodarske krize. Vsak tia- rod se brani tujlh priseljencev. da za- gotovi seb' kos kniha. Danes je rav- no radi tega bolj kot kdaj prej po- trebno, da se naše ljudstvo začne bolj oprijemati trgovine, obrti in indu- strije. Jedro naroda bo pnč §e ved- no naš. nepokvarjeni k.met na trdnean dömu, a za marljivi in sposobni slo- venski narod je treba še drugih po- tov. In ti so že ormemjene gospodar- ske veje. Bogata priroda nas sama zove, naj se jih oprimemo. Slovensko ljudstvo ne sme gleda- ti križem rok v prihodnjost V mar- ljivem delu rnu je zasiguran gospo- dajski, politični in nravni dvig. Vsi raziuiiniki rn vodilni Ijudje pa naj bi razširili ta klic med vse naše ljud- stvo, če hočejo res biti pravi »narodr ni vodniki«. DNEVNE VESTI. Bravcem in prijateljem. Roka pravice je zopet padla po nas. Zadnja številka našega lista je bila zaplenjena. Odlok priobčujemo. Pristavljamo le, da smo uvodnik, ki je bil letos zaplenjen, objavili ze LAN- SKO LETO dne 25. septembra. Tako smo za eno izkustvo boga- tejši: kar je bilo lahko lani dopustno, je lahko letos od sile nevarna rec. t Andrej Uršič. V torek dne 1. t. m. je ttmrl po dolgi in imični bdezni %. Andrei Uršič, župnik na Vogerskem. Pogreb se je vršil v četrtek due 3. t. m. ob deseti uri zjutraj. Duhovnim sobratom ga priporočamo v molitev. Pokojnik je bil rojtsn v Sovodnjah. Po koTičanih šolah je služlx)val naj- prvo kot kaplan v Kanalu. Potem je bil vikar v Oblokah in Orehku. Nato je prišel za župnika v Slovrenc v Brdih. Tarn ga je dbhitela svetovna vojna in mu prines'hi težko gorje. Odpelja'li so ga v notranjost države in je moral pretrpeti marsikatero brid- ko uro. Po končani vojni se ie vrnil Strati 2. »GORIŠKA STRAŽA« v Šlovremc, pa mu ni bilo dovoljano tam ostati. Leta 1921. je dobil župni- jo na Vogerskem, kjer je sedaj v 61. !etu tudi mirno v Oospodu zaspal. Mir in pokoj njegovi blagi duši! Ra.njki je bil znan šahist. O šaliu jc pisal v raznih naših revi.iah in časo- pisih ter skrbel s svojimi nalögami za »šahovski kotiček«. S svoiim delom na tec po lastni krivdi povzročil. Mini- strstvo poziva vsa ravnatelistva že- leznic, da naj diajo tozadevna navo- dila vsem železniškim zdravnikom. Zdravniki naj pri bollni^kih pregledih preiskujejo, če je bolezen v zvezi z uzivajijem ailkphola in naj to natanč- no zapišcjo v svrho poznejše uporabe. Isti predpis velja za uživanje morfija in kokaine. Slava velikemu borcu. Krški škof Srebrnič, naš solkanski rojak in Maihničev naslcdnik na bi- skupstki stolici, je izdal v »Katoličkom listn« proglas, da se zgradi Mahniču dostojen grob. Najibolje bi biilo po nje- govem mnenju, da dobi njegov pepel pokoj v samostanski cerkvi sv. Ksa- verja v Zagrebu. Tako bi se mii iz- polnila vsaj po smrti želia, ki jo je zupisal: »Ob počitnicah sein najraje se mnaknil v gozid1, d'alec proč od ljudj.« Poroka. V sredo 2. scp-teairbra se ie poročil v Avberu na Krasu dr. Jatiko Vovk z go&podično Ido De'lla Savin, hčerko znane rodbinc iz Sv. Antona pri Ko- pru. Poročil ju je nevestin stric Pipan Ivan. Bilo srečno! Dom duhovnih vaj. One 31. julija je blagosLovil ljirb- ljanski vlad.ika »dom diuliovnih vaj« \r Ljuibljani po-lcg cerkv/j Sv. Jožefa. S tem se bo misel duhovnih vaj raz- širila po vsej Sloveniji, ker čutijo vsi, da smo v teh razruva.nih povojuih razmerah potrebni obnove duha, sr- ca in volie. Neki znainienit časnikar je relvJil, da današn.ii rod pozna tisoč tujih reči, pri tem pa nima časa, da bi spoznal sam sebe. Zato pa so rav- no duhovne vaje, ki naj človdka zo- pet zbereio in mu odkrijiejo la&tno ose-bo. Vsled tega so vclika diobrota za človeštvo. A^slš^ razumništvo in vsi na Pri- morskem smo tudi potrebni duhovne obnove. Ce bodo duse ubrane, bo tudi naše zivljenie potekalo v lepi skupnosti. Zdaj se obnavliajo samo- stanske hise na Sv. Gori in na miren- skem Gradu; ali bi ob tei priliki ne bila sveta naloga cerkvenih oblastev, da bi tukaj tudi odločVa maihen koti- cek za skromen »primorski dom dtt~ hovnih vaj«? Ko je pred kratkim nase dijastvo isk'do kotiček z>i svojr verske dneve zdruzene z dnhovnimi vüjami. je mo- ralo moledovoti na vseh nragih, da je koneno dobilo prostorcek. 7m to niso te misli neumestne. ampak naj jih v to poklicani premotrijo, da ne bodo besede o duhovni obnovi le be- sede v veter. Po poti duhovne obnove. Po n.ivdušenih in v življenju kipe- čih dm eh socialnega tečaia v Sv. Križu je priredila Dijaška zveza »verske dneve« v Oorici. Ti dnevi duhovne obnove so se ze'o dbbro ob- nesü in unajmo-, da sc bodo sadovi krnalu pokazali. Za dobro stvar! Primorsko krščansko - socialno dijaštvo je razposlalo po deželi dru- go številko svojega glasila »Rast«. Ker so z izdajanjem glasila zdruzcni veliki stroski, pozivljamo in prosimo vse one, ki so prejdi »Rast«, naj po- šljejo po priloženi položnici znesek dvch lir čimprej. — Uprava »Rasti«. Umesten poziv. 2e sßdmo leto teče od kar ie pone- hala svetovna morija. Posicdica voj- slänih razdejanj se po drugih deželah skoro nič več ne poznajo. Le na naši bedmi in opiistošeni zenilii še občuti- mo vso grozoto vojne. Dan za dnem 1 ereš v časnikih o nesrečah vsled preostaiega vejnega streliva zlasti v frontnem pasu. Da ta žalostna noro- čila, ki še vzbujajo v ljudstvu stud in gnjus nad človesko besnostio v sve- tovni vojni prenehajo, ijoziva vojaš- ki urad za pobiranjo vojnega mate- riala (Sottouficio Raccolta. Materiali e Munizioni di Oorizia), naj se na- zn-inijo vsa nahajališča vojnega ma- tcriala omenjenemu uradu. Učitelj- stvo, duhovščina, listi, županstva, uglcdne osebe, naj javijo, kie se na- hajajo šc pol.ua streliva bivših armad, p.li orožnikom ali finančni straži ali drugim javnim oblastvom ali pa kar naravnost na urad: Ta bo potem1 po- skrbel, da se neviarno raz&trellvo oid'- strani in vniči. Gospodmjski tečaj v zavodu šolskih sester de Notre Da- ine v 'I'rnovem pri II. Bistrici se bo otvoriJ z noviin Solskirn letoan tudi le- tos. Sprejcmale se bodb deklice, ki so dovršile 16. leto. PoučevaJe se bodo teo-reticnio in praktično v go&potlinj- stvri, živilstvu. zdraivstvu. kmctij- stvu, vrtnarstvu, živinoreii kokošje- reji, šivanju, ročnih delili, likanju, ku- hanjti, italijanščini in knjigovodstvu. Oojenke plačajo mesečno 150 lir. Starši, ki želijo, da bi se njihove hcer'ke izot>razile v razumnem go- spo*dJTijs.tvii v zavodu, naj se zglasijo pismeno a.li ustmeno že meseca sep- tembra. Telovadni nastop na Slapu pri Vipavi. 0 telovadnem nastopu zadnjo ne- deljo na Slaipn pri Vipavi. ki ,se je obnesel n^pričaikovano sijaino, smo prejeli dlaljše poročilo, ki ga pa danes radi pomanjka.nja prostora in radi neprilik, ki so v zvezi z \rs,aJco za- plcmbo, ne moremo priobčiti. Prosi- ino nekoliko potrpljenja do prihod- njič. Naj povemo samo, da so bili te- lovadni nastopi vseh skupin izred.no lepi in tehnieno prav dobro izvajani. Tuidfi ognwnna udteležba iz cele zgor- n.ie Vipavske doline — zbralo se je O'krog 700 gledalcev — jis slavnöst zelo povzdignila. Koncert »Učiteljskega zbora« v Solkanu. V nedeljo 6. t. m. se bo vršil v Sol- kann konciert učiteljskega zbora. pn kčiterem nastopijo vsi člani pevci in pcvke. Spored: Lajovic: Bolest ko- vač, Lan, Ples kralja Matjaža, Po- mladini spev, Kroparji. E. Adamič: Molitcv pastirčkov, Belokranjske svatovske, Kaj pa delajo ptički, Po vodi plava, Pojdiem na Hrvatsko, Mlad junak. V. 2ga.nc: Dil-dil-duda, Cin can cvrgudan. St. Mokranjac: Kozar, X. mkovet (Biljana). — Cene običajne. Vsem ljubiteljem lepe pe- smi priporočamo, da se koncerta vdeležijo. * ¦ * Pevovodja prof. Kumar bo v nedeljo zopet nastopil s svojim zborom. Vne- ina nčit. zbora, da razširja urnet- nost po vsej naši zemlji je nadvse plernenita. Upa-mo, da bo občinstvo s svojim obiskom tudi pokazalo. kako ume ceniti trud pevovodje in peveev. Prav čudno se pa bere na vabilih, da zbor učiteljske zveze nastopa poti. imenom »mladinskega krožka« v Solkanu. Menimo, d'a velika organi- zaeija- se ne odreže prav taktno, če koncertira pod imenom majhnega krožka, ki yc obenem še nekam stran- karsko navdahnjen. To organizator- jem, ne zbom (!), v premislek. Pomorske vaje in opozieija. Pred kratkim so se vršite okrog Sicilije velikauske vaje italijanske mornarice. Kot poročevalci so bili povabljeni tudi uredniki raznih listov, le opozicionalni časnikarii so bili za- vrnjeni, čcš, da ni na italijanskih Ipidjah mesta za one, ki so še pred kratkim razkrajali armado. Lepega dne bomo pa se brali, da kdor je v opozieiji, ni več čistokrven ItaJijan. Članom »Mladike«! Odbor prosvetnega društva »Mla- dika« vabi tem potom vse svoje Cla- ne in. članice, tudi neizvršujoče, naj se osebno javijo prihoduijo nedeljo in na praznik od pol e naj stilt do pol- dne pri društveneni blagajniku v dru- štvenih prostorih v svrho natančne- ga pregledia čLanstva. Kdor se ne mo- re javiti OiSiebno, naj se po dapisnici. Merosodni urad daje v ved'nost, da je na podllagi ob- stoječih narcdb strogo prepovedauo nibiti v trgovanju sode, ki jih ne bi poprej preizikusil omenjeni urad in ki ne bi imeli potrebnega žiga. Kdor se ne bi po terni ravnal. bo na- znanjen oblastvoni in ho kaznovan. Sode pregleduje in žigosa merosodni urad v Oorici vsak delavnik. Vzhod vstaja. Na Kitajs'kein je izbruihnjla stavka vsch poštnih uradnikov. To mezdno gibanje pa ima tudi svoje politično ozadie. Stavkujoči uradniki zahtwa- jo namrec poJeg zvišanja svojih plac tudi, da se odpustijo vsi uradmiki, ki iiiso Kitajci! Žalostna obletnica. 1. septembra točno o-poldine je ob- jela glavnp mesto Japonske Tokio grobna tišina za 2 minuti. S tem mol- kom so obhajali prebivalci Tokia grozno obletnico strahovitega potre- sa, ki je pred dvema letoma vničil najbolj cvetoče japonske pokrajine in pokopal v ruševiiiah in plamenih 67 tisoč ljudi. Dežela poslancev in ministrov. V Nemčiji so vse nekdanje samo- stojne dežele, ki so tvorile nemško državo, ohranile svoja ministrstva in svoje zbornice. Tako se danes Nenici lahko ponašajo, da imajo menda iz- med vseh držav na svetu oni najveČ miTiistrov in poslancev. Sledmjih je nič manj kot 2700, ministrov pa preko sto. Ministri so pa drag »spas« za d'avkoplacevake: Nesrečniki. L. 1923. se je umorilo v Nemčiji 13.288 ljuldli. Bežali so pred nesrečo v smrt. Najglasnejša priča današnje brezverske družbe. Stavka posebne vrste. Danes živimo v dobi saimih stavk, Prav svoje vrste je pa stavka, ki so jo začeli berači v poljskem mestu Lodzu. Mestni svet je naimreč prepo- vedal heračenje in obljubil beračem podporo. T\ so pa odbili ta pred log in proglasili stavko, Ce bodo s tem pri- silili svoje »d'elodajalce«, da jim zvi- šajo »mezde«, je pa dJruga reč. Pristojnost jugoslovenskih konzulatov v Italiji. Jugoslovensko zunarije ministrstvo je izvršilo sledečo razdielitev pristoj- nosti jugosl. konzulatov v Italiji: Kon- zulat v Milanu ima pokrajine: Pije- rriont, Lonibardijo, Emilijo in Liguri- jo. — Konzulatu v Trstu so podreje- ne vse tri Benccije in Istra. — Kon- zulat na Rcki obsega reško ozcmlje in otoke v Kvarnerju. — Konzulat v Zadru ima zadarsko oblast. — Kon- zulatu v Barijti so podrejene provin- ce: Kalabrija in otok Sicilija. — Po- slauištvo v Rimu, ki ga v kratkern zameni novoustanovljcn konzulat, ob- sega pokrajine: Toskana, Umbrija, Abrucci in Kampanija. Valuta. Dne 3. septembra si dobil : za 100 franc, frankov 117 75 do U960 Lir za 100 belg. frankov 120.— do 122.— Lir za 100 švic. frankov 478.- do 483.- Lir za 100 češ.-slov. kron 78.75 do 79.50 Lir za 1 zlato marko 6.30 do 640 Lir za 100 dinarjev 44-40 do 44 75 Lir za 1 Sterling 129 20 do 129.50 Lir za 1 dolar 24.90 do 25.10 Lir Novci po 20 frankov 95.- do 100.— Lir za 100 avst. kron 0.0350 do 0.0360 Lir Beneške obligacije. Dne 3. septembra: Srednji kurs L. 71 90,v Trstu 72.25; v Milanu 73.—, v Rimu 72 25 L. Pozor! Naša zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzelfini St. 2 I nadstropje. Sirite ,Goriško Stražoi Priloga „Goriške Straže" §t. 71 »OORISKA STRAŽA< Stran 3. Smrt generala črnih srajc. V nedeljo ponoči je umrl v Rimu Eeneral Asklepij OandoJfo. vrhovni Poveljnik fašistovske milice. V sve- tovni vojni se js zelo odlikoval na Krasu in si priboril celo v.rsto odliko- vanj. Mussolini mil 'bo težko našel vrednega nasLed'nika. Ponižnost je lepa reč. Svojemu povelju o izgonu bivšega Pravdnega ministra Oviglia iz snopa je vrliovni tajnik priložil še posebno ^bjasnilo. V njem pove tuidi tole, da bo takoj odložil svoje mesto. če se bo zdela njegova politika zgrcšena; pri teni pa ne bo igral nikakega usko- štva. Tako trdi ponižni Farinacci. Čc bi ixi šlo za res, bi najbrže pa malo drugače rekel: Čudežna ozdravljenja. V Lurdu si; še vedno dogajajo čudež- na ozdravljenja, ki jih mara.io znan- stveno in uradino potrditi kot taka. Pred 14. dnevi so priredili Francozi svoje običajno narodno romanie k lurski votlini. S soboj so imeli tudi neozdravljivo boine, ki so iili razni zdlravniki z nied'icinskih fakultet pre- ie prciska.11. 251etna gospodična Lui- sa Bapt in gospodična Teresa Ju- bard sta na mah ozdraveli. Zdravni- ška komisija, v njej so tudi brezverci, je potrdiila, da nista mogli nairavnim Potom ozdraveti. Šolski zavod de Notre Dame v Trnovem pri II. Bistrici. V Trnovem pri II. Bistrici deluje že več let zavod solskih sester de Notre pame. Gojeiike si pridobijo potrcbno izo'brazbo za dom; izučijo se toliko, da lahko vodijo staršem-podjatnikom pisarniške posle, da dobijo službc po pisarnali ali pa da nadialjujcio študije na učiteljišču äli trgovski šoli. Zavod je vzoren v zdravštvenih in vzgojnih ozirih in je razmöroma zelo do ceni, lako da je tuidii nejinovitirn starsem mogoče vzdrževati hčerke v zavodu. Velika važnost se polaga na nravno vzgojo gojenk. Sola ima oscm popol- nih razredov. Deklice, ki bodo obi- skovale višje tri razrcde. se bodo ob- enem pripravljale za državni izpit čez koniplemcntamo solo in nižji te- čaj učiteljišča. Italijanščina se pou- čuje kot prcdmet vsak dan. pa tudi kot učni joziik pri nekaterih drugih prcdmctili. V posebnih urah se pou- čujejo gojenke na željo staršev tudi v nemščini, francoščini, glasovirju, goslih, strojcpisjn in stenoigrafiji. De- klice, ki boidb ho tele polagati izpit čez nižji tecaj učiteljišča, se bodo pouče- vale tudi v latinščini. Sola bo tedaj odgovarjala po prejemnosti in ucnieim načrtu novi šolski reformi. tako da se bodo gojenke pripravljale za jevne služibe; izobraževale se bodo pa tudi za boljše družinske razmere. Natanč- ncjsa pojasnila daje vodstvo zavoda. Starši, ki nameravajo poslati hčerke v zavod, naj .se cLmprej oglasijo, ker s 1. oktobrom bo začel redni šolski pouk. Gospodarski boj. Pred časom smo pisali o orjaškem boju med delavskimi množicami in delodajalci, ki se bliža z naglimi ko- raki. Mczdno gibanje je že objelo v vüliki nieri Severno Amcriko. Rudar- ji so zahtevali povišanje mezd! za 10 odstotkov. Ker so kapitalistične dru- žb2: to odklonile, je stopilo v stavko okrog 160.000 rudarjev. GOSPODARSTVO. V znanje prizadetim vo.inim oškodovancem. Finančna intciulanca posilia vojniin oškodicjvanccm pisma, v katerih jiin iavija, da jim je bila likvidirana voj- na od'skodiiiina n. pr. v znesku lir 97.832.95 in da so jim bili neopravi- teno preplačani predujmi n. pr. od kredätnega zavoda v Benetkah za n. Pr. lir 41.265.60. Nato pozivl a finanč- na intendanca vojnega oskodovanca, da plača preplačani znesek zavodu, ^i je prodlujm izplačal. V tajnistvu se je do danes zg'lasilo' ^-ist vojnih oškodovancev. V tell slu- cajih znašajo preplačani predlujmi lir 41.265.60, lir 30.997.50, lir 21.192.10, 'ir 40.102.65, lir 30.529.90, in lir 22.000. Vidimo, da gre za naravnost groz- •ie zneske. Takih slučajev je mnogo, posebno na Krasu in povsod tain, kjer je obnavljala hiše in druga po- slopja znana zadruga »Čerg«. Po- trobna bo v vseh teh slucajih vstrajna in cnergična alkcija, da se prizadetim vojnim oškodovancem reši, kar se spioli rešiti da. Kmetsko-delavska zvoza v Qorici bo storila vse. kar je niogoče: storiti v korist nesrecni'li vojnih oškodovaticev. Naprosila bo poslanca Besednjaka, da bo posredo- val glödb vseh prizadetih vojnih oškodovancev pri Kreditnem zavodu v Benetkah in pri merodainih mini- st rskih v Rimu. Da bo delo urejeno, vabimo vse pri- zadete vojne oškodovance. ki so že dobili tozadevna sporočila od finanč- lic intendance, da se čimprei javijo v tajnistvu K. D.Z. Via Mamdi 5. S seboj naj prinesajo pismo, ki so ga dobili od finančne Lntendlanee. Ravno tako naj se javi v tajnistvu vsak vojni oškodovanec, ko dobi od finančne intendance omenjeno pismo. Tctjništvo K. D. Z. v Gorici. Nov plevel. Po bovske-m in tolminskem okraiu se je razpasla nova vrsta plevela, ki del a našim poljedelcem hude pregla- vioj, Kot smo se v naglici poučili imenujejo ljudje to novo ljuliko, ki je zašla med dobro setcv »Toinažin«. I me je nastalo po nekem posestniku v Ladrih, na cigar polju se je ta ple- vel najprvo pojavil. V znanstvenem svetu pa je bolj znan pod imenorn »amerikan.ski rogovilček« tcr ga opi- sujejo že Mohorjeve »Skodljive rast- line«. Tu se here, da je ta plevel bil pred Let! huda nadloga zlasti v Nem- čiji. Opustošil in zatrl je rodovitna poljii kot roji kobilic ali huda s^iša. Zato mu je treba še ob uri priti v okom. Urednik »Gospodarsksga list a« je za to nevarnost že izvedel in bo tega nevarnega škodljivca natan- čnioj® opisal v prihodnji številki nase- ga gospodarskega glasila. Menda se bodo tudi pri oblastvih naredili potrebni koraki, da se naš že itak d'rugace hudo prizadcti kmctič ubrani vsaj tega sovraznika. Za povzdigo našega sadjarstva. Due 27. avgusta se je sestal v pro- storih Trgovske zbornice odbor za povzdigo goriškega sadjarstva. Pri sestanku so bili navzoči odilični ajp>- kovnjaki na polju kmetijskih ^ed, ined tcmi tudi urednik našega »Oo- spodarsikega lista«, g. ing. Rustja. Dr. VaJlig, odborovni tajnik je po- dal izčrpno poročiloi o doscdanjem delu za prospeh sadjereje, te vedno bolj važne veje našega gospodarstva. Poročal jie tudi o zelo doibro uspelem izletu riaših sadjarjev v Massaloim- bardo, Imoli in Cesani. Ob zaključku seje je odbor določil za letošnjo je- sen posebne nagraide timnim sadje- rejecm. Ravnotako bo tudi skušal raz- deliti našim sadjarjem mladike' po nizkih cenah. Vse to se bo še natan- čneje objavilo. Kaj je novega na deželi? Št. Peter pri Gorici. Naš občmski koimisar, znani vitez Oallicusig, je odstopil. Ali prostwolj- no ali ncprostovoljno', o tern danes ne bomo govorili. Naj povemo samo, da k s svojirn komisarjenjem spravil o'b- čino v težke dolgove in povzročil splosno nezadovoljiiost. Njegovo ded- scino je prevzel g. pol. nadkomisar Diaz v Qorici, ki je biL v tordk 2. t. m. imenovan za občinskega komi- sarja. Upanio, da se bo g. nadkomi- sar resno zavzel za našo občino in napravil red, ki ga že dolgo ča&a po- grešamo. Ureditev občinskega pre- inozenja in nove volitve sta dve za- devi, ki nujno klioeta po rešitvi. Gabrije pri Mirnu. Slov. izobr. dni'stvo »Skala« v Oa- briiah pri Mirnu priredi v nedeljo due 6. t. m. na dvorišcu g. Marušiča (pri Bajti) veliko vrtno veselico. Na spo- redii je trodejamka »Rodoljul) iz A- merike«, dieklamacija, kuplet, razne pevskc točke, srečolov ter šaliiva po- šta. Med odmori svira »Qodbeni krožek«. Začcitek točno o*b treh. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Solkan. Preteklo nedeljo dine 31. avgusta smo v Solkanu po do'lgem času plesa- li. Priredili so ta pies mlečnozobni fantiči, (ki bi spadali po staroni obi- čaju v postelj že ob 8. zvcčer), a zal med njimi tudi priletni družiiiski oče- tje pomešani s snoparji. SodeJovali so pri tej .slavnosti tudi bivši komu- nistični župan in bivši prodsednik ko- munističnega »Ljudiskega odra«. Vspch plesa je bil ta, da je dbplačal vsak, ki je držal »Bal« Lir 130.—. Potem pa le tarnajte o mizeriji, saj vam ne bode v bodoče nikdo več verjel, kajti če imate v enem večeru za pies nad L 1.300.—, potem je to pač znamenje blagostanja, ne pa mi- zerije. Kaj pravijo k temu resni in značajni komum'sti? Lokavec. (Zohvolti.) Šol. vodstvo se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so na kate- rikoli način pripomogli, da ie šolska prireditiev v nedeljo 23. t. m. tako dobro vspela. — Posebno zahvalo izreka podpisano vod/stvo g. Artt. Kompara za brezplačno prepustitev veseldčnega prostora, 'lesnim trgov- cern gg. Petru Hmelaku, Fr. Hmela- ku in Josipu Kovaču za izposojene desfkie in trame; gg. Mirkotu Kompa- ra in Jankotu Vid'marju za res po- žrtvovalno pomoč pri postavljanju odra, gč. gojenkam gospodinjske-na- dialjevalne sole za soddoviaaie in g. Poistl-nu za njegovo pomoč. Na vstopnini so preplačali gg.: Andrcj Slokar 24 L; Poistl 15 L; Cernigoj Mcnrik 7 L; Hermiiiia Kompara 5 L; Ajdovci gg.: Vuga, Juras, Bras, Čer- melj po 5 L; Žigon A. 1 L: za kar jim izreka podpisano sol. vodstvo najlepšo zahvalo. Šol. vodstvo. Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. V obcinah Drcžnica in Livek od- 1-rodalo se is nckaj tisoč gld. zaklad1- Jiega posestva brez pogodeb, brez ra- cunov in pogubila se je večina izku- Pička in zadeva je stara 25 let. Računi °bčmc Št. Viška gora ležali so nere- J&ni od 1. 1880 do 1894. V davčni ob- ^ini Otalež pnšcalo se je naraščaj le- fa in leta primanjkljaj in se mora da- l«cs plačati okoli 2000 gld. iz zaklad- "ega premoženja, kcr dežclno knjigo- yodstvo in dczclni odbor ni opazil, d:i ^'Upanstvo ne pobira davščin po § 70 °bčinskega reda:. Račun občine Avče ^a 1. 1873 in 74 rcšil se je srcčno po 'eti 1897. Ze iz pocetka bilo je očitno, da se je o,ndi ix)iicvcrjalo in dezelni urad ie ^hko takoj in z resnobo lahko do- ^rnal, dočin jo letos cez 24 let manjka- !° spornina in dokazil zadeti krivea jJi dciti zadoščenjc javneinu mnenju. '^rii'/ina Fa'.etic v občini Ajbi še da- nps čaka nad 20 let, rcšitve računov j%'šega nje glavarja in župana ob- ?ine. Urejcvali so se toliko cas'i, da Je zinanjkalo spisov! Občina Kai pre- ^iujala se je po prosto volji s sosed- "o obči-no Lokovec in si vknjižila/ v nepremakljivo zakladno premoženje slednje občine zvršilno pravico za 88 gld1. in 1 gld. Banjščica Sv. Duiia pravdala se je brezskrbno in ima se vršiti zvršilna cenitcv občinskega ne- premakljivega premoženja. Za obcino Kojsko je potrjeval deželni odbor od leta do leta račune, dokler mso ob- čanje saini priäli na to, da manjka iz njih 1200 gld. Občinski pašniki v ob- čiiii Dcvin so pr.dšli v zasebno posesit. V občini Slivno se je prodalo sveta na javni zvršilni dražbi, radi doilžnih 3 gld. in so narasli dotični zvršilni stroški naidi 100 gld. Mrzke. mrtve številke kriče in očita.io deželnemu odboru in zboru preglasno, da ne vr- šita svoje dolžnosti, da zastopiiki obeli narodlnosti nimajo vesti, ako pu- ščajo, da gre deželna uprava še dalje po taki poti. Dežclna odbornika itali- janske naroduosti ne znata. nečeta jo irübiti, varujoč prevliado italiianščine v dužeinem odboru. Odikazane so jim kot poiscbcn dclokrog vse zdravstve- ne, šolske, gospodarske zadeve in de- z'elni zavodu, sploh vse, kjer se kaže avtoriteta in ugled dcžele na zunaj. T.a ugled seveda ima italijanski nim- bus. Občevanje notri s slovenskiini ("bčinami in vlagatelji se vrsi potom prelaganja, tako1 da zgublja eden naj- bolj zmožnih deželniih uradnikov sko- ro ves svoj čas s prevajanjem sloven- skih vlog na italijanski jezik in ita- janskih rešil na slovenski jezik. De- želnega tajnika-pravnika se neče na~ mestiti, ker bi bil vsled nedružljivosti, neodstopljivosti italjjanskega življa ncmogoč tajnik slovcnske narodno- sti. Slovenščine se iz zaničevanja in preziranja Italijan ne tiči in ako se je za svojo osebnoi korist izuči in rabi proti neukeimi kinetu za izkorišča.nje, neče se je uporabljati javno. Tajnik italijanskc narodnosti je torej nemo- goč. Da pa ni treba nastavljati tajni- ka slovenske narodnosti, ne imenuje sie ga in prepušca propadlatiju gospo- darske oibčinske razmere 100 občin. Tako daleč se tira italijanska narod- tia brezobzirnost. Tako mehko je slo- vensko zastopništvo in ne dvigne pe- st i inv se osvobodi takega hlapecva- nja. Žcli se staviti nebivanje deželne- ga tajnika na rovaš štedljivosti. No, naj se še pove, da ss njega eel a pla- ča vsako leto potroši za nagrade de- žclnim iiradlnikoni, dnevničariem in slugam za dela, katera so po svoj em poslu že itak dolžni izvrševati. Mnogo deželnih uradnikov je ne- zmožnih slovenščine in to pri uradu dežele, ki ima pod se»boi 100 sloven- skih in 38 italijanskih občin. Uradne knjige, zapisniki, vsa notranie poslo- vanjc je izkljtičiio laško in slovensJca stranka brez kazača in tolmača ne more sama pregledati niti ene urad- lic knjige. In ker ni tajnika-pravnika, ni torej osebe zaupanja pri deželnem uradu, slovcnska stranka nima koga, da bi jo istinito poučil. Take so raz- mere v dežclnem uradJu. katereimu stoji na čelu deželni glavar, ki bi morali biti najbolj svest gcsla »itisti- tia fundlamentum regnorum« »viri- bus unitis«. Slovenske stranke so vcč ali manj po narisanem sistemu brez- pravne, ker ni skrbljeno za to, dia se za njih pouk skrbi. Dczelnia dloklade kronovine Gori- sko-Oradiščanske so res nainižj,e ta- kraj Litve. So najnižje, ker ie vse bre- me za skupne zadeve prevaljeno na občine in na izravni davek okrajev. Pobiranje deželnih dokladi se vrši vedno pa enem načinii in ni misliti na zboljšaTije, dokler manjka sposobnih (iSij'b pri deželnem uradu, ki bi se te- meljito bavile s tern vprašanjem. Do- klade k potrosnini vina in mesa pobi- rajo se istocasno z erarično potnxsni- no, potrošnino za drobno tooeuje žganja in piva potom zakupa. Dasi so druge kronovine in posebno sosedna kranjska z uspehom prevzeb pobira- nje takiih dbklad v lastno upravo, pri opisanih razmerah v deželnein odbo- ru ni misliti, da se pride skoro do boljšega izkoriščanja te vrste deždne davščine. Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Avče (Poziv). Podpisani predsednik izobraževal- nega društva v Avčah pozivam dotič- nega, ki je pisal pisnio z neeitljivim podipisom na društvo, da se oglasi imcTioma in stvar pojasni. v nasprot- raam slučaju ga smatram za navadne- ga falota. Ker so njegove trditve po- polnoina neresnične ifn izmišljenc, prevzamem podpisani za vso stvar PQHolno odgovornost. V^ Avčah, dne 3. septembrä 1925. Kolenec Valentin, preds. Iz Baške doline. V kratkem bo zasvetila tn-di po naši dolini električna luč. Po več mesie- čnem delu bo kmalu dokončana nova elektrarna. Stavi jo znatia domača tvrdka Štrukelj. Ni se strašila nobene- gai truda in ovir, ki niso bile majline,, da le pridejo ljudje od svojih lešcerb k dobri razsvetljavi. Nova električna centrala bo preskrbovala z elcktri- čnim tokom Slap, Idrijo ob Bači, Sv. Lucijo in Podmeliee. Treba bo pa Še marsikakih naprav in napeljav, da se bodlo naši ljudje gospodarsko in kul- turno dvignili. Miren. (Vzorno!) Preteklo nedelio je pri- reclil minenski »Vrabec« javön pies. Nedopovedljivo je cvrca'l in kolovra- til. Njegov košati rep »Štanta« bi se mu kmalu razčcsnil. Vsa drobnjad iz Hri'ba in Dola se je zgrinjala okoli njega. Mirnoidočemu se ie zdelo, da je vso okol'ico zvrtoglavil. Le časti vredni gornji konec se mu ie vzviše- no posmihal. Pa glej ga šmenta! Je- dva je hladni 'mrak zagrnil mater zemljo, je tudi imenovani gornji ko- nec prešinil »Vralbčev« vrišč in za- ščegetali so padiplati tcga in onega. In glej, zbrala se je in odpravila do- brisina oeta cclo iz časti vrednega gor- njega konca. »Vrabec« pa si je zma- goslavno mežlkai. Pa človek bi mislil: saj ni uiogoče! To so le agitatorji izpod omenjencga »repa«. Pa ni bilo tako. Drugi dian v jutro je »Vrabec« kajpada ves razkrokan obrnil svoj vrat tja proko svojega »repa« in za- cvrčal zmagoslavno: Prav res, tudi oni so bili prišli in prav oni! Kdo .bi mislil? Nazadnje bodo pa kazali nase, češ, mi smoi poosebljena do- slcdhost. — Kaj naj rečemo? Kojsko. Iz glasbenega noročila, ki ga je na- pisal g. Srečko Kumar o nriliki Ma- rijiuega vnebovz'etja, bi člo- pije kar doma. Slednji čas je. da se ljudstvo samo iztrezne. da terja od svojih voditeljev, vse tisto kar so do3- /ni storiti za knlturno in gospodarsko povzdigo Kojskega, ali pa naj j ill pri- siili, da se umaknejo s svojih mest. Spodnja Tribuša. Pri nas je začel pred par meseci hoditi odi hise do hiše neki tukajštiji go-stilničar ter je agitira! zai snop. Ob- Ijuibljal je vse mogooe stvari, kakor bi imel že vsa dovoljenja v žepu. Lju- dem je zagotavljal podipore, invali- dom pokojnine, nove mostove ltd. Sam sebi, seveda v srcu pa si je radii t2'ga roinanja obljubljal politicnoi taj- nistvo snopa, kar se mu je tudi po- zneje v resnici izpolnilo. Na svoje H- mamce je ujel okrog 40 domačinov. Ko so pa lju'dje spoznali prev.aro, so večinoma izstopili. Vendar ie še osta- lo toliko oseb, da se jejnogla ustano- viti sekcija fašistovske milice. Neko nedeljo so jo mahnili v Oorico, dla se prcoblecejo. Popoldne s.) se že yrnili in se kazali po dblini. To jih je toli- kanj utrudilo, da so zavili v neko go- s til no, kjer so se napili in pot em do dobra med seboj stepli. K sreči niso imeli orožja pri sebi, sicer bi bilo šc kaj hujšega. Ubogi tajnik je svoje razdražene »soldate« komaj razdružil. Tako so se nvedlii novi črnoisrajčniki. Vsa cast pa goispOdlu »oštiriu« in se- danjemu tajniku, d'a je postal tako zagrizcn fnšist, kakor je bi! prej nav- dušcn »edinjaš« in »naprede^n narod- njak«. Pa bo možak kmalu videl, da se je ustel. Gorjansko. V nedeljo dne 23. avgusta ie prire- di'lo naše prosvetno dlruštvo prvo jav- no prireditcv; kako so igral.ci nasto- pili n,e homo opisovali, • ker kritiko prepustimo drugim. Občinstvo je bilo popolno'tna mirno in je s pazljivostjo oipazovalo igralce. Za uspehe gre v prvi vrsti zahvala našemu č. g. kura- tu za njegovo neiimorno delovanje in požrtvovalnost in zvezinemu reži- serju ter maskerju. Zahvaljiijemo se tudi drugim, ki so z darovi ali pa na kterikoli drugi način pomagali d(ru- štvu. — Odbor. Stanjel. Naši ljudje se vieökrat prašujejo, kaj pomeni, d'a ta ali omi dbbi nalog, naj plača davke, ki jih je že odrajta:!, še ©ilkrat. Dan za dnem se kupičijo na rarne stiskanega kmeta novi dav- ki, zdej pa še take pomote, ki jih inenda povzroča uradništvo pri ko- menski izterjevalnici davkov. Tudi njih biriäko postopanje ljudstvu ni- kakor ne more ugajati. Za danes go- vorimo zclo niilo, ker upamo, da se bodo razmere v tern oziru kmalu iz- boljšale, sicer bi sc morali drugam obrniti. Več prizadetih. Vipavska dolina. (Shod v Logu pri Vipavi na mali šmaren.) Predlstojništvo romarske cerkve M. B. v Logu pri Vipavi na- znanja, 'dla se bo tudi letos vršil romar- ski shod po stari navadi na mali šmn- ren 8. t. m. V pondeljek popoldne ob 3. uri se prične spovedovanjc. Na razpo'lago bo' več spovednikov. Na praznik se pricne spovedovanje pred 5. uro. Sv. maše bodo ob 6.. ob 8. in ob 10. uri. Pač pa opozarja predsitoj- nistvo -na to, da če bi se na veliki ali mali šmaren v okoilici Loga vršili javni plesi, bodo shodi po cerkvenih predpisih ukinjeni. Častite ^^ dušne pastirjc prosi predlstojništvo. naj svo- jim verni'kom ta shod naznanijo. Prvačina. Odzval semi se povabilu in šel v ne- deljo v Prvačino na vesielico »Dram, krožka«. Imel seori' priliko opazovati, kaj zmorejo kmečki fantje in diaklcta, če hočejo. Igrali so »Mladega gozda- rja«, ki ga je draimatiziraL domačin Silvaiiiov po znanem romanu istega imcna. Igra je priprosta, a vendar liudem sil'no ug,aja, kar ie dbvoli glasno pričalo dolgo odobravanje in ploskanje po vsakem dlejaniu. Igralcr so svojo nalogo prav Častno dovršili in niso v tej igri prav njč zaostajali za drugimi dobrimi odri. Učili so se ko- maj dioher mesec, pa se jim ni nič po- znalo, da bi bili prcmalo pripravljeni. Olavne vloge so bile splošno dobro ra'Z'Cteljene. Župan in županja sta bila na mestu. Milka je prav dobro igrala, smno premalo je izražala svoj notra,- nji boj in je deiala v svoji ljubezni do Mirka prevelike .skokc. Qledalec ni niti opazi:l, kdaj sta se navczalä drug na drugega, kar je deloma tudi Mirkova krivdä. Jožek je preveč mehanično poravnal spor med starši. Milko in Mirkorn. Hositnik in Tine sta se do- bro otdrezala. Tine je bil včasiih še prehud. Mirko ni bil dobro izbran, ker se je silno težJko vživeti v nas- protno naraivo in prepričanie. Koliko se mu je posrečilo, je vprašanje. To- ne Sever in Kozinek sta posebno. uga- jala gledalcem, le da so se iezili, ker je Kozmek dosti preti'ho govoril. De- kteta so ščebetala prehitro, enako tu- di oba orožnika. Lep vtis so napra- vili fantje, ko so odhajali k vojakoin, samo petjö ni bilo popolno. Zakaj ne bi igralci govorili prav sjovenski? Vsi odri se trudijo za to. V Prvačini pa se je poznalo', da si samo par igralcev rjr.izadeva, da bi govorili dk>bro. — Sminke so bile na dekletih zgrešene. It. točka sme po novih določbah od- pasti. Odmori so bili predolgi, ker igralci niiso imeli inenda nobene vaje, pri kateri bi postavjali kulise in no- sili vse potreibno. Brez take glavne vajßi nastane med1 priredtitviio' zmeš- njava. Tudi godba ni mogla poiniriti nestrpnosti. Pred igro je pel nics. zbor iz Rihemberga »Pies kralja Ma- tjaža« in »Noč ob'Adriji«, pri kaiteri pa je bil bas prešibek. Pevovodja »4Jjaka« z Vogerskega bi moral bo 1 j prikupljivo dirigirati. »Moja pomlad« je bila dobra. Drugi meš. zbor z Vo- gerskega. ima premalo ženskih gla- sov. Tudi so pevci gledali samo note mesto tudi dirigenta, kar škodtuje gla- su. \ en dar smo hvaležni i peveem i odru. Le oder in razsvetljavo naj društvo popravi. Le pogumno' dalje! Častitamo! — Po igri je bila: šaljiva pošta in ponesrečen srečolov. Prostor za dobitke mora biti med lovljenjem na trnk vscm zaprt, da ne bo nered- nosti in prepira. Tudi tista mal&nkost plesa naj bi odpadlla. Prihodnjič jav- no povejte, da se bo smdo medl pro- sto zabavo plesati, da ne pridejo zra- ven člani »P. Z.« Pa še to bi bilo umestno, da »Dram, krožek« pristopi k eni »Zvezi«. Danes morag pokazati, kaj si. PolovičaTstvo nikier ni dobro. Kam bi pristopili, inenda ni težko1 do- ločiti: saj vidite, da ne morete brez okolice živeti. Okolica, ki vas podpi- ra, je v »P. Z.« * * * Od druge strani smo prejeli: Zddo se na;m je, du pri nas ni mo^- goča kulturna prireditev brez p'lesa, oziroma veselica, ki sc ne konča s plesoni. 2e dolga leta so minula, ki so potrjala to našo domnevo. Danes moramo — na veselje — ugotoviti. da gre na bolje. Naš »Dramatični krožek« nam je v teku dveji mesecev podali ta dokaz — v nedleljo že dtru- gič. Ote prireditvi sta se Siijajno ob- nesli — brez plesa! Navaidno smo ob takih prili'kah krili zgubo .plesa z do- hodki igre, danes jih poralbimo v povsem kulturne naniene. Igra »Mla- di gozdar«, ki je bila prvič podiana, je privaibila izredno mnogo občinstva. Pcvske točke zborov iz Vogerskega in Rilicnberka, žal niso prišle do pra- ve veljave radi neprimeniiega prosto- ra v kotu in velike dvoramei. dočim so bili pevci res dobri. Igri sami se je poznalo, da ni strokovno delo. Take draimatizacije, (če jih Jahko ta- ko imenujemo!?), so zastarele, 'ker so za danes presuhoparne. Pripo- ročljive so igre z jasno vsebino N'zgojnega namena. Kar ie dobro za roman, z,ai igro ni dobro. Dolgi dvo- go'vori, naravnost prepisani v igro, izmučijo glcdavca, dočim bi skrajša- ni in diuhovitejsi dosi'jigli uspeh! Mi- slim posebno nastop Sever - Kozmek - Špela! Tudi so> v »dramatizaciji« posamezni dogodki tako zgneteni, da nisimo vedeii ali se vrši dejanje na vasi, v gozdu, z jut raj ali zvečer, ob lepem ali slabem vremenu. na delav- nik all praznik, kajti o vsem tern se je pri vsaikem dejanju govorilo. — Igri »M'ladi gozdar« manjka se mno- go, ce: sc jo bo zahotelo koimu izpo- polni-ti. — V igri so posebno ugajaii nadlgozdar Hostnik in Tine, ki bo ob dobri rcžiji še kaj dosegel, dalje Marjana, Kozmek raizven v četrtem dejanju in Jožek (ki pa ni nosil že predi več desetletji šei laške »mimdu- re«!) Lepa je bila slika v četrtem de- janju. Dekleta so ugaj-ila, medltcm ko so fantje vstajal] kot -Solski otroci če je kateri govoril. Na izgovarjavo naj režija v bodoče bolj pazi in odpravi zoperno el'-kanje! Igrali so po večini s.a'iui mladi in novi igralci in igra Ike, ki so pa pokazali, da se da z njirril n.nogo napraviti. Zato po .poti za pri- reditvami izpred petih let in še višje. 'To bodi skrb »Drainaticnega krožka« — v plemenito tekmo s sosedi in v dobro skii'pnosti naši! Postojna. (Jesenska veselica.) V nodeljo dnč 6. t. m. se bo vršil^ pri vsakem vremenu v »Postojnski jami« običajna jesenska veselica z iz- redjio bogatim siporedom. Svirale bo- do razne ikoncertne in piesne godbe, kr. podz,emeljska pošta bo obratova- l.a, za telesni blagor bo skrbela pri- znana jamska restavracija, prvič -sfi bodo izvajale v podzcmcljskih pro- storih varijetctne predfstave. itd. itd. Ta dan bo voyJlo v Postojno več po- sobnih vlakov po 40% znižani oeni; ista ugodnost velja tudi za vse redine vlake. Nihče naj ne zamwdli ugodne prilike, ki se mu nudi, da občudiije nekaj ur ta podzcmeljski raj, Črni vrh. »Kat. del. diružba« priredi dine 6. t. ni. celodneven izlet v Crnivrh mid Idrijo. Spored: I. Ob 10. uri: Sv. ma- ša, poje več zborov skupai sljdcče pcsiiii: 1. Adamič: Knezi raiski. 1. ki- tica za bla'goslov. 2. Haydn: Pred 13ogom pokleknimo. 3. Mladnik: t& pada mrak v dolino. 4. Vaupen: K Tebi Jezus mill. 5. Hribar: Prečisto Jczusa sree. 6. Adamič: Knezi rajski- 2. in 3. kitica za blagoslov. 7. Povsod Boga. II. Po sv. maši koncert na tr- gu; godibai »Kat. del. družbc« Idrija; ob 12. uri skupno kosilo. HI. Ob 2. uri popoldan litanije. IV. Ob 3. uri po- poldan javna telovadba idrijskih te- lovadnih odseikov s sledečiin spore- dlom: 1. Proste vaje članov. 2. Pro- ste vaje narašcaja. 3. Orodna tek)' vn^ba članov na bradlji in drogu. 4. Proste vaje gojenk. 5. Proste vaj^ članic. 6. Skupine c'ianov. 7. Orodn^ tclovadlba I. vrste na drogu. 8. Proste vaje članic v devetorici — s petjem- 9. Skupiua. V. Po telovadbi prosta zabava. — Skupna ix^sem es-d.in*: »Rozmarin« za mešam zbor. — Vstop- nino k javni telovadbi: scdeži 2 li-ri; stojisca 1 liro. — V slučaju slabetfJ* vrcmena izlet odpade. »OORIŠKA STRATA« Strain 5. Otalcž. Nekaj neprijetnega, svinčeno-težke-" ga je leglo na naik> vas ... Kaj bi neki bilo? Morda je legla nanjo težka slutnja, ki že iz dalje pričakuje bridikili in skrbi nolnih časov, mor- da pa je še sporn in na komaj zace- Ijene rane, katerc nam je zla roka pravkar zadala? Nič več ni tistih pri- jaznili in solnčnih dni kot nekdaj in zdi se, kot da ni več jutra v našem življcnju. Le ix>Rlej v obraz človcku, ki hiti mimo tebe, le poglei mu v oei! V njih se razodbva strah, kot bi prav- kar preživel liude sanje. O.i, vom, ljudje, zakaj je mrak na vašem čelu, v srcu! Nesrečc vas tcpeio kot sveto- pisemskega Joba. Danes vain pla- mcn vpepeli streho, jutri pa prav po tnrško oropa nevernik bož.ie svetišče. Komaj se zaceli ena rana. že se od- pre dmga, še večja, še strašnejša. Kam plovemo? Bomo li večno trpeli v strahu in trepetu in ni roke, ki bi nas osvobodiila? Kaj smo prijadrali nazaj: v srednji vek, da ni več pravice in da močnejši mikasti siabejšega po svoii volji? — Pa pustimo tiste gron- ke sipomine in ozrifmo se v sedanjost! Morda se je trudni popotnik že po- muidil kdaj v naših krajih. In ko se bo vrnil, bo vedel povodiati marsikaj lepega o njih. Z zanosoirii bo pripo- vedoval o naših pisanih travnikih, cvetočih vrtovih in razoranin njivali in hvalo bo pel našim goram. ki nas obdajajo kakor venec ncvestino gla- vo. Res, le.pe so naše gore. Se kras- nejše se naim zdi jo mofidla zato, ksr se raprostirajo po njih naši ljubljen- Ci, temni orjaški gozdovi, priča zgo- dovinc naših dedov in glasuiiki nek- da.njih zlafih časov. A čujte! Ti go- zdovi, katerim bi morali biti hvaležni, da nas čuvajo pred nalivi in viharji, padajo dlanes nemo pod sekiro, da se napolmijo žepi nenaisitnega kapita- lizma. Oj, vein! .Vlarsikormi se ogla- ša v srcu vest, da ne dela prav, ker pnodaja svoje gozdove, a pisini tiso- čaki, mederp besedie in cekinasto vi- no kmahi vdnšijo tisti ffbs in sskira pojc naprej svojo mrtvaško oesem. A prišlo bo spoznanjc, vse bridko in grenko, ko bo sevodiai že prepozno ... Tri'e ogli domačije bod'o tnkrat že podrti in niti jo'k obupane žene jih več ne dvigne. Da se pon-ravi to, kar so je tako brezvestno zagrešilo nad našimi gozdtovi, se ustanavlia neka- ko v nadomestilo nibkarna, tako ti- ll o, kot so kristjani za časa Nerona opravljali svoje daritve. Sicer je mi- sel jako Lcpa, zlata vredn.a. S">j mle- karne so zelo važen činitelj v gospodarstvu našegn ljudstva in mor- da-edini vir dohodikov, a ne zamerite, če rečern, da jih je — preveč. Saj ra- ste jo kakor gobe po dožju in kmalu bo vs:ika hiša imela bstno rnlekarno. Limdje moji! 7a vse tri vasi: O.tnlez, Plužnie in Oazec zadostuje ena sa- ma. Tej posvetite svojo skrb. dia se izpopolni vsestransko in da bo lepše procvitala. Ne. trošite novcev brcz potrebe. Na/mesto, da bi pbčevpli z njimi novega mlekaria, namesto da bi si na.bnvLjaii novo orod.ie, nalo'zite ga prav lcpo v hranilnice! In kni naj re- öem o nassem dmštvu? Vse kaže, da je zagrinjnlo padlo in da so §li dile- tanti na počitnice. Vsaj nič vcč ne ču- jem O' kaki drami razen, če si kje fantie presteje'o svoje kosti. ?e celo pesem, ki je ob jasnih nedeljskih po- poldncvih kip?la v praznično ozračje, je i'tihnil:', kakor ntihne pt;č. če niu pristrižeš pcruti. In če vprašaš: »Kie ste vsi zakai vas ni več,« ti vsak po- toži: »r!j, tnvd:ni smo, da nas kosti bo'lijo.« In to bo najbrže tudii res, za- to ne bom sodil. Sa.i se bMža zima, ta- krat bo časa več, duh prožnejši, vo- lia vstrajnejša. Tnkrat bomo nstvar- jali... — To, gospod urednik, je- zgodba o trpečem ljudstvu. utrgan list iz nase tuge in ko bo duša vese- la, S3 že §c oglasimo. Nekdo. Sv. Višarje. Predno potegne mrzel veter čez vrhove naših gora, se moramo še cn- krat spomniti naše prcl.iubl.icne božje poti na Sv. Višarjah. Zadnji naš po- ziv ni bil brez odmeva in tudi tokrat upajmo, dla ne bo zastonj. Za veliko j gospojnico jc bila cerkcv oba prazni- ka nabito polna. OdJ vseh stnwii naše domovine so prihitefli romarii v naj- častnejšem &tevilu. Bilo jc samih sv. obhajil čez 1500. V ogromnem stevüu je bilai zastbpana naša soseda Jugo- slavija; 802 romarja sta prišia pod vodstvom stolnega žnpnika in kano- nika msgr. drja Tomaža Klinarja iz Ljubljane. V obilnem številu so bile zastopane našc sosedne dekanije: Bo- vec, Kobarid in Tohnin. Iz Ooirice sa- me je prišlo 42 tretjerednikov pod vodstvom č. g. P. Romualda. ki je v dveh slovensikih in cnem nemškem govoni navdušil romarje za cast bo- žjo. Tako je prvi povojni praznik velike gospojnice diosiegel skoraj predvojno stevilo romarjev. Cesar sc- vcda nisino pričakovali! — Liubitclji Marijini! Ootovo še niste bili letos vsi tu gori. Pohitite! Na vrata vaših pcbožnih src trka že drugi Marijin praznik: Njono Rojstvo 8. septembra. Zatorej pridite in natrgajte si planin- skih rož, ki najlepsji cveto ob vznožju Marijinega oltarja na Sv. Višarjali! Tudi za ta praznik bo ramariem do- volj dulioviiikov na razpo-lago. Vaš znanec. Kazlje na Krasu. Izvanredno slavje je praznovala nasa vasica dne 4. julija leta 1875. in letos 16. avgusta. Dne 4. julija 1. 1875. je naš domačin č. g. Ant. Kju- dcr dl^roval svojo novo mašo v naši domači cerkvici sv. Lovrenca. Dan 16. avgusta nam ostane tudi vsem v spominu, ko smo se uddezili njegove zlatet maše. Daroval jo je tudii v naši cerkvi ob udeležbi šestih svojih so- bratov duhovnikov. Med njimi se je nahajal tudi č. g. monsg. Slavec iz Trstai. V teh pedesetih lctih ie slavljc- noc sluzboval na m-nogih krajih, zad- njih pctindvajset let je bil v službi v Barkovljah pri Trstu. Na svoja sta- ra leta se je preselil v svojo rojsitve- no vasico uživati zasluženi ^okoj. Kako je bil spoštovan in pri'ljubljen Barkovljanom je pokazaila njegova zlata mnsa dne 16. avgusta. Ogrom- no število ljudistva iz Barkovelj ga je posctilo isti dkin osebno in tudi z br- zojavnimi častitkami, ter zahtevalo da mora še enkrat ponoviti svojo zla- to mašo v Barkovljah. Ta želja se jim je tudi izpolnila koj prvo ncddjo to ie 23. avgusta. Tudi mi Kazljani žeilimo nasemiu č. g. mons. da ga Bog še doillgo ohrani in da bi učakal in obhajal §e biserno sv. mašo v zdravju in zadovoljstvu. Občinarji. Skrilje. Malo pozno je sicer, toda ker se ni nihče spornnil, se, moramo v dana^nji >^Ooriški Strnži« v par besedah spo- mniti pok. Leopolda Rustic iz Skrilj št. S4, umrlega v goriški bolnici pri- četkom julija po kratki, a mučni bo- lczni. Umrl je v cvetu mladosti; bil ie pri den in vztrajen ddavec, dober to- variš in zgkden mladcnič. Njegova nepričakovana s/mrt ni potrla sarno obitelji Rustji, marveč sploh vse, ki so ga poznali in visoko cenili njegove vrline. Pogreb nöpozabnöga mladeniča, ki je bil prepeljan na domače pokopa- lišce, je bil kljub dclavniku prav lcp; menda ni bilo nikogar v cerkvi in po- zneje na pokopališču, da se mu ne bi zarosilo oko, ko je zapelo pretreslji- ve žalostinke dobravsko društvo, ci- gar marljivi clan je bil pokojnik za časa svojega bivanja na domu. Polde, bodi Ti lahka domača zem- ljica! Tovaris. Gor. Branica. V ncdeljo 6. t. m. prirodi naše pro- svütno društvn veselico. h katcri prav vljudno vabimo sosedna brat- ska društva. Prircditcv se bo vršila pri Kodretih ob 3. uri ppoldnc s sle- d'ecim dncvnim redom: 1. Stelle stel- line, italijanska deklamacija. 2. V pe- pelnični noči (S. Oregorčič) deklama- cija. 3. Nekjc na Francoskcm (E. A- damič), poje mešan zbor. 4. Jefteje- va prisega (S. Gregorčič), deklama- cija. 5. Dom, J. Jalenova drama v 4. dcianjih. 6. Zamorec, burka v 1. de- janju. 7. Tekica (K. Adamič), poje mešan zbor. 8. Prosta zabava, petje, godba itd. — Pri\prireditvi sodeluje iz prijaznosti tamburaški zlx>r iz Ri- henbcrga. V shičaju slaböga vrcmcna ( se veselica preloži na naslednjo ne- dbljo. »Vsi, ki se hočete iznebiti tcž- kih misli in se poživcti, pridite! ne bo vam žal!« K obilni vdeležbi vabi odbor. PHskovica. Naše »Prosvetno dništvo« priredi prihodnjo nedeljo dine 6. sept, ob 0V2 pop. svojo prvo vcselico na dvorišču g. Ai. Suča štv. 54 in sicer z sledlccim sporedom: 1. »La bandiera tricolo- re« ženski zbor. — 2. S. Oregorčič »Življenje ni praznik«, deklamacija. ¦— 3. »Colnicu«, mešan zbor. — 4. J. Stritar »Na senožeti«, kuplet. — 5. D. Doktorič »Gorii&ke trte«. mešan zlx)r. — 6. Dr. Krck »Tri sestre«, ša- Icigra v 3. dejanjih. — 7. P. Jereb »Ah ti l)oni...«, mešan zbor. — 8. »Izgub- l.iema stava«, šaljiv prizor. — 9. K. Adamič »Nekje v Franciji«. mešam zbor. — Pričakujomo, da nas v obil- nem številu posetijo vsi prijatdlji po- stenc in vesele zabave tudi iz bližnjih vasi. Fozdraoi fonfov - vojahov Pismo iz Casiano. Slovcniski fantjc lctnika 1905., ki služimo pri 19. topničarskem polku v Firenci posiljamo po^dlrave s stre1!- nih vaj staršenn, bra torn, sestram, fantom, dekletoan in vscin čitateljcin »Goriške Straže«. Ker dobivamo ma- lo poročil od! naših domačih. se lcpo zahvaljujemo »Straži«, ki nam redno donaša novice iz naših krajev. Lipičar Jakob, Dol-Kal: ŽniderčiČ Jožcf, Ukanjc pri Marijinem Celju; Vodopivec Ivan, Perozi Andrej, Dorntorg, Rijavec Jožcf, Paulin Fr., Tmovo; Jarc Franc, Vogersko; Vid- mar Ivan, Sturska gora; Nusdorfcr Franc, Šmurje; BoJčina Jožef, $tur- je; Rožič Anton, Krasno; Butolo Fr., Postojna; Matko Ivan, Posten jc; Uršič Marjo, Kranja vas; Kuštrin Rudolf, Pcčinc; Drolc Avgnštin, Nemski Rut: Nabcrgoj Jožef. Lozice; Hoiak .ložef, Cepovan; Rutar Jožef, Jclsane; Macarol Otmar, Skopo1: La- zar Franc, Pečinc, Nannt Peter, Štan- drež. Pismo iz Rocca San Casciano. Slovcnski fantjc-voiaki pri 19. pol- ku polj. topnistva iz Rocca San Ca- sciano pošiljamo pozdrave našim dra- gim po širni Primorski. Po tridnev- neni potovanju iz Florence, smo do- sp3li v to vas, ki leži v apeninskih go- rah med Bolonijo in Faenzo. Vas je lcpa. Poslopja, trgi in drevoredi ji da- jejo sliko inalcga mesta, tako da ima- ino v prostih «rah 5c dovoli zabave. Ljudje so pri.iazni, postrezljivi in zelo organizatorični. Njih domača godba, ki je izborno ubrana, nam v večernih urah na giavnem trgu svira in krati čas s kom-idi iz oper in drugih pe- srni. — Tukaj ostanemo približno en mesec, potem nasvidenje: nekateri pridi2«mo z odpustom, drugi bomo slc- d'ili z dopusti. — Gaibrijelčič Anton, Kožbana; Osmuk Srcc^ko, Grahovo; Lozej Rihard, Škrbina; Žafran Mi- hael, Kal pri Stržišču; Muzič Jožef, Vrhovlje; Trpin Jm§t, Pod'gora; Bla- žiria Anton, Gabrovca pri Proseku: Vidmar Stefan, Velikonia Stanko, Dol-Otlica; Faganel Bogomil, Faga- nel Ciril, Vrtojha; Ukm-ir Ludvik, Ko- priva; Klančič Mirko, Mircn; in drugi. Pismo iz Rima. Sloveinski fa.ntje pri 82. pešpolkn v Rimu posiljamo pozdrave svojim staršem, bratom in sestram. fan;t(wn in dekletorn, posebno pa onim, ki so nas tako hitro pozabiie. Pozdrave tudi vrli »Goriski Strati«. — Jermol Avgust iz Avč; Jelersič Ludvi'k iz Mere; Cerkveaiik Viktor iz Zgornjih Prem; Rutar Ivan iz Poljubinja; Bla- žič Jo-žef iz Dcsikel; Dckleva Lgnacij iz Radohove vasi; Brie Leopoild iz Grahovega; Brecl Ivan iz Ajdovščine. Darovi. Ubožna kongregacija v Biliani je prejcla naslednje darovc: Sanrin-Do- rnenis novoporočenca L 10; Kožlin- Sfiligoj, novoporočcnca L 10; Mari- nič-Mičigoj, novoporočenca L 10; Kožlin-Marinič, novoporočenca L 3 20 stot.; Tomadoni in Jaconcig iz Kr- mina L 2; PrireldStelji vescliTO na Do- brovem dne 26. 7. 1925. L 150. — Od- bor se vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje in prosi, da se ob vsaki pri- liki najdejo posnemovalci. Za sv. Višarje so darovali; Župnija Hrenovice L 217; župnija Vipava (II) L 35; kuracija Ubcljsko L 185; vika- rijat Lokavec pri Ajdovščini L 465; župiijia sv. Lucija L 230; župnija Ro- če L 213.50; župnija Idlrija ob Bači L 275.40; Romarji iz Grgarja-Rav- nice L 100; dnhovnija Landar (Vi- dein) L 430; N. N., Soča L 10; A. Bie^ sednjak, Kamnje L 5; kuracija Ro- ci-nj L 50; — Iskrena hvala! Oskrbništvo sv. Višarij. Za »Slovensko sirotišče«: »Zndru- žna zveza« v Gorici ustanovntno L 200. Naj bi ta zgled posnemale vse naiše zadmige, ki so včlanienc prt »Zadružni zvezi«! Sirotišče ie nam- reč iLstanovljeno na najširši nodllagi in imajo vsi ustanovniki, ki plačajo enkrat 200 L in podporniki. ki plaču- jejo najrnanj 10 L na leito pravico udelcževati se vseh občnih zborov in pri njifi glasovati. Štirje pastirji na Lokvah 15 lir. Za slovensko »Alojzijevišče« db- roval N. N. 25 lir. — Bog plačaj! Kmečka posojilnica v Volčah ima d'ne 8. septembra svoj redni občni zbor ob % 11 ifri predpoldne. DNEVNI RED: 1. Odobritev rač. zakljuöka za 1. 1924. 2. Slučajnosti. Načelstvo. Občnizbor Ljudske posojilnice v Šempasu se bo vršil dne 13. septembra t. 1. ob 9. uri predp. v posojilničnih prosto- rih. — Dnevni red po pravilih. Načelstvo. Ljudska posojilnica v Iderskem bo imela svoj redni obeni zbor dne 6. septembra t. 1. ob 3 uri popol- dne v svoji pisarni s slcdcčim dnev- nim redom: Poročilo nač. in nadzorstva. Odobritev računa za 1. 1924. Volitcv nač. in nadz. Načelstvo. ZAHVALA. — Podpisana se tem potom srčno zahvaljujcm g. Ivanu Kocina iz Mcdane St. 21. za vrnjeno vrečo kave, katcro sem zgubila na poti. Ana Prinčič, trgovka. Vipolže. POZOR1 Naznanjam, da sem otvoril v lastni liiši v Solkanu (Solkanska cesta) last- no TRGOVINO Z MEŠANIM BLA- GOM. Blago prvovrstno, cene zmer- nc, postrcžba točna. — Za obilen obisk.se priporoča IVAN SEL1ŠČEK, SOLKAN 369. VINARŠKA ZVEZA v Gorici na- znanja, d'a se je preselila s svojo za- logo vina v ulico Formica štev. 1. tik Piazza Corno. I ONA OSEBA, ki je zgnbila dne 30. avgusta t. 1. torbico, oziroma denar- ii ico na Sv. gori naj sj; oglasi pri u- pravi »Goriške Straže«. SODI za belo in črno vino, vclikost 6—7 hi., v dobrem stanju so na pro- daj Corso Vitt. Em. 111. St. 91. Gorica. Stran 6. »00R1ŠKA STRA2A« ZAORUZNA TISKARNA V GORI- Cl nujno rabi izvežbane delavke za pripotfibanje pol (falcarioe). Pismeno aJj ustiio takoj se javiti. Riva Piaz- ziitta štev. 18. FNTEL1QENTNO DEKLICO, staro 15—16 let, spnejme kot vaicnko zo- bozdravnik v Oorici. Naslov pri upravništvn lista. PRIDNO, POŠTENO IN SNAŽNO DEKLE dbbi prav dobro službo pri rnali družini. Naslov pri upnwi lista. LEPO POSESTVO z dvema novi- iiia liišama ob državni oesti, priprav- nima /,a vsako obrt, z bpirni travniki in njivaimi v prav lepem kra.iu se pro- da pod ugodlnimi pogoji. Več pri upraivništvu »Straže«! MED kupi v vsaki mnozini tudi v panjiti Žnideršič & Co v Bistrici. (Prov. del Carnaro). Pošljite vzo- rec. PRI UPRAVI »Goriške Straee« je 'na prodaj časopisni papir. V. Ijubljanskl vzorčni veleseiem .od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50 in üaje kupcu pravico do znižanetra jugoslo- vcnskcKa konzularnejia vizuma za Din. 20, fcakor tudi 30 odstotni popust na italijanskih Ha 50 odstotni popust na jugoslovenskih lc- ileziiicah obrnite se do komisarja sejma za Itaü.io Jos. Čehovina v Trstu, Viale XX Set- ücmbre 65 !. — NB. Za one obiskovalce, ki •stanujejo izvcn Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugoslovenski kon- zularni vizum. V ta namen naj se mu dosta- vi potni list skupno z zneskom Din. 50 za vstopnico, Din. 20 za konzularni vizum in l.ir 5 za poštne in režijske stroškc. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija B«. fl. DE FIORi I GORICI, CQRSQ VITT. EM. III. Št. H SPREJEMfl Q3 9-12 IN Z-» D" Rosato - Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent glavne boln ice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od U-12 — od 2-3 vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji __ . . Hjriji. ¦ " ¦ ¦L ~ Dr. 9LF0NZ SERDUN zdravnik v Tolminu ne sppejBma do IS. septembra Stolpne ure najmodernejšega sistenia ki se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi „ Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špceijalist za usfcne in zobne bolezni, ordinira v GORici na Travniku 5/II. od 9, do 12. in od 3. dO 5. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: Conte Werde« 22. 9. 1925. Iz Genove v Niujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 12. 10. 1925. »Principe di Udine« 16. 9. 1925. lz Genove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 25. septembra 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gortca, Via Contavalle št. 4 Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIQ - GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. PODRUŽNICA Ljuhljansfce hreditne hanhe y Borici Corso Verdi „Trgov§ki Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpevedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančiio stroko spadajoče posle najkulantneje. Ljubljanska posojilnica :=:z: r. z, so. z. v LJÜBD/Wr"^= Mestni trg štev. G. Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun : obrestuje najugodtieje ¦ Teod. Hribar (nasi.) - Gorica Fosojila dajcpFoti p opolnivspnosfl nn uhnjlzbeln proti dobremu poroštvu CORSO VERDI 32 - - (hiša Cetitr. Posr.j.) Vellha zßicgc tcšhege plstna iz znanc tousrnc REgcnch&rt S HaymaKn, vsakö- urstno blagn za porcUncs kükor tudi nlM izbira niošHep in ženshega sulins. Blago soläd^oS Cene znmerneS „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ dycbclBsa, motorini „Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 fflehanicna delaynica, Piazza Cavour stei?. S. Pri znanstvenih poskusili je dognal, da Burj^it obliži, izprva le domače sredstvo, tudi popolnoma odgovarjajo vsem znanstvenim zahtcvam. Pri natančnih po* izkusih je Nione Burgit z veseljem doßnal, da nima Bur^it nikakih škodljivih sestavin, ki bi povzročale vnetie kože ali celo zastrupljenje krvi, kot se to pri druLjih izdelkih včasih do«»aja. Oblika Burgit obliža za kurje oči je taka, da se ne dotakne dru^e kože razen kurjega ocesa ter kurie oko v par dneh iz.Ljine. Nobcden tovarnar ni tako natančcn. kakor ^Nione Bur^it«, utemeliitel] Burt^it -- družbe, ki se tckom 19 let vedno bolj izpopolnjuje. Držite se 19 letne^ja izkustva in zahtevajte izreeno »Bur* j*it«, ki g% dobite lahko v vsaki trgovini te vrste. Potem bostc tudi Vi tako dejali kot oni f^ospod Gottfried Seifried, ki nam je pred kratkim pisal iz Brooklyna v severni Ameriki takole: .. . »Pred osmimi leti sem strašno trpcl vsled kuriih očes, toda po enkratni vporabi Vašcga Bnrgita so mi izßinile. Ne poznam nobenetja izdatnejšesia sredstva kot je »Burgit« in ga lahko priporočam vsem, ki trpe na kurjih očesih.« Bur.^it izdelki stanejo v zavojih po dva komada: Burgit obliž za kurje oei lir 2.50, Buri*it navaden obli/ lir 3; Burj^it nožna kopelj lir 2.50; 12 dvojnatih ovojev pa lir 25. BURGIT DRUŽBA, FREILASSING, BAVARSKO. Edini zastopnik za Benečije S. A. - G. R. G. - Gorica, Cavourjev trg 7-3. Zaloga v Padovi — Via Sorio 76.