Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
¡U-I I (NI
■ r-
Ptuj, petek, 1. julija 2011
letnik LXIV • št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Bo Ptuj poslej privlačnejši za nove gradnje?
Z> Stran 2
Po naših občinah Kidričevo • Modernizacijo bo nadzorovala komisija
O Stran 5
v
Štajerski
Ptuj • Kratkočasne počitnice
Ustvarjalnost otrok ne pozna meja
Dolgo pričakovane počitnice za osnovnošolce in dijake so se končno začele. Nekaj dni lenarjenja bo vsekakor prišlo prav, a večina mladih nadebudnežev se brezdelja hitro naveliča in se odloči za kreativno preživljanje prostega časa.
Sport
NK Aluminij •
Na pripravah Kurež, Kokol, Spahič, Ljubec, Fekonja ... O Stran 11
V teh lepih, sončnih dneh zagotovo ni boljšega načina kot ustvarjati na prostem. Tudi to poletje se bo na Ptuju za otroke in mladino veliko dogajalo. Največ prireditev organizira Center interesnih dejavnosti Ptuj, ki je izdal tudi Poletni Cidolist. Gre za pregled počitniškega dogajanja, ki ga pripravljajo različne organizacije s področja kulture, športa in izobraževanja. Dogajanje se je začelo že prvi dan počitnic z uličnimi delavnicami. Ob prijetnem poletnem druženju te nudijo možnost za izražanje kreativnosti mladih ustvarjalcev. Vodita jih Gašper in Miha Malek, ki za udeležence vsakodnevno pripravljata nove zanimivosti. Tako jim zraven ustvarjanja različnih izdelkov nudita možnost, da se naučijo nekaterih zelo zanimivih veščin. V tem tednu so tako med drugim lahko hodili po vrvi in žonglirali.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Nova prometna zakonodaja
Hajdina • 6. seja sveta
Globe ostrejše in višje Razpis jim je »ušel
Mpa!i lxi !a ttil«» OA îiinî!«	k«!fl!nel/i pimtn!Ixï »Mm
«
Atletika •
V Velenju pred Kolaričevo le najboljša na svetu O Stran 11
V Sloveniji pričenjajo danes izvajati novo prometno zakonodajo, ki prinaša nekaj bistvenih novosti, predvsem pa so globe za kršitelje ostrejše in višje. Dosedanji zakon o varnosti cestnega prometa so nadomestili kar štirje novi zakoni, ki so bili sprejeti decembra, veljajo pa od 1. aprila.
Na seji, ki je bila 20. junija, so hajdinski svetniki razpravljali o petnajstih točkah dnevnega reda.
Na področju varnosti cestnega prometa prinaša letošnje leto več pomembnih no-
vosti, saj so dosedanji Zakon o varnosti cestnega prometa nadomestili Zakon o pravilih
Foto: M. Ozmec
Promet na naših cestah je predvsem v poletnih mesecih spet vse gostejši, zato je potrebno zakonodajo in predpise dosledno upoštevati.
cestnega prometa, Zakon o cestah, Zakon o voznikih ter Zakon o motornih vozilih. Da bi vas seznanili z bistvenimi novostmi novih zakonov, smo k pogovoru povabili Roberta Brkiča, vodjo medobčinske redarske službe:
„Najprej naj udeležencev prometu opozorim, da jih lahko kršitve zakonodaje resno ogrozijo. Zakon o pravilih cestnega prometa določa pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri njegovem izvajanju izrekajo pristojni organi, zato naj se posvetim predvsem določbam tega zakona. V njegovem 15. členu so namreč natančno določena tudi pooblastila občinskega redarstva, ki so se bistveno razširila."
O Stran 3
V ospredju so bila vprašanja glede dela splošnih ambulant v občini, o komunalnem prispevku in projektih za urejanje vaških središč.
Sodelovali sta tudi predstavnici ZD Ptuj, direktorica Metka Petek Uhan in vodja OE Zobozdravstvo Tanja Tantegel, ker je bilo tudi tokrat treba pojasniti nekatere zadeve glede dela v splošni ambulanti, saj naj bi na Hajdino dodeljena zdravnica (pre)večkrat manjkala in bila za to za paciente nedosegljiva. V zvezi z delom te ambulante tako ZD Ptuj kot občina Hajdina prejemata anonimke, te pa so dosegle tudi zastopnik pacientovih pravic Viktorja Pilingerja.
Metka Petek Uhan je tudi ob tej priložnosti poudarila, da se trudijo, da bi bila navzočnost zdravnika stalna, ne morejo pa zagotoviti njegove prisotnosti osem ur, ker je opredeljenih pacientov le 1300. Tudi glede
delovnega časa imajo pacienti vse potrebne informacije, saj jih dobijo tudi preko odzivnika. Direktorica se čudi ano-nimkam; nikoli namreč nihče ne pokliče takrat, ko zdravnica dela, da bi bil nezadovoljen z njenim delom. Namesto ano-nimk si želijo konkretne podatke o nezadovoljstvu pacientov, saj jih bodo le tako lahko rešili v obojestransko zadovoljstvo. Ni njihov cilj nezadovoljen, temveč zadovoljen pacient, ki bo čim prej okreval.
O Stran 8
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Še o osmi seji mestnega sveta
Ptuj privlačnejši za gradnjo?
Mestni svetniki so na 8. seji sveta, ki je bila 20. maja, po skrajšanem postopku sprejeli spremembe odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj, potrdili spremembe odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave MO Ptuj, soglašali s ceno pomoči družinam na domu, ki velja od danes naprej, nekaj polemičnih tonov pa je bil v razpravi k imenovanji kandidata v svet ZRS Bistra Ptuj.
S spremembami odloka o komunalnem prispevku v MO Ptuj so se znižali nekateri faktorji dejavnosti za nekatere vrste objektov, saj je primerjava s komunalnimi prispevki drugih občin pokazala, daje tavMO Ptuj višji. Razprave o spremembah komunalnega prispevka so trajale nekaj mesecev, v ta namen je bila sklicana tudi zaprta seja treh odborov mestnega sveta. Tako se je faktor za eno- in dvostano-vanjske hiše znižal z 1 na 0,7, da bi se spodbudila stanovanjska gradnja in da bi MO Ptuj postala zanimiva tudi za prebivalce od drugod, saj po podatkih revije za lokalno samoupravo ni bila med najprivlačnejšimi območji za priseljevanje v letu 2009, se pa je med 30 najprivlačnejšimi znašel Zavrč. Zavrč je tudi peta občina med 30 po uspešnosti črpanja državnega denarja na prebivalca, ki znaša 1607 evra na prebivalca. Podobne spremembe pri faktorjih so svetniki izglasovali tudi pri garažnih hišah: za velikost do 50 m2 velja faktor 0,7, nad 50 m2, ko gre za gospodarsko dejavnost, pa faktor 1. MO Ptuj pa želi na svojem območju spodbuditi tudi gradnjo proizvodno-indu-strijskih stavb. Faktor zanje se
Foto: Črtomir Goznik
Ob predlogu odloka o organizaciji t. i. kabinet župana, so se kresala
in delovnem področju občinske uprave, ki prinaša še en oddelek, mnenja.
je znižal na 1, če gre za največ 500 m2 pokritih površin, pa na 0,7. Pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah, kjer se faktor 0,7 ni spremenil, pa so na podlagi amandmaja Petra Pribožiča iz N.Si dopisali, da gre v tem primeru za spremljevalne objekte, kot so silosi, skladišča in male čistilne naprave.
Uvodnik
Občinstvo
Tako, za nami je osrednja slovesnost ob praznovanju okrogle obletnice naše državnosti. Pravzaprav ne samo ena, ampak je bilo teh slovesnosti toliko, kot je občin, če ne še kakšna več. Pačpovsod se je bilo treba pokloniti velikemu datumu - kaj bi sicer porekli ljudje?
Ampak če si pobliže pogledamo te velike in majhne proslave, ki so, mimogrede, bile vse pripravljene po istem kopitu, z več ali manj kulturnega programa in več ali manj enako govorečimi slavnostnimi govorniki, bi lahko ob pravkar povedanem še ugotovili, da zelo podobno velja za občinstvo, ki se je teh proslav udeležilo. Tam, kjer ga je sploh bilo kaj. Večinoma je bilo med prisotnimi opaziti tiste (in iste) obraze, ki se takih zadev morajo udeležiti po službeni dolžnosti, kakšnega lokalnega politika zraven, pa seveda en kup nastopajočih in morda še za vzorec njihove žlahte. To je to.
Pa ne gre le za tokratno proslavo ob dnevu državnosti. Če malo bolje pomislimo, je tako na večini tovrstnih prireditev; ko imajo, na primer, svoje večer ljudski pevci in godci, je dvorana polna nastopajočih in je že težko našteti za prste ene roke res pravih ljubiteljev tega petja, ki bi prišli zgolj iz ljubezni do poslušanja. Hudo prazne so dvorane ali prizorišča tudi ob kakšnih proslavah ob kulturnih praznikih. Nekoliko bolje jo odnesejo proslave ob občinskih praznikih, predvsem tam, kjer po uradnem delu, ki ga posluša bolj malo ljudi, na vse prišleke čaka zastonjska gostija, pa še kakšna muzika z veselico povrhu. Gasilske proslave oziroma prireditve se rešujejo s tem, da je v naših krajih že gasilcev samih dovolj za eno dvorano ali šotor, tako da dodatna publika niti ni potrebna.
So pa prireditve vedno dobro obiskane - veste kdaj?
Takrat, ko pametni organizatorji v spored programa na-tlačijo malo morje otroških nastopov, od vrtca do osnovne šole. In potem so večinoma polni sedeži in stojišča, saj ni starša, ki ne bi prišel gledat in pričakat nastopa svojega sončka. Saj ne vem, ali je to smešno ali žalostno, ampak tako to je in tako še vedno kaže praksa raznovrstnih proslav. In zato jih verjetno čez poletje ni prav veliko, če sploh kakšna...
Simona Meznarič
„Komunalni prispevek je denar, ki ga pobiramo zato, da bi lahko urejali investicije v prostoru, da bi bile okolju prijazne. Nižanje komunalnega prispevka pomeni nižanje tega standarda, pomeni, da ljudje ne bodo imeli urejene kanalizacije, kot bi jo morali imeti, ne bodo imeli čistilnih naprav, ne cestne infrastrukture. Mnogi špekulanti so v preteklem obdobju s prodajo zemljišč po enormno visokih cenah zaslužili veliko denarja. Sedaj, ko bi se morala tehtnica na nek način prevesiti, da bi golo zemljišče, ki je brez vodovoda, kanalizacije, elektrike, ceste, za kar bi bilo potrebno zagotoviti nekaj denarja, da bi občina vse to zgradila, se zažene velik vik in krik, na drugi strani pa se nihče ne vpraša, zakaj je neko
neopremljeno zemljišče lahko tako drago. Vredno je vztrajati pri tej politiki, čas bo pokazal, da se bo ta cenovna politika izravnala, da bo denar prejel tisti, ki bo na prodanem in praznem zemljišču nekaj uredil, ne pa tisti, ki ga je samo prodal," je bil komentar ptujskega župana po sprejemu sprememb in dopolnitev odloka o komunalnem prispevku, zaradi česar bo pritok v mestno blagajno iz tega naslova manjši.
Hajdinskemu županu priskrbeli službo na mestni občini
Na seji so mestni svetniki z nekateri pripombami podprli „uvedbo" novega oddelka
- kabineta župana. Svetniška razprava je bila glede tega raznolika, od politične modrosti, kakor je spremembe predlagatelja odloka ocenil Gorazd Žmavc (DeSUS), do pomislekov Mira Vambergerja (Zares) glede delovnega področja kabineta, v katerega po njegovem sodijo le protokol, tajništvo in odnosi z javnostmi, ne pa tudi kadrovske zadeve, sistem plač, koordinacija dela pomembnejših investicij, ker gre v teh primerih za naloge, ki sodijo v delokrog drugih oddelkov. Miroslav Luci (SDS) pa odloka ni podprl, ker ne pozna občine v Sloveniji, v kateri bi župan ene občine imel ključno funkcijo v drugi občini, „razen če bi se začel postopek pridružitve občine Hajdina k MO Ptuj, če bi se o tem pogovarjali". Poleg tega so predlagali, da se ne bi odvzemala pooblastila posameznim vodjem oddelkov.
Ptujski župan Štefan Čelan je v odgovoru na Lucijevo razpravo odgovoril, da je župan ene lokalne skupnosti v drugi lokalni skupnosti „lahko vse", s sedanjo organizacijo uprave MO Ptuj se ne krši nobena zakonodaja, ob tem da takšna rešitev prinaša za eno in drugo občino več koristi.
Odlok o reorganizaciji občinske uprave je od 27 na seji prisotnih svetnikov podprlo 20 svetnikov, štirje so glasovali proti, trije pa niso glasovali. Vlado Čuš (Zeleni) pa je povedal, da verjame, da do teh sprememb v mestni upravi prihaja zaradi učinkovitejšega dela občinske uprave, manjkajo pa pravila igre, merila, preko katerih bi se spremljalo izvajanje učinkovitosti občinske uprave.
Vlada RS se je odločila, da ne bo več subvencionirala cene storitev pomoči družini na domu, kar pomeni, da je to od 1. julija 100-odstotno prepuščeno lokalnim skupnostim. Župani občin na Ptujskem so na zadnjem kolegiju razpravljali o tej problematiki, da bi glede tega zavzeli enotno stališče in bi bil strošek po vseh občinah enak. Predlog MO Ptuj, da bi razliko od države, ta je doslej znašala 10 evrov po uporabniku, v viši-
ni 50 odstotkov prevzeli proračuni občin, drugo polovico pa uporabniki, na kolegiju županov ni bil podprt. Župani drugih občin so predlagali še bolj rigorozno zgodbo, zavzeli so stališče, da naj se nova cena 18 evrov razdeli na polovico. Tako naj bi v ostalih občinah plačevali devet evrov po uporabniku iz proračuna, devet evrov pa naj bi plačevali uporabniki. V MO Ptuj pa bodo na polovico razdelili samo podražitev, torej štiri evre. Tako bodo uporabniki po novem plačevali šest evrov za uro pomoči na domu (doslej jih je stala štiri evre in tri cente), so sklenili mestni svetniki. To pa pomeni dodatno obremenitev mestnega proračuna, manjkajoča oziroma dodatna sredstva bodo zagotovili z rebalansom mestnega proračuna, je povedal ptujski župan.
Vlada Čuša (Zeleni) pa je na junijski seji mestnega sveta zmotilo kadrovanje v svet ZRS Bistra Ptuj, kjer bi morali bolj gledati na strokovnost kot pa samo na konkretne rezultate volitev. Zeleni naj bi bili v tem trenutku edini v mestnem svetu, ki naj ne bi imeli nobenega svojega predstavnika v svetih javnih zavodov. V „zagovor" je predstavnik komisije Rajko Fajt iz komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja povedal, da tudi predlagani člani (Edvard Kenda, Andrej Korpar, Vasja Strelec in Gorazd Žmavc) niso člani nobenega sveta zavoda. Ob tem pa je volilni rezultat merilo, ki je pri imenovanjih najmanj upoštevano. Pristop, da bi večkrat kandidirali, morda pa bi prišli „skozi kadrovsko sito", je po mnenju svetnika Vlada Čuša napačen. V nobenem primeru pa ne more biti res, da njihov kandidat za svet ZRS Bistre Ptuj Erik Koštomaj kot človek ne bi obstajal; ko je kandidiral na lokalnih volitvah 2010 z njegovim imenom in priimkom ni bilo nič narobe. Če pa so njegovo ime narobe zapisali, po mestni evidenci gre za Ervina, bi jih na to lahko opozorili, ampak kot rečeno, na lokalnih volitvah problema ni bilo.
MG
Ptuj • Posvetiii minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla
»
Naredili smo zgodovinsko delo ...
«
Na god sv. Petra in Pavla svoj praznik obhaja tudi župnija sv. Petra in Pavla. Letos so god zavetnikov cerkve združili z njeno posvetitvijo. Slovesno mašo je vodil mariborski nadškof dr. Franc Kramberger.
Posvetitev cerkve, ki jo je opravil nadškof, je zgodovinsko in pomenljivo dejanje; zgodi se, ko je v glavnem delo končano in se prostor povsem izroči za maše in delitev zakramentov. Blagoslovil je nove korne klopi v prezbiteriju, novi križev pot, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, in v Antonovi kapeli odprl muzej starih kipov iz prejšnje cerkve.
Slovesne maše so se ob nadškofu udeležili številni duhovniki in redovniki, provincialni minister p. Milan Kos, dekan hrvaške province p. Josip Blaževič, sestre redovnice, župan MO Ptuj Štefan Čelan, donatorji in dobrotniki cerkve. Gvardijan minoritskega
samostana p. Tomaž Majcen je ob tej priložnosti poseben pozdrav namenil arhitektu Borisu Vouku, akademskemu kiparju in restavratorju Viktorju Gojkoviču, vsem izvajalcem del, ki so dali svoja spoznanja in del sebe, da se lahko danes veselijo in zahvaljujejo Bogu v novi minoritski cerkvi, prav tako pa tudi vernikom, ki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. »Zavedam se, da smo naredili zgodovinsko delo - za sebe, za svoje krščansko življenje in za vse, ki bodo prišli za nami,« je ob posvetitvi cerkve, ki je zrasla na ruševinah zgodovine, še posebej poudaril gvardijan minoritskega samostana na Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S slovesne maše ob posvetitvi minoritske cerkve sv. Petra in Pavla
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Od danes nova prometna zakonodaja
Globe za kršitelje bistveno ostrejse in višje
V Sloveniji pričenjajo danes z izvajanjem nadzora nad spoštovanjem določb nove prometne zakonodaje, ki prinaša nekaj bistvenih novosti, predvsem pa so globe za kršitelje ostrejše in višje. Dosedanji zakon o varnosti cestnega prometa so nadomestili kar štirje novi zakoni, ki so bili sprejeti decembra lani, veljati pa so začeli 1. aprila letos.
Na področju varnosti cestnega prometa prinaša letošnje leto več pomembnih novosti, saj so dosedanji Zakon o varnosti cestnega prometa nadomestili Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o cestah, Zakon o voznikih ter Zakon o motornih vozilih. Da bi vas seznanili z bistvenimi novostmi novih zakonov, smo k pogovoru povabili Roberta Brkiča, vodjo medobčinske redarske službe.
Na katere spremembe nove zakonodaje moramo biti posebej pozorni?
„Najprej naj udeležencev prometu opozorim, da jih lahko kršitve zakonodaje resno ogrozijo. Zakon o pravilih cestnega prometa določa pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri njegovem izvajanju izrekajo pristojni organi, zato naj se posvetim predvsem določbam tega zakona. V njegovem 15. členu so namreč natančno določena tudi pooblastila občinskega redarstva, ki so se bistveno razširila."
Katere sankcije oziroma globe so predvidene za najhujše kršitve?
„Naj opozorim na najhujše prekrške, zaradi katerih se vozniku motornega vozila izreče globa 1200 evrov in 18 kazenskih točk, torej prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Takšna kazen čaka kršitelja, ki ne bo upošteval določila, da na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi ni dovoljeno voziti v nasprotni smeri. Enaka kazen čaka voznika tudi na drugih cestah z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi, pa tudi voznika, ki bo prekoračil dovoljeno hitrost na območju za pešce za več kot 30 km/h, voznika, ki prekorači hitrost v naselju za več kot 50 km/h, ter voznika, ki ima več kot 1,10 grama alkohola na ki-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vodja medobčinske redarske služb Robert Brkič opozarja, da je nova prometna zakonodaja ostrejša, kazni za kršitelje pa višje.
Nove in predvsem večje pristojnosti imajo po novem tudi policisti, inšpektorji, redarske službe in druge pooblaščene uradne osebe.
logram krvi, torej več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Enaka kazen je predvidena za neupravičeno odklonitev preizkusa ugotavljanja alkohola.
Po prometni nesreči mora udeleženec ostati na kraju nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Z globo 1200 evrov se kaznuje neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s to določbo, vozniku pa se izreče 8 kazenskih točk. Voznik brez vozniškega dovoljenja se kaznuje z globo 1000 evrov ter 18 kazenskimi točkami."
Kar nekaj prepovedi in kazni je povsem novih ...
„Res je. Na primer z uporabo vozila voznik ne sme povzročati čezmernega hrupa ali drugače onesnažiti okolja. Iz vozila je prepovedano odmetavati ogorke, plastenke ... Ko voznik na cesti ustavi za več
kot tri minute, mora takoj ugasniti motor. Za vse te kršitve je predvidena kazen 100 evrov. Globa v višini 200 evrov je predvidena tudi v primeru, če starši, skrbniki in rejniki, ki so dolžni izvajati nadzor nad mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu, tega ne storijo."
Kdaj lahko policisti kršitelja pridržijo?
„Policist lahko pridrži voznika, pri katerem je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu več kot 1,10 g alkohola na kg krvi, pa tudi voznika, ki odkloni preizkus alkoholiziranosti, ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem ali merilnikom alkohola v izdihanem zraku, ki ne podpiše zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ko je ugotovljena vinjenost in mu policist odredi strokovni pregled, pa tudi voznika, pri katerem se ugotovi prisotnost prepovedanih drog ali če odkloni preizkus z napravo, ki ugotavlja prisotnost teh substanc. Ne glede na navedeno se lahko policist odloči, da ne odredi pridržanja, če se lahko
na drugi način prepreči nadaljevanje udeležbe voznika v cestnem prometu, torej če mu začasno zaseže vozilo in če je kraj postopka neposredno pred krajem, kjer voznik biva in je možno sklepati, da je tja namenjen in ne bo nadaljeval vožnje."
Kdaj pa prometna pravila vendarle ne veljajo?
„Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen če je drugače določeno s prometno signalizacijo ali če drugače odredijo policist, občinski redar, inšpektor ali druga pooblaščena uradna oseba. Res je: znaki, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe, razveljavijo prometna pravila ali prometno signalizacijo. Z globo 250 evrov se zato kaznuje udeleženec v cestnem prometu, ki ne ravna po znaku ali ukazu pooblaščene uradne osebe ali ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje na primer poskusno prometno ureditev. Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena oseba ustavlja, ali ne upošteva njene odredbe ali pa ne upošteva tudi začasne svetlobne prometne signalizacije. Vozniku motornega vozila se v teh primerih izreče 5 kazenskih točk."
Kakšne kazni pa so predvidene za najpogostejše kršitve predpisov: za neuporabo varnostnega pasu, čelade ipd?
„Za voznika ali sopotnika, ki med vožnjo ne bo uporabljal varnostnega pasu, je predvidena kazen 120 evrov, prav tolikšna kazen je za neuporabo motoristične čelade. Tudi otrok mora imeti med vožnjo kolesa kolesarsko čelado, tudi če je na kolesu kot potnik, sicer bodo starši ali skrbniki plačali kazen 120 evrov. Z ljubite-
lje konjev je pomembno, da mora jahač med ježo imeti na glavi zaščitno čelado, sicer ga čaka kazen 120 evrov, uporaba mobitela med vožnjo pa bo voznika veljala 40 evrov, učitelje vožnje pa 120 evrov."
Nove kazni so tudi za prekoračitve dovoljene hitrosti in nekatere druge nepravilnosti v vožnji .
„Naj opozorim, da je prepovedano sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje razen v nevarnosti, voznik enosle-dnega vozila ali motornega kolesa, pa ne sme izpuščati krmila iz rok ali se voziti po enem kolesu, kajti za oboje je predvidena kazen 300 evrov. Voznik, ki prekorači omejeno hitrost vožnje v naselju do 10 km/h, se kaznuje s 100 evri, s 300 evri in 3 kazenskimi točkami, če prekorači nad 10 do vključno 20 km/h; s 500 evri in 5 kazenskimi točkami, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h. Kazen najmanj 1000 evrov, 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila čaka tistega, ki prekorači hitrost za več kot 30 km, najmanj 1200 evrov in 18 kazenskih točk pa, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h."
Po novem bomo kaznovani tudi za nepravilno in nevarno prehitevanje.
„Tako je, voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje. Prehitevanje je prepovedano tudi v predoru, razen če so vozišča speljana skozi dve predorski cevi. Prepoved prehitevanja velja tudi, če vozilo pred nami zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci. Za kršitev omenjenih pravil prehitevanja je predvidena kazen 700
evrov in 9 kazenskih točk."
Ker je območje Spodnjega Podravja pokrito s kmetijskimi površinama, velja opozoriti tudi na nekaj novosti na tem področju.
„Občane velja opozoriti na določbo, ki prepoveduje ogrožanje varne uporabe javne ceste. Prepovedano je izvajati ali opuščati kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Prepovedano je na cesto odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine, po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete. Prepovedano je postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja, namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi, odvajati odplake in druge tekočine, ovirati odtekanje vode, orati na razdalji manj kot 4 m od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.
Na cestišču je prepovedano razsipati sipek material razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati, prepovedano je puščati sneg ali led, ki zdrsne nanj, vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, pa tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. Preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Tisti, ki ravna v nasprotju z navedenimi določbami, se kaznuje z globo 1000 evrov, z globo 4000 evrov pa se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik, njihova odgovorna oseba pa bo plačala 1000 evrov."
M. Ozmec
Sveta Trojica v Slovenskih goricah • Ob občinskem prazniku
V znamenju številnih nagrad
Na junijski osrednji slovesnosti ob trojiškem občinskem prazniku so podelili priznanja uspešnim učencem, dijakom in študentom, priznanja župana, zahvalo in plakete občine ter bronasti in srebrni grb.
Pri Sveti Trojici so letos imeli veliko nagrajencev.
Kot je pred odprtjem poudarila Majda Klemenčič Vodušek, predsednica DPD Svoboda Kidričevo, je njihova likovna sekcija že več let med najaktivnejšimi. Zato so tudi pred letošnjim občinskim praznikom pripravili likovno kolonijo, že osmo, in jo posvetili gozdu. V prvih dneh junija je na njej ustvarjalo 16 ljubiteljskih likovnikov z območja občine Kidričevo in razveseljivo je, da je med njimi tudi se več mladih. Na temo gozda so ustvarjali Doris Hertiš, Miran Cafuta, Samo Vrabič, Nina Ko-zoderc, Albina Murko, Jožica Vidovič, Nika Kozoderc, Tona
Emeršič, Tjaša Hazenmali, Re-beka Pšajd, Irena Tušek, Kaja Ferlež, Alja Jančec, Bojan Lu-baj, Aleksandra Vidovič in Pa-trik Komljenovič.
Tudi mentorica likovne sekcije Irena Tušek je bila nad njihovimi deli prijetno presenečena: »Letos smo ustvarjali v gozdu, saj je naša občina znana po bogatih gozdovih. In zato smo tudi svoja dela postavili med drevesa, v park. Verjamem, da vam bo ob pogledu na vseh 19 razstavljenih likovnih del uspelo podoživeti vse to, kar smo lepega doživljali ob tem, ko so naša likovna dela nastajala. Zato so tudi tako živo pisana.«
Prejemniki priznanj so postali odličnjaki v vseh letih osnovne šole Maruša Kekec, Metod Rozman, Aleš Škrobar, Barbara Anžel, Urban Kuko-vec in Jernej Vrečko, med nagrajenimi dijaki in študenti pa so bili Matija Rozman, Klemen Potrč, Vanja Fekonja, Nataša Žmavc, Hana Jensterle, Anja Kocbek in Nejc Jensterle.
Priznanji župana sta si prislužila Planinsko društvo Hakl za 15 let delovanja, aktivno promocijo planinske in po-hodniške kulture ter organizacijo številnih uspešnih projektov in pater Jurij Dolenc za 25 let duhovniške službe, duhovno podporo in obiskovanje bolnih na domovih ter dobro sodelovanje z društvi in občino.
Zahvalo občine so namenili Klubu malega nogometa Sveta Trojica zaradi uspešno izpeljane humanitarne akcije za nabavo vozila za nekdanjega člana in prijatelja Francija Petka, ki se je v prometni nesreči težko poškodoval. Plakete občine so šle v roke podjetja Inter Ga-
stro za dolgoletno prisotnost na domačem trgu gostinske opreme, samostojnemu podjetniku Francu Marajhazu za prispevek pri delovanju Gradbene sekcije ter družini Klobasa oziroma podjetju Agroremont za 20 let delovanja in promocijo občine.
Bronasti grb občine je prejel pobudnik in idejni nosilec dobrodelne humanitarne akcije za Francija Petka Uroš Škrlec, sicer predsednik Kluba malega nogometa Sveta Trojica in uspešen organizator številnih projektov, srebrnega pa je dobila Tanja Fišer, ki je že dolgo dejavna v Krajevnem odboru Rdečega križa Sveta Trojica. Polona Ambrožič
Juršinci • Odprtje pošte
Foto: arhiv občine
Kidričevo • V počastitev 14. obč. praznika
Razstava 8. likovne kolonije Gozd
V počastitev 14. praznika občine Kidričevo so v soboto, 25. junija, v parku ob restavraciji Pan v Kidričevem odprli razstavo likovnih del udeležencev 8. likovne kolonije Gozd 2011.
Likovnike in njihove mentorje je nagovoril tudi župan občine Kidričevo Anton Le-skovar, ki je pohvalil njihovo izstopajočo aktivnost, jim ob tej priložnosti čestital ob 14. občinskem in 20. državnem prazniku ter nato razstavo odprl. Dogodek je s petjem in igranjem na kitaro popestril Jani Jančec. Likovniki so ob odprtju razstave izdali barvno zloženko Gozd 2011, v kateri so ob uvodni pesmi Izpoved mladega kostanja mlade domače ustvarjalke Aleksandre Vidovič predstavljena likovna dela vseh udeležencev letošnje kolonije.
-OM
Nova pošta - a spet brez video nadzora
Občina Juršinci je od prejšnjega tedna bogatejša za nove prostore pošte; uradna otvoritev prizidka k občinski stavbi se je zgodila v četrtek popoldne.
V	nekajminutni slovesnosti je zbrane na otvoritvi pozdravila direktorica poslovne enote Maribor Katarina Potočnik, ki je predstavila zgodovino pošte v Juršincih ter pohvalila nove prostore, ki so veliko bolj funkcionalni od prejšnjih, saj so precej večji, omogočajo pa tudi boljše delovne razmere zaposlenim. Trak v znak uradnega odprtja sta prerezala direktorica Potočnikova in župan Alojz Kaučič. Na pošti v Juršincih so zaenkrat zaposleni ob upravnici še trije pismo-noši, uradne ure za občane pa so v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 8 in 9.30 ter med 10. in 14. uro, v sredo med 8. in 11. ter. 14 in 17. uro, v soboto pa od 8. do 11. ure.
V	prizidku, kjer v pritličju domuje nova pošta, je v prvem nadstropju urejena sejna soba občine Juršinci, izvajalec del pa je bilo podjetje GP Project ing. iz Ptuja. Celotna investicija v nove poštne prostore v
Foto: SM
Ob uradnem odprtju nove juršinske pošte (na posnetku) - verjetno zaradi tragedije v Kresnicah pri Litiji - ni bilo kulturnega programa, le kratek nagovor direktorice poslovne enote Maribor Katarine Potočnik.
velikosti 83 kvadratnih metrov z opremo vred je po besedah odgovornih zahtevala okoli 150.000 evrov, vendar tudi v tej poštni poslovalnici kot v veliki večini drugih po državi ni urejenih dodatnih varnostnih ukrepov in opreme, razen gumba za alarm. Je pa prednost vsaj
v tem, da pošta ni nekje na samem, ampak v okviru občinske stavbe, tako da bodo za večjo stopnjo varnosti lahko skrbeli kar domači politični veljaki in uslužbenci, ki imajo uradne ure v skoraj identičnih terminih kot nova poštna poslovalnica ...
SM
Cerkvenjak • Podelili občinska priznanja
Bronasti grb za kulturnike
V Občini Cerkvenjak so v juniju praznovali 13. občinski praznik, v okviru katerega so na osrednji prireditvi podelili več nagrad.
Foto: M. Ozmec
Mentorica likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo Irena Tušek je bila nad razstavljenimi deli prijetno presenečena.
Za izjemne dosežke v času osnovnošolskega izobraževanja sta nagrade iz rok župana Marjana Žmavca prejela Mateja Fekonja in Anže Peklar, nagrajeni pa so bili tudi najuspešnejši študentje in dijaki: Aleksandra Pučko, Davorin Toš, Simona Štrucl, Jasna Zamuda, Denis Vogrin in Denis Kocmut.
Priznanje župana je šlo v roke bivšega prvega moža občine Jožeta Kranerja za dolgoletno uspešno vodenje občine, skrb za gospodarski in kulturni razvoj ter prepoznavnost
občine v slovenskem prostoru. Enako priznanje so dobili tudi Janko Babič za uspešno in odgovorno vodenje Župnijske Karitas Svetega Antona, Mirko Kozar za aktivno delo na društvenem, humanitarnem in športnem področju, Drago Nedeljko za vsestransko delo na področju športa in organizacijo športnih prireditev, Božidar Kostanjevec za večletno aktivno vodenje Kluba malega nogometa Cerkvenjak ter Anton Brumen za aktivno delo na društvenem področju in
prispevek k razvoju kraja. Zahvalo občine so prejeli Alojz Zorko, ki že dolgo uspešno deluje v Turističnem društvu Cerkvenjak, Slavica Kovačič, ki vodi Folklorno skupino Cerkvenjak, in Marjan Zorko, ki že več let sodeluje pri dejavnostih župnijske Karitas.
Na koncu so podelili še bronasti grb Kulturnemu društvu Cerkvenjak za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Polona Ambrožič
Kidričevo • Modernizacija centra za ravnanje z nevarnimi odpadki vse bliže
Modernizacijo bo nadzorovala komisija
Vse kaže, da se kljub nekaterim nasprotovanjem nestrankarskega gibanja za Kidričevo modernizacija in širitev centra za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki v Kidričevem bliža skorajšnji uresničitvi.
Kot so zatrdili v podjetju Saubermacher Slovenija, so občanke in občani Kidričevega v tem času prejeli več različnih pojasnil o strokovnosti in varnosti, ki jo bo vključeval novi center, ogledali pa so si tudi podoben center pri Gradcu v sosednji Avstriji. Ustreznost delovanja obnovljenega centra dokazujejo tudi pridobljeni certifikati ISO 9001 za vodenje kakovosti, ISO 14001 za ravnanje z okoljem in OHSAS 18001 za vodenje poklicnega zdravja in varnosti. Na nedavnem srečanju pa so prebivalci Kidričevega podprli predlog družbe Saubermacher o ustanovitvi komisije, ki bo budno spremljala potek modernizacije.
V Sloveniji imamo trenutno dva primerljiva centra, medtem ko jih je v Evropi čez 100, njihovo število pa iz leta v leto narašča. Investicija v modernizacijo kidričevskega centra predvideva pokritje celotnega objekta, betonsko
izvedbo talnih površin z lovilcem olj oziroma lovilno skledo, ki bo preprečevala, da bi karkoli prišlo v podtalnico, zaprte skladiščne prostore, zaprt obdelovalni prostor za obdelavo tekočih odpadkov, prezračevalno-od-sesovalni sistem iz zaprtih in pokritih površin s kontroliranim izpustom zraka, po-slovno-upravne prostore ter kontrolno-nadzorni sistem vodenja objektov in procesov. Center bo po zagotovilih podjetja Saubermacher izpolnjeval in presegal zahteve aktualne zakonodaje.
Kidričevo naj bi tako dobilo najsodobnejši center za ravnanje z odpadki v tem delu Slovenije, ki bo sodobnejši od podobnega Sau-bermacherjevega obrata v mestu Unterpremstätten, ki so si ga občani Kidričevega lahko ogledali v živo. O tem, kako daleč in katera dovoljenja so že pridobljena, so na Saubermacherju Slovenija pojasnili:
Foto: M. Ozmec
Z modernizacijo naj bi v Kidričevem zgradili najsodobnejši center za ravnanje z nevarnimi odpadki v tem delu Slovenije, ki naj bi bil sodobnejši od Saubermacherjevega obrata v Unterpremstattnu, katerega so si Kidričani ogledali pred kratkim.
»Trenutno imamo pridobljena vsa potrebna dovoljenja razen gradbenega in vodnega soglasja. Pri slednjih ne pričakujemo težav, saj izpolnjujemo vse potrebne pogoje za njuno pridobitev - izdelano imamo analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode, ki je pogoj za izdajo vodnega soglasja, to pa je že v fazi obdelave. Ker se zavedamo, da vsa omenjena dokumentacija ustreza po-
stavljenim standardom, ne pričakujemo težav.«
Strah občank in občanov o nevarnosti odpadkov, ki jih določa uredba o ravnanju z odpadki, naj bi bila tako po zagotovilih investitorja odveč, saj naj bi posodobljeni center omogočal večjo varnost in zaščito tega okolja.V podjetju Saubermacher se še posebej dobro zavedajo pomena nevarnih odpadkov, zato vse vnetljive odpadke
avtomatično obravnavajo kot nevarne.
Občini Kidričevo je bil že ob pričetku projekta podan predlog o ustanovitvi strokovnega tima oziroma komisije, ki naj bi nadzirala izgradnjo objekta in celotno modernizacijo centra. Tako je bilo na srečanju z občani dogovorjeno, da se ustanovi komisija, ki bo aktivno spremljala vse dogajanje. Sestavljali jo bodo predstavniki
prebivalcev občine Kidričevo in predstavniki Občine. Podjetje Saubermacher podpira sodelovanje s komisijo tudi po dokončani modernizaciji centra.
Omenjeni projekt je vsekakor korak naprej tako za občino kot za ljudi, ki živijo tam. Razvoj in obnova centra za ravnanje z odpadki naj bi namreč v prvi meri pripomogla k razvoju in napredku samega kraja. S prenovo centra naj bi se odprla nova delovna mesta, zagotovljena pa naj bi bila tudi podpora in pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov ter pri sanaciji starih bremen v občini, kot so divja odlagališča in brezplačen prevzem nevarnih odpadkov za občane Kidričevega. Družba pa bo pozorno spremljala tudi delovanja ustanov in posameznikov, ki bodo znatno prispevali h kvalitetnejšem razvoju lokalne skupnosti, in jih bo tudi primerno podprla.
-OM
Majšperk • Svečano ob dnevu državnosti
Vrednote, ki jih je vredno ceniti
V občini Majšperk so osrednjo slovesnost v počastitev dneva državnosti in 20-letnice samostojnosti Slovenije pripravili v petek, 24. junija, v večnamenski dvorani šole, v programu pa so sodelovala vsa kulturna društva v občini.
Županja dr. Darinka Fa-
kin je v slavnostnem nagovoru med drugim dejala, da je bila odločitev slovenske skupščine pred dvema desetletjema pravilna, saj je s tem odrazila večletno in težko pričakovano voljo vsega slovenskega naroda, ob tem pa poudarila: "Verjetno si danes težko predstavljamo, kako bi bilo, če bi se pred 20 leti odločili drugače. A ponosni smo lahko na to, saj živimo
v državi, ki jo krasijo mogočne Alpe, rodovitna polja, čudoviti vinski griči, bogati z vinsko trto in gozdovi; imamo tudi svoje vode in nekaj morja. Imamo pa tudi visoko stopnjo svobode govora in varnosti, to pa so vrednote, o katerih lahko nekateri narodi le sanjajo. Zato jih spoštujmo in cenimo, čeprav se nam zdijo nekaj povsem običajnega."
Posebno zahvalo pa je na-
Foto: M. Ozmec
Prvič so se občinstvu predstavili člani mini godbe na pihala.
menila Športno-kulturnemu društvu Sestrže, ki je bilo nosilec osrednje občinske slovesnosti. V kulturnem programu sta domovinske pesmi prebirala Kristjan Lo-vrenčič in Nataša Taciga iz kulturnega društva Stoperce, s pesmijo so se slavju pridružili pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Maj-šperk, pesmi o domovini sta recitirala Suzana Kodrič in Damijan Fijavž iz KD Ustvarjalec Majšperk, na citre sta nekaj skladbic zaigrali prof. Doroteja Dolšak iz Stoperc in njena učenka Nika Knez, zapeli so pevci mešanega pevskega zbora KUD Majšperk, domačemu občinstvu pa se je prvič predstavila tudi mini godba Športno-kulturnega društva Sestrže.
-OM
Destrnik • Predali darilo umetnika
Golija podaril linorez mladoporočencema
Na 13. občinskem prazniku občine Destrnik je prejemnik zlatega priznanja občine Destrnik Bojan Golija podaril dve svoji likovni deli - linoreza: enega prvima mladoporočencema v občini in enega za prvega rojstnodnevnega slavljenca. V ponedeljek so njegovi umetnini predali srečnežem.
Bojan Golija je priznanje ob prazniku občine Destrnik prejel, ker je bil leta 1977 tam ustanovitelj likovne sekcije, ki živi še danes. Na ta način se mu je destrniška občina zahvalila, Golija pa se je Destrniku in njegovim občanom zahvalil na svoj način. Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku
je namreč podaril dva linoreza. Enega je namenil prvima mladoporočencema v občini po občinskem prazniku, drugega pa prvemu rojstnodnev-nemu slavljencu. Prva, ki sta se v času po 13. občinskem prazniku poročila, sta bila Benjamin Anžel in Petra Arnuš Anžel. Usodni da sta si izrekla
11. junija, ob vseh darilih pa sta tako prejela tudi umetnino vrhunskega umetnika. Drugi linorez pa je šel v roke Ksenije Munda, ki je rojstni dan praznovala 5. junija. V imenu Golije je linoreza srečnežem predal župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Dženana Kmetec
V imenu Golije je linoreza predal župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Foto: DB
Dornava • 14. dan gasilcev GZO Dornava
Novo vozilo za žamenske gasilce
Letošnji 14. dan gasilcev Gasilske zveze občine (GZO) Dornava je gostilo prostovoljno gasilsko društvo Žamenci na svojem igrišču v neposredni bližini pred štirimi leti zgrajenega gasilskega doma. Osrednji dogodek prireditve je bila uradna predaja novega vozila Peugeot boxer minibus (GVM-1) žamenskim gasilcem.
Kot se za takšno prireditev spodobi, se je začela s častnim vodom in parado gasilcev številnih gasilskih društev ob spremljavi dor-navske pihalne godbe. Številne zbrane pod šotorom je nato pozdravil dorna-vski župan Rajko Janžeko-vič, osrednji govornik pa je bil predsednik GZO Dornava in hkrati predsednik PGD Žamenci Franc Šuen, ki je povedal:
„Na današnji dan pred 20 leti smo bili prebivalci novo-nastale države priča prvi proslavi ob dnevu državnosti in se veselili novega začetka. Naslednji dan so po slovenskih cestah prihrumeli tanki in začel se je 10-dnevni boj za svojo državo. Uspelo nam je, zaživela je državnost, začel se je preporod infrastrukture po vsej državi, tudi v gasilstvu. Nastale so nove lokalne skupnosti, občine, ki imajo svoje meje, a te meje smo v gasilskih vrstah zaobšli, saj še vedno velja gasilka pomoč vsem potrebnim, ne ozirajoč se na meje.
Danes, na dan obletnice, obeležujemo nov začetek še
Predsednik PGD Žamenci (in GZO Dornava) Franc Šuen se je občini in številnim donatorjem ter botrom zahvalil za financiranje novega vozila za žamenske gasilce.
uspešnejšega sodelovanja na področju zaščite in reševanja tudi v našem gasilskem društvu, saj nam novo vozilo Peugeot boxer s priklopnikom omogoča boljšo opremljenost
in hitrejše posredovanje ob morebitnem izbruhu nevarnosti. Za uspešno dobavo vozila se moramo zahvaliti občini Dornava, saj je bil na občinskem svetu izglasovan sklep za
sofinanciranje novega vozila. Zahvala pa gre v veliki meri tudi vaščanom in botrom, saj so prispevali velik finančni delež. Vsem, ki ste darovali, najlepša hvala za pomoč.
Gasilska društva v GZ Dornava se trudimo za čimbolj-šo opremljenost v skladu s svojimi realnimi potrebami. V preteklem 14-letnem obdobju so si naša gasilska društva zgradila tri gasilske domove in nabavila šest novih vozil. Nabava prepotrebne opreme se pač izvaja v okviru finančnih možnosti, čeprav je nesramno draga. Brez podpore lokalne skupnosti in občanov ne bo možno slediti novejšim trendom in vedno zahtevnejšim nalogam zaščite in reševanja. Od nas, gasilcev, se pričakuje, da bomo še naprej vnašali med ljudi vedrino in dobro razpoloženje ter pozitivne vrednote, vendar nam zakonodaja in predpisi to vedno bolj otežujejo! Vsekakor pa vsem gasilkam in gasilcem iskrene čestitke ob današnjem prazniku."
Sledila je podelitev priznanj za številne občane, ki so doni-rali denar za nov gasilski avto; tisti, ki so donirali 100 evrov, so prejeli bronasta, za prispevek 200 srebrna in za prispevek v višini 300 evrov zlata priznanja, podeljena so bila priznanja tudi botrom, med
katerimi je Občina Dornava kot največji donator prejela zahvalo za velikega zlatega botra, Janez Horvat iz Žamen-cev, Janko Petek iz Dornave in PGD Polenšak pa so prejeli posebne zahvale kot zlati botri.
Novo vozilo žamenskih gasilcev je skupaj z nadgradnjo zahtevalo 38.000evrov, 65 odstotkov cene je financirala občina iz proračuna, razliko pa vaščani, donatorji, botri ter različna društva. Boxer minibus je prvenstveno namenjen prevozu moštva, v njem je nameščena tudi oprema za visoki tlak za notranje požare ter oprema z dihalnimi aparati za gasilce, priklop s prikolico pa bo služil prevozu klasične opreme za gašenje požara. Ob novem vozilu imajo žamenski gasilci v svoji garaži še 13 let staro orodno vozilo s klasično motorno brizgalno.
Prireditev se je nadaljevala s podelitvijo priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Slovenije najzaslužnejšim gasilcem, uradni del pa se je zaključil s predajo ključa novega gasilskega avtomobila - ključ sta šoferju Jožetu Pintariču predala poveljnik PGD Žamenci Andrej Golob in župan Rajko Janže-kovič - ter blagoslovom vozila, ki ga je opravil župnik Slavko Štefko.
Za kulturno noto uradnega dela prireditve so poskrbeli polenški komorni zbor Magni-fikat, oktet iz Dornave ter instrumentalna skupina iz vrst podmladka PGD Žamenci.
SM
Sv. Tomaž • Ob petem občinskem prazniku
Investicije v nove ceste in vrtec
Tomaževčani so že od nekdaj praznik kraja praznovali 3. julija, na god svojega patrona sv. Tomaža, in to tradicijo nadaljujejo tudi v novi občini. Letos so se prireditve začele 24. junija.
Tudi župan Mirko Cvetko
se veseli praznovanja, saj ima občina kaj pokazati: „Občani merijo uspešnost občine po investicijah, ki jih je sposobna izpeljati. Ena najpomembnejših se je pravkar končala z modernizacijo ceste Savci-Ra-kovci v dolžini 1300 metrov. To je pomembna povezovalna cesta, vredna 168.000 evrov. Pred vrati pa je gradnja lokalne ceste Ormož-Sv. Tomaž, vredna 435.000 evrov, dolga 2,5 kilometra, s pripadajočim dvema krakoma javnih poti v Ključarovcih. Cesto bodo razširili na 5 metrov in na novo asfaltirali. Na trasi so že zamenjali tudi večino prepustov, nekatere mostove bodo razširili, en most pa bo narejen povsem na novo. Zmanjšali bodo tudi ovinke, saj bodo cesto prestavili. Investicijo so bodo financirali iz razpisa za obmejne občine. „Imeli smo veliko srečo, da smo uspeli. Gre za do 85 % sofinanciranje Evrope, ostanek pa bo šel v breme proračuna," je povedal Cvetko.
Že letos se bo začelo tudi urejanje pločnika v dolžini 200 metrov od središča kraja proti pokopališču in se nadaljevalo prihodnje leto, ko naj bi bilo maja končano. Poleg
pločnika bodo zgradili meteorno kanalizacijo in razsvetljavo, skupna vrednost investicije pa je 130.000 evrov.
Načrtujejo tudi zgraditi cesto Trnovci-Gajščak, vredno 179.000 evrov. Pripravljajo tudi projekt za pločnik ob regionalni cesti od pokopališča do konca naselja Sv. Tomaž v dolžini čez 950 metrov z vključeno avtobusno postajo ob šoli. Direkcija za državne ceste je obljubila, da bo investicija izpeljana v treh letih, začeli pa naj bi leta 2013. Pred tem bo na vrsti še nov vrtec, ki bo stal v neposredni bližini šole. Zgrajen bo v dveh etažah, njegova vrednost pa se ocenjuje na 850.000 evrov. S štiriod-delčnim vrtcem bodo rešili prostorsko stisko in sprostili kapacitete za potrebe šole.
Težave imajo tudi s šolo, kjer odkrivajo vedno nove pomanjkljivosti, saj je bila menda ob obnovi vgrajena sicer nerabljena, a stara oprema. „Za vrtec bomo sredstva zagotavljali preko regionalnega razvojnega programa, kjer imamo okrog 700.000 evrov rezerviranih sredstev. Ostalo pa bo šlo iz proračuna, ki letno prenese okrog 400.000 evrov investicij, ostala sredstva pa so v glavnem rezervirana za stal-
Foto: Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ljutomer • Bratoma Hunjadi kipca gasilcev
Praznovanje 140-letnice prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ljutomer se je zaključilo v sklopu osrednje slovesnosti dneva državnosti na ljutomerskem Glavnem trgu s podelitvijo številnih priznanj in odlikovanj. Predsednik PGD Ljutomer Leon Markovič je kipca gasilcev za življenjsko delo podelil bratoma Stanislavu in Miroslavu Hunjadiju. Plaketo civilne zaščite Slovenije sta ljutomerskim gasilcem podelila namestnik generalnega direktorja Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervidel in poveljnik regijskega štaba CZ za Pomurje Martin Smodiš. Odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu je prejel Jože Bratinščak, Gasilska zveza Slovenije pa je PGD Ljutomer podelila zlato plaketo. Ljutomerska županja Olga Karba je ljutomerskim gasilcem izročila termo kamero, nabavljeno iz sredstev požarne takse, njena vrednost pa znaša 12.828 evrov.
NS
Zupan Mirko Cvetko je zadovoljen z napredovanjem občine.
ne porabnike. Kriza se precej pozna v proračunu; pa ne, ker bi dobili manj denarja, ampak ker se vedno več nalog, ki bi jih morala financirati država, prenaša na pleča občine. Samo od lani na letos so se izdatki za tekoče potrebe vrtca povišale za 100.000 evrov. Ljudje so vedno revnejši in občina mora povsod kaj prispevati," stanje v občini popisuje župan.
Ta teden se je pri Sv. Tomažu zvrstilo veliko športnih prireditev, spomnili so se starejših občanov, nocoj pa bo 1. festival kvintetov narodno-zabav-ne glasbe in zabava z ansamblom Saše Avsenika. V soboto bodo gostili srečanje gasilk podravske regije, praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo s svečano mašo in proslavo.
Viki Ivanuša
K
AMNOSEŠTVO
Majcen Jože S. p.. Savci 32.2258 Sv. Tomaž
izdelovanje in obnova
nagrobnih spomenikov
izdelava polic in stopnic
Zanesljivo od ideje do izvedbe!
Občankam in občanom čestitamo prazniku in vam želimo lepo praznovat
S T - 02 713 30 23 S M - 031 388 247
Evedbe!	^^
imo ob občinskem raznovanje.
Foto: SM
Foto: NS
Ormož • Začelo se je Ormoško poletje
V mestu se dogaja
Na festivalu Ormoško poletje 2011, ki se je začel 18. junija in bo trajal skoraj mesec dni, se bo tudi letos zvrstila množica dogodkov. Druga polovica junija in prva julija je polna različnih glasbenih, gledaliških in drugih prireditev.
Festival, ki ga tudi letos organizira občina Ormož, se je pričel s 16. tekmovanjem pihalnih godb, nadaljeval s simpozijem ob 20. obletnici vojne za Slo-
venijo, uradno pa so ga pričeli sočasno s proslavo ob dnevu državnosti.
Za odlično vzdušje sta poskrbela voditelja prireditve,
igralca Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč, za glasbeni del pa šolski bend Gimnazije Ormož, ženski del pevskega društva Kapljica ter pevski zbor Gim-
v 'V ^
V	1-t ■
ORMOŠKO ÍWLETJE
Svečano otvoritev letošnjega Ormoškega poletja so izpeljali prejšnji petek, čeprav so se prireditve začele že prej.
nazije Ormož. Vse nastopajoče zraven veselja do glasbe druži še ena skupna točka - Darja Žganec Horvat, ki vodi vse tri nastopajoče zasedbe. Več kot polovico skladb je zapela odlična mlada solistka Nuša Rajh, ob njej pa so kot vokalisti na oder stopili še Petra Rudolf, Domen Lorenčič, Miha Magdič, Andrej Munda, Nina Blagovič, Polona Kociper in Špela Pleh. V skladbi Banuwa-kanon se je na bongu predstavil še Gregor Nestorov.
Za otroke je bilo poskrbljeno v sredo, ko se je na grajskem dvorišču v Ormožu odvijala otroška lutkovna predstava z ustvarjalno delavnico En kovač konja kuje. Prireditve pa se nadaljujejo tudi v teh dneh. Jutri bo na grajskem dvorišču koncert skupin Orleki in Pridigarji, v nedeljo pa komedija Špas teatra XXL bejbe, ki jo režira Tina Gorenjak, igrajo pa Ana Marija Mitic, Martina Ipša in Tanja Kocman.
Tudi prihodnjo sredo bo dogajanje rezervirano za najmlajše, naslov lutkovne predstave pa je Drevo sem srečno. Petek obeta nepozaben koncert zasedbe trio Eroika, letošnje Ormoško poletje pa bo zaključil Mali diktator. Takšen je namreč naslov komedije Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo v gradu Ormož gostovalo v nedeljo, 10. julija.
Dženana Kmetec
Ptuj • Poletni Cidolist
Kaj se bo dogajalo med pocitnicami
Končno so se začele dolgo pričakovane počitnice. A vendar se marsikateri šolar že po nekaj dneh lenarjenja naveliča brezdelja in si zaželi kreativno preživljanje prostega časa. Tudi letos bo ponudba prostočasnih dejavnosti v Ptuju zelo pestra.
Center interesnih dejavnosti Ptuj tudi letos pripravlja veliko dogodkov tako za osnovnošolce kot dijake. Dogodke so ponovno strnili v zloženko, le da ima ta nekoliko drugačen naslov: Poletni Cidolist. Gre za pregled vsega počitniškega dogajanja na Ptuju, ki ga pripravljajo tudi druge organizacije s področja kulture, športa, izobraževanja itd. Brezplačno so jo prejeli vsi osnovno- in srednješolci v Ptuju, na voljo pa je tudi v CID-u in na drugih info točkah v mestu.
Že prvi dan počitnic, v ponedeljek, so začeli ulične delavnice. Gre za ustvarjalne dejavnosti in gibalno animacijo, namenjeno osnovnošolcem, kraji dogajanja pa so Arbajterjeva ulica, Rimska ploščad, Kvedrova ulica, Ljudski vrt in Mestni park.
Delavnice potekajo vsak dan med 10. in 12. uro ob delovnih dneh vse do 29. julija.
Konec tega meseca pripravljajo v sodelovanju z Modelarskim društvom Aviotech zanimivo letalsko modelarsko delavnico.
Za razigrane mlade plesalce bo konec junija in v začetku julija plesna ustvarjalnica in igralnica, namenjena osnovnošolcem od 1. do 4. razreda, bo pa v prostorih CID-a. Sočasno, le v drugem terminu, bo za starejše osnovnošolce potekala tudi tako imenovana MTV-slog delavnica. Udeleženci bodo pod mentorstvom Špele Težak spoznavali popularno glasbo, različne plesne tehnike in zabavne koreografije, pa tudi osnove odrskega nastopanja.
Še prej, že v torek, pa se za-
čenja še eno z glasbo povezano dogajanje, ki so ga poimenovali petje, body percussion, improvizacija in zbor z mentorico Zvezdano Novakovic. Gre za individualno vadbo, ki vključuje spoznavanje pevskega aparata, vokalnih tehnik in glasbenih zvrsti, poslušanje posnetkov, učenje skladbe in uporabo mikrofona.
Za ljubitelje tujih jezikov in mlade popotnike
Nekaj delavnic je namenjenih tudi ljubiteljem tujih jezikov. V poletnih mesecih je v CID-u na razpolago učenje začetnega in obnovitvenega tečaja španščine, vsi, ki bi želeli izboljšati svoje znanje pogovorne francoščine, pa se lahko udeležijo srečanja s Francozom Antoi-
Ker človeka že po nekaj dneh lenarjenja zagrabi dolgčas, so CID-ove počitniške delavnice za osnovno- in srednješolce kot nalašč za prijetno poletno druženje.
nom Barraujem, ki dela v CID-u v okviru Evropske prostovoljne službe. Individualnih ur kon-verzacije se bodo zainteresirani lahko udeleževali od septembra do aprila, cena za eno šolsko uro pa je 7 evrov.
V	sklopu poletnih dogodkov v našem mestu bo izpeljanih nekaj izletov, med drugim v Celje, stalnica pa ostajajo poletna potepanja z Viktorijo Dabič. Ta bodo 14. in 21. julija, udeleženci pa se bodo odpravili na sprehod po Ljudskem vrtu, Turniškem parku in mestnih ulicah.
V	drugi polovici julija CID večino dogodkov pripravlja v sodelovanju z društvom Arsana, saj bo v tem času potekal festival Art stays. Skupaj z Arsano in Glasbeno šolo Karola Pahorja bodo od 20. do 25. julija izvedli poletne glasbene delavnice -BAND. Gre za igranje v glasbenih zasedbah za mlade z glasbenim predznanjem, javnosti pa se bodo udeleženci ob koncu skupnega druženja predstavili z zaključnim koncertom.
Nedvomno zanimive kreacije pa bodo nastale izpod rok mladih likovnih umetnikov. Obeta se izdelava freske, otroške likovne delavnice z umetniki na ptujski »plaži« ter likovno-pe-sniška delavnica v okviru festivala Dnevi poezije in vina 2011. Otroci bodo ilustrirali zgodbo o Lepi Vidi, a jo bodo, prirejeno oziroma duhovito posodobljeno, slišali v izvedbi Andreja Rozmana Roze. Pod vodstvom likovnice Andreje Brulc bodo nato sestavili slikanico.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Ptuj • Tradicionalni ravnateljev sprejem
Foto: Črtomir Goznik
V sredo, 22. junija, je v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj potekal tradicionalni ravnateljev sprejem za učence, ki so končali nižjo glasbeno šolo, ter za uspešne tekmovalce - letos je bilo takšnih kar
64. »Učenci, ki poleg rednih obveznosti v šoli sodelujejo na raznih tekmovanjih v Sloveniji in tujini, širijo dobro ime naše glasbene šole. Teh tekmovalcev - in tudi nagrad, kijih prinašajo domov -je iz leta v leto več, kar je dokaz, da na naši šoli dobro delamo. Vsem, ki so letos zaključili šolanje, pa želim, da bi tudi v bodoče v glasbi našli veliko užitkov,« je med drugim poudaril Štefan Petek, ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj in učencem poleg spričeval in priznanj podaril še ličen nahrbtnik.
JM
Džem iz uličnih sadežev
Mlade zasedbe in posamezniki, ki ustvarjajo v našem mestu, so se prejšnji petek predstavili v Centru interesnih dejavnosti Ptuj. Pripravili so tako imenovan Street fruit jam session, ali kot so frazo prevedli v slovenščino, Džem iz uličnih sadežev. Zvrstilo se je veliko različnih sadežev oziroma veliko mladih, ki ustvarjajo različne zvrsti glasbe. Na ta način so dali svoj prispevek k praznovanju dneva državnosti, saj je dogodek potekal v petek sočasno z vsemi slavnostnimi proslavami ob prazniku. Džem iz uličnih sadežev je prireditev, ki jo je organiziralo KUD Modri konj. Namen je bil javno pokazati delo in talent več mladih glasbenih zasedb, ki neumorno muzicirajo po sobah, kuhinjah, ulicah in garažah našega mesta. S svojimi inštrumenti sta se jim pridružila še mentor CID-ovih bobnarskih delavnic Aleš Zorec in prostovoljec iz Francije Antoine Barrau.
Dženana Kmetec
Velika Nedelja • Tamburica pelje naravnost na morje
V sklopu prireditev festivala Ormoško poletje, ki bodo letos od 18. junija do 10. julija, so v nedeljo na dvorišču gradu Velika Nedelja nastopili tamburaši skupine Pika poka, ki deluje v društvu Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Simpatični tamburaši so na razprodanem koncertu ustvarili odlično vzdušje, predstavili pa so se z mnogimi uspešnicami. Obiskovalce so z nežnimi zvoki svojih strun z najlepšimi dalmatinskimi skladbami popeljali tudi na potovanje do morja. Svoj doprinos k odličnemu vzdušju je pridalo tudi izjemno lepo in toplo vreme ter seveda gostujoči člani Tamburaškega orkester KUD Otona Župančiča Artiče.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto:UM
Foto: CG
Hajdina • Šesta redna seja sveta občine
«
Razpis za vaška sredisca jim je »usel
Na seji, ki je bila 20. junija, so hajdinski svetniki razpravljali o petnajstih točkah dnevnega reda. Seje se je udeležilo vseh 14 svetnikov. V ospredju so bila vprašanja glede dela splošnih ambulant v občini, o komunalnem prispevku in projektih za urejanje vaških središč.
Sodelovali sta tudi predstavnici ZD Ptuj, direktorica Metka Petek Uhan in vodja OE Zobozdravstvo Tanja Tantegel, ker je bilo tudi tokrat treba pojasniti nekatere zadeve glede dela v splošni ambulanti, saj naj bi na Hajdino dodeljena zdravnica (pre)več-krat manjkala in bila za to za paciente nedosegljiva. V zvezi z delom te ambulante tako ZD Ptuj kot občina Hajdina prejemata anonimke, te pa so dosegle tudi zastopnik pacientovih pravic Viktorja Pilingerja.
Metka Petek Uhan je tudi ob tej priložnosti poudarila, da se trudijo, da bi bila navzočnost zdravnika stalna, ne morejo pa zagotoviti njegove prisotnosti osem ur, ker je opredeljenih pacientov le 1300. Tudi glede delovnega časa imajo pacienti vse potrebne informacije, saj jih dobijo tudi preko odzivnika. Direktorica se čudi anonim-kam; nikoli namreč nihče ne pokliče takrat, ko zdravnica dela, da bi bil nezadovoljen z njenim delom. Nikoli pa ni problemov z zobno ambulanto, četudi zobozdravnice v njeni odsotnosti nihče ne nadomešča. Dejstvo pa je, da štiri ure dela zdravnica pri njih, štiri ure pa v drugi ambulanti; v času, ko je ni, so bolnikom na voljo ambulante na Ptuju. Namesto anonimk si želijo konkretne podatke o nezadovoljstvu pacientov, saj jih bodo le tako lahko rešili v obojestransko zadovoljstvo. Ni njihov cilj nezadovoljen, temveč zadovoljen pacient, ki bo čim prej okreval.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki želijo izvedeti, kdo je kriv, da se je letošnji razpis za vaška središča zaprl prej, kot so imeli pripravljeno dokumentacijo zanj.
Na 6. seji so hajdinski svetniki potrdili odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Hajdina, ki prinaša nekatera znižanja plačila komunalnega prispevka, sklep o programu opremljanja stavbnih zemljišč in sklep o olajšavah za plačilo komunalnega prispevka pri kanalizaciji. Gre v bistvu za novelacijo leta 2007 sprejetih dokumentov, ki upoštevajo spremembe v prostoru, nastale v zadnjih letih. V občini Hajdina naj bi bilo po podatkih 3227 objektov, po ocenah pa naj bi bilo prostora še za 77 novih objektov.
Svetniki so potrdili tudi odlok o kategorizaciji občin-
skih cest in kolesarskih poti, iz katerega izhaja, da imajo v občini Hajdina 18 km lokalnih cest, 45 km javnih poti in 6 km kolesarskih stez.
Precej burna pa je bila razprava pri predinvesticijskih projektih za vseh sedem vaških središč, ki so jim v lanskem letu že vzeli 30 tisoč evrov, preostalih 30 tisoč pa jih pripravljavcu ne bodo plačali, dokler s projekti ne bodo uspeli na razpisu, v skrajnem primeru pa ga bodo tudi zamenjali, so odločeni. Junijsko sejo sveta občine Hajdina so sklicali z namenom, da bi čimprej potrdili te projekte, da bi se lahko prijavili na letošnji razpis, a so ga žal zamudili, ker je bil odprt le pet dni. „Letos smo kar nekaj mesecev
čakali na razpis, z mariborsko firmo Ostroga ima občina Hajdina sklenjeno pogodbo o pripravi dokumentacije skladno z razpisom. Ko smo zasledili razpis, smo nemudoma sklicali sejo občinskega sveta, s firmo Ostroga pa smo se dogovarjali, da pripravi dokumentacijo glede na razpis. Njen predstavnik je povedal, da je dokumentacija delno pripravljena, da pa je glede na prejšnji razpis bistveno spremenjena. V času, ko smo se pogovarjali z občinskimi svetniki in predsedniki vaških odborov, kako jo bomo prilagodili, je bil razpis že zaprt. Zaradi tega je nezadovoljstvo tako v naši kot tudi v drugih slovenskih občinah, ker kriteriji in merila niso bili javno
objavljeni pred razpisom, da bi se vedelo, kako pripraviti projektno dokumentacijo, vprašljiv pa je tudi petdnevni čas trajanja razpisa. Zato o projektih za ureditev vaških središč na 6. seji ne moremo razpravljati, saj če bi jih tudi sprejeli, jih prej kot oktobra, ko bo novi razpis, ne bi mogli posredovati. V tem trenutku je zato naše osrednje vprašanje, ali smo zadovoljni s firmo, ki nam te projekte pripravlja, ali ne. O 30 tisoč evrih, ki so bili že plačani za te projekte, ne mislim razpravljati, preostalih 30 tisoč po pogodbi pa bomo plačali šele takrat, ko bomo s projekti uspeli na razpisu, vmes pa bomo še temeljito razmislili, ali s to firmo še naprej sodelovati, da se ne bo ponovno zgodilo, da bo, medtem ko bomo mi pripravljali projekte, razpis ponovno zaprt. Naslednji razpis bo oktobra, in če želimo, da bomo dokumente pravočasno pripravili in sprejeli, moramo začeti delati že jutri. Upam samo, da bo oktobra še nekaj denarja, da bo tudi občina Hajdina iz programa za razvoj podeželja prejela nekaj denarja za ureditev sedmih vaških središč. Po podatkih, ki jih imam, je stanje po posameznih ministrstvih kaotično, pripravlja se rebalans proračuna in za 40 odstotkov manj za investicije in investicijsko vzdrževanje,« je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar.
Potrebno bo ugotoviti, zakaj so nekatere občine vedele za razpis, druge ne, če je v petih dneh pošlo šest milijo-
nov evrov. V ta namen se bo komisija za infrastrukturo sestala s firmo Ostrogo, da bi ugotovili, zakaj je do tega prišlo, in terjati odgovornost. Za nekatere hajdinske svetnike je tudi vprašljivo polovično plačilo pogodbe, če pa rezultatov ni, prav tako pa tudi sama vsebina, če ima le dve strani. To je odločno premalo, da bi se »opravičilo« plačilo 60 tisoč evrov. Hajdinski svetniki pa so tudi prepričani, da je potrebno projektno dokumentacijo oziroma dokumentacijo na razpise delati na zalogo, če želijo uspeti. Ni se mogoče lotiti dela takrat, ko je razpis že odprt, ker se ve, da se razpisi hitro zapirajo, še posebej pa pri vseh tistih projektih, kjer se zahteva gradbeno dovoljenje. Lova na čarovnice sicer zaradi tega neuspeha ne bodo zganjali, zahtevajo pa temeljit premislek o nadaljnjem sodelovanju s firmo, ki jim je doslej pripravljala dokumentacijo.
Po sklepu svetnikov bo občina Hajdina subvencionirala mesečne vozovnice za prevoze za dijake in študente iz občine Hajdina na relaciji Haj-dina-Ptuj in Hajdina-Maribor v višini nekaj nad tisoč evrov. Dijake in študente iz občine Hajdina bo tako mesečna vozovnica do Ptuja stala 20 evrov, do Maribora pa 45 evrov, če se bodo vozili z avtobusi podjetja Veolia transport. Sprejem sklepa o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu pa so začasno odložili, počakali bodo na odločitve drugih občin v Spodnjem Podravju.
MG
Juršinci • Sprejem pri županu
V prvi polovici leta 12 novih Juršinčanov
Juršinski župan Alojz Kaučič je že pred časom uvedel tradicionalno srečanje mamic novorojenčkov; to v občini zgodi dvakrat letno. Tako je minuli konec tedna v novi občinski sejni sobi pripravil sprejem za 12 mamic z novimi občani in občankami Juršincev.
13, pa 16 in danes smo prišli do številke 108," je med drugim ob sprejemu povedal župan Kaučič, ki je svoj nagovor mamicam
ter vedno bolj razigranim in glasnim malčkom zaključil z besedami: „Otroci so vaš in naš zaklad! Čestitam vam, želim čudo-
vito starševstvo s čimmanj skrbi ter upam, da se še kdaj vidimo na tovrstnem sprejemu!"
SM
Kratkega in sladkega sprejema, kjer so mamice prejele spominske albume za svoje dojenčke ter rože, pred tem pa že 100 evrov na svoje transakcijske račune, se je zaradi slabega vremena udeležilo le sedem novo-pečenih mamic s svojimi nade-budneži (in en očka), a je bilo prav tako zelo veselo.
„Letos vas je bilo na prvi sprejem vabljenih 12, koliko jih bo na drugem sprejemu, pa zdaj še ne vemo. Lani smo imeli
rekordno natalitetno leto, saj se je rodilo kar 34 novih Juršin-čank in Juršinčanov. Vsekakor vam hvala, da skrbite za to, da nas bo v naši občini vedno več. Povem lahko, da nas je bilo ob ustanovitvi občine 2138, danes pa naša občina šteje že 2413 prebivalcev.
Seveda so otroci tudi dodatna skrb, tega se zavedamo in zato letos odpiramo že šesti oddelek našega vrtca, ki je eden redkih daleč naokoli, kjer je zagoto-
vljeno tudi popoldansko varstvo do pol enajste ure zvečer. Tudi v prihodnje bomo vedno poskrbeli, da bo za naše in vaše malčke dovolj prostora. Kot gotovo že veste, urejamo zunanje igrišče z novimi igrali za vrtič-karje, prav tako pa se pripravlja projekt nadzidave vrtca, s čimer bomo pridobili prepotrebnih novih 400 kvadratnih metrov igralnic. Ko smo pred leti naš vrtec ustanovili, je bilo vanj vpisanih najprej le šest otrok, nato
Juršinski župan Alojz Kaučič z mamicami in novorojenčki na junijskem sprejemu (udeležilo se ga je sedem od vabljenih 12 mam).
Foto: SM
Mezgovci • Peti praznik Od paše do sira
Nekoč prave krave, danes le milke
Vaški odbor Mezgovci je skupaj s tamkajšnjim prostovoljnim gasilskim društvom zadnjo junijsko soboto pripravil že tradicionalno - peto po vrsti - prireditev z imenom Od paše do sira.
Na mezgovškem prazniku Od paše do sira, posvečenemu pastir-stvu in predelavi mleka, je bilo videti eno samo kravico, pa še ta je bila vijolična ...
vilne igre za krajšanje časa ob paši, se tudi marsičesa naučili in tako odraščali. Vsi tisti, ki se
še spomnimo nekdanjih pastirskih iger, priznavamo, da so bile zelo inovativne, recimo
Videm • Pobreške igre brez meja
Igre za veliko smeha
Športno društvo (ŠD) Pobrežje je v nedeljo popoldne na domačem igrišču več kot uspešno izpeljalo že 12. igre brez meja. Letos je v osmih šaljivih igrah sodelovalo osem ekip, tekmovalce pa je bučno spodbujalo in se tudi pošteno zabavalo več sto obiskovalcev.
Dornava • Prvi pretok medu
Ponosni na prvi šolski med
Novi učni čebelnjak, ki so ga postavili člani dornavskega Čebelarskega društva na Čušekovi domačiji z namenom, da se bodo učenci, člani čebelarskega krožka, lahko tudi praktično preizkusili v znanju pridelave medu, je že obrodil prve sadove.
Valjenje bale ni bila zelo težka naloga; veliko težje se je bilo tekmovalki obdržati ves čas na vrhu bale ...
Foto: SM
Foto: SM
Ideja o tovrstnem prazniku se je med pobudniki oblikovala kar nekaj let pred prvo prireditvijo, osnovni namen me-zgovskega praznika pa je ohranjati spomine in običaje na nekoč pretežno živinorejsko območje s številnimi pastirji, ki so pasli živino po okoliških pašnikih in travnikih. Danes je kmetij s kravami bore malo, bolj za vzorec kot zares, pastir-cev pa ni več videti.
„Naša želja je prav v tem, da za prihodnje rodove ohranimo spomine in običaje takratnega časa, predvsem pastirskega življenja, ki je bilo nekoč stalnica odraščanja fantov in deklet v naši vasi in okolici. Pastirji seveda niso le pasli živine, ampak so ob tem izumljali šte-
Da se v pobreškem športnem centru nekaj dogaja, je bilo videti že od daleč, saj so bili avtomobili obiskovalcev parkirani v krogu slabega kilometra naokoli, sicer pa je bilo številne glasne navijače in povezovalca prireditve Marjana Nahberger-ja slišati prav tako daleč.
Tokrat so se v šaljivih igrah, kjer pa je bilo vseeno potrebno pokazati kar precej spretnosti, pomerile ekipe ŠD Pobrežje Hopsi, TD Korant klub Draženci, ŠD Njiverce, ekipa Dravinjski Vrh - Pristava, ŠD AS, Koranti Destrnik, Bar Capri in Klateži. V prvi igri so morali tekmovalci v čim krajšem času sestaviti celoto iz velikih lego kock, v drugi igri je bilo potrebno prekotaliti velikansko balo sena do cilja, vendar tako, da je tekmovalka iz ekipe morala obstati na njej, hkrati pa na koncu še prehoditi pot nazaj s hoduljami. Tretja igra je nosila naslov pobreški nogomet; tekmovalci so mora-
li s podano žogo čim večkrat zadeti miniaturni gol, v četrti igri so tekmovalci z vrečami in košarami lovili in si podajali krompir v zraku, v peti igri pa so v bazenu z ribiško mrežo lovili pobreške postrvi. Šesta igra je bila prav tako precej mokra; imenovala se je ohladitev po trgatvi; tekmovalci pa so morali iz bazena zajemati vodo, jo
prenašati in prelivati iz vedra na glavi v brento, nato pa v svoj škaf. Sedma igra je nosila naslov pobreška večerja - ekipe so moral zbirati posamezne sestavine za večerjo, na koncu pa še s palico uloviti po dve ribi iz bazena. Zadnja, osma igra se je prav tako odvijala v bazenu vode, nastopale so vse ekipe hkrati, tekmovalci pa so iskali skrite predmete na dnu. Zadnja igra je bila že tradicionalno izločevalna, saj je eden izmed tekmovalcev vedno ostal brez ulova, zmagal pa je tisti, ki je v igri ostal do konca.
Šaljive pobreške igre brez meja so trajale do poznega nedeljskega večera, obiskovalci pa so lahko uživali ne le v spretnostih in nespretnostih tekmovalcev, ampak tudi ob porcijah hrustljavega, sveže pečenega pomirita, ki postaja pravi zaščitni znak omenjenih iger, in seveda ohlajenih pijačah, takšnih in drugačnih.
kupovanje zemlje, ciljanje kamnov v izdolbene luknje, kar je mogoče nekakšen zametek golfa, pa prvi poskusi kajenja koruznice tudi ... Iger res ni nikoli zmanjkalo.
Seveda pa je bil poglavitni namen paše v pridelavi in predelavi mleka, zato je obvezni sestavni del našega praznika tudi razstava najrazličnejših jedi iz sira, od sladkih do sla-nili, predvsem pa se gospodinje iz naše in okoliških vasi vsako leto potrudijo s pripravo številnih tradicionalnih jedi iz sira, skute in kislega mleka, ob tem pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi paleto starega kmečkega posodja in pripomočkov za predelavo mleka in sira" je o prazniku povedal predsednik PGD Mezgovci Robert Šacer, ki je bil tudi osrednji govornik ob otvoritvi uradnega dela prireditve.
Zbrani so si po nagovoru Šacerja lahko ogledali kratek kulturni program, v katerem so nastopile najmlajše članice dornavskih mažoretk, ljudske
Petnajst učencev čebelarjev se je namreč konec minulega tedna pod mentorstvom Slavi-ce Golob lotilo prvega pretoka medu. »Res je, da tokrat prvič točimo svoj med, saj imamo v tem čebelnjaku prvič svojo čebeljo družino. Naš prvi med je mešani in ga bo po oceni med 10 in 15 kilogrami, kar nikakor ni slabo,« je najprej povedala Golobova, medtem ko so mladi čebelarji pridno čistili satovje,
pevke Lukarce, folklorna skupina ormoške enote Zavoda Dornava in Anej Florjanič, ki je odigral kratek skeč o žalostnem pastirčku, ki je nekje izgubil svojo čredo in ga je strah, kaj bodo rekli oča, a je svoj strah in slabo voljo pregnal z igranjem na harmoniko. Škoda je le, da je Aneju na prizorišču družbo delala ena sama vijolična milka kravica, kot da v celi
ki mu je bilo treba odstraniti vosek, nato je sledilo t. i. šlaj-dranje in za konec še točenje medu v kozarce. Te so oblepili s posebno nalepko, na kateri je bilo lepo napisano,da gre za prvi šolski med.
»Prve litre našega medu si bodo otroci lahko odnesli domov za spomin. Proti koncu avgusta pa bodo naši krožkarji ta trud čebelam tudi vrnili, saj bodo takrat potrebovale doda-
občini res nimajo niti enega samega pravega teleta ...
Uradni del prireditve se je zaključil z otvoritvijo slastne razstave jedi iz sira in mleka, obiskovalci pa so si lahko privoščili tudi neomejene količine mamljivo dišečih domačih gibanic iz krušne peči, ki so jih pripravljale domače gospodinje. Zabava na dvorišču mezgovskega gasilskega doma se je nadaljevala pozno v sobotno noč, kot vsako leto pa so se najpogumnejši (in najpo-gumnejše) lahko preizkusili tudi v jahanju umetnega bika. O poškodbah (bika ali jaha-čev) črna kronika ni poročala, kar pomeni, da se je uspešno zaključil tudi peti praznik Od paše do sira.
SM
Foto: SM
tno hrano in jim bodo pripravili sladkorno mešanico,« je še povedala Golobova.
Ali bo prvi med res ostal na policah kot spomin, je precej vprašljivo, saj so mladi čebelarji že pri predelavi in točenju prvega medu veselo lizali prste in navdušeno povedali, da je med odličen in da ga bodo z veseljem pojedli.
SM
Foto: SM
Brez nogometa tudi na igrah brez meja ne gre: tokrat so morali tekmovalci z žogo zadeti miniaturni gol.
Foto: SM
Člani čebelarskega krožka iz OŠ Dornava so bili nad pridelkom svoje čebelje družine v učnem čebelnjaku zelo navdušeni; medu je bilo dovolj za vse in še odličnega okusa povrhu.
Obiskovalci so si lahko ogledali nadvse pisano razstavo jedi iz mleka in sira, od slanih do sladkih, posladkali pa so se tudi s sveče pečenimi gibanicami domačih gospodinj.
Gorišnica • 31. predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne
V polfinale devet mladih, v finale en senior
Kulturno društvo Odpev iz Male vasi v občini Gorišnica je konec junija v idiličnem okolju domačega ribnika - Tunfa - že devetič zapovrstjo pripravilo regijski predizbor za zlato diatonično harmoniko Ljubečne, sicer 31. po vrsti.
Letošnjega predtekmovanja se je udeležilo nekoliko manj harmonikarjev kot lani; skupno je bilo tekmovalcev 15. V kategoriji seniorjev nad 65 let je zaigral le Konrad Kosta-njevec in se po oceni komisije ponovno uvrstil direktno v finale tekmovanje, ki bo konec avgusta v Ljubečni. V starostni kategoriji harmonikarjev do
14	let se je za vstop v polfinale potegovalo pet mladih fantov spretnih prstov, v kategoriji od
15	do 25 let pa je bilo tekmovalcev devet. Letos na predtek-movanje ni bilo prav nikogar iz srednje starostne kategorije nad 25 let.
Tričlanska komisija pod vodstvom Zmaga Štiha iz Lju-bečne pa vseeno ni imela lahkega dela, saj so bili mladi mojstri diatonične harmonike nadvse prepričljivi in so po dve tekmovalni skladbi odigrali zelo kakovostno. Na koncu je vendarle padla odločitev, da se bodo polfinala, ki bo 14. avgusta v Bodkovcih, udeležili: Martin Golič, Klemen Gungl in Klemen Sodec iz starostne kategorije do 14 let ter Blaž Hameršak, Silvo Lovrenčič, Aljaž Sedovnik, Mirko Gosteč-
Konrad Kostanjevec je kot edini tekmovalec na diatonično harmoniko v kategoriji seniorjev po mnenju komisije odigral dovolj dobro, da se je uvrstil v finalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, ki bo konec avgusta.
nik, Sandi Zajc in Simon Peč-nik iz starostne kategorije od 15 do 25 let.
Prvič letos so se harmonikarji hkrati potegovali še za pokal občine Gorišnice; zlatega si je z najboljšim igranjem prislužil Martin Golič, srebrni je šel v roke Blaža Hameršaka, bronastega pa se je priigral Sandi Zajc.
Ob robu letošnjega tekmovanja je predsednik društva Odpev Konrad Kostanjevec povedal, da so z udeležbo zadovoljni, kljub temu da je bila
nekoliko nižja kot lani: „Mla-dih odličnih harmonikarjev je vsako leto veliko, kar je spodbudno, res pa letos ni bilo nikogar od tistih v zrelih letih. Ne poznam razloga, morda so premalo vadili, imajo družinske obveznosti, nekaj pa se jih je odločilo za predtekmovanje na drugih lokacijah. Sicer pa smo začeli zgolj s sedmimi tekmovalci, le lani jih je bilo 22. Letos so bili na našem odru sami odlični mladi harmonikarji, ki res obvladajo diato-nično harmoniko, tako da jih
je veselje poslušati in gledati. Vidi se, da so talentirani in da pridno vadijo. Sam sem že več let finalist tega tekmovanja v Ljubečni in smatram to tekmovanje kot neko merilo, po katerem presodim, ali še spadam med dobre harmonikarje ali ne več. Zaenkrat se mi je uspevalo uvrščati v zgornjo polovico, tako da bom še igral. Diatonično harmoniko sicer igram zadnjih 11 let, pred tem pa sem kar 25 let igral klasično, klavirsko. Prehod pa ni bil tako enostaven, kot se komu zdi. Razlika je zelo velika, sploh pri izvabljanju glasu iz meha."
Društvo Odpev, ki je uradno nastalo prvega januarja letos (oz. se je preimenovalo iz prejšnjega Kulturnega društva Mala vas) je letos ob predtek-movanju harmonikarjev že organiziralo samostojen koncert ljudskih pevcev in godcev iz vseh koncev Slovenije, v prihodnjih dneh pripravljajo še en samostojni koncert v okviru prireditev ob občinskem prazniku, sicer pa Trio Vetrnica, ki deluje v okviru društva, veliko gostuje doma in po tujini.
SM
Slovenija • 5000 učbenikov v razrez
V tujini nagrajen učbenik

na uničenje
Učbenik za fiziko za osmi razred z naslovom Zakaj se dogaja?, ki je izšel maja 2009 in je na knjižnem sejmu v Frankfurtu prejel naziv drugega najboljšega v Evropi, je ministrstvo za šolstvo obsodilo na smetišče. Prepovedali so namreč menjavo učbenikov in tako določili, da kar pet tisoč izvodov namesto v šole roma v razrez. A so jih založniki namesto v razrez protestno predali ministru za šolstvo dr. Igorju Lukšiču.
Gre za učbenik, ki ga je uradno potrdil Strokovni sveta RS za splošno izobraževanje. Nastajal je približno dve leti v ekipi osemnajstih ljudi, oktobra 2010 pa je na knjižnem sejmu v Frankfurtu prejel celo mednarodno nagrado za drugi najboljši evropski učbenik. Na podelitev nagrade se je takrat odzval tudi minister dr. Igor Lukšič, ki naj bi po trditvah založbe Rokus Klett v pohvalnem pismu zapisal: »Z nagrado dokazujete, da so tudi slovenski učbeniki kakovostni, sodobni, inovativni in mednarodno primerljivi. Vesel sem, da ste izdali učbenik, ki je po mnenju komisije zabaven in odlična motivacija za učence, saj ga bodo tako z veseljem
uporabljale številne generacije učencev.«
A že takrat je bilo jasno, da govori s figo v žepu in da učbenika ne bo smel uporabljati noben učenec. V okrožnici, ki jo je maja lani šolam poslalo ministrstvo, je bilo namreč jasno zapisano, da šole učbenikov ne smejo menjavati. Po trditvah založbe Rokus Klett pa naj bi raziskava, ki so jo naredili maja letos, pokazala, da bi kar polovica učiteljev fizike želela poučevati z drugim učbenikom, a jim je to prepovedano.
Učbenike predali ministru
Namesto da bi omenjene učbenike za fiziko uničili, so
se v založbi Rokus odločili, da jih protestno predajo ministru Lukšiču. „Te učbenike so pri Rokusu stiskali, ne da bi jih kdo naročil. Se pravi, da so jih stiskali že lani. Praviloma je treba počakat, da dobiš naročilo, potem pa natisneš neko količino,« je pojasnil Lukšič v informativni oddaji 24 ur. A v založbi so prepričani, da se spreneveda in dodajajo, da učbeniški sistem že 20 let deluje drugače.
„Založniki nismo nikoli čakali na nekakšna prednaročila učbenikov, preden so bili natisnjeni, sicer jih v šolah ne bi bilo 1. septembra. Ko Strokovni svet RS za splošno izobraževanje izda sklep o potrditvi učbenika, je to za založnike
signal, da gre lahko učbenik v tisk. Nemogoče si je predstavljati, da bi učbenik, ki je sicer potrjen, a še ni natisnjen, lahko pregledal učitelj, si o njem izdelal mnenje in strokovno presodil, ali bodo imeli od njega korist njegovi učenci ali ne. Založniki vedno tiskamo količino učbenikov, predvideno za nekaj let, in samo v tem smislu sprejemamo poslovno tveganje. Če bi tiskali samo naročeno količino učbenikov, bi bili ti zaradi povečanih stroškov tiska na izvod precej dražji. A tudi te preproste ekonomike minister očitno ne obvlada," so zapisali v izjavi za javnost v založbi Rokus Klett.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Kekec iz 2. B
Pa so tu! Te čudovite, prelepe, najbolj zaželene, vselej krasne in vedno prekratke počitnice. Naj bodo tudi letošnje take, vsem učencem, učiteljem, mamicam, atijem, tetam in stricem, babicam, dedkom, skrbnicam, skrbnikom, sorodnikom in sosedom, vzgojiteljicam, vzgojiteljem ... In seveda, naj vam bodo tudi med počitnicami, ali pa še bolj, knjige fine prijateljice. Mimogrede: Mladinski oddelek naše in vaše knjižnice je prve tri tedne v juliju zaprt, ostali oddelki Knjižnice Ivana Potrča Ptuj poslujejo po ustaljenem poletnem odpiralnem času, kot je dolgoletna navada v vseh slovenskih splošnih knjižnicah.
Na tem mestu, v Knjigarnici, pa tokrat vabimo k zabavnemu, novemu, za počitniške dni idealnemu branju izpod zelo uspešnega peresa pisateljice Janje Vidmar, ki jo zraven vseh avtorskih sposobnosti odlikuje odličen smisel za humor ter poznavanje bralskih in drugih navad mladine, ki tako rada sega po knjigah navedene avtorice. Janja Vidmar namreč sodi v sam vrh najbolj branih domačih avtorjev in avtoric, je dobitnica številnih nagrad in letošnja nomini-ranka za nagrado večernica s knjigo Kebarie, ki je bila na tem mestu predstavljena prav pred kratkim.
Tokrat je v založništvu Vodnikove založbe in KUD-a Sodobnost international v zbirki Spominčice izšlo duhovito branje za najmlajše s povednim naslovom Kekec iz 2. b. Podobo literarnega junaka, navihanega fantiča in njegovih prijateljev ter dogodivščin, je izrisala spretna ilustratorka Ana Razpotnik Donati, ki je že marsikateri izvirni domači slikanici dodala prijazno, presežno podobo.
Glavni junak se na začetku seveda predstavi. Tako pravi:
Ime mi je Grega, rima se na rega. Moj dedi me kliče Gre-gec. Rima se na Kekec. Urh mi pravi Kekecpašteta. Misli, da je najboljši v razredu. O meni je napisal repersko pesem:
Jo jo / Grega / je pašteta, / iz stare kure/ zmleta, / in iz riti mu pada / drekec, / se hvali, da je / Kekec.
Najraje jem mlečni riž, čufte in jurjevo kapo na ajdovih žgancih. Dedi jo pripravi iz smetane in jajc. Izmislil si jo je Zeleni Jurij, da z njo prikliče pomlad. Lahko bi se imenovala Kekčeva kapa. Moj najljubši film so Kekčeve ukane, najboljši pa mi je Kekec, ko zapoje: Jaz pa pojdem in za-sejem .
In tako vratolomno naprej avtorica pripoveduje skozi Gregčeva usta o tem, kakšna je razlika med Kekcem in znamenito Piko nogavičko in asociira pripoved na znamenite Kekčeve prigode in na druge literarne in še kakšne junake. Tako se v 2. b z učiteljico Ivanko Križaj razvije debata ob plakatu z največjim junakom, ki ga poznajo drugošolci. Učenci ob Martinu Krpanu, Petru Klepcu, generalu Maistru po besedah učiteljice vedo še za Pokemona, Hulka, Spejskavboja .
Gregov dedi popravlja čevlje, a nima več prave čevljarske delavnice, saj je upokojen. Fantič ve, da - po atijevo -dedi pač fuša, kar pomeni, da vsak čevelj naredi narobe in se zato včasih kdo z njimi spotika na poti iz gostilne.
Dedi in Mojčina babica tako pomagata narediti Kekcu Gregcu plakat o junaku Kekcu, ki je povezan tudi s spoznavanjem zgodovine, etnologije, botanike. Skratka, gre za zabavno in hkrati odlično poučno vzgojno branje, ki mu je na koncu pridan še Slovar (str. 54) z receptom za jurjevo kapo na ajdovih žgancih, s pojasnilom, da so kvedrovci planinski čevlji, gojzarji, da so žoke volneni copati ali tudi prav take nogavice, da je rešpetlin daljnogled . Tam še piše, kaj je meso iz tunke, kaj roža mogota in kaj mežikelj .
Prijetne in tudi hudomušne brezšolske dni želi
Liljana Klemenčič
Foto: Črtomir Goznik
Založniki se jezijo na ministra.
Foto: SM
Rokomet
V reprezentanci po dva Ormožana in Ptujčana Stran 12
Rokomet
Mateševa ostaja, Ciora bo prenehala z igranjem Stran 12
Tenis
Reprezentanca U-14 na zaključni turnir EP
Stran 13
Padalstvo
Ptujski mladinci kot obliž na rano
Stran 13
Nogomet
Zlatoličje, Poli Drava in Aluminij uspešni skupaj Stran 14
Strelstvo
Ormožanka Vesna Mele do novih odličij
Stran 14
Nogomet • NK Aluminij
Na pripravah Kurež, Kokol, Ljubec, Fekonja, Spahič ...
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij
ah Kurež, Kokol, konja, Spahič ...
Foto: Črtomir Goznik
Športni direktor Aluminja Miran Lipovac in trener Bojan Flis
Nogomet • Aleš Čeh
»
Kot da je vsem vseeno ...
«
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ceh: »Pogodba mi je potekla in poiskal bom novo nogometno okolje.«
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V sredo so nogometaši Aluminija iz Kidričevega, prvaki minule sezone, pričeli priprave na novo sezono v 2. SNL. Pred njimi je velika obveza, saj želijo ponoviti uspeh, kar pa nikakor ne bo lahko.
Na prvem treningu je bilo 27 nogometašev, ki so delali pod nadzorom strokovnega štaba, na čelu katerega so trener Bojan Flis ter pomočnik Zvon-ko Kacjan in trener vratarjev Nenad Šešo. Med prisotnimi nogometaši nismo opazili Purišiča, saj je odšel k velenjskemu Rudarju, ter Djokiča, Romiha, Lugonjiča in Potočnika, ki se jim je vodstvo kluba zahvalilo za sodelovanje. Med novimi obrazi so Kokol, Ljubec, Kurež, Fekonja (vsi Labod Drava), Pečovnik, Lonzarič in Spahič (vsi Maribor). K delu članskega moštva so priključili štiri mladince, ki prihajajo iz domače nogometne šole, in sicer Vindiša, Polajžerja, Mlakarja in Ma-jerja, ki so končali igranje v mladinski konkurenci.
»Trenirali bomo enkrat dnevno, včasih tudi dvakrat. Odigrali bomo nekaj pripravljalnih
tekem, ki bodo služile za uigra-vanje ekipe. Ker je v igralskem kadru kar nekaj sprememb, bodo vsekakor dobrodošle. Glavni cilj je, da se dobro pripravimo za uvodno srečanje v novem prvenstvu (6. avgust),
ko bomo doma gostili ekipo Bele krajine,« je dejal trener Aluminija.
V petek se prične prestopni rok, ki lahko še prinese kakšno spremembo.
Danilo Klajnšek
Usoda ptujskega članskega nogometa v obliki Nogometnega kluba Labod Drava je sila negotova. Kje naj bi in ali sploh bo igral, je še veliko vprašanje. Ljubitelji nogometa in navijači ptujskega kluba so v negotovosti, ker enostavno ni moč dobiti pravih informacij. Zaenkrat je jasno, da lahko Drava zaigra le pod okriljem MNZ Ptuj - v Štajerski, 1. ali 2. ligi MNZ Ptuj.
Zadnji, ki je nosil kapetanski trak Laboda Drave, je bil izkušeni zvezni igralec Aleš Čeh, ki je nekaj podobnega že doživel v Lendavi: »Vse skupaj je tragično. Igralci smo na igrišču opravili svoje naloge in osvojili peto mesto. Dobro vzdušje v slačilnici je odločilo, da smo na koncu koncev končali prvenstvo. Vse v upanju, da se bo le mogoče kdo zganil. Če bi vedeli, da bo tako, kot je sedaj, potem bi predčasno zaključili prvenstvo.«
Stanje je bilo iz tedna teden težje. Nezadovoljstvo se je kopičilo, od danih obljub praktično ni bilo ničesar.
A. Čeh: »Težko je delati v takšnem okolju. Ni bilo pra-
Torkov mednarodni atletski miting v Velenju, ki je največja atletska prireditev v Sloveniji, je Nini Kolarič prinesel drugo mesto in skok, ki je meril 646 centimetrov. »Znova sem imela veliko težav z vetrom, toda zaradi tega so imele težave in prestope tudi druge tekmovalke. Moji skoki pa se izboljšujejo, zato lahko spodbudno gledam naprej, čeprav nisem dosegla tistega izida, ki sem ga želela« je po nastopu povedala Kolaričeva. Sedem centimetrov dlje od članice AK Cestno podjetje Ptuj je skočila Belorusinja Veronika Šutko-va, letos najboljša skakalka v daljino na svetu. Majhen razkorak med njima kaže na dobro formo ptujske atletinje, ki že od začetka sezone naskakuje normo za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki znaša 665 centimetrov.
»V Velenju so zaradi televizijskega prenosa obrnili zaletišče za skok v daljino in tako otežili nastop vsem tekmovalkam. Nina se letos vrti okoli 650 centimetrov na vsaki tekmi, na kateri je nastopila. Veter ali vetrovne razmere pa ji letos še
ve komunikacije, niti interesa političnih in gospodarskih veljakov, pa čeprav smo dobili informacije, da naj bi nam pomagal župan. Očitno pa jim je bilo vseeno za klub s skoraj 80-le-tno tradicijo. Tudi sedaj, ko naj bi se že kaj premaknilo, je vse na mrtvi točki. Kot da je vsem vseeno za ptujski nogomet. Mogoče bo koga z vrha politične elite le zapekla vest, vendar bo takrat prepozno. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot
da smo dvignili potrebne papirje za prestop v druge klube. Za mnoge je zgodba na Ptuju zaključena.«
Kako naprej?
A. Čeh: »Pogodba mi je potekla in poiskal bom novo nogometno okolje. Nekaj ponudb imam, potrebno se bo pogovoriti in dogovoriti. Moje želja je, da končno pridem v klub, kjer bom lahko razmišljal samo o igranju nogometa.«
Danilo Klajnšek
Prijateljske tekme
V ponedeljek, 4. julija, ob 18. uri bodo na stadionu v Kidričevem nogometaši Maribora odigrali pripravljalno tekmo z ekipo FC Istanbul BB. V sredo ob 17.30 pa bodo nogometaši Aluminija v okviru priprav na novo sezono odigrali prvo prijateljsko nogometno tekmo, in sicer s hrvaškim prvoligašem Interjem iz Zaprešiča.
Foto: Črtomir Goznik
Na prvem treningu se je pod vodstvom Bojana Flisa zbralo 27 igralcev.
Rokomet
V sredo skupščina RK Drava Ptuj
V sredo, 6. julija, ob 18.30 bo v prostorih Športnega zavoda Ptuj v Dravski 18 potekala skupščina Rokometnega kluba Drava Ptuj. Na sporedu je kar nekaj točk dnevnega reda (pregled dela, finance ...), še posebej zanimiva pa bo točka,
v kateri bosta izvoljena nov upravni odbor in predsednik kluba. Marko Žiher, ki je to funkcijo opravljal v zadnjem času, je namreč s 1. 4. nepreklicno odstopil z mesta predsednika.
tp
Atletika • Mednarodni miting v Velenju
Pred Nino le najboljša na svetu
Kolaričeva je v Velenju le za sedem centimetrov zaostala za belorusko skakalko Veroniko Šutko, ki ima letos najboljši izid sezone na svetu.
niso namenile sreče. V naslednjih tekmah upam, da je bo imela več in presegla normo za svetovno prvenstvo,« je nastop svoje varovanke komentiral
trener Gorazd Rajher.
Kolaričeva danes potuje na Irsko, v Cork, v sredo pa bo tekmovala v Mariboru.
Uroš Esih
Rokomet • Reprezentanca Slovenije (letniki 1994)
V reprezentanci štirje predstavniki z našega konca
Mesto Trofaiach v Avstriji je gostilo reprezentančno tekmo letnikov 1994 med Avstrijo in Slovenijo. Naši severni sosedi bodo leta 2012 gostitelj EP prav za te letnike in zato v svojo reprezentanco vlagajo precej truda in financ. Tako je reprezentanca Avstrije v tem letu odigrala že 8 pripravljalnih tekem, za srečanje proti Sloveniji pa se je pripravljala na tridnevnem zboru.
Le redkokdaj se zgodi, da reprezentanco naše države zastopajo kar štirje predstavniki z našega konca. Kot trenerja sta reprezentanco v Avstriji vodila Ormožana Saša Prapotnik in Uroš Krstič, kot igralca pa sta
Uroš Krstič, Davorin Levanič, Jan Maroh in Saša Prapotnik
Jan Maroh in Davorin Levanič, igralca ptujske Drave. Oba Ptujčana sta se pri zmagi Slovenije (35:30, 14:18) odlično odrezala. Maroh (levo krilo) je dosegel štiri, Levanič (levi zunanji) pa tri zadetke. Najboljši strelec ekipe je bil član trboveljskega Rudarja Žan Gjerek, ki je dosegel 8 točk.
Tudi v prihodnjih dneh bodo reprezentanco Slovenije (letniki 1996) na Eurofestu v Izoli zastopali trije rokometaši z našega rokometnega konca: Nejc Lukezič (Drava Ptuj) ter Rok in Tomaž Cvetko (oba V. Nedelja).
KU
Rokomet m ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Mateševa ostaja, Ciora bo prenehala
Reprezentanca starejših deklic na pripravah na Ptuju
Ta konec tedna se bo na Ptuju na krajših pripravah mudila rokometna reprezentanca starejših deklic (letnice 1996/1997) in se v tem času dvakrat pomerila z vrstnicami iz Romunije. Organizator priprav je domači klub ŽRK Mercator Tenzor v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj. »Glavni krivec« za to akcijo je neutrudni rokometni delavec Marjan Valenko, tehnični vodja ŽRK MT Ptuj. Članici reprezentance, ki jo vodi selektor Milan Ramšak, sta tudi dve igralki iz domačih logov: Barbara Borovčak in Gordana Žiher. Dekleta bodo na Ptuju v dvorani Center odigrala dve srečanji z mladimi Romunkami. Prva tekma bo na sporedu v petek ob 18. uri, druga pa v soboto ob 11. uri. Obe tekmi bosta sodila Tomaž Valenko in Sašo Petek, ptujska rokometna zanesenjaka.
Zaključek sezone s piknikom
V sredo, 22. junija, so se ptujske rokometašice s piknikom poslovile od uspešne sezone 2010/2011. (Ne)uradni zaključek sezone, ki so se ga udeležile vse klubske selekcije, je potekal v Zelenem gaju v Žabjaku, prijetno druženje starejših in mlajših pa se je zavleklo v noč. Seveda ni manjkalo - kot se za športnike spodobi - različnih iger (v ospredju so bili predvsem nogomet, odbojka in badminton), vse skupaj pa je začinila obilica smeha in dobre volje. Vsekakor so si punce, tako tiste najmlajše kot tudi starejše, z letošnjimi odličnimi predsta-
Foto: Črtomir Goznik
Odlična Stela Mateša bo tudi v prihodnji sezoni nosila dres ZRK Mercator Tenzor Ptuj.
vami (članska ekipa si je celo priigrala nastop v evropskem pokalu Challenge, vendar v njem zaradi velikih stroškov ne bo nastopila) zaslužile nekaj tovrstne sprostitve, ko v ospredju ni rokometna žoga.
Prestopni rok
Znanih je že nekaj novosti glede igralskega kadra roko-metašic Mercatorja Tenzorja v naslednji sezoni. Medtem ko je takoj po koncu prvenstva 2010/11 še obstajal kanček negotovosti, kako naprej, ga sedaj ni več. Punce bodo tudi v prihodnji sezoni nastopale v 1. ženski ligi, s klopi pa jih bosta, če se le ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega, še naprej vodila Nikola Bistrovič kot glavni trener in Marjana Valenko kot njegov pomočnik, poleg tega bo slednji še naprej opravljal naloge tehničnega vodje. V strokovni štab v klubu želijo vključiti tudi Tomaža Valenka, ki bi pomagal predvsem pri delu z vratarkami. Najbolj raz-
veseljivo je spoznanje, da bo v ptujskem dresu še naprej navduševala Stela Mateša, odlična hrvaška zunanja igralka.
Svojo zares bogato športno pot pa bo, kot vse kaže, končala legendarna Ana Mihaela Ciora, ki pa naj bi še naprej delovala v klubu in pomagala mlajšim selekcijam, poleg tega pa po potrebi (poškodbe) pomagala članski ekipi. O svoji nadaljnji poti na Ptuju se še odloča vratarka Andreja Neubauer, vendar možnosti za njen obstanek v Podravju še vedno
obstajajo. V klubu se bodo v bodoče še bolj posvetili mlajšim selekcijam, s katerimi so že sedaj delali dobro, za kar gre v prvi vrsti zahvala trenerjem in tudi staršem. V naslednji sezoni bodo v rokometnem klubu ŽRK Mercator Tenzor v ligah pod okriljem RZS nastopali z vsemi selekcijami (članice, mladinke, kadetinje, starejše deklice A in B, mini rokomet), tudi v članski ekipi pa bodo več priložnosti dobile mlajše rokometašice.
tp
Pikado
Na 9. državnem mladinskem prvenstvu na Grlavi v ljutomerski občini je v konkurenci tekmovalcev med 18. in 21. leti nastopilo 60 igralcev pikada iz 12 ekip. V ekipni konkurenci (do 21 let) je državni naslov osvojila ekipa Kobre iz Pišec, ki je v finalu z 9:8 premagala domačo vrsto Top Gun Cleangrad. Med ekipami, sestavljenimi z igralci do 18 let, je slavil Pinoochio iz Ivanjkovcev, ki je v finalu z 9:7 odpravil ekipo Top Gun Marmor granit Nemec Grlava. Pri posameznikih (do 21 let) je državni prvak postal Pavle Drobne (Kobra), drugo mesto je osvojil Žan Orešič, tretje pa Denis Trstenjak (oba Top Gun Grlava). Med posamezniki (do 18 let) je naslov državnega prvaka osvojil David Kekec, drugi je bil Nino Županec (oba Pinoochio, Ivanjkovci), tretji pa Kristjan Heric (Top Gun Grlava).
NŠ
Odbojka
Pri Miklavžu novo igrišče
Športno društvo Mladost Miklavž pri Ormožu je eno izmed bolj znanih športnih društev
8. ormoški ulični tek
Zmagovalca Daneja Grandovec in Laszlo Toth
Atletski klub Ormož je v počastitev dneva državnosti organiziral ulični tek, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. To je bil že 8. tek, potekal pa je po ulicah Ormoža s startom na Kerenčičevem trgu. Pri ženskah in moških je bila tokrat nekoliko skromnejša udeležba, organizatorje pa je razveselil podatek, da je na družinskem teku sodelovalo kar 8 družin.
Pri ženskah na 4000 m je zmaga ostala v Sloveniji, saj je slavila slovenska reprezen-tantka Daneja Grandovec (13:43) pred Heleno Javornik (13:49) in Madžarko Zito Ka-cser (14:12), zmagovalko leta 2010. Pri moških na 4800 m sta bila najhitrejša Madžara Laszlo Toth (13:56) in Tomas Nagy (14:18). Toth, letošnji zmagova-
lec, je lani osvojil tretje mesto, vendar v precej močnejši konkurenci. Tretje mesto je osvojil Zoran Žilic (14:40) iz Hrvaške. Žal so ljubitelji teka letos zaman čakali tekmovalce iz Kenije, ki so lani popestrili enega izmed zanimivejših športnih dogodkov na ormoškem koncu. Med osmimi sodelujočimi družinami sta se zmage veselila Ina in Branko Rojnik iz Polzele pred Aljošem in Janijem Mundo iz Frankovcev ter Janjo in Ivanom Zadravcem iz Ormoža. V teku na 550 m je pri dekletih zmagala Larisa Utroša (2002) iz Čentibe, pri fantih pa domačin Primož Ozmec (2000). Na 1100 m je pri dekletih zmagala Diana Ozmec (1997) in pri fantih Rok Babič (1996).
Uroš Krstič
Rezultati:
ženske - 4000 m: 1. Daneja Grandovec (13:43), 2. Helena Javornik (13:49), 3. Zita Kacser (14:12), 4. Mojca Grandovec (15:26), 5. Vesna Pliberšek (15:36);
moški - 4800 m: 1. Laszlo Toth (13:56), 2. Tomas Nagy (14:18), 3. Zoran Žilic (14:40), 4. Nedeljko Ravic (15:20), 5. Bojan Purgaj (15:36), 6. Aljoša Vajda (15:47), 7. Damir Žinko (16:37), 8. Igor Šalamun (17:06);
družinski tek: 1. Ina in Branko Rojnik, 2. Aljoša in Jani Munda, 3. Janja in Ivan Zadravec;
otroški tek - dekleta 550 m (2000 in mlajše): 1. Larisa Utroša, 2. Zala Cunk, 3. Ajda Antolič;
otroški tek - dekleta 1100 m (1996 in mlajše): 1. Diana Ozmec, 2. Eva Šantič Zadravec, 3. Klavdija Kostanjevec;
otroški tek - fantje 550 m (2000 in mlajši): 1. Primož Ozmec, 2. Anže Notersberg, 3. Žan Kostanjevec;
otroški tek 1100 m (1996 in mlajši): 1. Rok Babič, 2. Martin Hebar, 3. David Lukner.
Na družinskem teku se je zbralo najvišje število udeležencev doslej.
v občini Ormož. Društvo, pod okrilje katerega spada šest sekcij, deluje od leta 1995 in orga-
Dani Vrbnjak, Emil Trstenjak in Emica Trstenjak so odprli novo odbojkarsko igrišče pri Miklavžu pri Ormožu.
nizira številne dogodke, hkrati pa se njegovi člani udeležujejo različnih prireditev in tekmovanj. Najbolj so znani po malem nogometu in organizaciji poletne lige, ki je letos že deveta.
V sodobno urejenem športnem centru so pri Miklavžu sedaj pridobili še novo odbojkarsko igrišče. Dela na odbojkarskem igrišču so pričeli aprila. Po nekajmesečnem trdem delu številnih prostovoljcev je bil ves njihov trud poplačan ob otvoritvi. Slavnostni trak so prerezali predsednik ŠD Mladost Dani Vrbnjak, predsednik KS Miklavž Emil Trstenjak in predsednica ženske sekcije Emica Trstenjak. Celoten strošek za novo igrišče je znašal okrog 3.500 evrov, praktično vsa fizična dela pa so opravili člani društva.
Ob lepem vremenu in številnih prisotnih je bil izpeljan prvi turnir v odbojki, ki se ga je udeležilo 16 ekip. Največ uspe-
ha so požele ekipe M-Power, Bombončki, Boom efekt in 2A.
Člane športnega društva Mladost je pohvalil tudi predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki je poudaril, da so na svoja društva v krajevni skupnosti zelo ponosni. Med drugim je Trstenjak napovedal v jeseni 2012 otvoritev še posodobljenega športnega centra, saj naj bi preplastili malonogometno igrišče, na novo uredilo teniško igrišče, atletsko stezo, dovozne poti in vodovod. Zaenkrat za veliki projekt pridobivajo projektno dokumentacijo.
Športniki pri Miklavžu pri Ormožu so lahko vzor vsem drugim društvom v občini, kako se z minimalnim materialnim vložkom in veliko dobre volje da doseči zavidljive uspehe, organizirati številne prireditve in k Miklavžu privabiti številne obiskovalce.
Uroš Krstič
Padalstvo • Svetovni pokal v Lescah
Ptujski mladinci kot obliž na rano
Padalci Aerokluba Ptuj so se konec tedna borili na novi tekmi za svetovni pokal v padalskih skokih na cilj. Tokratna bitka se je odvijala praktično pred domačim pragom, saj je bila druga tekma letošnjega niza na letališču v Lescah. Praznično obarvan vikend pa je na žalost pomenil slavje le za našo mlado državico in ne tudi za slovensko padalstvo. Iz tekme v tekmo se namreč vedno grše in bolj kruto kaže davek, ki ga pušča konstantno pomanjkanje treninga. V dnevih, ko bi bili še kako potrebni vsakodnevni intenzivni treningi, fantje čakajo na letalo in jim je edini trening prejšnja tekma.
Prvi dan tekmovanja je deževno in mrzlo vreme zaviralo izvajanje skokov, tako da je organizatorjem uspelo spraviti pod streho le dve seriji. Zato pa so v soboto napeli vse sile in uspelo jim je izpeljati vse do sedme serije. Na veliki finale z osmo serijo so morali ljubitelji padalstva počakati do naslednjega jutra.
Na žalost pa si nam tokrat ni bilo treba gristi nohtov med vnetim navijanjem, saj je že malo po sredini tekmovanja postajalo vedno bolj jasno, da slovenskih ekip ne bo na stopničkah tokratne tekme svetovnega pokala. Čast slovenskih padalcev je rešila le Irena Avbelj, ki je ponovno dokazala, da je najboljša med žensko konkurenco v svetovnem merilu.
Med najboljše sta tudi tokrat stopili ekipi iz sosednjih držav, Madžarske in Italije. Žal med
Marko Veselič, Matevž Cestnik in Dejan Veselič
njimi ni bilo Slovencev, saj so naš prostor (2. mesto) zavzeli Čehi (ChechRepublic Military Team 1). Italijani (Italy National Team) so za razliko od prejšnje tekme morali priznati premoč Madžarov (Hungary CISM) in so tako tokrat le zamenjali stopničke. Precej nižje, kot smo vajeni, so pristali člani ekipe Elan iz Lesc: trdo so pristali na sedmem mestu, njihovi klubski kolegi iz Flycoma pa na desetem.
Med posamezniki so se med moškimi na stopničke zavihteli Jakub Pavliček (Češka 1), Vittorio Guarinelli (Italija 2) in Jidrich Vedmoch (Češka 3).
Fantje s ptujskega letališča so doživeli še hladnejši tuš: 13. mesto za ekipo AK Ptuj 1 (Peter Balta, Boris Janžekovič, Go-razd Vindiš, Aleksander Čuš, Tonček Gregorič) in 31. za drugo postavo, resda povečini sestavljeno iz mladincev (Marko Veselič, Tomaž Korpar, Matevž
Cestnik, Dejan Veselič in Matej Kostanjevec).
Toda to, kar ni bilo dovolj dobro za vrh svetovnega pokala, je bilo v domačih logih vendarle zadosti. Tekma je štela obenem za mladinsko državno prvenstvo, na katerem pa so slavili kar trije Ptujčani. Na najvišjo stopničko je kot mladinski državni prvak stopil Matevž Cestnik, ki se je tudi tokrat resnično izkazal. Levo in desno od njega sta mu družbo s srebrom in bronom delala brata Marko in Dejan Veselič.
Vendarle je treba na koncu poudariti, da bi povečanje treningov pomenilo večje rutini-ranje skokov in bi končno tudi za naše fante postalo to, kar tekmovanje v skokih na cilj nedvomno je: najprej tekma z živci in samim seboj in šele nato s tekmecem. Vrhunski rezultati se ponavadi začnejo takrat, ko se premaga samega sebe.
Vesna Osterc
Teniške novičke
Reprezentanca U-14 na zaključni turnir
Kvalifikacije za EEP deklet U-14
V Rogaški Slatini je od nedelje do torka potekal eden izmed štirih kvalifikacijskih turnirjev za uvrstitev na ekipno evropsko prvenstvo v konkurenci U-14, ki bo od 1. do 3. julija potekalo v Loanu v Italiji (v bližini Genove).
Vabilo v reprezentanco sta iz ptujskega kluba prejeli Nina Potočnik in Tamara Zidan-šek (slednjo je zaradi poškodbe nadomestila Hana Mraz) ter Manca Pislak iz Ljubljane. Ob Sloveniji so nastopale še ekipe Rusije, Avstrije, BiH, Belorusije, Danske, Francije in Švice. V 1. krogu so se naše igralke pomerile z Avstrijkami in jih gladko ugnale 3:0 (zmagale so Pislakova in Potočnikova posamezno ter dvojica Pislakova/Mrazova). V 2. krogu je prišel »trenutek resnice«, saj so se za napredovanje v finale - in s tem za uvrstitev na EEP -soočile s favoriziranimi Švicar-kami (2. nosilke). Pri slednjih namreč nastopa ena izmed najboljših mladih evropskih igralk Belinda Benčič, ki na evropski lestvici U-14 zaseda visoko 3. mesto. In prav z njo se je merila Nina Potočnik, ki je odigrala enega svojih najboljših dvobojev nasploh ter zmagala 7:6 (3), 6:4! Ker je Pislakova drugi posamični dvoboj izgubila, je o napredovanju odločala igra dvojic. Par Potočnikova/ Pislakova je še enkrat dokazal, da imamo v Sloveniji odlične igralke v tej starostni kategoriji, in je slavil 6:1, 7:6 (3).
*
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je slovenski reprezentanci U-14 pomagala do uvrstitve na ekipno evrospko prvenstvo, ki bo ta konec tedna v Italiji.
Finalni dvoboj z Rusijo, najboljšo evropsko reprezentanco (imajo 1. in 5. igralko evropske lestvice, Komardino in Rychagovo), ni odločal o ničemer več, saj sta se obe ekipi uvrstili na zaključni turnir v Italiji. Rusinje so slavile s 2:0, Potočnikova pa zaradi bolečin v hrbtu ni igrala.
2. slovenska liga -dekleta
S tekmami 7. kroga se je končala letošnja sezona v 2. slovenski ženski ligi. Med sedmimi ekipami je bila tudi ptujska ekipa TK Terme Ptuj, za katero so nastopale Marina Baklan, Nina Potočnik, Tamara Zi-danšek, Lea Kozulič in Nuša Lisjak. Pod vodstvom Luke Hazdovca so ptujska dekleta
osvojila končno 4. mesto; zmagala je ekipa TK Celje, pred TK Los vangenelos Koper. Ptuj-čanke so imele letos kar precej smole, saj so večkrat igrale v nepopolni postavi; proti obema vodilnima ekipama pa so npr. igrale neodločeno - 2:2.
RR U-12 v Rogaški Slatini
Na igriščih TK Terme SPA Rogaška je potekal round robin turnir U-12, na katerem so v skupinah po štiri nastopili tudi trije člani TK Terme Ptuj. Blaž Vidovič se je uvrstil na A-turnir (osvojil je 2. mesto v svoji skupini), Urban Gnilšek in Martin Domanjko pa na B-turnir (3. mesto v skupini).
JM
Komaj čakam 9. Poli maraton
Zabavno, poučno in varno
Za varnost udeležencev Poli maratona izdatno poskrbi organizator, veliko pa lahko storimo tudi sami.
Zaščitna čelada je nepogrešljiv del opreme vsakega kolesarja.
Kdaj je potrebno čelado zamenjati?
Ker je strukturne napake in poškodbe težko opaziti, čeprav čelada še vedno izgleda v redu, jo je potrebno zamenjati po kateremkoli močnejšem udarcu, drugače pa strokovnjaki svetujejo, da jo zamenjamo vsakih pet let, saj vremenski vplivi in sevanje sonca vplivajo na kakovost materialov.
Poli maraton je največje rekreativno kolesarsko doživetje v Sloveniji, ki ponuja prav vse. To pomeni, da poleg rekreacijske vožnje, ki si jo izberemo glede na svoje zmogljivosti, poskrbi tudi za druženje, izvrstno prehrano in zabavo za vse generacije. Pomemben vidik Poli maratona je tudi zagotavljanje varnosti. Zato nas vsako leto na poti spremlja izkušena policijska ekipa na motorjih in v avtomobilih, pripravljene so zdravstvene in gasilske ekipe, nenehno je prisotna tehnična pomoč, na koncu vsake kolesarske kolone pa tudi tako imenovana metla, ki prijazno sprejme omagane kolesarje. Veliko pa za varnost storimo tudi sami, predvsem s strpno vožnjo in uporabo varnostne opreme.
Zelo malo ljudi bi se dandanes odločilo za vožnjo v avtomobilu brez varnostnih pasov. Zakaj bi torej skočili na kolo brez zaščitne čelade? Nošenje čelade na kolesu je namreč vedno smiselno. Najprej pa je potrebno izbrati pravo in predvsem dovolj veliko. V osnovi se kolesarske čelade delijo na tri glavne skupine: športne, ki so namenjene tudi deskarjem in rolarjem, čelade, namenjene cestni vožnji, in čelade za gorsko kolesarjenje. Seveda je v posameznih skupinah še več različnih modelov, prilagojenih različnim specializiranim uporabam, vendar jih druži najpomembnejša lastnost: ne glede na to, katero izberemo, smo zaščiteni.
Izrednega pomena pri izbiri je predvsem velikost, saj se nam mora čelada dobro prilegati. Zato so športne čelade, ki so ponavadi tudi cenovno najugodnejše, praviloma opremljene s prilagodljivi mehanizmi ali pa so na voljo v različnih velikostih. Najbolje je, da si izmerimo obseg glave nad obrvmi in poiščemo čelado, ki najbolje ustreza našemu obsegu, vedno pa jo je potrebno preizkusiti, kako »stoji« na glavi. Ce se v njej ne počutimo ugodno, potem raje izberimo kakšno drugo.
(PR)
Nogomet • Mednarodni turnir selekcij U-12
NŠ Kidričevo osvojila turnir v Karlovcu
Pod naslovom »TROFEJ DJE-ČJI NOGOMET 2011« so pretekli teden v Karlovcu že tretjič zapored priredili mednarodni turnir za mlajše nogometaše. Nogometna šola Kidričevo je na turnir popeljala mlade upe dveh selekcij U-12, ki so ju sestavljali igralci iz treh klubov oziroma nogometnih šol: NŠ Poli Drava Ptuj, NK Aluminij ter NK Zlatoličje. Združeni igralci obeh moštev so se hrvaškemu občinstvu predstavili v najlepši možni luči.
Ekipa NŠ Kidričevo 2 je po dveh remijih ter minimalnem porazu, ki ga je ob koncu srečanja doživela proti NK Split, morala predčasno končati turnir. Čeprav so bili v vseh treh srečanjih za odtenek boljši od tekmecev, jih je sreča tokrat zapustila.
Drugače je bilo z ekipo NŠ Kidričevo 1, ki je vse do finala mlela svoje tekmece in brez usmiljenja polnila njihove mreže. V polfinalu jim je nasproti
Združena ekipa NK Aluminij, NŠ Poli Drava Ptuj in NK Zlatoličje je pod imenom NŠ Kidričevo osvojila turnir v Karlovcu.
stala ekipa NK Borac iz Banje Luke, v velikem finalu pa moštvo NK Velebit, ki pa prav tako nista mogli parirati mladim upom iz Slovenije, ki so več kot zasluženo postali veliki zmagovalci turnirja.
Navdušenje po zmagi je bilo
čutiti tudi med domačini, ki so z zanimanjem spremljali naše mlade ase ter jih nagradili z velikim aplavzom in čestitkami. Vsekakor pa so za uspeh prav tako zaslužni starši, ki so pospremili svoje otroke v Kar-lovac in bili v veliko pomoč ter
Strelski novički
podporo strokovnemu timu treh trenerjev. Pohvala gre vsem trem klubom, NŠ Poli Drava Ptuj, NK Aluminij ter NK Zlatoličje, ki so dokazali, da dobro delajo z mladimi v svojih matičnih klubih.
UR
Ormožanka Vesna Mele do novih odličij
Mednarodno prvenstvo veteranov - Plzen
Od 17. do 19. junija se je v Pl-znu na Češkem odvijal največji evropski mednarodni veteranski turnir, 21. mednarodno prvenstvo veteranov v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem, na katerem je uspešno nastopalo tudi nekaj slovenskih strelcev.
Izmed strelcev iz Spodnjega Podravja sta se prvenstva udeležila Ptujčan Stanislav Golc s pištolo in Ormožanka Vesna Mele s puško. Meleto-va je pokazala nekaj odličnih nastopov, saj je v obeh MK-di-sciplinah, 3 x 20 strelov in 60 leže, osvojila bronasti medalji in tako nadaljevala tradicijo osvajanja odličij za slovenske strelce. V trojnem položaju je dosegla 550 krogov, v leže-
Foto: Simeon Gönc
Stanislav Golc, Vesna Mele in Jože Jeram so uspešno nastopali na veteranskem prvenstvu v Plznu in si priborili tri odličja.
čem pa 577. Nastopala je tudi z zračnim orožjem, tako s puško kot s pištolo, kjer je v 3 x 10 strelih s puško dosegla 269 krogov in osvojila 18. mesto, enako uvrstitev s 345 krogi pa
Mali nogomet
RLMN Haloze
REZULTATI 10. KROGA: ŠD Breg Albin Promotion - ŠD Medvedce neodlgrano, ŠD Stoperce - ŠD Ptujska Gora 2 3:0 b. b., ŠD Rim - ŠD Cirkovce 5:1, ŠD As Evroavto - Na-raplje 4:4, ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Žetale 2:4, Planjsko - ŠD Stopno 3:0 (b. b.).
(19.50), (20.30).
SD Stopno - SD Rim
9
10 10
9
10 10 10 10 10
9 0 0
8 0	2
7	1	2
7	0	2
6 1	3
5	0	5
5	0	5
5	0	5
2	0	8
1.	PLANJSKO
2.	ŠD RIM
3.	NARAPLJE
4.	ŠD ŽETALE
5.	AS EVROAVTO
6.	PTUJ. GORA 1
7.	ŠD CIRKOVCE
8.	ŠD STOPNO - 2
9.	ŠD STOPERCE
10.	PT. GORA 2 -2 10 2 0 8
11.	ŠD BREG -1 10 1 0 9
12.	MEDVED. (-3) 10 1 0 9
PARI 11. KROGA SOBOTA, 2. 7.: ŠD Ptujska Gora 2 - Planjsko (16.30), ŠD Žetale - ŠD Breg Albin Promotion (17.10), ŠD Medvedce - ŠD Stoperce (17.50), ŠD Žetale - Planjsko (18.30), ŠD Cirkovce - ŠD As Evroavto (19.10), Naraplje - ŠD Ptujska Gora 1
40:8 34:13 35:25 31:10 30:17 26:18 25:20 20:22 16:52 10:33 11:42 9:26 (Nadole)
Poletna liga SD AS
REZULTATI 7. IN 8.KROGA: Velika Varnica - Bar Desetka 4:6, UŠR Vi-šnjica - ŠS AD Evroavto 2:2, Majski Vrh - Generacija X 4:2, CMC Eco-con - Stmec 2:1, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Koranti Demoni 8:0, Bar Desetka - Strelec Stojnci 6:0, ŠD AS - CMC Ecocon 0:1, UŠR Višnjica
-	ŠD Majski Vrh 1:5, Velika Varnica
-	Koranti Demoni 7:0, Generacija X
-	Strmec 3:3.
1. AS EVROAVTO 6	5	1	0	42:13	16
2. BAR DESETKA 6	5	1	0	29:7	16
3. ŠD MAJSKI VRH 6	5	0	1	32:13	15
4. ŠD SELAN 7	5	0	2	28:16	15
5. GENERACIJA X 7	4	1	2	27:15	13
6. UŠR VIŠNJICA 7	3	2	2	26:12	11
7. STRMEC 7	3	1	3	17:17	10
8. KMN MAJOLKA 5	1	3	2	9:8	6
9. CMC ECOCON 6	2	0	4	5:16	6
10. KORANTI D. 6	2	0	4	10:27	6
11. STRELEC STO. 6	1	0	5	10:29	3
12. ŠD AS 6	0	1	5	5:32	1
13. VEL. VARNICA 7	0	0	7	12:38	0
Danilo Klajnšek
je dosegla tudi s pištolo.
Ptujčan Stanislav Golc je na prvenstvo odpotoval dobro pripravljen, v zadnjem obdobju pa je največ pozornosti posvečal predvsem treningu z MK-pištolo. Svojo najvišjo uvrstitev je kljub temu dosegel z zračno pištolo, s katero trenira večino časa v letu: s 360 krogi je osvojil dobro 9. mesto. Uspešna nastopa sta mu uspela tudi z MK standardno pištolo, kjer je s svojim najvišjim rezultatom 513 krogov dosegel 20. rezultat, ter v tekmovanju na najboljše tri serije z zračno pištolo - z 269 krogi je osvojil 11. mesto.
Tretjo medaljo si je za slovenske veterane priboril Celjan Jože Jeram, ki je s standardno zračno puško s 364 krogi osvojil srebrno medaljo, v lovljenju najboljših treh serij pa se je z 283 krogi uvrstil na 10. mesto.
EP samostrel -Agerital, Svica:
Prva grenka preizkušnja za Pufičevo
Kidričevska strelka Klavdi-ja Pufič je od 26. do 28. junija v Švici, v kraju Agerital, v okviru slovenske strelske reprezentance nastopila na Evropskem
prvenstvu z match samostrelom na 10 m. Po nastopu na svojem prvem velikem tekmovanju s samostrelom je bila Pufičeva precej razočarana, saj je s skromnimi 364 krogi osvojila 17. mesto, kar je bilo precej manj od povprečja njenih rezultatov na zadnjih treningih pred prvenstvom, ko je dosegala po 95 krogov na serijo. Zagnani strelki z Zgornje Pol-skave je veliko energije pobral že začetek tekmovanja, ko je v krču dosegla samo 86 krogov, to pa je pustilo posledice tudi v nadaljevanju, kjer ji streljanje nikakor ni steklo tako, kot je bila vajena na zadnjih treningih. Glavni razlog za njeno slabo streljanje pa bi naj tičal v napačni izbiri puščice, s katero je nastopala. Ne glede na to, da je bila njena prva velika preizkušnja s samostrelom precej grenka, pa bo zagnana in borbena Pufičeva, ki v zadnjem letu dobesedno živi za strelstvo, intenzivno trenirala tudi v novi sezoni. »Po izjemno zgoščenem urniku v zaključku sezone, ko sem se udeležila kar treh velikih tekmovanj, v Plznu, Munchnu in Švici, pa si bom najprej privoščila počitnice, saj je treba baterije znova napolniti,« nam je zaupala Pu-fičeva.
Med ostalimi člani slovenske reprezentance sta se med člani in članicami v finale najboljše osmerice prebila najbolj izkušena slovenska strelca: Robert Markoja je s 578 krogi v kvalifikacijah in s 96 krogi v finalu osvojil 8. mesto, Renata Ora-žem Vršič pa je bila s 382 krogi v predtekmovanju in 96 krogi v finalu 6. Zmagala sta Av-strijka Franciska Peer s 388 krogi in Madžar Peter Sidi s 588 krogi, ostali slovenski strelci pa so dosegli naslednje uvrstitve: člani, 13. Željko Mo-ičevic 569, 23. Marjan Kalin 553 krogov. Članice 13. Jelica Majstorovic 376, 15. Kaja Repič 374 krogov. Ekipno sta obe slovenski ekipi pristali na 5. mestu.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V ponedeljek, 4. julija, ob 18. url bodo na stadionu v Kidričevem nogometaši Maribora odigrali pripravljalno tekmo z ekipo FC Istanbul BB.
Rokomet • 19. Eurofest Izola 2011: Pet ekip iz Ormoža odhaja v Izolo
Mladi rokometaši Jeruzalema iz Ormoža odhajajo - kot veleva tradicija - od 2. do 7. julija v Izolo na 19. mednarodni festival rokometa, imenovan Eurofest. S tem bo zaključena izjemno uspešna sezona 2010/11.
Letos bo na turnirju na slovenski obali nastopilo skupaj 131 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Italije, Francije, Poljske, Srbije, Portugalske, Nemčije, Belgije, Tajske in Katarja. Rokometna šola Jeruzalem iz Ormoža, ki bo prebivala v osrčju prireditve, v dijaškem domu Riviera, bo v Izoli nastopila s 5 selekcijami letnikov 1994, 1997, 1998, 1999 in 2000. Pri letniku 1994 in 1997 bo zaigrala združena ekipa Jeruzalema ter Gorišnice.
Na pot v Izolo v soboto, 2. julija, z avtobusom potuje 53 mladih ro-kometašev s svojimi trenerji in spremljevalci. Lani so ekipe v močnih konkurencah letnikov 1998 in 1999 osvojile turnir, letniki 1997 so zasedli 2. mesto, letniki 1994 pa 5. Fantje se domov vračajo v četrtek ali petek, 7. ali 8. julija.
ku
Zanimivosti • Guinnessov in svetovni rekord: »Najdaljše drsenje po tirnici za deskarja na vodi«
Datum in kraj dogodka: 2. julij - Vejkpark Ptuj na Ptujskem jezeru
Karavana GiantWakeRail se seli na Ptuj. Novo prizorišče dogodka za Guinnessov in svetovni rekord »Najdaljše drsenje po tirnici za deskarja na vodi« (»Longest rail slide on a wakeboard«) je Ptujsko morje, kjer je 11. junija svoja vrata odprl prvi center za deskanje na vodi z vodno vlečnico v Sloveniji. Borij Levski bo Guinnessov in svetovni rekord poskušal podreti 2. julija!
»Ker dogodek ne pomeni samo novega Guinnessovega in svetovnega rekorda, ampak si želimo, da bi naznanil začetek pospešenega razvoja deskanja na vodi v Sloveniji, bomo vložili še več energije in delo nadaljevali v pozitivnem duhu. V Sloveniji se je namreč ta šport šele začel razvijati, medtem ko je na svetu že več kot 140 vlečnic, več kot 100 jih je v Evropi in Afriki, Nemčija sama jih premore 60,« so zapisali organizatorji. Kot odgovor na eksplozijo tega športa po svetu je leta 1998 IWSF (International WaterSki Federation - Mednarodna zveza za smučanje na vodi) ustanovila WWC (World Wakeboard Council - Svetovni svet za deskanje na vodi), ki ureja in nadzira tako deskanje z žičnico kot z motornimi čolni v treh regijah po celem svetu. Vsaka država ima svojo deskarsko zvezo, ki ureja dogajanje na lokalnem in mednarodnem nivoju. V Sloveniji na zvezo še čakamo, pa tudi na razvoj žičnice, seminarje, mednarodna prvenstva, pravila ...
Vljudno vabljeni na spremljanje poskusa postavitve Guinnessovega rekorda na Ptujskem jezeru!
Mali nogomet • 4. nočni turnir Apače 2011
ŠD Apače organizira v soboto, 9. julija, turnir v malem nogometu, ki bo od 18. ure dalje potekal v športnem parku Apače. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja med 17. in 18. uro. Vsaka ekipa lahko prijavi maksimalno 10 igralcev. Sistem igranja bo 4+1, igra se 2 x 10 minut; tekmovalni sistem je odvisen od števila prijavljenih ekip. Tri prvouvrščene ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokal.
Dodatne informacije: 070/749-160 (Dejan), 041/363-531 (Peter).
UR
Planinski kotiček
Planjava, 2392 m
Sobota, 9. 7.
Tokratna pot nas bo vodila proti eni izmed naših najlepših dolin - Logarski dolini. Ob 5.30 se bomo zbrali na parkirišču pod gradom. Podali se bomo proti Okrešlju, pod Orlovim gnezdom prečili izvir reke Savinje in se ob slapu Rinka v dobri uri povzpeli na razgledni plato ob Frischaufovem domu. Od tam se razprostira pogled na gore nad Okrešljem in naš cilj - Planjavo. Ta del poti bo ravno pravšnji za ogretje naših okončin. Nadaljevali bomo pod Kotliči in Brano po lepo urejeni poti, ki je ponekod izpostavljena; v uri in pol bomo na Kamniškem sedlu.
Po krajšem počitku bomo vzeli pot pod noge in najprej prečili meli-šče pod steno Planjave in se začeli vzpenjati po široki polički. V pomoč nam bodo varovala, ki nas bodo pripeljala na vršna pobočja Planjave. Pot naprej poteka po visokogorskih travah in nas bo pripeljala na razpotje. Ubrali bomo levo pot, ki postane proti vrhu Planjave precej strma. Zadnji del nezahtevne poti nas hitro pripelje na razgledni vrh. Nagrajeni bomo s panoramskim pogledom na gore nad Okrešljem, bližnjo Brano, Tursko goro, Rinko nad Savinjskim sedlom in Mrzlo goro. Pod nami se bohoti v svoji lepoti Logarska dolina. Na jug seže pogled proti Veliki planini in Ljubljanski kotlini.
Oprema naj bo trenutnim vremenskim razmeram primerna in zahtevam ture (dobri čevlji, pohodne palice, čelada, prusik-vrvica, vponka ...). Ne pozabite na rezervna oblačila, v nahrbtniku naj bo dovolj tekočine in kak priboljšek. Gremo mimo dveh planinskih koč, kjer bo možnost dobiti čaj in topel obrok.
Skupne hoje bo za cca 7 ur. Pot je na posameznih odsekih zahtevna in na izpostavljenih mestih varovana z jeklenico.
Cena izleta je 19 € (prevoz, predvsem odvisno od števila udeležencev). Vse dodatne informacije dobite v pisarni PD v času uradnih ur ali na 041 237 010. Prijave sprejemamo do 5. 7. Vrnitev domov bo okrog 20. ure.
Izlet vodim Miran Ritonja
Sah • Mladinsko DP
Najboljša Belšak in Carlijeva
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Bron za Pavlica na cestnem DP
20-letnico samostojne Slovenije so obeležili tudi v Šahovski zvezi Slovenije. Tako se je prav na obletnico samostojnosti, 25. junija, v prostorih zveze v Ljubljani pričelo mladinsko državno prvenstvo do 20 let. Na njem je nastopilo 69 mladih šahistk in šahistov iz 20 slovenskih klubov in društev, med njimi tudi pet članov ŠD Tehcenter Ptuj. Tekmovanje je bilo obenem kvalifikacijsko za nastop na svetovnem prvenstvu, ki ga bo naslednje leto gostila Slovenija, točneje Maribor, šest prvouvrščenih v obeh konkurencah pa je pridobilo status kategoriziranega športnika mladinskega razreda po merilih OKS-ZŠZ.
Že začetek tekmovanja je pokazal, da bodo vrh krojili favoriti. Pri mladincih naj bi to bila brata Aljaž in Žan Tomazini iz Slovenske Bistrice, pri mladinkah pa Špela Kolarič iz Kočevja ter Nataša Bučar iz Krškega. Medtem ko je pri mladinkah šlo vse po predvidevanjih, je pri fantih zmagoslavje bratov Tomazini preprečil njun medsebojni obračun v 4. kolu, ko sta zaradi ovir na cesti zamudila na srečanje in ostala brez točk. Aljo-ša Tomazini je tako osvojil drugo, Žan pa peto mesto.
Ptujski mladi šahisti so bili delno uspešni. Kot je bilo pričakovati, sta največ pokazala trenutno najboljša mladinca Žan Belšak in Klemen Janžekovič. Prvi je sicer pričel s
Šahovska sekcija, ki deluje v okviru Kulturnega društva Zg. Leskovec, je v zadnjih letih uspešna pri izobraževanju mladih šahistk in šahistov. Največ zaslug za to gre tehničnemu vodji in mentorju Jožetu Voglarju, saj vedno znova najde pravo motivacijo za mlade, da se udeležujejo šolskih, občinskih in drugih tekmovanj. Zelo uspešni so bili na zadnjem turnirju ob prazniku občine Videm, kjer so bili soudeleženi pri osvojitvi pokala za drugo mesto (Lucija Voglar), pokal za tretje mesto pa je osvojila popolna šolska ekipa v postavi David Drevenšek, Blaž Lovenjak in Dominik Voglar. Veliko zaslug za to ima tudi vodja OŠ Marjana Srdinšek, zato ji je šahovska sekcija podelila pisno zahvalo za prizadevno delo na področju šaha z mladimi.
Na letošnjem turnirju za prehodni
porazom, v nadaljevanju pa trikrat zmagal in trikrat remiziral, kar je bilo ob koncu dovolj za 10. mesto med 45 mladinci. Drugi je nastopil po sistemu toplo - hladno. Začel je z zmago, do konca zmagal še dvakrat, enkrat remiziral, trikrat pa je moral podpisati poraz in ob koncu zbral 50 % točk. Enak izkupiček je uspel najboljši mladi ptujski šahistki Lari Carli, kar je glede na močno konkurenco vsekakor uspeh. Nekoliko manj od pričakovanj in sposobnosti je dosegla ena najmlajših udeleženk prvenstva Alja Janžekovič, ki je zbrala dve točki, prav tako pa tudi Andraž Šuta z 2,5 točkama. Vsekakor je bila to zanju dobra šola in nabiranje prepotrebnih izkušenj, ki jih bosta s pridom unovčila na naslednjih tekmovanjih in prvenstvih v svojih starostnih kategorijah.
Končni vrstni red - mladinci: 1. Jan Gantar (Komenda), 2. Žan Tomazini (Sl. Bistrica), 3. Severin Mejak (Novo mesto), vsi po 5,5 točk, 10. Žan Belšak 4,5, 29. Klemen Janžekovič 3,5 ... 40. Andraž Šuta 2,5 točke (vsi trije ŠD Tehcenter Ptuj) itd.
Končni vrstni red - mladinke: 1.
Špela Kolarič (Kočevje) 6,5 točk, 2. Nataša Bučar (Krško) 6, 3. Barbara Skuhala (Radenska) 5, 13. Lara Carli 3,5 ... 22. Alja Janžekovič 2 (obe Tehcenter Ptuj) itd.
Silva Razlag
pokal OŠ Zg. Leskovec je zmagal David Drevenšek, ki je bil najboljši tudi lansko leto. Vsi udeleženci turnirja so prejeli praktične nagrade, drugo-in tretjeuvrščeni pisno priznanje, zmagovalec pa pokal.
Končni vrstni red: 1. David Drevenšek, 2. Dominik Voglar, 3. Alen Pernek, 4. Matjaž Širec, 5. Janez Belšak, 6. Blaž Lovenjak, 7. Lucija Voglar, 8. Nina Drevenšek in 9. Luka Širec.
Kot je ob zaključku turnirja povedal predsednik sekcije Janez Love-njak, so hvaležni KD Zg. Leskovec, ki je šahistom odstopilo svoje prostore za vadbo in tekmovanja, kar bo še povečalo zanimanje tako med mladimi kot drugimi privrženci šahovske igre v tej haloški občini.
Silva Razlag
Poleg članov so se pretekli vikend za naslove najboljših v državi merila tudi dekleta in mlajše selekcije fantov. Trasa proge je bila - tako kot pri članih - speljana po Soški do-
Na 6. tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone - tretjem na ljutomerskem hipodromu - je blestel član KK Ljutomer Jože Sagaj mlajši z dvema zmagama: dobil je spominsko dirko Janka Makoterja z 10-letnim Alainom Delonom, zmagovit pa je bil tudi njegov prvi tek v trojni kroni Agronatur Maribor s 5-letnim žrebcem italijanske reje MRS Kramer. Kot je po tekmi povedal Sagaj, je odpeljal eno najboljših dirk v svoji
lini in v okolici Nove Gorice, seveda prilagojena različnim starostnim skupinam. Nastopili so tudi mladi kolesarji Perutnine Ptuj in po pričakovanjih mešali štrene pri samem vrhu.
kasaški karieri. Druga spominska dirka Mirka Hanžekoviča je tokrat pripadla nežnejšemu spolu. Maksimiljana Marinšek iz Komende je slavila s 4-letno kobilo Hanio Vito, kar je sploh njena prva zmaga. V sedmih točkah sporeda je nastopilo 75 kasačev iz vseh slovenskih klubov, dirke pa je spremljalo okoli 2000 gledalcev.
Rezultati:
1. dirka, za 3-4-l. kasače, zaslu-
Posebej velja izpostaviti Marka Pavliča, ki je v cestni vožnji starejših mladincev stopil celo
žek do 900 EUR, 1600 metrov: 1.
Duffy MS (Mi. Slavič) 1:18,4, 2. Far-nas (Filip ič) 1:18,4, 3. Fijona (Slana, vsi Ljutomer) 1:18,9. 2. dirka, za 3-14-1. kasače, zaslužek do 2000 EUR, 1600 metrov: 1. Neysha Gill (Pirc, Krim) 1:18,0, 2. Pika M (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:18,1, 3. All Gerd (Štremfelj, Komenda) 1:18,2. 3. dirka, za 3-4-1. kobile, v spomin na Mirka Hanžekoviča, 2140-2180 metrov: 1. Hania Vita (M.Marinšek, Komenda) 1:21,9, 2. Inerra (Šona-ja) 1:20,6, 3. Luna GP (Kukolj, oba Ljutomer) 1:21,6. 4. dirka, za 3-4-1. žrebce in kastrate, 2140-2180 me-
Na 10. spominskem turnirju Branka Roba je na Razkrižju nastopilo pet malonogometnih ekip. V medsebojnih srečanjih (vsak z vsakim) so največ uspeha imeli igralci ljutomer-
na zmagovalni oder, saj je zasedel odlično 3. mesto. Na 88 kilometrov dolgi dirki je v cilj pripeljal v času zmagovalca, o katerem je odločal zaključni sprint. Obenem je bil Marko odličen tudi v vožnji na čas, saj je zasedel končno 5. mesto.
tp
trov: 1. Lamiral (Hanžekovič) 1:19,0,
2.	Akri Gerd (Jo. Sagaj ml.) 1:19,8,
3.	Ficko AS (Nushol, vsi Ljutomer) 1:22,1. 5. dirka, za 3-14-l. kasače, zaslužek do 10.000 EUR, trojna krona Agronatur Maribor, 2600 metrov (1. tek): 1. MRS Kramer (Jo. Sagaj, ml., Ljutomer) 1:19,3, 2. Ter-sugill (Zadel) 1:19,7, 3. Nubia Lavec (M. Žan, oba Komenda) 1:19,8. 6. dirka, za 3-14-l. kasače, v spomin na Janka Makoterja: 1. Alain Delon (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:15,3, 2. Giano Caf (Prebil, Ljubljana) 1:15,4, 3. Leonidas OZ (Hanžekovič, Ljutomer) 1:15,6. 7. dirka, za 3-14-L kasače, zaslužek do 5.000 EUR, 1600 metrov: 1. Izmir (Gregorc, Komenda) 1:17,3, 2. Malajka (J. Slavič, Ljutomer) 1:17,5, 3. Pen Star (Gorenc, Ljubljana) 1:17,7.
NŠ
skega Altafina, ki so osvojili 1. mesto pred Marinci (Razkrižje), Bistrico, Ljutomerom in mladinsko vrsto Raz-križja.
NŠ
V sls' ■ '51,'Si' iSs
r ■ "g*! 'Mill.
ä.	>Lp'" -
čS^KUmia
Planinski kotiček
Ptujski planinci na ferati
Leto 2011 bo zapisano kot prelomno na področju zaha-janja v gore. Trend feratarstva se je iz Italije in Avstrije razširil tudi k nam, v Slovenijo, in ptujski planinci smo se preizkusili tudi v tem.
Ferata oz. zavarovana plezalna pot je zahtevna »pot« v skalnatem svetu, varovana le z jeklenico, s katero sami sebe varujemo s pomočjo samova-rovalnega kompleta. Planinec/plezalec mora sam poiskati stope in oprijeme za napredovanje. Za primerjavo: na Triglav vodijo zavarovane poti, opremljene s klini, stopi in jeklenicami, pri ferati pa nam ostane le jeklenica. Ferate so v Evropi označene po enotnem sistemu zahtevnosti: do nedavnega smo poznali ferate zahtevnosti A, B, C, D in E, Avstrijci pa so že začeli graditi ferate zahtevnosti F in G ter s tem podaljšali lestvico.
Ptujski planinci smo se dober mesec po otvoritvi prve slovenske ferate kot učni poligon za zahtevnejše poti pri naših sosedih odpravili nanjo z navdušenjem in zanimivimi pričakovanji. Učni poligon se nahaja nad naseljem Vinska Gora v bližini Velenja. Od cerkve sv. Janeza Kr-stnika smo se odpravili naprej skozi gozd, kjer smo se na uravnavi opremili s čelado, plezalnimi rokavicami, plezalnim pasom, samovarovalnim kompletom in še čim. Najpogumnej-šim smo vodniki PD Ptuj predstavili
način gibanja in varovanje po ferati, eden izmed vodnikov pa je vsakega posameznika še dodatno varoval na vrvi na najzahtevnejših predelih, kjer dosega zahtevnost D/E (difficult/ extreme) in je bila gladka stena navpično usmerjena navzgor. Potrebna je bila precejšnja moč v rokah in vztrajnost, da smo vsi premagali to 70m visoko ferato brez poškodb vse do vrha Gonžarjeve peči (594 m), do katerega smo vsi skupaj potrebovali kar 4 ure, ker smo bili večja skupina.
Kot pa se za prave planince spodobi, smo prehodili še del poti okoli Vinske gore in osvojili Radojč (930 m) in Ramšakov vrh (970 m) ter se spustili v zanimivo vasico Bevče, kjer smo se sladili ob gostoljubju domačinov.
Izidor Furjan, vodnik PD Ptuj
Dušan Zorko (levo) in Jože Sagaj ml., lastnik in voznik Alaina Delona, zmagovalca spominske dirke Janka Makoterja
Mali nogomet
Prehodni pokal Ljutomerčanom
Foto: NS
Foto: NS
Zmagovalna ekipa Altafin iz Ljutomera
Foto: arhiv SZS
Najbolje uvrščena ptujska mlada šahista: Zan Belšak in Lara Carli
Šahovski kotiček
3. šahovski turnir za prehodni
v
pokal OS Zg. Leskovec
Foto: Marjan Kelner
Marko Pavlič je na DP starejših mladincev v cestni vožnji zasedel 3. mesto.
Kasaške dirke v Ljutomeru
Dve zmagi domačina Sagaja
Članska ekipa na Kitajskem
Kolesarji Perutnine Ptuj bodo nekaj časa tekmovali na Kitajskem, saj so se na povabilo organizatorja udeležili močne mednarodne preizkušnje Tour of Qinghai Lake. Dirka poteka na precejšnji nadmorski višini (od 2000 m do 4000 m nadmorske višine), česar v Evropi nismo ravno vajeni. Prav tako bodo v devetih dneh dirkanja na sporedu kar trije kronometri.
Spored etap na dirki Tour of Qingaih Lake:
1.	Xining (kronometer 14,7 km)
2.	Xining - Qinghai Lake (gorska etapa 146,6 km)
3.	Qinghai Lake - Bird Island (120,6 km)
4.	Bird Island - Xihaizhen (152,4 km)
5.	Xihaizhen - Mole (Qilian) (gorska etapa 123 km)
6.	Qilian (kronometer 10,3 km)
7.	Qilian - Menyuan (gorska etapa 170,4 km)
8.	Xining - Lanzhou (239,2 km)
9.	Lanzhou (kronometer 15,7 km)
Kuharski nasveti
Prigrizki za poletna druženja
Prigrizki, ki jih pripravimo poleti za različna druženja, so bili že predstavljeni v naši poletni prilogi. A je ostalo še toliko zanimivih receptov, da vam jih nekaj ponujamo v pripravo tudi danes.
Sirni in mesni zvitki
2 lista vlečenega testa, 2 jajci, 200 g skute, 100 ml kisle smetane, 100 ml sladke smetane, malo vode, sol, 1 žlica olja, 2 žlici vode, 200 g naribanega sira, 350 g mletega mešanega mesa, 1 manjša čebula, poljubne začimbe po okusu.
Spenite jajca, odvzemite dve žlici mase in shranite za kasneje. V ostanek jajc vmešajte sladko in kislo smetano, skuto, sol in malo vode, da nastane ne pregost namaz. Pripravite prvi nadev tako, da naribate sir, dodate koščke gorgonzole in začimbe po okusu. Za drugi nadev na malo olja prepražite na-sekljano čebulo, dodajte mleto meso, dobro prepražite ter začinite po okusu, potem pa odstavite s štedilnika in ohladite. Na delovno površino položite oba list vlečenega testa in ju s čopičem premažite z mešanico olja in vode. Po obeh namažite skutni namaz, nato pa na ena kos testa razporedite sirni nadev, na drugega pa mesnega. Zvijte v rulado in razrežite na dva prsta debele kose ter jih leže polagajte v pekač, obložen s peki papirjem. Vsako ruladico premažite s stepenim jajcem
Tačke in repki
(ki ste ga shranili na začetku) in pecite pri 200 stopinjah cca. 30 minut. Postrežete lahko še tople, odlični pa so tudi hladni.
Polnjena mozzarella
4 velike kroglice mozzarelle, 1 zelena paprika, 1 rdeča paprika, 3 češnjeve paradižnike (ali 1 običajni paradižnik), olivno ali bučno olje, kis, sol, poper.
Mozzarello prerežite na pol in polovice izdolbite. Izdolbeni sir drobno zrežite, prav tako na majhne kocke zrežite papriko in paradižnik, ki mu najprej odstranite semenje. Sir in zelenjavo dajte v skledo, dodajte olivno ali bučno olje, kis, sol in poper, dodate pa lahko še kakšne druge začimbe po okusu. Dobro premešajte in s tem napolnite izdolbene polovice mozzarelle.
Ruladice s šunko in sirom
1 zavitek listnatega testa, 35 dag šunke, 35 dag sira, 3 žlice kisle smetane, sol, poper, 1 jajce.
Vsak kos listnatega testa raz-valjajte v pravokotnik. Šunko in sir naribajte, dodajte jajce, sol, poper in kislo smetano
Zakonsko predpisani dokument, ki ga moramo imeti zraven, ko potujemo s svojim ko-smatinčkom, je potni list za živali. To velja tako za pse kot za muce. Psi in muce morajo biti označeni z mikročipom, tako da je identiteto živali mogoče kadarkoli in kjerkoli potrditi. Pristojne službe na mejnih prehodih so opremljene s posebnimi čitalci mikročipov, prav tako inšpekcijske službe, tako da lahko kadarkoli preverijo lastništvo živali, identiteto živali in ali ima opravljena vsa potrebna cepljenja. V potni list mora biti vpisano cepljenje zoper steklino, od cepljenja pa mora miniti najmanj 30 dni, razen če je žival redno cepljena vsako leto. Živali morajo biti ob cepljenju zdravljene tudi z zdravili proti parazitom, predvsem proti trakuljavosti. Vse omenjeno velja za države EU in Hrvaško. Če pa potujemo npr. v Srbijo, Makedonijo ali še kam dlje, moramo imeti v potnem listu vpisan titer protiteles zoper steklino. Titer protiteles določijo v laboratoriju iz vzorca krvi, ki ga je živali odvzel ve-
ter dobro premešajte. Namaz namažite na listnato testo in zvijte v rulado. Narežite na približno 1 cm debele kolobarje ter pecite pri 180 stopinjah do zlato rjave barve.
Paradižnik s skuto
10 manjših paradižnikov, 500 g skute, 1 šopek peterši-lja, 1 zavitek želatine fix, 2 žlici hrena s smetano, 1 žlička gorčice, sol, poper.
Paradižnike operite, odreži-te vrhove in jih izdolbite. Skuto dobro zmešajte z mešalnikom, dodajte peteršilj, hren in gorčico ter po okusu začinite s soljo in poprom. Nazadnje v maso vmešajte želatino fix. Paradižnike nadevajte s skutno maso, jo na vrhu poravnajte in postavite v hladilnik, da se strdi. Pred serviranjem paradižnike narežite na četrtine. Zraven se prileže kruh.
Sirova rulada s (svežo) papriko
Biskvitno testo: 3 jajca, 3 zravnane žlice moke, 1 žlica sesekljanih mandljev, ščep pecilnega praška, ščepec soli, majhen šopek drob-njaka; sirov nadev s papriko: 100 g fete, 4 žlice skute, 3 žlice kisle smetane, 1/2 žlice grobo sesekljane sveže rdeče paprike.
V kotličku penasto umeša-mo rumenjake in sol. Na rumenjake presejemo moko s pecilnim praškom, dodamo drobno narezan drobnjak, nazadnje pa nežno vmešamo čvrst beljakov sneg. Pekač obložimo s peki
papirjem, tanko namazanim z maslom. V pekač nalijemo testo in ga razmažemo približno pol centimetra debelo. Za 5 minut potisnemo v segreto pečico (170 stopinj). Pečen biskvit vzamemo iz pečice. Peki papir odstranimo, biskvit pa zvijemo v rulado. V skledo pretlačimo skuto, potem pa nanjo drobno naribamo feto. Dodamo kislo smetano, sesekljano papriko, sesekljane mandlje in ščep soli. Gladko razmešamo. Ohlajeno testo previdno odvijemo in na-mažemo s pripravljenim sirovim nadevom. Vse skupaj znova zvijemo v rulado, jo ovijemo v prozorno folijo in vsaj za 30 minut postavimo v hladilnik.
Kruhki z mletim mesom
15-20 dag mletega mesa, 1 jajce, 1/2 čebule, 1/2 žlice paradižnikove mezge, sol, poper, toast kruh ali francoz, nariban sir.
Mleto meso, jajce, nasekljano čebulo, paradižnikovo mezgo, sol in poper dobro zmešajte. Toast kruh narežite na trikotnike, francoz pa na rezine. Na kruh namažite maso približno 0,5 cm debelo. Kruhke položite na električni žar, jih pokrijte in pečete, dokler se masa ne pre-peče. Pečene kruhke potresite z naribanim sirom in nekaj trenutkov počakajte, da se sir stali. Servirajte tople. (Če vam kak surov namazan kruhek ostane, ga zamrznite na pladnju in jih pecite, ko si jih zaželite, ne da bi jih prej odmrznili.)
Besedilo in fotografije: Alenka Šmigoc Vinko
Poletje in počitnice so tu
Šolske počitnice so se začele, dopusti v službah prav tako in zato bom v današnjem veterinarskem prispevku napisal in navedel, kaj je pomembno, da vemo kot lastniki malih živali, ki potujejo z nami, in na kaj moramo biti pozorni.
terinar in poslal v referenčni laboratorij Veterinarske fakultete v Ljubljani. Vsa navodila, kako pridejo do rezultata titra-cije protiteles in vpisa v potni list, dobijo lastniki živali pri svojem veterinarju. Nekatere države na severu Evrope, kot Danska, Norveška in še nekatere, pa zahtevajo še dodatno dokazila o uporabi predpisanih antiparazitikov in zahtevajo njihovo aplikacijo tik pred začetkom potovanja, kar mora veterinar potrditi v potnem listu živali.
Na pot se je najbolje odpraviti v nočnih urah, da se izognemo vročini čez dan in s tem možnosti za pregretje
Foto: E. Senear
živali. Res je, da je večina avtomobilov opremljenih s klimatsko napravo, vendar moramo računati na to, da lahko pride do zastojev na cestah in v veliki vročini lahko klimatska naprava v avtomobilu odpove. To ima lahko katastrofalne posledice za našega kužka, saj kot vemo, zelo hitro lahko pride do pregretja živali in vseh drastičnih posledic vključno s smrtjo. Dolgotrajno stanje v koloni na razbeljenem asfaltu na avtocesti je zelo naporno tako za naš avtomobil in hkrati zelo nevarno za kosmatega sopotnika. Na pot se odpravimo s popolnoma teščim psičkom ali muckom, saj tako preprečimo bruhanje živali med potjo. Vsake dve do tri ure vožnje se ustavimo in sprehodimo svojega kužka, da opravi fiziološke potrebe, in mu ponudimo popiti malenkost vode. Če naš kužek pogosto bruha v avtomobilu, si preskrbimo tabletke zoper bruhanje, ki jih dobimo pri veterinarju. Obstajajo zelo učinkovita zdravila, in če jih uporabimo po navodilu, zanesljivo preprečijo bruhanje v avtomobilu. Če je naš kužek zelo nervozen v avtomobilu in se nerad vozi, si zanj pri veterinarju pravo-
časno preskrbimo pomirjevalne tabletke in vožnja bo prijetnejša in manj stresna za vse prisotne, saj nemiren in cvileč kužek negativno vpliva na vse prisotne.
Glede prehrane psa na morju oziroma na počitnicah svetujem uporabo kvalitetne briketirane hrane, saj je ta obstojna tudi pri visokih temperaturah, lahko prebavljiva in neobremenjujoča za psa. Ne vznemirjajmo se, če bo kužek na morju manj jedel kot doma. Izogibati se je treba ostankom z mize, predvsem raznim ribjim glavam in obranim ribjim skeletom, ki lahko pri zaužitju povzročijo prebavne težave. Tudi morska voda, ki jo med plavanje oziroma igro v vodi zaužije naš kuža, lahko povzroči prebavne motnje, drisko ali bruhanje. V takem primeru je zelo važno, da kužka postimo, kar pomeni, da mu vsaj 12 ur ne damo prav nobene hrane, le vodo za pitje. Post je pri bruhanju in driski najučinkovitejše zdravilo in privede do umiritve prebavnih težav, le držati se ga moramo, kljub temu da nas kuža milo prosi za hrano. Če se simptomi kljub postu ne umirijo in žival še nadalje bruha oziroma ima močno drisko, vsekakor čimprej poiščemo veterinarsko pomoč.
Pri kakršnih koli hujših bolezenskih simptomih, močnem praskanju, ponavljajočem se bruhanju ali tekoči in neprestani driski moramo
Kmetijska svetovalna služba
Setev strniščnih dosevkov
Žitna strnišča so lahko žarišče plevela ali pa zelo koristen vir za izboljšanje rodovitnosti tal.
Številni se sprašujete, kako ravnati s strniščem, potem ko smo z njive poželi eno od žit. Zelo pogosto vidimo na naših poljih, da so strnišča vir zapleveljenosti ali pa so celo poletje posušena zaradi uporabe totalnih herbicidov, v skrajnih primerih pa se nekateri celo poslužujejo požiganja rastlinskih ostankov na njivah, čeprav je to pri nas prepovedano.
Za ohranjanje optimalne rodovitnosti tal ali pa celo izboljšanje le-te ima setev strniščnih dosevkov izredno pomembno vlogo.
Pokritost tal z rastlinskim pokrovom ima številne prednosti:
-	preprečuje negativne vplive dežja vetra in sonca na strukturo tal;
-	zmanjšuje erozijo in izpiranje hranil v nižje sloje;
-	z bogatim koreninskim sistemom in bujno rastjo nadzemnih delov rastlin zapustijo dosevki veliko organske mase v tleh, kar pospeši mikrobiološko aktivnost tal, s tem pa se zviša vsebnost humusa, ki na dolgi rok odločilno vpliva na rodovitnost tal;
-	strniščni dosevki preprečujejo rast in prerazmnožitev plevelov, ki nam lahko povzročajo velike težave v naslednjih letih;
-	bogat koreninski sistem preprečuje izpiranje hranil, predvsem dušika, v podtalnico, obenem pa ohranja hranila v obliki humusa za naslednjo kulturo;
-	povečanje vsebnosti humusa v tleh ima še številne dodatne vplive na strukturo tal ter ohranjanje vlage v tleh in s tem odpornosti na sušo;
-	nekateri strniščni posevki, kot so facelija, gorjušica, oljna redkev, uničujejo nematode v tleh in na nek način razkužujejo zemljo;
-	strniščni posevki dajejo zavetje in hrano številnim divjim živalim;
-	izredno prijazno delujejo v naravi kot zeleni ali cvetoči pokrov in dajejo pokrajini čudovit kultiviran videz.
Negativnih učinkov strniščnih posevkov razen dodatnega dela in stroškov skoraj ni. Investicija v ozelenitev pa se nam ob naslednji setvi gotovo povrne s povečano rodovitnostjo in znižanimi stroški pridelave glavnih poljščin.
Kdaj kaj in kako sejati
V	primeru, da imamo njivo zapleveljeno s trajnimi koreninskimi pleveli, kot so slak, osat, pirnica ali divji sirek, je smiselno njivo najprej razpleveliti.
Po žetvi počakamo približno tri tedne, da se pleveli razrastejo in dobijo čim večjo listno maso. Površino poškropimo s enim od totalnih herbicidov na bazi glifosata, kot so boom efect, roundup, cidokor, touchdown ter po površini s trosilcem za mineralno gnojilo posejemo strniščni posevek brez predhodne obdelave. V tem primeru ni potrebno čakati tri tedne, da pleveli propadejo in da lahko strnišče preorjemo. Površina v tem primeru ostane ves čas zelena, saj začne sočasno s propadanjem obstoječih plevelov rasti strniščni dosevek.
Katere rastline za ozelenitev bomo sejali, je odvisno od kolobarja ter načina rabe zemljišča.
V	primeru, da bomo površino zorali že jeseni, lahko sejemo:
1.	neprezimne strniščne dosevke, kot so:
-	oljna redkev, sorte rauola, toro, radikal, final 20-25 kg/ha;
-	bela gorjušica, sorte serval, zlata, torpedo 15-18kg/ha;
-	facelija, sorti balo, blanca 10-16 kg/ha;
Te rastline izredno hitro rastejo dajo ogromno zelene mase in uničujejo nematode v tleh. So pa tudi cvetoče in medonosne;
2.	prezimne dosevke, kot so:
-	pšenica, ječmen ali tritikala 200 kg/ha(lahko tudi domače seme);
-	oljna ali krmna ogrščica 8-12 kg/ha;
-	mnogocvetna ljulka 30-40 kg /ha;
-	inkarnatka 25-30 kg/ha;
-	druge detelje.
Prezimne krmne dosevke preoravamo spomladi po 15. februarju, da nam čez zimo ostane zeleni pokrov.
Z ozelenitvijo strnišč bomo izboljševali rodovitnost tal, hkrati pa varovali okolje ter vzdrževali lepo in urejeno krajino.
Ivan Brodnjak
obiskati veterinarja, saj se vsi procesi zaradi vročine razvijajo precej hitreje kot sicer. To velja predvsem za kožo. Rane, tudi če so majhne, in poškodbe lahko preidejo v močno gnojno vnetje, ki bliskovito napreduje po koži. Pomembno je, da si že pred odhodom preskrbimo naslov ustrezne veterinarske ambulante v kraju, kamor potujemo. O zdravilih, ki jih vzamemo zraven živali, se posvetujmo z veterinarjem, ki pozna in zdravi našo žival.
Najlepše, kar lahko storimo za svoje kosmatinčke, je, da jih vzamemo zraven na dopust, če je to le mogoče. Vendar moramo pred odhodom skrbno preveriti, ali imamo urejeno vso dokumentacijo, ali so živali dobrodošle na destinaciji, kamor potujemo, in kam se lahko zatečemo po pomoč, če jo bomo slučajno potrebovali.
Lepe počitnice in prijetne vroče poletne dni vam želim! Emil Senčar, dr. vet. med.
:
www.sloga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
Foto: ASV
Foto: ASV
Foto: ASV
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Umori, samomori in polna luna
Marijo iz okolice Ptuja so vznemirili umori in samomori nedavno ob pojavu polno lune. Ali je kakšna povezava med temi pojavi?
Prave povezave med temi pojavi raziskave niso potrdile, je pa res, da so nekateri ljudje bolj vznemirjeni ob pojavu polne lune, kar pa še zdaleč ne pomeni, da potem morijo druge in nato naredijo samomor.
Dogodki, ki so tako vznemirili Marijo, so bili, tako je bilo vsaj zabeleženo v medijih, povezani z ljubosumjem posameznikov, ki enostavno niso mogli prenesti dejstva, da so bili zapuščeni ali prevarani od partnerk. To so bili posamezniki, ki niso čustveno in socialno dozoreli ter so odreagirali na neprilagojen način, namesto da bi se zazrli v sebe in ugotovili, kakšno njihovo vedenje je bilo nesprejemljivo za partnerke, sprejeli zase neprijetno dejstvo, da so zapuščeni ali prevarani, ter omogočili partnerki in sebi običajno življenje drug brez drugega.Takšna hetero- in avtoagresija se vedno konča tragično in ne doprinese nobene nove kvalitete v življenju, žal le travmo svojcem, najhuje pa je to, da so ponavadi žrtve ponovno le otroci.
Menim, da je bilo to bolj naključje in da je pač to bolj odmevalo v naši mali Sloveniji kot kje drugje, npr. v ZDA, Indiji ali Kitajski, kjer živi ogromno ljudi na velikem prostoru in česa takega sploh ne opazijo, kaj šele da bi takšne tragične dogodke povezovali s pojavom polne lune. Preprečevati in predvidevati takšnih dogodkov se ne da, saj je to preveč odvisno od posameznikov, njihovega vedenja in osebnostnih lastnosti, tudi njihove nezrelosti pri graditvi partnerske zveze in prepričanju, da so le oni edini in nekako usojeni neki partnerki ali partnerju.
Skratka, Mariji se ni potrebno bati polne lune.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Delavka
Vprašanje: Zaposlena sem pogodbeno v podjetju za osem mesecev. Julija mi poteče pogodba. Zanima me, ali mi jo bodo podaljšali.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, v vašem primeru občutim nek strah in tesnobo. V bistvu je to nekaj normalnega in povsem razumljivega. Že od malih nog ste navajeni delati in ste tudi zelo pridni in marljivi. Pogled v zvezdno karto neba v trenutku vprašanja mi pripoveduje o tem, da ste tiste najhujše časa dali za seboj. Pomembno je, da imate vero in da zaupate. Krog večne usode se vrti in tako se zna dogoditi, da ste enkrat zgoraj in drugič spodaj. V podjetju, v katerem delate trenutno, se obetajo nekatere spremembe in novosti. Razbrati je, da bodo šle stvari po drugi poti in tako ni nujno, da vam bodo pogodbo podaljšali. Toda to sploh ni vzrok za alarm, kajti vaša karmična naloga v tem življenju je, da imate službo, in zdi se, da boste kmalu po preteku pogodbe v januarju našli novo, s katero boste morda še bolj zadovoljni. Popolnoma vam verjamem, da ste tega že nekoliko naveličani, ampak je to v bistvu povsem normalno. Ravno zaradi takih izkušenj postajate modrejši in lažje sprejemate življenje. Nekoč bo prišel
dan, v katerem boste dočakali zasluženo pokojnino, in tedaj se lahko nasmejete ob spominu na tiste drobne trenutke usode. Za vsako zimo pride pomlad in sonce sveti zelo toplo in harmonično. Vsekakor vam želim mnogo prijetnosti, harmonije in radosti. In ne pozabite na to, da ste ljubljeno in spoštovanje bitje. Srečno!
Šifra: Zdravljenje
Vprašanje: Zanima me, ali se bodo povečale moje sposobnosti za zdravljenje sebe in drugih s pomočjo duhovnosti. O tem sem namreč v dvomih.
Odgovor: Vsak človek na tem svetu je unikat in pravilno je, da razmišlja pozitivno. Modri ljudje vedo, da imajo določeno pot in poslanstvo.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Resnica je ta, da jim eni bolj sledijo, drugi manj. Ozavestiti je potrebno, če se človek poda v svet duhovnosti, da si postavi meje. Najprej naj omenim še dejstvo, da imamo na eni strani materialni svet, ki ga vsi dobro poznamo, in mnogi ljudje se bojijo za preživetje. Od tu tudi strah pred raznimi izgubami. Oče Vesolja je ljudem dal svobodno voljo in naloga slehernega na tej preljubi Zemlji je, da jo začne uporabljati. To bi svetoval tudi vam, draga bralka. Prej sem omenil meje in pravila, prav to velja tudi v duhovnih načelih. Problem je namreč v tem, da tega ne znate uporabljati in da imate ravno zaradi tega določene težave. Prav gotovo ima vsaka bloka-
da svoj namen in nič drugače ni s strahom. Odločite se, kaj si želite in kaj pričakujete. Če imate dvome in nejasnosti, se stvari dogajajo z osebnim sporočilom. Pri delu z ljudmi, še posebej v duhovni dimenziji, je pomembna zaščita. Dar, ki ste ga prejeli v zibelki, ima v sebi moč in sami tega ne smete niti ignorirati niti postaviti na nek stranski tir. Kolo sreče se vrti.
Konec koncev prihaja Vod-narjeva doba in doba duhovne preobrazbe. Naše življenje bi bilo lahko mnogokrat simbolizirano z nekim velikim oceanom: ena kapljica ne pomeni nič, a skupaj tvorijo veliko gmoto. Priporočam vam, da se bolj poglobite v to, da ste ljubljeno bitje, in da stvari delate z ljubeznijo in notranjo radostjo. Prav pri ničemer se ne smete prisiliti in narediti nekaj za vsako ceno. Česarkoli se človek loti, naj naredi z notranjim hrepenenjem, pa se bodo stvari razrešile v vašo korist. Zdravi vas lahko že ljubezen in da zaupate v to, da je za vse nekaj dobro. Pomembno bo, da najdete ravnovesje med duhovnim in materialnim svetom, kajti ta dva se ne izključujeta, ampak gresta z roko v roki. Ali boste zdravili
druge, bo pokazal čas, resnica pa je, da trenutno za to še niste pripravljeni. Ljudje so nam celo življenje učitelji in učenci. Trenutki sreče so kot popki pomladnega cvetja in nekoč pride dan, ko se razvije sočni sad. Želim vam mnogo blago-
stanja in učenosti. Okrepite svojo intuicijo in zaupajte, da ste izbrani za posebno nalogo, kajti vsak človek je unikat zase - zna nekaj svojstvenega.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Ptuj • Prvi mednarodni filmski festival Primus 2011
Podeljena prva Primusova kipca
V hotelu Primus na Ptuju je od 16. do 18. junija potekal prvi mednarodni filmski festival Primus, ki je bil sestavljen iz dveh kategorij filmov, dokumentarno-zgodovinskega in igranega z zgodovinsko tematiko.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Boštjan Rihtar, vodja festivala, in člani žirije Bojan Labovič, Aleš Arih in Goranka Horjan
V kategoriji dokumentarno-zgodovinskega filma je bilo predvajanjih deset filmov, v kategoriji igranega pa osem. Med igranimi je kipec primus pripadel filmu Trst je naš režiserja in scenarista Žige Virca, med zgodovinsko-dokumentar-nimi pa filmu Regis nomen, navis omen avtorja Edvarda Žitnika. Po odločitvi žirije so se v ožji izbor igranih filmov uvrstili filmi Trst je naš Edvarda Žitnika, Črni bratje režiserja Tuga Štiglica in Pisma iz Egipta režiserke in scenaristke Polone Sepe, v kategoriji dokumentarno-zgodovinskih pa Regis nomen, navis omen, Samotno potovanje režiserke Marte Ferlin in Ludi rimski carevi scenarista in režiserja Božidarja Domagoja Burica. V tej kategoriji se je za Primusov kipec potegoval tudi film V vetru poje stari mlin scenarista, režiserja in producenta Tinčka Ivanuše iz Ptuja.
»Ko mnogi obupujejo nad slovenskim filmom, se na sceni vsake toliko časa poja-
vi filmski presežek, ki nam vsem da spet nekaj upanja. Žiga Virc je v kratki film Trst je naš znal vplesti tako spektakel kot tankočutnost, ki je ves čas v ozadju odnosov glavnih likov. Kar gre pri filmu posebej izpostaviti, je ravno režija, saj ta zajema
vse elemente filma in jih povezuje v celoto, ki gledalca pripravi do tega, da se v film vživi in se mu prepusti. Kljub temu da je bitka v filmu namišljena in orožje neškodljivo, je Trst je naš film, ki nam naježi kožo, zna ovlažiti oči in nas pusti optimistične,
kar vsaj pri slovenskem filmu včasih tako zelo pogrešamo. Smisel za humor ter dinamika filmske pripovedi, ki jo mlad režiser razvija, vsekakor predstavlja upanje, da se v Sloveniji na film prenese zgodbe, ki bodo privabljale več ljudi in ne le kritike.
Ustvarjalci filma so uspeli na humoren način pokazati problematiko stikov med narodi in vzajemnih premikov mej v zadnjem obdobju. To je pogled, ki ne žali nobene strani. Obenem pa je to film, ki je že pred ogledom skoraj ustvaril napeto stanje med državama,« so o zmagovalnem filmu prvega festivala Primus zapisali člani mednarodne žirije treh generacij filmskih ustvarjalcev David Sipoš, Koloman Zürik in Zoran Lesič.
»Upodobitev zgodbe znamenite ladje Rex iz prve polovice 20. stoletja spada med tista dokumentarna dela, ki nas kljub svoji večplastnosti pritegne z dramaturško strnjenim podajanjem zgodbe. Z drugimi besedami se iz mozaika različnih vizualnih tehnik in pripovednih stališč gradi zgodba, ki na celovit in obenem enostaven način tematiko približa tako poznavalcem kot tudi širši publiki. Z ladjo v filmu ne plujemo samo preko oceana, ampak spoznavamo tudi takratno
družbeno in politično dogajanje, ki samo ladjo postavlja v vlogo pričevalca časa,« so o prvonagrajenem filmu v kategoriji zgodovinsko-do-kumentarnega filma Regis nomen, navis omen v režiji Edvarda Žitnika zapisali člani mednarodne strokovne žirije, ki so jo sestavljali Goranka Horjan, Bojan Labovič in Aleš Arih.
Prvi mednarodni filmski festival Primus je uspel. Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, je potekal na visoki strokovni ravni, veliko zanimanje pa so zanj pokazali tudi na RTV Slovenija. Festival je nastavljen tako, da bo v prihodnjih letih le še strokovno rasel. Za Terme Ptuj in hotel Primus pomeni dolgoročno dobro turistično pozicioniranje v evropskem prostoru, pri čemer so našli dober segment - film z zgodovinsko tematiko in kulturno dediščino. Pri odločitvi za organizacijo filmskega festivala so se zgledovali po nekaterih velikih turističnih centrih, kot sta Cannes in Karlovy Vary, ki jima je do širše turistične prepoznavnosti pomagal tudi film, čeprav si ne delajo nobenih utvar, da se lahko primerjajo z njima. Idejni vodja in glavni koordinator prvega mednarodnega filmskega festivala je bil Boštjan Rihtar.
Slo pop - rock novice
Boštjan Bračič je po singlu in videospotu Prebudi me še posebej aktiven na koncertnih odrih. Zagotovo najpomembnejši nastop ga čaka jutri, ko bo ob 20. uri v živo nastopil na Jurč-kovem odru festivala LENT 2011. Poleg avtorskih skladb bo z bendom predstavil hite, ob katerih je odraščal. 14. julija pa bo v Celju nastopil z mariborskim Totim Big Bandom.
»Poletje je nedvomno moj letni čas in sonce povzroči, da popustijo še zadnje zavore. Postanem len za tiste reči, ki jih moram narediti, in zagnan za tiste, kijih želim. In med tistimi, ki jih želim, so zagotovo nastopi, tako da jih bo letos poleti precej. Album in vse povezano z njim je sedaj tisto, kar mi je najpomembnejše. Dopust bo počakal do novembra. Bom pa vmes pobegnil za nekaj dni v gore, kjer v tišini nastajajo nove pesmi,«je o načrtih za poletne dni povedal priljubljeni mariborski pevec. :k-k-k
Saša Lendero se te dni predstavlja z novo pesmijo, ki jo je naslovila Dotakni se me tam. Gre za vedro, veselo melodijo, za katero Saša v smehu pravi, da ima takšno energijo kot kakšna ljubezenska "Sreča na vrvici". Produkcijsko je pesem zelo poletna in sveža, posebno vzdušje pa ji dajejo tudi trenutno zelo aktualne, v živo odigrane ukulele. Po drugi strani pa rahel country pridih dajejo pesmi kitare ter podeželski zvok harmonike v podtonu, ob kateri večini Slovencev zaigra srce.
Sašina nova skladba Dotakni se me tam govori o tem, kako lepo je, če se nekdo dotakne tvojega srca in te s svojo ljubeznijo poboža po duši. »Verjetno si v življenju vsi želimo bolj ali manj isto - najti nekoga, ki bi nas ljubil in bi ga lahko ljubili nazaj,« pravi pevka, ki je v poletje vstopila zelo delavno, saj je veliko nastopala, ustvarjala in snemala novo pesem, sodelovala pri mednarodnem duetu ter bila izbrana za voditeljico novega re-sničnostnega šova Ljubezen na seniku.
MZ
D
BTl 1 O
r>
-A
9.
8.
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NUDE-NAJLEPŠA PESEM
ipDDBRO JUTRO, SLOVENIJA TEN - ZAPOJ, SLOVENIJA 7. MASA - OD SEVERA DO JUGA 6. BILBI - TISTO NI BIL MAJ 5. ALYA - VSE BO V REDU 4. PANDA - LJUBIMEC BREZ IMENA
3. NEISHA - ALARM SRCA 2. DASHA - V PRELEPI LJUBLJANI 1. ČUKI - GREMO OKROG SVETA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Alenka Gotar izdala prvi samostojni album
Album, naslovljen Alenka: portret, je prvenec dive slovenske pop-opere Alenke Gotar. Na njem je 16 skladb, med katerimi so njene pretekle in potencialne bodoče uspešnice.
Pevka je na slovenski glasbeni trg poslala unikaten vrhunski album, na katerem je zajeta celotna paleta njenega delovanja, od opernih arij, posnetih s simfoniki RTV Slovenija, do muzikala, operete ter arij in pop pesmi, prirejenih na operni način. Na albumu najdemo tudi skladbo Cvet z juga, s katero je pevka postala prepoznavna na slovenski zabavni glasbeni sceni. To je prvi res pravi »crossover« album, na katerem je za vsakega poslušalca nekaj.
»Pred vami je moj portret. Alenka. Taka, kot sem. Sem pevka, operna. In sem ženska. In tale zgoščenka je del mene. Je kot moj prvi otrok.
Dolgo časa sem čakala nanj in se borila, da je končno tu. Na njem sem jaz v vseh svojih odtenkih delovanja. V vsem svojem znanju in izkušnjah. Prepletata se tradicija in lepota vrhunske umetnosti, ki se ji reče opera, ter čas, v katerem živimo, njegovi ritmi, svežina in mladostnost. Ko zazveni opera, se odprejo nebesa. Ko se operi doda pridih popa, se nebesa spustijo na zemljo. Obilo užitkov ob poslušanju vam želim," je ob izidu svojega prvenca povedala Alenka, ki je prva akademsko izobražena glasbenica z mednarodno klasično operno in gledališko kariero ter številnimi mednarodnimi nagra-
dami. Album Alenka: portret je krona njenega delovanja. Glasbeni kritiki, glasbeniki, novinarji, radijski uredniki, ki so album že dobili v poslušanje, govorijo o njem v superlativih. Je eden najkvalitetnejših izdelkov, kar jih je ponudila slovenska glasbena produkcija v zadnjem času.
Naslov Alenkine najljubše skladbe z albuma, ki jo je na novinarski konferenci odpela z dušo ter celo brez mikrofona in tonskih vaj, je Nek te voli kao ja, ki jo je napisala skupaj z Boštjanom Grabnarjem, z njo pa se je predstavila tudi na Splitskem festivalu.
Ob ustvarjanju albuma je pevka sodelovala z izjemni-
Foto: MZ
Alenka Gotar, ponosna na svoj prvenec
mi glasbeniki, producenti in avtorji: Andrej Babic, Janez Repnik, Aleksander Valenčic, Petar Grašo, Boštjan Grabnar, Rudolf Gas, Simfoniki RTV, skupina Sons in drugi.
MZ
Filmski kotiček
Hanna
Vsebina: Najstnico Hanno njen oče tik pod polarnim krogom vse od rojstva vzgaja v hladokrvni ubijalski stroj. Ko punca nastopi na prag pubertete, začne spraševati vedno bolj neprijetna vprašanja o tem, kdo je in zakaj se uri za ubijalko. Oče ji v odgovor pokaže radijsko postajo, zaradi katere ju bo takoj odkrila CIA, če se Hanna odloči, da jo vklopi. Za njima se bo pognal trop plačanih morilcev, ki jih bo vodila skrivnostna agentka Marissa. Slednja hoče Hanno ubiti za vsako ceno. Toda zakaj? Vprašanje je preveč žgoče, da bi Hanna hotela ostati brez odgovora, zato vklopi radijsko postajo. Začne se neskončno in vratolomno bežanje pred dežjem smrtonosnih krogel,
Hanna
Igrajo: Cate Blanchett, Saoirse Ronan, Eric Bana Scenarij: Seth Lochhead in David Farr Režija: Joe Wright Žanr: akcijska drama Dolžina: 111 minut Leto: 2010 Država: ZDA, Velika Britanija, Nemčija
toda Hanna kljub temu med lovom na agentko Marisso počasi le odkriva koščke svoje srhljive preteklosti ...
Scenarij za film Hanna se je leta 2009 znašel na t. i. črnem seznamu Hollywooda. Nanjo vpišejo vse tiste scenarije, ki med filmarji veljajo za najboljše scenarije tistega leta, a jih niso posneli. Leto kasneje so film sicer posneli, a po ogledu se sprašujemo, zakaj je ta scenarij veljal za enega najboljših v letu 2009. Film po velikosti proračuna in pristopu k snemanju spada med umetniške, kar potrjuje tudi dejstvo, da gre za kopro-dukcijo treh držav in da ga distribuira Focus Features, majhen studio pod okriljem Universala, ki je namenjen zgolj umetniškim filmom.
Žal je poleg majhnega proračuna to edini znak, da naj bi šlo za umetniški film. Kaže, da so avtorji podlegli želji, da bi radi posneli tipičen holivudski akcijski film, a z malo denarja. Vsebina filma na prvi pogled sicer zelo pritegne, toda ob najmanjšem vklopu možganov se izkaže, da je zgodba še bolj prerešetana z logičnimi luknjami kot povprečen drag
holivudski pofl. Proti koncu filma te luknje zrastejo v prepade, da jih je že težko ignorirati, tudi če bi jih hoteli. Po eni strani oče želi Hanno obvarovati in ji omogočiti normalno življenje, zato ni jasno, zakaj skriva radijsko postajo, s katero lahko prikliče Cio. Mar bi se oba pogreznila v povprečje in živela v miru. Tudi presenetljiva čustvena reakcija negativke na koncu deluje povsem izven konteksta in logike zgodbe, takšnih kiksov pa je v filmu še več.
Film reši zgolj čudovita režija in še boljša slika, saj je v svojih danih ozkih okvirih precej dobro vizualno zdizaj-niran. Pomaga mu tudi nekaj prelepih prizorov in trenutkov intime, ko Hanna prvič v življenju doživi čustva in zbli-
ževanje s sočlovekom, zato je film v nekem pogledu zlahka razumeti kot prispodobo za obred prehoda v odraslost, zlasti Hannino odločitev, da vklopi radijsko postajo, saj po tem dejanju ni več poti nazaj v otroštvo. Saoirse Ronan sicer še vedno deluje kot nebogljena mlada igralka, ki uspeva zgolj zaradi talenta, toda po tem filmu je videti, da je punca izjemno ambiciozna. Do te mere, da namerava postati poklicna filmska zvezda za nekaj desetletij in morda kdaj sneti tudi kakšnega oskarja, vse to pa misli doseči s svojim nedolžnim obrazkom in najbrž tudi hojo preko trupel. Hm, ali pa ta občutek dobimo zgolj zaradi tega, ker je predobro odigrala glavno vlogo.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Štajerski TEDNIK
POSLOVNO POOBLASTILO
BAJESLOVNI LETALEC
GOSTISCE NA BLIŽNJEM VZHODU
NASILJE, ZATIRANJE
PREBIVALEC IRAKA
STREHA POLKROŽNE OBLIKE
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
DISECA RASTLINA
GLASBA MLADIH
VAS PRI VEL. LASCAH
VPADLJIV SEKSI MOŠKI
NAMESTNIK
ENAJSTMETROVKA
CLOVEK Z DIETO
BIKOBOREC, KI ZABODE BIKA
NIGERIJSKA PEVKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
OMEJENA, NEUMNA ŽENSKA
JURCICEVA POVEST
PEVKA PRODNIK
PLOSCA IZ SKRILAVCA
VINOGRADA
TUJA EKSOTIČNA ŽIVAL
ZIDARSKO KLADIVO
VAS V VIPAVSKI DOLINI
ALUMINIJ
NAJVECJA HRVASKA LUKA
MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI
OMAMLJENOST, OMOTICA
SLAVNA PEVKA
PEVEC PESTNER
REVIJA ZA MLADE
TATJANA DREMELJ
POSTNA POSILJKA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ESPADA = bikoborec, ki zabode bika, KVOCNJAK = s krhlji suhega sadja zamesen kruh, PODULAKA = naselje pri Velikih Laščah, PROKURA = poslovno pooblastilo, SAKSID = naselje v Vipavski dolini, SKRL = plošča iz skrilavca, STARC = slovenska gledališka igralka (Ema, 1901-1967), ŽIK = švrk, udarec.
■epwo 'epedsa 'e|odn>j '>jsiuoi '^pp
'uegej| 'u|s Aopasos 'epueju 'eA|p '|j>js 'espiu '|/\|Q 'l!d 'IV 'e^einpoj 'uei| 'qi '^uisaiuopeu 'je>j| 'e>jpo| 'aieuuiiuas 'uewzaQ ¡p] 'ejn>j0jd '>jeiu30A>j 'i|ej>j 'saiuep 'aaoio 'dojsA :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 2. julij
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Sport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 3. julij
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tone-
tom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 4. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Sport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 21.00 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 5. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 6. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Pu-tarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj. 24.00 Skupni nočni program program PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 7. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija meseca junija. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 8. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Horoskop
OVEN
Sanjarili boste o dopustu, ampak boste morali nanj še malo počakati. Aktivnosti se bodo nadaljevale glede doma in v tem primeru boste počeli tisto, s čimer ste odlašali. Ljubezen bo splet prijetnih dogodkov, harmonije in povečane romantike. Vezani bodo uživali v partnerjevem objemu.
BIK
Zaključevali boste neko obdobje In tako zbrali še poslednjo moč.
Po sedmem juliju boste ugotovili, kaj vas osrečuje. Pred vami je teden, zaznamovan s komunikacijo. Prejeli boste pomembno pismo. V ljubezni bo več časa za poletne romance in harmonična doživetja v dvoje.
DVOJČKA
Če ste rojeni v maju se vam obeta čarobna energija v ljubezni. Na splošno bo to čas priložnosti za uspeh in dobre iztočnice glede poslovnosti. Kljub vsem obveznostim, ki jih ne bo malo, si boste znali vzeti čas zase. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri zdravju.
RAK
Sledili boste svoji intuiciji in ugotovili, kaj je tisto, kar vam prinaša čarobnost. Več časa boste namenili pogovoru in izmenjavi mnenj. Nakazano je, da se boste družili z ljudmi, ki vas osrečujejo. Odzovite se klicu narave in se odpravite na dolg sprehod. S seboj vzemite ljubljeno osebo.
LEV
V	ljubezni boste usodo vzeli v svoje roke. Nič več ne boste prepuščali naključju, ampak odločno šli
naprej po svoji poti. Če imate svojo družino, vam ne bo dolgčas. Teden, ki je pred vami, bo poln navdiha. Izkazali se boste v dobrodelnem delu in pomagali drugim.
DEVICA
Na delovnem mestu se vam odpira cela paleta možnosti in priložnosti. Naklonjena vam bo neka oseba nasprotnega spola. Če imate službo, kjer ste veliko na poti, in ste samski, imate velike možnosti, da se boste zaljubili. Tisti, ki ste rojeni po 18. septembru, boste imeli kontakt s tujino.
TEHTNICA
Življenje boste morali spraviti v ravnovesje, kar pa bo prava umetnost. Najbolj boste uživali od srede dalje in se prepuščali vetru življenja. Kaj to pomeni, bo odvisno od vsakega posameznika. Naredili boste prerez glede financ. Duhovno se boste prebudili, zapisujte si občutke.
ŠKORPIJON
Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in se sprostili.
V	vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Od časa do časa se boste počutili kot na avtobusni postaji. Nakazani so zaključki in s tem možnost novih začetkov. V ljubezni bo zelo harmonično in polno navdiha.
STRELEC
Teden pustolovskih dogodivščin. Odkrivali boste novosti in odšli pogumno naprej. Označevala vas bo ljubezen, most romantike in harmonije bo oaza, ki bo trdna.
Delovne obveznosti boste morali izpolnjevati vestno in dopust bo moral še malo počakati.
KOZOROG
Sledili boste svojim sanjam in v partnerju dobili navdih za ustvarjanje. Spoznali boste, da se sreča ne skriva izven vas, ampak globoko v vašem srcu. Ljudje, ki bodo v tem tednu prihajali k vam, vam bodo pokazali pravo pot in dodali neko svežo energijo. Vsi za enega, eden za vse.
VODNAR
Borili se boste proti sebi in želeli biti drugačni. Poanta tedna se bo skrivala vtem, da boste negovali svojega notranjega otroka. Daleč v ospredju bo želja po kreativnosti in ustvarjalni. V želji po drugačnosti vas bo usoda zanesla do zanimive osebe, ki vam bo podarila pogum.
RIBI
Začetek julija prinaša paleto priložnosti, ki jo boste morali sprejemati postopoma, korak za korakom. Ne bo dobro, da pretirano nihate, ampak si postavite svojo pot in odločno stopajte po njej. Dom bo oaza sreče in možnost za učenje. Pogovori bodo ključ uspeha v ljubezni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Oddaja za male in velike. Vsako soboto po 9. uri.
NAŠ BALETNIK
Nagradno turistično vprašanje
Stojnice s turistično in kulinarično ponudbo, folklorne in kulturne animacije, domača obrt - vse to in še več je v samo v dveh dneh pritegnilo več kot 40 tisoč ljudi, kar je prav gotovo omogočilo tudi čudovito, že skoraj malce preveč poletno vreme. Slovenija je bila na tem dogodku prisotna že osmič. K sodelovanju je Ptuj in njegove terme povabila častna konzulka Slovenije v Franciji Tatjana Dumas Rodica s posredovanjem Ptujčana Ivana Cimermana.
Ptuj, ki je predstavljal Slovenijo, je bil edino slovensko mesto in edino iz bivše Jugoslavije. Sedemčlansko delegacijo so sestavljali Gorazd Žmavc, predstavnik MO Ptuj, Matija Brodnjak, predstavnik Term Ptuj, Tanja Haupt-man, ptujska vinska kraljica, Marija Hernja Masten, predstavnica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, Michel Renault, moderator, Tanja Ostrman Renault, moderatorka (predstavitev Kurento-vanja in Petovione), in Zoran Kovačič, legionar (animacija). Ptujčani so prikazali svojo kulturo in zgodovino: Rim, srednji vek, kulturo vina z vinsko kra-
Ptujska delegacija v Lyonu
ljico, karneval, vse to pa so prav gotovo glavni atributi za promocijo turizma.
Vinska kraljica in legionar sta bila zadetek v polno, saj sta na slovensko-ptuj-sko stojnico pritegnila ogromno ljudi.
Njune slike so dobesedno obkrožile svet, kajti vsaka država, ki se je v Lyonu predstavljala, se je želela fotografirati z njima. Na ptujski in slovenski stojnici so ljudi zadržali tudi odlični sadni in
ajdov kruh Cvetke Krabonja, ptujski sir in zaseka, vina iz Ptujske kleti, paleta različnih vin pridelovalca Andreja Reberniška ter vina, polnjena za vinsko kraljico Tanjo Hauptman. Odlično predstavitev Ptuja in Term v Lyonu je dopolnilo še gradivo v francoskem jeziku, kar se je pokazalo za izjemno pomembno.
»Francoski trga bi moral postati zanimiv za Slovenijo, kajti glede na sedanjo krizo Francozi vse bolj povprašujejo po bližnjih in cenovno sprejemljivih destinacijah, ki jih lahko dosežejo z avtomobilom, Slovenija to prav gotovo je, saj je dovolj blizu in tudi cenovno je sprejemljivejša kot na primer Italija. Francoski turist namreč išče možnosti aktivnega preživljanja prostega časa (šport in rekreacija), hkrati pa tudi kulturne dogodke in zgodovino. Ptuj in Terme imajo obojega v izobilju,« so povedali Ptujčani po vrnitvi iz Lyona.
Med obiskom so se ponudile tudi druge oblike sodelovanja. Tatjana Dumas Rodica, častna konzulka, je Ptuj-čanom ponudila soorganizacijo nogometnega turnirja, ki so ga sicer začeli organizirati že v lanskem letu v Franciji s pomočjo bivšega selektorja zlate francoske generacije Aimeja Jacqueta. Ptuj in Terme pa lahko še dodatno izjemno poveže z Lyonom bogata galsko-rimska dediščina.
Letošnji festival Art Ptuj 2011 bo deveti po vrsti, je pravilni odgovor na prejšnje vprašanje. Nagrado bo prejela Marija Majcen, Mestni Vrh 61 B, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bodo letošnji Bazeni energije. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 8. julija.
Odmevna predstavitev Ptuja v Lyonu
Med 27. do 29. majem je bilo pod monumentalnim kipom Ludvika XIV., ki krasi trg Bellcour v francoskem Lyonu, možno obiskati veliko število držav sveta. Tamkajšnji osrednji trg je bil že desetič prizorišče konzularnih dnevov, na katerih se predstavlja več kot 50 držav, ki imajo konzulate v Lyonu, tretjem največjem mestu v Franciji.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bodo letošnji Bazeni energije?___
Ime in priimek: .
Naslov:
Davčna številka:

Juršinci • Srečanje starodobnikov
Starejši kot so - modernejši so
Ne velja zmeraj, da največjo pozornost na cesti pritegnejo novi, dragi avtomobili. Ob bok se jim lahko povsem upravičeno velikokrat postavijo tudi tisti, ki so bili izdelani pred 25 ali več leti. Starodobniki so namreč nekaj posebnega. Že zaradi dejstva, da jih ni več ravno veliko. Njihovo stanje na srečanju v Juršincih pa kaže, da tisti, ki jih imajo, zanje skrbijo izjemno dobro. Tokrat se jim je za to oddolžila tudi višja sila s sončnim, kar sanjskim vremenom za panoramsko vožnjo.
■ v- ■
Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci je v soboto pripravilo 11. srečanje ljubiteljev starodob-
nih vozil. Udeleženci so se zbrali na prireditvenem prostoru pred lovskim domom v Juršincih. V kratkem nago-
Najpogumnejši so bili kolesarji na starodobnikih.
		
	^ i,rj,, ¿m*	u t sm^ñ
f _ w		vHJ Ä^AÜ ^ /k
	JP -zZ- - ~ '	
% M	J	
	ÉflNi	
		
V Juršincih se je predstavilo nekaj zelo posebnih vozil.
voru jih je pozdravil župan občine Juršinci Alojz Kaučič, tudi sam privrženec starih vozil. Prav na dan ko je naša mlada država praznovala 20-letnico samostojnosti, so se lastniki starodobnikov odločili popeljati po lepih krajih naše države. Glede na to, da sta se dogodka prikrivala, je Kaučič nekaj stavkov namenil tudi praznovanju dneva državnosti: »V tem kratkem času je država dosegla veliko in upravičeno smo ponosni. Imamo čudovito državo«.
S temi besedami je juršinski župan optimistično pričel sobotno dogajanje. Kot pravi gospodar se je nato usedel na svoje vozilo in se prvi v koloni iz Juršincev odpeljal po zastavljeni trasi. Vožnja se je nadaljevala skozi Dornavo in Markovce preko Vidma do Cirku-lan. Tam so si privoščili kratek oddih, domačini pa so jih pogostili. Svojo pot so nato nadaljevali preko Dolan, Muretincev in Gajevcev do Gorišnice, kjer so pri Dominkovi domačiji imeli drugi postanek. Pozno popoldne so se preko Zamušanov in Gomilcev obrnili proti muzeju rojaka Janeza Puha v Sakušaku. Tam se je prireditev zaključila s kosilom ter podelitvijo zahval in spominkov vsem voznikom.
Kljub temu da je bila letošnja proga zaradi hribovitih predelov, po katerih so se tokrat odpravili, najzahtevnejša vil letih, kar organizirajo srečanje, je vožnja potekala varno in brez posebnosti.
Nekoliko drugačno traso pa so imeli lastniki starodobnih koles. Ti so bili letos nekaj posebnega. Ob tem, da so dokazali, da se da peljati tudi s 25 ali več let starimi kolesi, so poskrbeli tudi za etnografsko-humoristični del srečanja. V lesenem nahrbtniku so namreč prevažali žive kokoši, in sicer preko Ptuja do Gomile in Puhovega muzeja, kjer so prav tako zaključili svojo pot in
Na srečanju je bilo veliko motoristov.
se srečali s kolegi, ki so imeli pomoč takšnih ali drugačnih motorjev. Po podatkih, ki jih je imel vodja »piciklistov« Luka Huzjan, se je letošnjega srečanja udeležilo skupaj 122 voznikov in 80
sovoznikov, k čemur je treba prišteti še deseterico najpogumnejših kolesarjev in seveda dve kokoši, ki sta moškemu delu delali družbo.
Dženana Kmetec
Novičke iz Term Ptuj
iv-j»-«»
Termalni Park
SAVA HOTELS & RESORTS
KOMEDIJA O LONCU	* O *
Gledališka predstava MGP Ptuj v sodelovanju z HNK Varaždln.	Termalni Park
Režija Boris Kobal.
Ponovitve predstave 1.7., 2.7., 3.7. 2011
Tradicionalni »Bazeni energije«
Petek, 8.7.2011
Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj
Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu. Družinske vstopnice že od 35 €.
Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas.
Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta wellnessu. assssT Za vas smo pripravili:
MASAŽA MESECA - Ročna Aromatic Moor Mud masaža (25 minut ročna masaža + obloga hrbta)
REDNA CENA: 38 €, CENA V JULIJU: 30,40 €
Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX- anticelulitni postopek, nega telesa tcca. 60 minutI REDNA CENA: 48 €, CENA V JULIJU: 38,40 €
s
mi**- 'S

Grand Hotel Primus
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Kidričevo • Sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško se krepi
Močnejše vezi med Kidričevim in Crikvenico
V sklepnem delu prireditev ob 14. prazniku občine Kidričevo so se v nedeljo, 26. junija, zbrali na slavnostni seji sveta občine Kidričevo, na kateri so podpisali listino o sodelovanju med občina Kidričevo in mestom Crikvenica.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je na
slavnostni seji posebej toplo pozdravil delegacijo iz hrvaškega mesta Crikvenica z županom Damirjem Ru-kavino na čelu, ki je vrnila nedavni obisk delegacije iz občine Kidričevo, s katero že dalj časa sodelujejo na društvenem področju.
V pismu o nameri, ki so ga zatem slovesno podpisali, so izrazili svoj namen o vzpostavljanju sodelovanja med občino Kidričevo in mestom Crikvenica, kar sta s podpi-
som obojestransko podprla oba župana. S tem sta izrazila željo po nadaljnjem razvoju prijateljskih vezi med slovenskim in hrvaškim narodom, ki temelji na zgodovinski povezanosti, medsebojnem sodelovanju in obojestranskim interesom ter še tesnejše sodelovanje med občino Kidričevo in mestom Crikvenica.
Prva moža obeh občin ocenjujeta, da ostaja dolgoročni in trajni interes za medsebojno sodelovanje in možnost za nadaljnji razvoj, ki temelji na zgodovinski povezanosti,
Foto: M. Ozmec
Listino o medsebojnem sodelovanju sta svečano podpisala župan občine Kidričevo Anton Leskovar in župan mesta Crikvenica Da-mir Rukavina (levo).
saj so prebivalci iz občine Kidričevo že dalj časa med najštevilnejšimi gosti v Cri-kvenici, kjer so že več let slovenski počitniški domovi in počitniške hiše, dolga leta pa je bilo tam počitniško naselje kidričevskega Taluma. Poleg razvoja turistične dejavnosti vidijo nove možnosti sodelovanja tudi na gospodarskem področju, predvsem med podjetniki iz Crikvenice in Kidričevega. Veliko skupnih točk pa imajo tudi na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju. Izme-
njave sodelovanja pričakujejo predvsem med vzgojnimi ustanovami, poglobiti pa želijo tudi povezavo med Zvezo civilnega društva Cri-kvenica in Kidričevim, ki je že vzpostavljeno. Poleg tega so prepričani, da bodo lahko v bodoče izmenjali številne izkušnje pri vodenju in strategiji upravljanja v lokalni samoupravi in v vseh zadevah lokalnega značaja, s katerimi neposredno utrjujejo potrebe občanov in medsebojne vezi.
-OM
Ptuj • Peta podelitev diplom diplomantom VSŠ
Novih 117 diplomantov ptujske VSŠ
117 diplomantov Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj je prejšnji teden v dvorani Gemina XIII. v hotelu Primus na slavnostni podelitvi prejelo zaslužene diplome. Sočasno so za različne dosežke podelili tudi posebna priznanja najbolj pridnim in marljivim diplomantom.
»Kaj je znanje? Morda neskončno potovanje ali zaklad, morda sreča, ki vselej spremlja svojega lastnika. A je dragocenejše kot zlato, saj nam zlato lahko ukradejo, znanja ne morejo. Najpomembnejša razlika med znanjem in bogastvom je ta, da znanje varuje nas, medtem ko moramo bogastvo varovati mi. In znanje z uporabo raste, medtem ko se bogastvo zmanjšuje. Z znanjem si upamo sanjati. Vam so sanje dovoljene,« je bila popotnica, ki jo je na podelitvi diplom diplomantom Višje strokovne šole Ptuj podal ravnatelj Robert Harb in na peti podelitvi diplom le-te izročil kar 117 diplomantom, kar je največ doslej. Tako so izobrazili še dodatnih 23 di-
plomiranih ekonomistov, 8 diplom so podelili komercialistom, 3 inženirjem kmetijstva, 13 inženirjemkmetijstva in krajine ter kar 70 inženirjem mehatronike. Posebna priznanja pa so prejeli tisti, ki so bili najmarljivejši ter so v času študija dosegli najvišjo povprečno oceno. To je v rednem programu ekonomistov uspelo Simoni Fajfarič, v izrednem študiju pa Tatjani Jelenko. V programu komercialist je najboljše ocene dosegala Andreja Trop, med rednimi študenti v programu mehatronika David Vukovič, v istem programu kot izredni študij pa se je najbolje odrezala Marjanca Dah.
Ker se nekateri študentje v času študija posebej izkažejo
Utrinek s podelitve diplom
in na lastno pobudo opravijo in izvedejo različne aktivnosti, ki so pomembne tako za VSŠ kot tudi za lokalno okolje, so tudi tem podelili priznanja. Podelil jih je Janez Škrlec, predsednik sekcije elektronikov in mehatroni-kov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki je prav tako diplomant VSŠ Ptuj. Na predlog predavateljev so priznanja za posebne dosežke prejeli: Petra Črešnar, Tina Pečnik in Petra Peroci za pomembno raziskovalno in strokovno delo na področju varovanja naravnih vrednot na področju Turnišča ter Peter Lašič za vzorno vodenje in zastopanje študentske skupnosti v organih zavoda.
Dženana Kmetec
Središče ob Dravi • Že trinajstič na sejmu MESAP
Dobro sodelovanje med sosedi
Med večje in množičnejše aktivnosti Turističnega društva Središče ob Dravi sodi sodelovanje na sejmih doma in v tujini. Minulo nedeljo so se člani društva vrnili iz Nedelišča pri Čakovcu na Hrvaškem, kjer so bili udeleženci medžimurskega sejma podjetništva (MESAP, 17. do 19. junij).
»To je njihova t rinajsta sejemska prireditev in naša trinajsta udeležba,« je s ponosom povedala predsednica TD Središče ob Dravi Dragica Florjanič »Gre za razvijanje odličnih sosedskih odnosov, ki trajajo še iz časov nekdanje skupne države. Negujemo podobne dejavnosti na področju izvirne kulinarike, vinarstva in domače obrti. Z mnogimi se poznamo in sodelujemo že vrsto let, saj je naša občina poslovno in turistično
središče med Ormožem, Ljutomerom, Čakovcem in Varaždinom.«
Župan ponosen na turistično društvo
Vidno zadovoljen je bil s predstavitvijo TD tudi župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, ki se je udeležil slovesne otvoritve sejma MESAP v Nedelišču. »Naše društvo se ponaša z bogato in dolgoletno tradicijo, zato mu na občinski
Stojnica TD Središče ob Dravi na sejmu MESAP; (z leve) Florjanič, Maja Rajh in Nikolaj Govedič
Foto: NS:
Dragica
ravni nudimo vso podporo, saj si vsi skupaj prizadevamo za učinkovito in kakovostno predstavitev članov povsod, kjer se pojavljajo,« je dejal Borko. Po besedah Florja-novičeve se vsi člani TD -teh je okoli 100 - po svojih močeh trudijo, da sejemske prireditve uspevajo, za tokratni sejem MESAP pa gre posebna zahvala Otiliji Jam-brovič, Nikolaju Govediču in neutrudni tajnici društva Maji Rajh.
Za aktivno delovanje je
TD Središče ob Dravi bilo izbrano za promocijo v najnovejšem katalogu Turistične zveze Slovenije »Doživite Slovenijo skozi prireditve turističnih društev«. V njem se predstavlja s tradicionalno prireditvijo, 9. praznikom buč in dnevom odprtih vrat oljarne, ki bo 10. septembra. Sicer pa sta na minulem sejmu MESAP v Nedelišču, Slovenijo zastopali le stojnici TD Središča ob Dravi in Območne obrtno-podje-tniške zbornice Ormož. Na dva tisoč kvadratnih metrih zaprtega prostora in osem tisoč kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površinah so razstavljavci (okoli 230) bili Hrvatje (osem županij) in Srbi iz občine Osečina. Svojo udeležbo so odpovedali Avstrijci, Madžari, BiH in Slovaki.
Foto: CG
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih ob-jektih.Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILU-MED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Me-dribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
KLJUČI - KLJUCAVNICE STIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
AKSIOM INŠTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika. 031 371 187.
KMETIJSTVO
RAZNO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
UGODNO PRODAMO rezan les za ostrešje, deske, letve, morale, opaže ter bruna. Možna tudi dostava. Kontakt: 051 325 033 in 041 642 055.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM rezan les po meri, ostrešja, late, morale, deske, opaž , bruna, vse z dostavo. Tel. 041 555 062.
PRODAM purane, par za 50 €, mladiče, stare 7 tednov, po 8 € . Inf. na tel. 040 365 384 ali 030 282 473. Janški Vrh 49.
PRAŠIČE, težke od 25 do 140 kg, prodamo, cena od 2,30 do 1,40 za kg. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, belo-sive, stare 14-tednov prodam, 3,70 eur, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM dve leti starega kozla sr-naste pasme, brez rogov, primernega za parjenje. Tel. 051/454-264.
PRODAM krmno koruzo. Informacije na tel. 041/368-511.
PRODAM telico, brejo osem mesecev. Trnovska vas 23, telefon 02 757 1 1 41.
PRODAM dvoletno in triletno žre-bico, obe B-rodovnik. Telefon 041 864 976, po 20 uri.
PRODAM pajek SIP Wo 4, plug 10 col IMT, plug 12 col regent, silos kombajn SK 80 SIP Telefon 031 62 32 75.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti oddam ne-opremljeno stanovanje. Najemnina 300 € s stroški. Kličite po 15. uri na tel. 031/544-546.
"UGODNO ODDAMO APARTMA v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2+2os. min. 45 EUR/ dan, 041 302 820"
NEPREMIČNINE
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov na Ptuju. Telefon 041 81 77 37.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
ODDAM v najem gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 031 895 529, 02 781 5301.
TAKOJ ZAPOSLIM avtokleparja z izkušnjami. Stanko, telefon 031 502 448. Stanislav Soštarič, s. p., Avtokle-parstvo, Sodinci 21 c, Velika Nedelja.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebno vozilo racer v dobrem stanju, ostalo po dogovoru. Telefon 031 468 258.
PRODAM terensko vozilo Jeep suzuki grand vitara 1,6, izredno lepo ohranjen. Telefon 051 202 740.
PRODAM škodo felicio, letni 96. Telefon 041 864 976, po 20. uri.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
UGODNO PRODAMO pohištvo za otroško sobo, za dva otroka, in gugalnico s tremi visečimi gugali. Telefon 031 680 684.
ßfflilM m
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze ¡n bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ISCEMO MOTIVIRANO IN SAMOSTOJNO OSEBO,
V NAŠI POSLOVNI ENOTI PTUJ IŠČEMO VIŠJEGA SVETOVALCA (M/Ž) ZA SEGMENT MALIH PODJETIJ.
Delovno mesto je na Ptuju. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s šestmesečno poskusno dobo.
Če v opisu dela vidite izziv zase in bi svoje sposobnosti želeli aktivno preizkusiti v praksi, vas vabimo, da si ogledate zahteve in pogoje za razpisano delovno mesto ter kontaktne podatke za prijavo na naši spletni strani www.unicreditbank.si v rubriki O NAS / ZAPOSLITEV / ZAPOSLITVENE PRILOŽNOSTI.
fcUniCreditBank
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
www.radio-tednik.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
pena
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Pet sk 1.7.
10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:55 Povabilo na kavo- por. 11:35 SpDiiiajmose.cDm 12:30 Modro
14:15 Koncert Tomaž Ponjov 15:00 KDiicBrtTorrafdlk 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino li:00 Ptujska kronika -pon. 16:26 Rep TV-Ormož
19:25 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddaja
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Spoznavamo občine
20:35 Povabilo na kam-pon.
21:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
Sobota 2.7.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
ti ¡25 Modra
12=00 Ptujska kronika
12:25 Spoznajmose.com
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:2510. obletnica kluba Soroptimist Ptuj
16:00 Ptujska kronika -pon.
17:15 Tri - avtorski projekt Božene Krivec
18:00 Ptujska kroriha - pan.
13:00 Reji IV ■ Grmoi
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Spoznavamo občino 20:45 Povabilo na kavo-pon. 21:25 Oriavno prvenstvo v pikadu 22:00 Ptujska kronika - pon. Nedelja 3.7.
10:30 Modro 11:05 Hrana in vino 12:00 Ptujska kronika-pon. 12:25 Spoznavamo občina 12:40 Državno prvenstvo v pikadu 13:00 Pregled tedna 13:05 Ptujska kronika-pon. 14:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 15:10 Povabilo na kavo-pon. 15:50 Pregled tedna 17:00 Polka in majolka 13:05 Hrana In vino 19 00 Spoznavamo občine 19:20 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Pregled tedna 20:35 Ptujska kronika-pon. 21:00 RegiTV-Ormož
www.petv.tv
Qdslej nas lahko spremljat« ludí oa 12
RADIOPTUJ
w 89,8-98,2 «104,3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
peugeot 2061.41x-line	2005	4.330,00	klima	kov. srebrna
peugeot 2061.41xr presence	2001	2.550,00	klima	kov. srebrna
volkswagen variant passat 1.9tdi comf.	1998	2.990,00	klima	zelena
opel c0rsa1.ü club	2003	2.620,00	prvi lastnik	kov. bordo
peugeot 2061.41 x-line	2005	3.990,00	prvi lastnik	kov. srebrna
fiat punt01.2 sx	2001	1.990,00	prvi lastnik	kov. srebrna
volkswagen 2.5 tdiavt.	2004	15.800,00	serv. knjiga	kov. črna
renault cli01.2 storia	2007	5.150,00	prvi lastnik	kov. sv. modra
kiaceed1.416v	2007	6.790,00	prvi lastnik	kov.temnomodra
jeep grand cherokee 2.7td avt. 4wd	2002	8.350,00	avt. klima	kov. siva
volkswagen e0s1.4tsi	2010	18.900,00	serv. knjiga	kov. črna
mercedez-benzslk230 roadster komp.	1996	6.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
alfa romeo 1562.0t5 selespeed	2003	4.750,00	avt. klima	črna
hyundai accent 1.3 gli	2002	2.320,00	klima	kov. modra
peugeot 3071.4 hdi xr	2005	5.500,00	klima	kov. srebrna
ford fiesta viva 1.3	2004	4.280,00	prvi lastnik	kov. sv. modra
audi a8 4.2 quattro	1996	2.650,00	avt. klima	kov. srebrna
opel astrai.416v enjoy	2005	6.300,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen variant passat 1.9tdi comf.	2000	3.600,00	avt. klima	bela
peugeot 807 2.016v sx	2003	6.500,00	avt. klima	bela
hyundai elantra 1.6 gl	2001	1.990,00	klima	rumena
chevrolet lacett11.416v se	2004	4.150,00	prva reg.	kov. bordo
peugeot 2061.1 xr	2001	2.250,00	servo volan	kov. modra
citroen c41.616v hdi sx	2005	6.620,00	ser. knjiga	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 1.7.
SOBOTA 2.7.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert pihalnih godb v Lenartu 11:00 ŠKL
11:50 Pod židano marelo
12:30 Video strani
17:00 Glasbena oddaja
18:00 Koncert MoPZ Obrtnik Lenart
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Pod židano maralo
22:15 Glasbena oddaja preteklih let
23:00 Video strani
NEDELJA 3. 7.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Zaključek OŠ Hajdina 10:10 Kuhajmo skupaj 11:00 Videm - Folklorni večer 13:00 Ob zaključku Vrtca Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Zaključna prireditev vrtca Destrnik 18:30 Koncert MoPZ Obrtnik Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:15Video strani
8:00 Košnja v Šturmovcu 9:00 Koncert MoPZ Obrtnik Lenart 11.00 Ptujska Gora - PRENOS Sv. maše 12:30 Seja sveta Domava - posnetek 16.00 Video strani 18:00 Kuhajmo skupaj 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Koncert MoPZ Markovci z gosti 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
PONEDELJEK 4. 7.
8:00 Dan OŠ Videm
9:20 Košnja v Šturmovcu 10:00 Koncert tamburašev iz Vidma pri Ptuju 0:45 Povabilo na kavo 11:25 Ptujska kronika 12:30 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Videm - Folklorni večer 20:00 Koncert MoPZ Markovci z gosti 21:00 Košnja v Šturmovcu 23:30 Video stran
In kjo smo prisotni?
P
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Prireditvenik
Petek, 1. julij
09.00
10.00
10.00
09.00
10.30
12.00 17.00
18.00
18.00
19.00
20.00
20.00
20.00
20.30
20.30
21.00
21.30
Ptuj, grad: 6. srednjeveški otroški tabor društva Cesarsko-kraljevi Ptuj
Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Vičava: letalska modelarska delavnica v organizaciji CID
Ptuj, Rimska ploščad: brezplačne ulične ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in prostovoljcev v organizaciji CID
Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1. do 4. razreda - mentorica Špela Težak
Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik, odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba Gerečja vas: svečanost ob 80-letnici delovanj PGD Gerečja vas s predajo novega gasilskega vozila
Majšperk, razstavišče v podjetju Albin Promotion: odprtje razstave
likovne sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Benedikt, kulturni dom: 12. občinski praznik; odprtje sistema s
toplotno črpalko, ob 19.00 prireditev Pozdrav prazniku
Ptujska Gora: praznik gorske Matere Božje in 4. slovensko-hrvaško
romanje; 20.00 slovesna maša; 24.00 polnočna maša in nočno
bedenje
Sv. Tomaž, v šotoru pri kulturnem domu: festival kvintetov narodno-zabavne glasbe - Prepih pod Kostanjem 2011 Cirkovce, dvorana: koncert folklorne skupine in pokačev iz Italije, veteranov in bivših članov FS Vinko Korže ter ljudskih pevcev Vurberk, letno gledališče na gradu: predstava Iva Brešana „Veliki poročni manevri" v izvedbi dramske sekcije KD Grajena Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture - koncert MePZ Tone Tomšič Ljubljana
Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem Jesenska poroka avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič
Lenart, športna dvorana: Len-Art; nastop Zagrebščkega folklornega ansambla dr. Ivana Ivančana
Ptuj, Terme: predstava MG Ptuj in HNP Varaždin „ Komedija o loncu" Tita Makcija Plavta, v režiji Borisa Kobala
Sobota, 2. julij
08.00
10.00
15.00
16.30 16.00
17.30
20.00
20.00
20.30
21.00
Gomila pri Kogu: predstavitev ponudnikov opreme in vozil za izvajanje gasilske dejavnosti
Borl, grad: Deveti ovčje-kozji bal Društva rejcev drobnice Haloze; razstava in prikaz striženja drobnice, razglasitev naj rejca drobnice 2011 in pastirske igre
Prvenci, pred spominskim obeležjem pri Kulturnem domu: spominska svečanost v spomin padlim kurirjem, v organizaciji ZB za vrednote NOB Markovci in PD Prvenci Strelci Prvenci: „Od setve do peke" v organizaciji PD Prvenci-Strelci Benedikt, na igrišču ob športni dvorani: 12. občinski prazni; Igre na vasi
Vurberk, grad: srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji DU Vurberk
Cirkovce, dvorana: jubilejni koncert FS Vinko Korže Cirkovce ob 80-letnici delovanja
Majšperk, amfiteater OŠ: komedija na prostem „Zepa z brega ali kaj se je pod gradom Mannsberg dogajalo kasneje, v izvedbi dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem Jesenska poroka avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič
Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje; koncert glasbenih skupin Orlek in Pridigarji
Nedelja, 3. julij
10.00
10.30
13.00
14.00
14.00
15.00
15.00
20.00
20.30
21.00 21.00
Pragersko, cerkev Marijinega brezmadežnega srca: zlata maša župnika Karla Drofenika
Gomila pri Kogu: srečanje veteranov gasilcev in krajanov, v organizaciji PGD Hermanci in GZ Ormož
Nagošenjci: 15 let ohranjanja naravne in kulturen dediščine; srečanje traktoristov in konjenikov, BCS-kosilnic in konjskih vpreg Benedikt: 12. občinski praznik; pohod po občini Spoznavajmo svoj kraj
Prvenci: prireditev „Od setve do peke" v organizaciji PD Prvenci - Strelci; parada kmečkih voz in starodobnih traktorjev; mlatev in kmečke igre ter zabava pod šotorom z ansamblom Štajerci Botanični vrt TAL 2000: predavanje Boruta Cerkveniča - zdravilne rastline in pokušnja zeliščnih napitkov
Tržec, pred gasilskim domom: 15. dan gasilcev GZ Videm in 80-le-tnica PGD Tržec
Cirkovce, dvorana: koncert folklornih skupin iz Italije, Avstrije in Hrvaške ob 80-letnici FS Vinko Korže Cirkovce Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem Jesenska poroka avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič
Lenart, letni oder: Festival LenArt; koncert Brass banda Maribor Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje; komedija Špas Teatra - XXL bejbe
KINO PTUJ
Petek, sobota in nedelja 1., 2. in 3. julija: 17.00 v slovenščino sinhronizirana animirano-igrana komedija Hop; 18.50 zf. Akcija Možje -X: prvi razred; 21.10 Art program: drama Božji možje
Program TV Ptuj
Sobota, 2. 7., ob 21.00; nedelja, 2. 7., ob 10.00: Slovesnost ob dnevu državnosti. Ptujski dan dobrodelnosti. Forum: Od razvoja izdelka do konkurenčne prednosti. Priprave na 3. mednarodni glasbeni festival. Terme Ptuj v pričakovanju glavne sezone. Mednarodni festival Art stays 2011. V Občini Cirkulane ponosni na prehojeno pot. Gradu Turnišče vračajo življenje. Društvo gospodinj Jezero pripravlja razstavo. Mednarodni filmski festival Primus 2011. Razstava popotniških fotografij Slavka Podbrežnika. Srečanje koronarnih bolnikov Spodnjega Podravja. Sprejem krvodajalcev v Mestni hiši Ptuj. Nasveti za varno vožnjo z motorjem. Otroci Vrtca Ptuj z žvižgi preglasili mesto. Finalistke izbora za miss Slovenije 2011 obiskale Ptuj.
Bil si... odšel si... Kam, zakaj... mi sprašujemo se zdaj. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Tako mlad in poln življenja odšel si brez slovesa, a čutimo te vsi, med nami si.
ZAHVALA
V najtežjih trenutkih našega življenja, ko smo se tako nenadoma mnogo prerano morali za vselej posloviti od našega dragega
Roberta Zemljariča
IZ ROTMANA
je našo bolečino blažilo spoznanje, da v težkih trenutkih nismo bili sami.
Z nami ste žalovali sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci, sošolci ter znanci.
Zahvaljujemo se vam za izrečena sožalja, za darovane sveče, svete maše in za vso vašo pomoč. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici Mariji za ganljive besede slovesa in g. Janku za molitev ter zastavonoši.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranjali v svojih mislih, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate bo vedno živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Antona Kozela
IZ GORIŠNICE 136
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala g. župniku Ivanu Holobarju za lepo opravljen cerkveni obred, govornici ge. Bernardi za besede slovesa, pevcem Feguš, nosilcem križev, zastav in prapora ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1.9 IDI KARAVAN	2000	3.980,00	AVT.KLIMA	MODRA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2007	16.880.00	AVT.KLIMA	K0V.ČRNA
BMW 318 D LIMUZINA	2007	13.980,00	AVT.KLIMA	K0V.SIVA
CITROEN C31.4 HDISX PACK	2008	6.450,00	KUMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDIDYNAM.	2009	12.680,00	AVT.KLIMA	K0V.SIVA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2004	4.880,00	AVT.KLIMA	K0V.ZLATA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	11.180,00	ALU.P1ATIŠČA	K0V.RJAVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TREND	2009	10.150,00	ALU PLAT.	SREBRNA
HYUNDAI i 30	2008	8.770,00	USNJE	K0V.M0DRA
MAZDA 6 2.0 CD KARAVAN	2006	7.980,00	ALU PLAT.	KOV.ČRNA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COMFORT	2004	5.680,00	KUMA	KOV.ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXP.	2005	7.180,00	PANORAMA	KOV.ČRNA
RENAULT SCENIC1.5DCI LATITUDE	2008	8.680,00	PAN0R.STREHA	K0V.BEŽ
TOYOTA COROLLA 2.0 MD	2003	4.450,00	ALU.PIATIŠČA	SREBRNA
VW PASSAT 2.5 TDISYNHRO T1PTR0N. 4X4	2002	5.180,00	AVT.KLIMA	K0V.SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2006	10.150,00	AVT.KLIMA	K0V.SIVA
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN C0MF0R.	2007	11.580,00	NAVIGACIJA	SREBRNA
V SLOVO
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Karl Fridl
upokojenec Taluma Kidričevo
Z ZGORNJE HAJDINE 50 A
Od njega smo se poslovili v četrtek, 30. junija, na hajdin-skem žarnem pokopališču.
Njegovi najdražji
Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran, z nami hodijo vsak dan, nevidni, neslišni, toda vedno blizu, vedno ljubljeni!
SPOMIN
Te dni minevajo tri leta globoke žalosti, odkar smo ostali brez dragega ata, dedka, brata, tasta, svaka in strica
Franca Mlakarja
IZ TRŽCA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in v srcih nosite spomin nanj.
Njegovi najdražji
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
Jožef Petek
IZ MOŠKANJCEV 102 1. 7. 2006 - 1. 7. 2011
Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, hvala za prižgane svečke v njegov spomin.
Žena Milica, otroci Marica in Zdravko z družinami ter Jožko
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
30. junija je minilo dvajset let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Stanislav Murko
IZ PODVINCEV 133 B
Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje in ga imate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Ptujska Gora • V znamenju upokojencev in ljudskega petja
Proslavili kar dve dvajsetletnici
Minulo soboto, 25. unija, so na Ptujski Gori proslavili 20-letnico slovenske državnosti in 20-letnico domačega društva upokojencev, ob obeh pomembnih jubilejih pa so pripravili razstavo likovnih in ročnih del upokojencev ter peto srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Pred slovesnostjo so v domu krajanov na Ptujski Gori odprli razstavo likovnih del Amalije Krajnc iz Podlož in Marije Škember iz Ptujske Gore ter razstavo ročnih del udeležencev projekta Starejši za starejše. O vsebini razstavljenih del ter obeh likovnih ustvarjalkah sta govorila domačinka Nada Kotar in likovni umetnik Grega Samastur, razstavo pa je odprla županja občine Majšperk Darinka Fakin.
Nato so v prireditvenem šotoru ob domu krajanov pripravili tradicionalno, že peto srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki so jo posvetili praznovanju dneva slovenske državnosti. Številne udeležence je v imenu organizatorjev - poleg upokojenskega so bili to še člani tamkajšnjega gasilskega in turističnega društva -pozdravil predsednik društva upokojencev Daniel Uran, slavnostni nagovor, posvečen praznovanju dneva državnosti, pa je imela županja Darinka Fakin, ki je med drugim dejala: „Ko razmišljamo nazaj, težko verjamemo, da je minilo že 20 let. A, če pomislimo, kaj vse smo v tem času doživeli, niti ni tako veliko. Vsekakor smo v tem času doživeli veliko pozitivnega in lepega, čeprav tega ne znamo ceniti v zadostni meri. Doživeli smo tudi kaj slabega, kar nas je jezilo, a vse to je naše življenje. Ne moremo si predstavljati, kako bi bilo, če bi se takrat, pred dvema desetletjema, odločili drugače. Zato želim, da s ponosom praznujemo ta dan,
Foto: M. Ozmec
V prostorih doma krajanov na Ptujski Gori so odprli razstavo likovnih del Amalije Krajnc in Marije Škember ter ročnih del upokojencev.
Foto: M. Ozmec
praznik, posvečen naši domovini. Domovina pa smo mi vsi, torej je posvečena nam vsem, zato vam ob prazniku iskreno čestitam." Ob tem pa je svojo iskreno čestitko županja namenila tudi prizadevnim članom Društva upokojencev Ptujska Gora ob 20-letnici uspešnega delovanja.
Nato je v prireditvenem šotoru zadonela ljudska slovenska pesem okoli 80 ljudskih pevk in pevcev iz bližnje in daljne okolice, kajti na petem tovrstnem srečanju so se s po dvema pesmima predstavili pevke in pevci 12 pevskih skupin: ljudske pevke DU Ptujska Gora, pevke KD Sela, pevci FS Pobrežje, vaški pevci DU Podgorci, Taščice iz KD Rače, pevci FD Rožmarin Dolena, Prešmentani faloti iz KPD Sto-perce, pevci KTD Selce, pevci DU Videm pri Ptuju, kvartet Slavček, pevci iz Grajene ter skupina KUD Martijanec iz
Foto: M. Ozmec
Društvo upokojencev Ptujska Gora je ob 20 letnici razvilo prenovljen prapor (v ospredju), zaslužnim članom in sodelavcem pa so izročili priznanja.
Napoved vremena za Slovenijo
Med 12 skupinami ljudskih pevcev in godcev so nastopili tudi člani KUD Martijanec iz Hrvaške z županom Marjanom Horvatom na čelu (levo), ki je majšperško županji dr. Darinko Fakin (desno) povabil na jesensko praznovanje.
sosednje Hrvaške, s katero že dalj časa uspešno sodelujejo. Za konec je zadonela pesem po vsej dvorani, saj so vsi skupaj zapeli znano slovensko ljudsko Oj, mladost ti moja ...
20 let Društva upokojencev Ptujska Gora
Po dobrih treh urah prepevanja pa so na slovesnosti, ki se je je poleg številnih gostov iz okoliških društev upokojencev udeležil tudi častni občan občine Majšperk Stojan Kerbler, v prireditvenem šotoru pripravili osrednjo proslavo ob 20-letnici delovanja Društva upokojencev Ptujska Gora.
Kot je povedal predsednik društva Daniel Uran, se je v letu 1991 zanje zgodilo dvoje pomembnih dogodkov. Najpomembnejši je ta, da smo Slovenci končno dobili svojo samostojno državo, drugi pa, da so upokojenci takratne krajevne skupnosti Ptujska Gora ustanovili svoje društvo.
„Začelo se je 2. februarja 1991 ko je iniciativni odbor v sestavi Karel Rober, Andrej Sajko, Janez Bedenik, Anton Jager, Leopold Vinkler, Anton Strašek, Vlado Belšak, Angela Medved, Karolina Jurič in Jožica Jeza sklical ustanovni občni zbor, na katerem je bilo naše društvo uradno ustanovljeno. Naš prvi predsednik je postal Karel Rober, vsi člani iniciativnega odbora pa so postali člani upravnega in nadzornega odbora," je dejal Daniel Uran.
Ob ustanovitvi je bilo v DU Ptujska Gora 186 članov, z leti pa se je število članov večalo, tako da jih je danes že 246. Prvega predsednika Karla Ro-berja je po dveh mandatih vodenja zamenjal Zvonko Jager, za njim je društvo vodila Jožica Jeza, sedaj pa je na čelu Daniel Uran. Svoj društveni prapor so svečano razvili leta 1992, prvi praporščak pa je postal Slavko Erbus. Ker je po 19 letih prapor načel zob časa, so marca letos sklenili, da ga ob 20-letnici obnovijo. To so tudi storili, tako da so na slovesnosti predstavili popolnoma prenovljen prapor, na katerega so pritrdili kar 98 žebljičkov darovalcev, od tega 90 zlatih in 8 srebrnih, nanj pa obesili še 15
spominskih trakov donatorjev. Blagoslovil ga je ptujskogorski župnik Gavdencij Skledar.
Društvu upokojencev Ptujska Gora je ob 20-letnici čestital predsednik Zveze društev upokojencev Spodnje Podrav-je Franc Hojnik ter ob jubileju izročil posebno priznanje prvemu predsedniku društva Karlu Roberju. V imenu gostov iz pobratenega mesta Marti-janec se je čestitki pridružil tudi tamkajšnji župan Marjan Horvat in izrazil željo po še tesnejšem sodelovanju med obema občinama, slovenske gostitelje pa povabil na novembrsko proslavo njihovega občinskega praznika.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Hojnik je ob jubileju izročil posebno priznanje prvemu predsedniku društva Karlu Robarju (desno).
Danes bo sprva delno jasno, popoldne se bo od zahoda pooblačilo. Proti večeru in v noči na soboto se bodo prehodno pojavljale manjše krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 16, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 19 do 26stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v soboto bo na severu možna še kakšna ploha. Nekoliko hladneje bo.
Ribe in morski sadeži
(juhe, predjedi, z žara, iz pečice, s testeninami, rižote, solate...)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
Trčil v pešca in odpeljal
29. junija okoli 17.30 je 25-letni moški iz okolice Lenarta vozil osebni avtomobil Opel astra po Trgu revolucije v Mariboru iz smeri Glavnega trga v smeri Dvorakove. Ko je pripeljal po desnem prometnem pasu Trga revolucije do prehoda za pešce, ni omogočil pešcem varnega prečkanja vozišča. S srednjim levim delom vozila je trčil v desni bok 57-letnega pešca iz Maribora, ki je z njegove leve strani po prehodu za pešce prečkal vozišče. Pešec je padel po vozišču, voznik pa je s kraja odpeljal, ne da bi poškodovanemu nudil pomoč in posredoval svoje podatke. Policisti so voznika izsledili ob 18.15 na domu. Izdali so mu plačilni nalog, zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
V noči s 23. na 24. junij je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v okolici Ptuja. Iz notranjosti je odtujil osebna računalnika, alkoholne pijače, cigarete in druge predmete. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
Med 27. in 28. junijem je neznan storilec na Zgornji Pol-skavi odtujil traktor Fiat, reg. št. MB 73-4K, z vitlom. Premoženjska škoda znaša okoli 14000 evrov.
Pijani v prometu
23. junija ob 13.10 so policisti Policijske postaje Ptuj v Spodnjem Velovleku ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,10 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
23.	junija ob 21.50 so policisti Policijske postaje Slovenska BistricavSIovenski Bistrici ustavili 43-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,66 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
24.	junija ob 11.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik na Slapah ustavili 50-letnega voznika neregistriranega kolesa z motorjem. Ugotovili so, da je vozil brez vozniškega izpita in brez varnostne čelade. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Moškega so pridržali, sledi obdolžilni predlog.
26.	junija ob 19.35 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Stanošini ustavili 29-letnega voznika neregistriranega kolesa z motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,20 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Moškega so pridržali, sledi ob-dolžilni predlog.
27.	junija ob 22.40 so policisti Policijske postaje Lenart pri Sveti Trojici ustavili 56-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,17 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Moškega so pridržali.
Požar zaradi elektrike
23. junija okoli 15.40 je zaradi napake na električni napeljavi gospodinjskega aparat prišlo do požara v stanovanjski hiši v Smolincih. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša okoli 15.000 evrov.