RADIOLOGIA 
JUGO SLAVICA 
Anno 9 Mart 1975 Fase. I 
PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE 
BEOGRAD 
REDACTOR PRINCIPALIS: 
M. MAGARASEVIC 
Radiol. lugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) 


-
e 




lodamide@ 
BRACCO 

Najnovije i najbolje podnošljivo kontrastno sretstvo za angiografiju i intravenoznu pielografiju 
IODAMIDE-lnfuslja 
metilglukaminska so jodamida za i. v. infuzionu urografiju 


IODAMJDE 300 

metilglukaminska so jodamida za i. v. urografiju i angiografiju 

IODAMIDE 380 
metilglukaminska i natrijeva so jodamida 
za angiografiju i i. v. urografiju 
BRACCO 

INDUSTRIA CHIMICA S. p. A. MILANO ( ITALIA) 

Schaffhausen 
Svajcarska 


CILAG-CHEMIE 
Salpix® 

rendgensko kontrastno sredstvo za histero-salpingografiju 

Ronpacon® 310 440 
Ronpacon® Cerebral 280 
optimalno podnoŠljiv, kontrastni snimci, visoki sadržaj joda, brzo se injicira, nisko viskozan 
® 

Joduron3o °lo so °lo 1o °lo 


Joduron® U-S 
dijodni kontrast u vodenom rastvoru za histero-salpingografiju i uretrografiju 
Propyl iodon-Ci lag® 
vodena suspenzija za bronhografiju i 
prikazivanje šupljina 

. CILAG-CHEMIE 
CH-8201 Schaffhausen 
RADIOLOGIA JUGO SLAVICA 
PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE 
BEOGRAD 
ANNO 9 MART FASC. 1 
1975 

Colegium Redactorum 
M. Bašic, Zagreb -B. Bošnjakovic, Beograd -M. Curcic, Beograd -M. Dedic Novi Sad -V. Gvozdanovic, Zagreb -S. I-Iernja, Ljubljana -B. Mark, Zagreb -N. Martincic, Zagreb -Z. Merkaš, Beograd -J. Novak, Skopje -F. Petrov­cic, Zagreb -B. Ravnihar, Ljubljana -M. Smokvina, Zagreb -M. Špoljar, 
Zagreb -D. Tevcev, Skopje -B. Varl, Ljubljana 
Redactor principalis 
M. Magaraševic, Beograd 
Redactores 
T. Benulic, Ljubljana -I. Obrez, Ljubljana -S. Plesnicar, Ljubljana -P. 
Soklic, Ljubljana -J. Škrk, Ljubljana -L. Tabor, Ljubljana 
Radiol. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) 
Univerzalna decimaLna klasifikacija: prof. Sonja GOREC, Ljubljana Tajnica redakcije: Milica H.RISCH, Lubljana 
lzdavanje ovog broja casopisa rpripomogle su sledece ustanove, insti­tuti, zavodi, bolnice i organizacije: 
BOSNALIJEK, Sarajevo 

BRACCO INDUSTRIA CHIMICA, Milano CILAG-CHEMIE, Schaffhausen 
FERIMPORT, Zagreb u zastupstvu firme ECOCH>STERZEL,Essen ·FOTOKEMIKA, Zagreb 
KRKA, Novo mesto 
ONKOLOšKI INšTITUT, Ljubljana 

IMZirSKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, LJUBLJANA, ZAJEDNO SA OSTALIM ISTRAžlVAc:ECIM ZAJEIDNICAMA SFRJ 
SCHERING A. G., Berlin 
RADIOLOšKI INSTITUT BEOGRAD 
SIEMENS, ERLANGEN 
SADR:ZAJ 
Tumori intraselarne i supraselarne regije. 
(Gospavic Jelena, N. Mitrovic, M. Ign,iato­
vic, D. PišteljiC) 5 
Poliostotska fibrozna displazija u bolesnice sa 
turnerovim sindromom (Nikolic E., J. Sto­
janovic, J. Nadij i Lilijana Zergollern) 15 
Gentialna tuberkuloza žene -naše izkušnje 
v rentgenski diaggnostiki (Tabor L., B. 
Vrtovec . . 21 
Induratio penis plastica (Mb. Peyronie). (Be­
nulic T., A. P. Fras, P. Cevc) 29 
Naš nacin prikaza tube Eustachi kontrastnim 
sredstvima (Femenic B., E. Schuster, R. 
Subotic i N. šprem) 35 
Pomen povezave med razpolovno debelino se­
vanja v zraku in konstanto doze. (Preli-
minarno porocilo.) (Sterle M.) 41 
Rentgenološka diagnostika uroinfekta u pedi­atriji (Prodan M.) 45 
Klinicna ocena kombinirane terapije pri na­
predovalnem raku rektuma (Naglas M., J. 
Kuhelj, F. Lukic in M. Habic) 51 

Porocila s sestankov in sen1inarj ev 58 
Obvestila 62 
Recenzije knjig 67 
TABLE OF CONTENTS 
Tumors of the intrasellar and suprasellar re­gions (Gospavic Jelena, N. Mitrovic, M. 
Ignj atovic and D. Pištelj ic) 5 
Polystotic fibrous dysplasia in a patient with turner's syndrome (Nikolic E., J. Stojano­
vic, J. Nadij and Lilijana Zergollern 15 
Female genital tuberculosis· -our experien­
ces in roentgenological diagnosis (Tabor 
L. and B. Vrtovec) 21 
Induratio penis plastica (Morbus Peyronie). 
(Benulic T., A. P. Fras and P. Cevc) 29 
Our method of visualization of the eustachian tube with contrast media (Femenic B., E. 
Schuster, R. Subotic and N. šprem) . . 35 
The significance of corelation between the half value layer in air and the dose con­stant. (Preliminary report) (Sterle M.) . 41 
Roentgenological diagnosis of urinary infecti­
on in children (Prodan M.) 
Clinical evaluation of combined therapy in advanced cancer of the rectum (Naglas 
M., J. Kuhelj, F. Fukic and M. Habic) 51 
Report from meeting and seminars 58 
Announcen,ents 62 
Book reviews 67 



KONTRASTNA SREDSTVA 
iodamid 300 iodamid 380 

urotrast 60% urotrast 75% 

. K R K A -tovarna f armacevlskih in kemi Cnih izdelkov N o V o M f srn 
r  7  
NEUROPSIHIJATRilJ'SKA KUNJKA MBDICLNISKOG FAKULTETA  
UINIVBRZITETA U BEOGRADU  
TUMORI INffiASELARNE I SUPRASELARNE REGIJE  
Gospavic, J., M. Mitrovi,c, M. l,gnjatovic i D. Pišteljic  
Sadržaj:  U radu je ukazano na klinicke  osobenosti  tumora intraselarne  
i sup.raselarne ,regije. 1Iznešiene su karakteristike r.endgenografskib pra­mena na kraniogramu i ciljanom snimku sele. 1PneU1moencefa1oi,grafaja ii 
karotidna  angiografija  u  velikoj  meri  doprinose  tacnijoj lokalizaciji i  
odredjivanju  ekstenzije  turmora.  
P,,rikazano je 3 slu6aja tumora intraselarne a sedam supraselarne regije.iU prve grll(Pe ibolesnika medju prwm znacima se j.avi,la gJavobolja a u  
druge  grupe  iPrednost  su  imali  endokrini poremecaji. P.ri  objekHvnom  
pregledu  oštecenje  vida  ili  suženje vidnog polja  je bfo najcešci naJaz  
uiobe grupe tumo.ra. U gru:Pe supraselarnih tumora  je utvrdjena jedno­ 
strana ili obostrana .kornipletna odnosno parcijalna atrofija vidnog živca.i 
Endokrina  fenomenoJogija  je pmtila kako  tumore  intraselarne  talko  ii 
supraselarne lo1kaJizacije. Patološlki nalaiz na lkrnrriogmmu odnosno cilja­ 
nom snim1ku sele je nadjen i u jedne i u druge lokalizacije  tumora.i 
Pneumoencefailografija je imala veli'ki znacaj u dijagnostici intraselarnihi 
tumora  -sa  promenama  u  predelu  bazalnih  cisterni.  Kod  supraselarnihi 
tumora  pri pneumoencefalografiji  su  nadjeni  znaci  koji  su  odgovaralii 
lmm;pres.iji dna ,U,I. <komore i frontalinih rog;ov,a a .p.11i tkarn!:iidnoj angio­g;rafij i osim pomeranja krvnih sudova u 1predelu sifona u slucajevimai 
meningeoma su se otkrivali i patološ,ki krvni sudovi.i 
UDK 616.715.22-006.6-073.75( 497.1)  
Deskriptori:  rendgen diagnostika,  1Jumo1,i  intraselarni-supraselarni  pne­ 
umoencefalografija, angiografija ·karnti,dna.  
Radio!. Iugosl., 9; 5-14, 1975  
L  J  

Uvod. -Ekspanzivni procesi intrase­kLinicke slike mogu hiti j kombinovane. ,
larne i supraselarne regije se zbog feno­Elektronska mikroskopija nam daje oib­menološke slicnosti klinicki medjusobno jašnjenje za ovu pojavu. Otkriveno je da teš-ko razlikuju. P1ri analizi klinicke feno­se u hr01nofobnim celijama adenoma na­menologije ne treba zaboraviti da pcimar­laze i acido.fiJna zrnca cime se i objašnjava no intraselarni tumor.i tokom daljeg rasta prisustvo akromegaije kod hromofobruh i propagacijom ,postaju sekundarno sup­adenoma, a opisani su i slucajevi Cushin­
,
ras,urasta­

elarru, ia pr.imarno supraselarni govog sindroma. njem u selarnu j,amu postaju sekundarno Drugi intraselarni tumori (ciste, kranio­·intraselarru. Od ,ovoga zav.isi razvoj i ·faringeomi, lejomiomi, nuoblastomi li dr.) 
re­dosled kliinickih fenomena. Uglavnom seisu u poredjenju s,a adenomima znatno razlikuju po histološkoj gradnji i dok suired ji. 
·

adenomi hip0ifize najcešci tumori intrase­Kako .intraselarne tako ,i supraseLarne larne, dotle su meningeom.i, gliomi i kra­tumore obeležavaju 3 osnovne grupe simp­nioforJngeomi najcešci tumorii supraselar­toma i fenomena kao što su: znaci ošte­ne regije.icenj a funkcije vidnog živca, glavobolja i 
Medju intrase1arnim tumor.ima najcešci endokrini poremecaj.i. su hromolfobni adenom.i, dok su acidoif-ilru Znacajno je da oštecenje vida kao i su­i bazofilni ,zmatno redji. Hipopituitarizam ženje vidno,g polja prate u nekih slucajeva preds1Javlja (5) klinicku odliku hromofob­endokr.inu fenomenolog.iju dugi niz godina nog adenoma, sindrom akromegalije od­a da se sa njom ne povežu u sindromsku govara acidofilnom, a Cushingov sindrom celrinu j tako shvati prava prirroda bolesti. bazo.filnom adenomu. Iskustvo nas uci da Descedentna atrofija optikusa kojia se raz­
Gospavic, J., M. Mitrovic, M. Ignjatovic i D. Pišteljic 
vija pod pritiskom tumora je na pocetku pretežno jednostrana. Znacajno je istaci da sniženje v,
ida ne odgovara uvele stepenu atrofaje živca. Ovakva snanja se ne retko dijagnostikuju kao retrobulbarni neurit. Ispadi u vidnom polju se zapažaju kasnije, pošto u pocetnom s.tadijumu bolesti po­gadjaju gornji temporalni kvadrant, kasni­je se šire naniže i vode ka bitemporalnoj hemi:anopsiji. U vecini bumora sužavanje vidnog polja prelazi i rna nazalnu stranu šireci se odozdo naviše cirne se krug ši­renja ispada vidnog polja potpuno zatvara. 
Smatra se da glavobolja koja pnat,i in­traselarne tumore nastaje usled istezanja selarne diafragme pod pritiskom rastuceg turnora. Ona se smanjuj.e .ili gub,i od tre­nutka kada tumor prabije dijafragmu i i proširi se prema supraselarnoj ·regiji. 
U diiferencij,alnoj dijagnozi d:ntraselarnih tumora treba misliti i na sindrom tako­zvane »prazne sele«. 
T,umori intraselarne i supraselarne re­gije cesto dovode do prome.na velicine i obLika sele, promene polofaj,a kLinoidnih nastavaka i izmene strukture ,same kosti. Radiografija sele može ne samo da potvrd,i dijagnozu vec je nekada i prvi dijagno­sticki putokaz. 
Hromofobne adenome prati dekalciifika­cija kost,i, te dno i dorzum sele uzuriraju, zadnji k1inoidni nastavci su zavaljeni a ulaz u selu proširen. Promene na pred­njim kLinoidnim nastavcima se ne razli­kuju od onih koje v,
idjamo u eozinonfilnih adenoma. Nekroze u ,tkivu tumora i nak­nadno stvaranje zrnast.h ili amorfnih kal­c1fikacija o.težava razlilQovanje ovog turno­ra od kraniofaringeoma. Eozinofalni ade­nomi se odlilmju proširenom selom. Tu­mor može i da izgubi donju stranu pred­njih klinoidnih nastavaka. Kod supraselar­ne propagacije tumora šir,i se ulaz u selu, koštana destrukcija dna i dorzuma nedo­staje jer hiperos.proces 
toti-cni premašuje proces destrukcije. Kod baz-ofilnih adeno­ma destrukcija kosti ukazuje, da je došlo do propagacije tumora u supraselarni pro­stor. 
Medjru supraselarnim tumorima 

,menin­geomi dovode do skleroticnih promena u koštanoj strukturi ,a kaloifikacije imaju sitnozrnastu gradju ili su gus.te i konflu­iraju. Kod supraselarnih kranioifrnr.ingeo­
,ma kalcifikacije su krupnije, nodularne nekada sitnozrnaste i slišene, a v,ide se iznad dorzuma i dijafragme sele. 
Da bi se odredila tacna lokal,izac,ija, ve­licina i pravac širenja tumora poreci kli­nicke slike, kraniograma i specijalnog snimka sele, pneumoencefalo,gra:f-ija i ka­rotidna angiografija pružaj,u nove znacaj­ne podatke. Remije je veca dijagnosticka vrednost davana pneumoencefalografiji a kasnije karotidnoj angiogrnfij,i medjutirn obe metode ,ispitivanja imaju kako svoje prednosti tako ,i nedostatke. One se medju­sobno dopunjuju i mogu se smatrati kom­plementarnim. 
Kod intraselarnih tumora manjeg rasta ni jedna ni druga metoda ,ne 
ispitivanja mora da o.tkrije tumor. Kod tumora veceg rasta, pri cemu je selarna dij,afragma ja,
ce napet,a i lucno konveksno ,podignuta pr,i pneumoencefalografiji senka vazduha jas­
,n,o ocrtava gornju konveksnu na,petu po­vršinu dijafragme i predstavlja još jednu potvrdu intraselarne lokalizacije tumora. U ist·oj projekciji se može videti defekt punjenja dna III. komore sa kaudo-kon­veksnom konturom. Ukoliko se tumor šiiri više unazad slicne promene se viide i na zadnjem delu III. .a završni deo 
komore, Silv,ijevog akvedukta je lucno podignut. Anteroposteriorni snimak pokazuje da je 
III. komora oštr,ih kontura ili podignutaanaviše. Kod intraselarnih tumora sa sup­raselamom ekspanzijom treba obratitiapažnju na bazalne cisterne jer ovi tumoriamedjusobno razmicu optohijazmatsku iainterpendunkularnu cisternu.a
Pneumoencefalografija je posebno zna­cajna u cLij-agnostici sindroma »prazne se­le« kao i intraselarnih ois:ti kada je sela ispunjena vazduhom a dno III. komore može hiti utisnuto u proš,irenu selu. 
Karotidna angiogrnfija u manjih intra­selarn.ih tumora ne odstupa od normalnog 
,

Tun,ori intraselarne i supraselarne regije 
nalaza ili se vtidi jednostmno odnosno obo­strano lateralno pomeranje završnog dela sifona a redje pomeranje prednje horio­idne arterije u istom smeru. U suprase­larne ekspanzije tumora nalaz zavisi od velicine ,i pravca š,irenja tumora. Sifon ka­rot,idne artertije b.iva pomeren ustranu, a bii,furkaoija ove arterije je podignuta. Po­cetni deo, prednje cerebralne arterije je lucno izviijen na gore, a njen perikalozni de-o svoj.im polo,žajem odgovara hidroce­falusru. 
!zgled krvnih sudova i stepen njihoveacLi,slokaoije kod primarnih supraselarnih tumora takodje zavisi od vrste tumora, mesta njihovog nastanka i pravca širenja. Angiograifska karakteristika tumora pre­dela hijazme je obeležena lucnim pome­ranjem bazalnog segmenta prednje cere­bralne ar,terije na gore, dok tumori koji ,se razvij,aju iznad hiijazme pomeraju ovaj segment kaudalno konveksno. Kod menin­geoma pored pomeranja krvnih sudova se vide i patološki krvni sudovi, a tumor u 
,kapila:rnoj fazi izgleda prebojen kontra­
,stom. Kod supraselarnih tumora i venska f,aza može da da kor.isne podatke ukoliko je un'Llltrašnja cerebralna vena podignuta. 
Naš materija!. -Bilo zbog glavobolje i1i porernecaja vida bolesnici sa tumorom 
Tabela l. -Intraselarni tumori 
Bt'oj bolesnika 1 -Dj. B. 
Godine sta,ros·ti i pol 48-maselarne ili supraselarne regije traže pomoc i kod neuropsihijatria. Tokom 1972 i 1973 godine na »C« odeljenju Newropsihijatrij­ske klinike u Beogradu je ispitivano 10 bolesnika sa klinci.ckom slikom tumora intra i supraselarne regije. U trojice bo­lesnika klinicka slika je odgovarala intra­selarnoj a u ostalih sedmoro supraselar­noj lokalizaciji. U prvoj grupi (tabela 1) svi bolesnik,i su pripadali muškom polu, a njihovo starosno doba se kretalo izme­dju 36 i 48 godina. Dužina trajanja bolesti se prema anamnestickim podatcima kre­tala od 3 meseca do 4 godine. 

Prv,i bolesnik je na pocetku bolesti pri­metio da mu rastu d,istalni delov,i ekstre­mitet,a a druga dvojica su se žalila na gla­vobolje. Nijedan od njih se nije žalio na poremecaj vida ili ispad vidnog polja. Pri oftalmološkom pregledu je kod drugog bo­lesnika otkriveno koncentricno suženje v.idnog polja a kod treceg bitemporalna hemianopsija (slika 1). Neurološki nalaz je u sve troj-ice bio uredan, a znaci pore­mecaja endokrinih funkcija posebno izra­ženi u prvog i treceg bolesnika. Endokrina fenomenologija u prvog je odgovarala lda­sicnoj sLici akromegalije odnosno acido­filnorn adenomu hipofize (gigantski rast, povecani akralni ctclovi ekstremiteta, uve­can nos, jezik i vilica, proredjena kosa, 
2-N. B.a3-B.M.a36-111 43-ma

Dužina trajanja ibolesti 3-4 godinea3 meseca 3 godine 
Povetanje akral. 
Prvi sim1Pt-om glavobolja glavobolja 
delovna ekstrem.it. 
Objektivno utvrdjen po.remecaj vida + + 
Neurofoški nalaz  
--­--­·­ --- 
Enidokrinološki nalaz  +  +  
Rci. ,grafski nalaz sellae PEG nalaz  +  + +  + -­-­+  

Gospavic, J., M. Mitrovic, M. Ignjatovic i D. Pišteljic 

.. 

2.,._11 .. :5· 

""H'--'!'-'l'-++---",-S 
'· 

.-,,·-1:_,-•;•' 
Slika 1 -širina vidnog polja u grupe bo­lesnika sa intmselarnom lokalizacijom tu­m,ora. 
hrapav i ,prndubljen glas, gmba koža). U poslednje vreme pos1tao usporen, neakti­van, sanjiv, sniifonog lilbida j potencije. Radiaimunološkim odredjivaliljem hormo­

na ir,
asta IIl!adj,en vis·oki ibaza1ni nivo somato­tropina pri cemu je hormonski odgovor bio minimalan. Endokrina fenomenologi­ja u treceg bolesnika je odgovarala hipo­gonadizmru {proredjena kosmatost, u pu­hicnoj regij.i po f.emininom tipu, sme.tuje 

•potencije) i insipidnom dijaibetu (molrnioapreko 3,5 lit na 24 sati), specif,icna ,težinaaurina 1005-1008). Kod sv[h bolesnika selaa
je ,prema racLiografij,i u ce1ini znatno pro­širena. 

Prvi bolesnik nije prihvatio dalja kon­trastna dspitivanja. Naknadno je izvršena intraselarna implantacija radioaktivnog i1:JrijU1ma sa povoljn1m ,klinickim efektom. P!lleumoencefalografija je uradjena kod ostale dvojke b.olesnika i odgovarala je illltraselarnom tumoru, a u poslednjeg se na .ciljanom snimku frontalnih rogova la­teraJnih lmmora ne samo jasno zapaža da nj,ihov bazalni deo trpi kompresiju vec se usled dijafragme sele donja granica pred­nj,ih bazalnih cisterni ocrtava na gore kon­veksnim lukom (sl. 2). Kasnije ispitivanje endoknine funkcije !vod poslednje dva bo­lesnika je dalo nalaze koji su odgovarali hromofobnom adenomu. 
U grupi supraselarnih :uumora od sedmo­ro obolelih je bilo 3 muškarca .i 4 bolesni­ce. Najmladji bolesnik je cimao 16 a naj­starija bolesnica 52 godine. Ostalih 5 bo­lesnika je zašlo u petu deceniju starosti. Dužina trajanja bolesiti od pojave prvih simptoma se kretala od 6 meseci do 17 go­dina, dok je period od tri godine bio naj­cešci (tabela 2). 


.granica vazduha u prednjim bazalnim cister­nama podignuta sa -kaudokonkavnom kontu­rom. 
Slika 2 -Pneumoencefalograafija: Donja 

Tumori intraselarne I supraselarne regije 

OD. 
o 
.... ,. ___ ---··-·----. 

Kao što je prikazano na tabeli 2 naj­cešci pocetni simptom su bile smetnje vi­da .dok je glavobolja bila redja. Objektivno je utvrdjen ,poremecaj fonkcije optikusa uz amaurozu desnog oka sa osecanjem sveitlost,i na 4 m. Druga bolesn,ica je sla­bije videla od p:re 12 godina i imala je 
Srnka 3 i 4 -širina vidnog polja u gru[l)e bolesnika sa stwraseJarno:m lO'kalizacijom tumora. 
desno potpuno a levo delimicnu atrofiju v,idnog živca sa amaurozom desnog oka i temporalnom hemianopsijom levog. Nalaz na ocnom dnu kod treceg bolesnika je otkirivao parcijalnu desoendeinrtnu atrofiju optikusa uz nepo.tpunu bitemporalnu he­mianopsiju. Kod petog je postojala pot­
JO Gospavic, J., M. Mitrovlc, M. Ignjatovic i D. Plšteljic 
Tn:bela 2. -Supraselarni tumori  
Bro.i bolesniG<a  J V.R.  2 Dž.V.  3 P.M.  4 M.L.  s F.M.  6 G.M.  7 D.J.a 
Godirne starost,i  48  52  48  16  47  49  46  
Pol  muškiaženski  +  +  +  +  +  +  +  
Dužina trajanja bolesti  2 god.  l7 g::>d.  lagod.a 3 god.  il god.  3 god.  6mes.  
Prvi simptom  glavobolja smetnje vida  +  +  +  +  +  +  +  
Objektivno utvrdjen poremecaj vida  +  +  +  +  +  +  
Neurološki nalaz  
Endokrinološiki nalaz  +  +  +  +  +  +  
Ro. grafski nalLaiz sek  +  +  +  

Nalaz tl.wanio;graima + + + 
PEG na!,az + + + + + 
AiRG naln. 

+ + + + + + + 
pUDa aitrofija desnog i parcijalna levog op­tikusa sa amaurozom desinog a temporal­nom hemianopsijom levog oka. Na ocnom dnu šeste bolesni-ce blecLiilo papila je pra­tilo sniženje v,ida i bitemporalna hemia­nopsija, a u sedme pored atrofije optikusa su postajali . znaci za papilarnu stazu. Klinicka slika je zapocela sa temporalnom hemianopsijom lev,og oka na koju se na­dovezala amauroza a kasnije i nazalna he­mianops,ija drugog oka. 
Neurološki nalaz je u svih bio uredan sem oštecenja funkcije mirisa kot treceg i poslednje dve boles,nice. Od endok,rino­loških poremecaja kod prve dve bolesnice su postojali :zmaci koji pripadaju kfo1ickoj slici akrome,galije. Treci i peti bolesnik su po svojoj k,linickoj slici odgovarali sin­dromu hi,pogonadiz11na. 
Specijalni snimak sele i kraniogram su bili jzrnenjeni kiod cetvoro obolelih. Sela je kod druge bolesnice lak.o balonirana, a preselarno se vidi senka velicine zrna gra­ška intenziteta kosti koja odgovara osteo­mu planum sphenoidale. Kod treceg bo­lesnika kako na prof,ilnom tako i na AP snimku se vidi ljuspasta kalcirfokacija koja se prostire do selarnog dor:zm,ma i prelazi više na desnu stranu (sl. 5). Na kraniogra­mu cetvrtog bolesnika supraselarno se jasno zapažaju krupnije zrnaste kalcifika-

Slika S -Kraniogram: U supraselarnoj regiji kalcifikacij a velicine ornha lj us.pastog izgleda na marginalnoj konturi. 

Tumori intraselarne i supraselarne regije 

Slika 6 -Pneumoencefalografija: Impre­sija na frontalnom rogu leteralne komore sa njene donje strane. 
cije, a kod petog bolesn,ika sela je plitka i šoroko otvorena. 
Pneumoencefalogrnfija je uradjena kod pet a karotidna angiografija u svih bo­lesnika. Pneumoencefalogra.fija a posebno ciljani snimak frontalnih rogova kod prve bolesnice ukazuje da su ventralni delovi ovi.h rogova kompr,imovani odozdo (slika 6), a na karotiidnoj angiogra.fiji sa desne strane bazalni deo prednj'e cerebralne ar­terije je pocLignut (sl. 7). Kod druge bo­lesnice na ciljanom snimku poda III. ko­more se vidi da su op,ticki i infundibularni ,recesusi amputirani, dok je na angiografiji desne karotidne arterije završni deo sifona lucno potism1t unazad. Kod treceg bolesni­ka je uradjena samo levostrana karotidna arteriograifija koja pored pomeranja krv­nih sudova pr.kazuje i patološke krvne sudove koj,i po svom izgledu odgovaraju meningeomu. Na pneumoencefalografiji cetvrtog bolesnika se zapaža da je predeo 
Slika 7 -Karotidna angiografija: Bazalni dco prednje cerebralne arterije podignut. 
vrha desnog ,temporalnog ,roga komprimo­van, a na ciljanom snimku frontalnih ro­gova Monro-ev otvor gotovo spljošten i de­formisan u ()(bliku »pecurke« (slika 8). I angiografsk,i nalaz odgovara prethodnim promenama. I kod petog bolesnika se pri pneumoencefalografaji ne ispunjava ibazal­ni deo III. komore sa recesusima, dok se na desnostranoj karo.tidnoj angiografiji vidi da je sifon sa pocetnim delom srednje cerebralne arterije izvucen nagore (sl. 9). Ni u šeste bolesnice se vazduhom ne pune bazalni delovi frontalnih rogova kao ni ba­zalni delovi III. komore sa recesusima i bazalnim cisternama. Na karotidnoj angio­grafiji sa desne strane pored izvucenog sifona proksimalni deo prednje cerebralne arterije je konveksno potisnut unazad (sli­ka 10). Ovo pomeranje se jasno prikazuje i na AP amgiografskom srnimku (slika 11). kod posledne bolesnice su angiografske 
112 Gospavic, J., M. Mitrovic, M. Ignjatovic ! D. Pišteljic 

Slika 8 -Pneumoencefalografija: Monroev Slilka 9 -Karotidna angiografija: Sifon otvor spljošten -deformisan. arteriae carotis internae izvucen prema gore 
•i napred. 


Tumori intraselarne l supraselarne regije 
promene peretežno prikazane u venskoj fazi sa pomeranjem venskog ugla runazad. 
Trnje bolesnika iz grupe supraselarnih tumora je operisano. Kod prve bolesnice je nadjen meningeom koji je ne samo kompr.iimovao desni optikus vec je ii poti­skivao sifon karotidne arteriije. Kod petog bolesrrika supraselarni tumor je bio veli­cine ora:ha a svojim volumenom je kom­primovao desni opitikus kojii je bio atro­f.Histološka tumora je odgo­
ican. gradja varala aoidofalnom adenomu. Kod pete bolesnice menigenom velicine golUJbijeg ja­jeta je pocinjao od prednjih klinoidalruih nastavaka širio se unapred istežuci oba op­tikusa i potiskuju6i nagore prednju cere­bralnu arteriju. 
Zakljucak. -Medju prvim znacima koj,i otkr.ivaju tumore :intraselarne odnosno supraselarne regije glavobolja je u prve grupe boles,nika bila na prvom mestu, dok je u driuge grupe ,prednos1t pripadala po­l'emecaju vida. 
P,ri objektivnom pregledu oštecenje vi­da je b.ilo najcešc,i na.laz u obe grupe bo­lesnika. Dok je nalaz na ocnom dnu u sv.ih bolesnika sa intraselarnim 
,lokalizacijam tumora ,bio uredan, dotle je u bolesnika sa supraselairnom lakalizacijom tumor u svih, sa izuzetkom u jednom slucaju, do­vodio do jednostrane ili obostrane, kom­pletne ,i.1,i parcijaJne atrofije optikusa. Ovo ukazuje da cak i usamljen nalaz sniženja oštr-ine vida il,i ispada u v.idnom polu oba vezuje le.kara da detaljno ispita selarnu regiju. Endokrina ,fenomenologija (akiro­megaEja, hipogonacLizam, insa.pidni dija­bet) je bila pr.isutna kakio u bolesnika sa tumorom intraselarne tako •i supraselarne regije. 
Neurološki nalaz u grupe bolesnika je bio uredan, a od ,sedam pacijenata ;iz gru­pe suprase1arnih tumora u trojke j,e na­djeno oštecenje mi,liisne f.unkcije. 
Kraniogram ,sele u 

i ciljani snimak su obe grupe bolesnika pokazivali patološki nalaz. U intraselarnih tumora sela je bila patološki izmenjena kod svi,h bolesnika. 
U grup,i sup,rasel:arnih 1tumora nalaz u pre­delu sele je bio izmenjen kod cetvrtog bo­lesnika, a najcešce se radilo o patološkim kalcifikacijama. Pneumoencefalografija je imala dragocenu dijagnosticku vrednost u prve grupe bolesnika a u grupe suprase­larnih tumora pozitivan pneumoencefalo­grafski nalaz je hio obogacen i pozitivnim angiogrnfskim nalazom. U intrasela,rnih tumora p,r.i pneumoencefalografiji se po­zit,.nalaz otkrivao u predelu bazalnih 
ivan cisterni, dok su u druge grupe pored pro­mena u domenu bazalnih cis-terni b.iLl pri­sutni znaci koji su odgovarali kompresij.i dna III. komore i frontalnih rogova. Na ang,iografskim nalazima u druge grupe bo­lesnika pored pomeranja krvnih sudova u predelu sifona u slucajev,ima gde se radilo 
oameningeomu zapažali su se i patološkiakrvni sudovi.a
Suammarya

Three cases of intraseL1ar ancl seven cases of suprasellar tumors are repo.rted. 
Clinically, the first groL.p presented initial­ly w.ith heaclache while in the second, enclo­crine disturbances were clominating. Visual di'Soriders, oonnected with uni-or hil,ateral, partial or com.plete atrqphy of the oiptic nerve were ifound in ali cases of suprasellar tumors, except in one. In cases with intrase.1­lar tumors, on the other band, no visual ab­normalities were observed. Endocrine pheno­meno1o,gy (acromegaly, hypogonadism. and dialbetes insipidus) was present in both groups. 
Radiological methods of examination were useful in both groups. P,athological findings were observed in craniograrns and spot ra­diographs af sella turcica in ali cases of ,intrasellar tu.mors. PneumoencephaJograjphy revealed chan,ges in the region of basal cy­s terns jn iintrasellar tumors. :111 the second groLJiP, these findings were combined with siigns of C0111lPlressii,on of bot,tiom ·of the ,thiDd ventricle as well ias frontal horns. In angio­grams, dislocati,on of vessels in the carotid ,syphon area was present in suprasellar tu­mors . .In cases of menin§eomas, patho,logical vessels were observed as well. 
Gospavic, J., M. Mitrovic, M. Ignjatovic i D. Pišteljic 
Literatura 
l. Bernasconi V. et al., J. Neurosurg., 1972,36, 2, 157-161. 
2. 
Chamlin M. et al., J. Neurnsurg., 1962, 19, 1, 9-19. 

3. 
El,Banhway A. et al., J. Neurosurg., 1962,29, 6, 495-504. 

4. 
Fleischer A. S. et al., J. Neurosurg., 1972, 36, 6, 781-784. 

5. 
Fiirst E., Acta med Scand., 1966, suppl.452, 180, 1-111. 

6. 
Kroe D. J., et al., J. Neurosurg., 1968, 29, 2, 189-192. 

7. 
Mortara R. et al., J. Neur-osurg., 1970, 32, 5, 565-573. 


8. 
MiiUer R. Et al., Acta med. Scand., 1950, 138, 121-138. 

9. 
Obrrador S., J. Neumosur.g., 1972, 36, 2, 162-168. 

10. 
Smail J. M., Br. J. Ophtalmol., 1972, 56,1, 25-31. 

11. 
Weber E. L. et al., J. Neurosur.g., 1970, 33, 1, 48-54. 


Pmf. dr. Jelena GoQpavic -.neuropsihija­
ter -Nacelnik odeljenja, Neuropsihijatrijska klinika Medicinskog Fakulteta, Beograd, Dr. SU'boti-ca br. 6. 

r 7 
MEDICINSKI CENTAR VINKOVCI I KLINIKA ZA DJEcJE BOLESTI REBRO MEDICINSKOG FAKULTE'LA SVEUcILišTA U ZAGREBU 
POLIOSTOTSKA FIBROZNA DISPLAZIJA U BOLESNICE 
SA TURNEROVIM SINDROMOM 
NikoJic, E., J. Stojanovic, J. Nad i L. Zergollern 
Sadržaj: Prikazana je bolesnica s udruženom slikom poliostotske fi­brozne displazije i gonadalne disgeneze tipa Turner. Mult.ipli unila­
,

teralni oblik fiibrnzne displazije ima u bolesnice sve klinic'i labora­
ke 1
torij ske ikarakteristike. Naglašena je slucajna povezanost ove rijetke 9.k1letene promjene s Turnerov.im sindromom te sklonost 'ka promjenama vezivnog tkiva u obitelji boJesnice. Uz podatke iz literature (osobito o poliostotskoj filbroznoj dispJaziji), dati su i elementi o Turnerovom sin­dromu. -Ma da i ranije pregledavana, djevoj.cica je teik s 12 godina života ispravno dijagnosticirana što još jednom upo'.Ziorava na potrebu timskog rada. 
UDK 618.l-007.17-073.75(497.l) 

Deskriptori: rendgen diaginostika, Turner sindrom, skeletna anomalija, 
primer. 

Radio! lugosl., 9; 15-20, 1975 
L. 

Uvod. -Vrlo rijetka skeletna bolest su­srece se pod razlicitim imenima: fibrozna unilateralna osteodistrofija s preranim pu­bertetom, osteitis fibroza diseminata sa pigmentacijom i preranim pubertetom, re­gionalna f.ibrozna osteodistrofija, deformi­rajuca juvenilna osteofibroza. Poznavanju ove bolesti bitno su doprinijeli Jaffe i Lichtenstein. 
Oboljenje zahvaca uglavnom kost.i jed­nostrukim .ili dvostrukim promjenama fi­brozne naravi, ,obicno se otkriva izmedju 5-15 godine života; devojcice su dva pu­ta cešce zahvacene od djecaka. Pocetak bo­lesti je obicno neprimjetna k1inicka toka. 
Fibrozna displazija može biti monosto­ticna, po1iostoticna za koju vecina autora tv.rdi da je kongenitalna, može biti clise­minirana, udružena s kožnim pigmentaci­jama i preranom spolnom zrelošcu (Al­brightova bolest) (1). 
U vecini slucajeva fibrozne displaz,ije prisutne su samo skeletne promjene. Ako 
J 

je prerani pubertet i hiperparatireoidizam prateca abnormalnost, onda govorimo o potpuno razvijenim slucajeviima Albrighto­ve bolesti. 
Etiolo§ija bolesti nije poznata. 

Patološka erozija koštanog ,korteksa do­vodi do distenzije i stanjenja novoformi­ranog korteksa pritiskom novonas,talog tkiva. Novostvoreno tkivo može varirati 
,uapoj edinim podmcjima i može biti fibroz­no, kolageno, koštano, a ponekad može sa­država:ti i otocice hrskavice.a
Predilekcija monostoticnih oblika jest rebno, natkoljenica, tibija, maks,ila, kosti glave itd. 
Rentgenski nalaz uz fibroznu displaziju odredjen je karakterom patološkog tk,iva uakosti i njegovim efektom na susjedniakorteks. Rentgenogram varira od potprunoanormalne kosti do proširenja usLijed ero­zije korteksa i stvaranja grebena unwtar­njeg dijela novos.tvorenog korteksa ili ci­ste. U slucajevima s osifikacijom, imat ce­
J6 Nikolic, E., J. Stojanovic, J. Nad i L. Zergollern 
mo Jace zasjenjenje, u slucajev,ima gdje toga nema, sjena !«osti bit ce prozracnija, a ako j,e pr,isutna velika kolicina hrskav,i­ce, sjena je poput dima. I kraj velike va­rijacione šinine, rentgenogrami uz fibroz­nu displaziju su vdo karakte.ris,ticni, pa iiskusnom rentgenologu ne predstavljaju velib problem. 
što se .tice kl,in.cke c1like, simptomi i smetmije mogu biti veoma razlicite: ima stanja fibrozme displazije bez s.imptoma, ako je npr. zahvaceno .rebro, a ako s•
e radi 
oanatkoljenioi, bol ri. ,šepanje, lokalni otok,apa cak i ,patološka fraktura mogu biti prviaznaci ka dijagnozi. Uz skeletne promjene,anajcešce susrecemo kožne pigmentacijeakoje mogu biti sasvim svijetle ali i tamne.aPrerana koštana maturacija i spolno sa­Z!'ijevanje primjeceno je i u djevoj6ica iauadjecaka sa fi1broznom displazijom. Oso­be sa ovim oboljenjem obicno su nižegarasta. Ponekad se u njrrh otkriva hipenti­reoza, šecerna bolest, rudimentarni bu­breg, promjene krvožilnog sistema (koark­tacija aocte, aneunizma), te atrofija vidnogaživca. Biokemijski, uz fibromu d,isplazijuajedini patološ•b nalaz može biti povišenaavrijednost alkalne fosfataze {1-2).a
Turne.rov sindrom je u osnovi tnijas sa­stavljen od gonadalne disgeneze pracene inf antiJizmom, pterigijumom coli i bila­teralnim deformite.tom lakta (cubitus val­gus). Skracena 4. i 5. metakar:palna kost, te ruski rast c1u skeletne promje.ne koje spominje ve6ina autora ruz Turnerov sin­drom. Ono ,što je razvojem ci,togenetike postalo bitnim za dijagnozu TS jeste go­nosomska aberacija vezana uz numericku iilli strukturnu promjenu X kromosoma. Citogenetski najcešci oblik TS jes:te onaj s kariotipom 45, X, te negativnim X kro­matinom u brisu bukalne ili vaginalne sluznice. ces,toca TS u ,populaciji ženske novorodjencadi jest 1 : 2500 (5). 
Ford je 1959. g. objasnio p.ravo znacenje 
spolno-kromatinske negativnosti, dokazav­
•Ši da je u osoba s Turnerovim sindromom posr,i,jedi kromosomska anomalija, odnos­no gonosomska hipoploidija, gdje su u 80 % osoba s ovom promjenom susrece kaniotip 45, X. Ne samo nedostatak, nego i razlicite morifiološke anomalije X kromo­soma, delecija, iwkromosom, prstenasti kromosom npr., dovode do fenotipske eks­presije Turnerova sindroma. Izmijenje.ni i,
Li izgubljeni X, te izgubljeni Y kromosom uz,rok su priimarnom defektu, odnos,no ab­
,normalnoj gonadogenezi. Po Wilkinsu, mo­guce je razlikovaiti bolesnike s muškim ili ,puno cešce žensbm fenotipom uz aplazi­ju, hipoplaziju i displazi,ju gonada. Gono­somska anoma1ija u Turnerovom sindro­mu odlucujuci je faktor zaostala s.ta:tural­na rasta i promjena u ,smislu pterigijuma kože. Srcana mana, najcešce koarktacija aorte, te bubrežne promjene, prate veoma cesto 'folinicku s1iku Turnerova sindroma (6, 7). 
U konsultiranoj 1ilteraturi nismo susreli udruženu sliku Turnerova sindroma s fa­broznom displazijom, pa s.toga prikazuje­mo našu bolesniicu kao rijedak primjer. 
Prikaz bolesnice. -š. R., 12 godišnja djevojcica primljena je na Djecji odjel Vinkovacke bolnice radi recidivirajuce li­jevos.trane upale pljuca. Ona je d.rugo di­jete zdravih roditelja. Baka po ocu imala je navodno asimetl'ican grudni koš. Mlada 
s,
estra manfanoidnog izgleda. (Sl. 1 a). Dje­vojcica r,odjena u normalnoj trudnoci i porodu. Težina pr:i porodu 3800 grama. Vec pri porodu uocena slabija razvijenost lijeve strane tijela, asimetrija Lica. Psiho­motorni razvoj bio je uredan, dijelte je prohodalo s godinu dana, ali je šepalo na lijevu nogu. Radi lijevostrane luksacije, operi.rana u jednoj or,U 
topecLskoj bolnici. 
s.tar-osti od tri godine, djevojcica s izrazi­
tim izbocenjem lijeve strane grudnog ko­
ša, kratka vrata (i priema majcinom, za­
tegnutih žila na 'Vratu). Vec uto wijeme,a
maj'ka pnimjecuje da djevojcica bitno za­
ostaje u ras.tu za vršnjakinja,ma i ima ce­
ste upale dišnih puteva.a
U statusu djeteta upada u oci bitni za­
os,tatak u staturoponduralnom razvoju 
,(129 cm, -17; 26 kg, -12). (Sl. l.) Pored 

Poliostotska fibrozna displazij a u bolesnice sa turnerovim sindromom 

Sli,ka 1 B -Djevojcica š. R., izgled s ledja. 

toga p,rirnjecuje se veliki keloidno zarasl,i ožiljak s Lijeve s:trane grudnog koša u v,i­s:ini 6. rebra, te .izbocenje i asimetrija li­jeve 1strane koja s·e doima šire u odnosu ITTa desnu. Mamile male, razmaknute, lijeva nešto više potožena. Skapule alate, desna viša. U torako,lmnbalnoj regiji pos.toj,i sinistrokonveksna skolioza. Hiperte1ori­zam, asimetr,ija palpebrolnih rima, niže, malformirane uške, vrat s naznacenim pterigijumom, vlasište na vratu niže po­loženo, kompletiraju izgled navlaci 
,koji surnnju na gonadalnu disgenezu djeteta. ,(Sl. 13.) Na koži mjestimicno v:idljivi pig­mentn,i nev.usi. Na p1ucima Lijev,o subska­pularno mnoštvo sitnih v,lažnih hropaca. Nad srcem, iznad sv.ih ušca, oujain holosi­stolicki šum intenziteta 4/6, šum je naj­bolje ,cujan u II. interkostalnom prostoru, desno od sternuma. Drugi ton nad aor.tom jasno cujan, puls arterije radijaLis ,desno jace palpabilan, puls ar.terije ,femoralis obostrano palpab.ilan. Arterijski tlak na desnoj ruci 140/105, na lijevoj ruci i obje noge 135/100. Gornji ekstremiteti jednake duljine ,

i opsega, dok je Lijeva noga kraca za 1/2 cm, ,te 2 cm 11Ja1nja od desne. Prisut­na ogranicena nutranja rotacija lijevog kuka, dok su ,flefosija i ekstenzija ,slobodne. 
Medju laiboratorijskim p,retragama, je­dino je nalaz urina promijenjen. Er.itro­,
citurci.ja i albuminurija, s povišenim bro­jem kolonija proteus mirabilisa govorile su za pyelonephritis koj,i je izlijecen anti­bioticima. Horiogonadotrop.ini u urinu da­li su ,pov.išene vrijednos,ti. Intravenozna urografija govori za primatknutost sjena bubrega osobito u kaudalnim dijelovima 

Slika 2 -Primaknute sjene bubrega i displa­zija 'kanala sistema bolesnice š. R. 

Nikolic, E., J. Stojanovic, J. Nad ! L. Zergollern 

Slika 3 -Rendgenogram srca i pluca (v. tekst). 
što odgovara ren arcuatusu), te za displazi­ju lrnnalnog sistema (sl. 2). Rendgenogram srca ,i pluca govori za abnormalni položaj kardiovaskularne sjene s rotacijom srca prema desno uz izrazitu aortalnu konfi­guraciju s produbljenim strukom. Vidljiv je Lianov znak. (Sl. 3.) Na snimai pluca reducirana prozracnost lijevo hiloparahi­larno s mrljasto -neoš-t-ro ocrtanim za­sjenjenjem na arealu djecje.g dlana, s broj­nim divergentno rasporedenim prugastim sjenama. Na istoj snimci uocljiva su lo­patasta ;proširenja prednjih okrajaka re­bara 1ijevo, od 2.-5. rebra. Trece reb:ro lijevo dvostruko šire od desnog. Rendge­nogram s.rca govori za prominirajucu aor­tu ascendens, povecanje Ejeve klijetke, proširenje gornjeg medijastinuma u lijevo, pa,ravertebralno, ,sa vidljivom sjenom ka­raktera krvnih žila (Lianov znak). Ezofa­goskopija i ezofagografija pokazuju dvo­struku -impresiju jednjaka, od kojih je gornja puno deblja (Epsilon znak pozit-i­van). Pasaža želuca, duodenuma i kolona 
b. o. Kraniogram govori za kondenzaciju tabule interne, te za plitko tursko sedlo s izrazitom tendencijom premoštenja. Snimke grudnog koša, ciljane i slojevne, govore za endostozu od 2.-5. rebra lijeva, uz fibroe:ist:icnu pregradnju koštane struk­ture naroci.to prednjeg okrajka 3. i 4. re­bra. Najvece fibrocis ticno prosvjetljenje sa sklerozacijom ruba markirnno je na 3. rebru. Na ciljanim snimkama postoji na­puhnuce 3. rebra s grubom mrežoliko ­sacas.tom spongiozom uz nepraviilnu re­dukciju kort-ikalisa koja je prema straga prekinuta foil.·miranjem ekspanzivnog fak­tora, karaktern mehh cesti koji promi­nira prema prsištu, polazeci od fibroci­s,ticnog prosvjetljenja 3. rebra. Velicine je mandarinke, oštr.ih kontura, kompr:imira ekstrapleuralno parenhim i dovodi do re­dukcije prozracnosti i do dislokacije bron­hovaskularnog sustava tog predjela (sl. 4 i 5). -Na kostima zdjeLice vidljive su sekundarne degenerativne promjene. Zglobna tijela lijevog koksofemoralnog zgloba dobro su adaptirana. Komparira­juci sa ranijim nalazom, gdje je uocljivo 


Poliostotska fibrozna displazija u bolesnice sa turnerovim sindromom 


Slika 6 -Snimka zdjelice s promjenaima u smislu atipicnog luksacionog Perthesa (v. tkest). 
luksirajuca displazija 'kokse, sada postoji izrazito proširenje trupa crijevne kosti, acetabularnog dijela ishijadicne kosti uz koštanu pregradnju u sm,islu fiibrocisticne displazije. Vidljive su degenerativne pro­mjene sa sklerozom dna adaptiranog ace­tabu1uma, ušiljenje k,rova acetabuluma, te 
2• 
deformacije epifize femura u smislu spljo­štenja i umjerenog proširenja metarfize. Epifizna pulmtina pokazuje nepravilan tok. Unutrašnja kontura epifize i meta­fize nešto je podrovana, što može upuci­vati na pocetak atipi,
cnog toka luksadonog Perthesa (sl. 6). -Snimke zapešca i dugiih ,kosti gornjih i donjih ekstremiteta bez osobitosti. 
Fonokardiogram govori za sistolicki 

,ejekcioni šum Jmj,i zahvaca cijelu sistolu sa punktum maksimumom u 2-3 inter­kostalnom prostoru lijevo parasternalno. Prvi je ton pocijepan. Prema kLinickom i fonokardiogrnfskom nalazu, najverojatni­je se radi o blagoj stenozi u visini i,
stmusa 

aorte. 
X-kromatin u brisu bukalne sluznice ne­gativan, drumsticks 2 %-Kariotip ucinjen Moorheadovom metodom kultiviranja pe­
,,

riferne krvi u svim ispitivanim metafaza­ma jeste 45, X. Kvocijent ,-
inteligencije po Binet Ter­manu 0,88. 
Diskusija i zakljucak. -Poliostotska fi­brozna displazija je vrlo rijetka skeletna bolest. Imaju6i u vidu moguce diferenci­jalne dijagnoze vezane uz promjenu ske­leta, npr. solitarne koštane ci,ste, hondrom, generaliziranu fibroznu osteodistrofiju, razne oblike ksantomato,za i hondropatija, Maffucijev ili Sacriollijev sindrom, mi na­šu bolesni,cu svrstavamo u poliostotsku fibrocisticnu displaziju. MuLtipli unilate­ralni oblik ovog stanja ima u naše boles­nice sve bitne karakteristike u prilog dija­gnoze, od anamneze, preko toka, do labo­ratorij skiih, odnosno rendgenskih nalaza. U naše bolesnice posebnost cini slucajna povezanost skeletnog stanja s Turnerovim sindromom, kao ,i obitelj,ska sklonost k promjenama ve2;ivnog tkiva. 
Ovim prikazom potvrdjujemo još jed­nom staru, mnogo puta nedovoljno pri­hvatljivu istinu: bez timskog rada raznih profila str'ucnjaka nema dobra strucna ra­da u suvremenoj medicini, nema niti ade­kvatne pomoci bolesniku. 
Nikoli,::, E., J. Stojanovic, J. Nad i L. Zergollern 
S umm.arye
A -case of combined iPolyostotic fibmus dy51Plasia and Turner's syndrome is re_por-ted lina 12 year old 1fema:le patient. -Oharacteristic skeletal lesions, -stagnation m dev,elapment and [Premature jpuberty were found as well as karyotype, typ.ical of Turner'·s .syndrome (45, X). 
The etiolo,gic ,factors, clinical signs, diffe­rential diagnostic and thera,peutic possi;bili­ties of both fibrous dysplasia and Turner's syndrome are discussed. The importance of 
,team work in diagnosi,ng complex clinica.l ca­ses, is stressed. 
Liteeratura 
1.e
Cotey, L. B.: »,Ne.lasms of Bone andeRelat-ed •Conditions«, Jil. ed., ·Paul B. HoeJber, lnc., New York, ,1960. 

2.e
Cafifey, J. A. B.: ,.Pediatric X.Ray Diagn­


5th 
sis«, ed., Year 1Bodk Medica! Puiblishers, !ne., Chicago, 1967.e
3. Brailsford, F. J.: »The Radiology of B0­nes and Joints«, Ed. J. and A. Churchill Ltd., London, 1953. 
Tumorous Con­ditions of the Bones and Joints,« Ed. Lea and Fegiber, ,Philade.phia, 1964. 
4.e
Jaffe, H. L.: »Tumors and ,

5.e
Zergollern, Lj.: »Gonosamske 


-kromoso­mqpatije« Kon,genitalne .anomalije, izdanje Ga.lenilka 1970, X. vol., str. 1·63. 
,6. Zergollern, Lj.: Citogenetslka analiza dje­ce ,sa s;poln.m anomalijama«, Habilitaciona radnja, neobav'ljen rad, Zagreb, 1969. 
7.eZergollern, Lj.: »Dva sluoaja rane dija­gnosticirana Turnerova sindroma«, Jug. pe­dijat., 2: 190, 1961. 
Adresa autora: Dr Emil Nikolic. Djecji odj-el, Medicins:ki centar Vinlwvci, V.inkovci. 

r 7 K:LINiaNII ·CENTER -1INSTITU/f ZA RtEN/fGENOI.J0GIJOaGINBKOLOšKA KLINIK,A, LJUBLJANA 



GENITALNA TUBERKULOZA žENE -NAšE IZKUšNJE V RENTGENSKI DIAGNOSTIKI 
Tabor L., B. Vrtovec 
Vsebina: Genitalna tulberkt1loza žene je ,kompleksen problem bodisi v diagnosticnem smislu, bodisi v terapeutskem. Povsem gotovo je, da pred­stavlja pri tem rentgenološka preiskava važen diagnosticen delež. 
V diagnostiki tega ,obolenja se ·poslužujemo: ,pneumoiperitoneuma, pne­umoginekogrnfije in histems,a1pingo,grafije. '
V ,grupi 2500 primerov, je nadrobno analiziranih 279 primerov. NašJi smo 114 razlrcnih ,kombinacij rentgenolaskih znakov genitalne tuber­kuloze žene. 
Samo iz radio'loš1kih sprememb ni mogoce vedno lociti posamezne štadije bolezni. Vendar se da razlilkovati svež.o ,proliiferativno olbliko od kmni,
cne­f.ilbroskleroticne. 
Pomembno je, da se 1predvsem zavedamo, da z radiološ'ko ,preiskavo, zlasti v ginekologiji, izbiramo manjše od vecjega. 
Kot ,povsod driugod, tudi tu velja pravilo timskega dela. 
UDK 618.1-002.5-073.75( 497 .1) 

Deskriptorji: rentgen diagnostika, tuber,genitalna, pneumoperito­
kuloza neum, ,pneumogineko.grabja, histerosaLpingogratija. 
Radiol. Iugosl., 9; 21-28, 1975 

L J 
Uvod. -Tll!berkulozo štejemo v zad­pomoci, ki jo daje WHO nacionalnim pro­njem casu med nalezljive bolezni, ki so gramom za borbo proti njej v številnih postale manj nevarne kot pred desetletji. državah. Kljub temu je odgovor na vprašanje, ali Po opreznih ocenah znaša na svetu šte­je medicini .to bolezen uspelo že ukrotiti, vilo primerov aktivne tu;berkJUloze 10 do negativen. 20 milijonov. Na leto '2lboli na novo okoli 
CARiR navaja, da je smrtnost leta 1900 2-3 milijone ljudi, za tuberkulozo pa jihaza ,t'l]ber,lmlozo znašala v ZDA še 200 na umre po poroci-lih WHO letno 1-2 mili­
100.000 prebivalcev: to števti.lo je leta 1960 jona. To so dejstva, ki jih ne smemo pod­padlo na 6,1. cenjevati.a
Padanje smrtnosti pri tuberkulozi je vi­Tudi na podrocju genitalne ,tuberkuloze deti še zlasti drasticno, ce ga primerjamo žena so mnenja o dokoncni ozdravitvi bo­z narnšcanjem smrtnosti zaradi dr,ugih po­lezni kljub energicni teraipij,i s .tuberkulo­membnih bolezni, kot sta rak ali arter:io­statskimi sreds,tv,i mocno deljena (PAV­skleroza. LIC, 1968). Možno je, da ostajajo inkapsu­
Pomis1i,ti bi mogli celo na to, da bi se lirana žarišca še naprej, ceprav velja pri­dalo v dolocenem casu ob pomoci vakci­mer za kl.inicno ozdravljen. naoije, specificne ke,moprofilakse in kemo­Postavljamo lahko tudi vprašanje: »Ali terapije, tu1berJmlozo zatret:i. se genitalno tuberkulozo pri ženah da tud,i 
,

V zadnjem casu pa .se kljub temu po­sigurno in zmeraj izkljuC'iti«. javljajo glasovi, 'ki ,opozarjajo na prezgod­Zelo razlicna klinicna manifestacija tu­nji optimizem. Po PIOTJU pa tuberkuloza ber,kuloze ženskih rodil, ki v vecini pri­razsaja še v 1/3 sveta, kar je razvidno iz merov nastopa kot sekundarna oblika tu­
Tabor L., B. Vrtovec 
-
-
berkulozmih procesov na pljucih, crevesju in drugod, po svojem patoanatomskem po­teku pomeni :zmatno težavo za spoznavo njenega izvira. 
Pota za postavljanje diagnoze pri so,raz­merno skromni simptomatiki ginekoloških bolezni so Tazlicna. V veliki meri je :re­zultat postavitev diagnoze odvisen od pra­vilnega vrednotenja opravljenih preiskav. 
Menstrualne motnje, sterilnost, zadebe­ljeni adneksi so simptomi, ki jih vse prepo­gosto napak rtolmacimo. Faktor genitalne tuberkuloze je pri ženah pogosto zanemar­jen. Bolnicam se cesto dogaja, da jih od­pravijo iz ordinacije le s simptomats.ko te­rapijo. Velikokrat ostajajo te žene nezdrav­ljene in navidezno zdrave nosijo svojo uso­do skozi vse življenje. Pogosto diagnozo postavlja šele obducent. 
Potreba narekuje :izdelati preventivni di­agnosticni in terapevtski postopek, ki bo odstranil vse nepravilnosti v najvecji mož­ni meri. 
DURANDO (1966) navaja v tej meri tri osnovne ugotovitve: 
a)e
genitalna tuberkuloza ni samo loka-1i2!iran tuberkulozni proces, ki zajema en sam organ, temvec bolezen, povezana z vsen;i. organizmom, 

b)e
potrebno je ugotoviti istocasno loka­lizacijo genitalnih in ekstragenitalnih tu­berkuloznih procesov v istem organizmu, 

c)e
potrebno je dokazati evolutivno sta­nje teh procesov. 


SistemaNcna metoda ekzaminacije za­-;.zema dve skupini preiskav (DURANDO, 1966). To sta: 
l.eSplošni somatski funkcionalni in or-
ganski pregled: 
a)e
anamneza in fizikalna preiskava,e

b)e
preiskava krvi,e

c)e
imunoalergicna slika pred in po tu­berlmlostatski terapiji, 

d)e
rentgenske preiskave raznih organove(pljuca, ledvica, crevesje), 

e)e
hormonalni testi.e


2.eGenito-pelvicna preiskava:e
a)e
biopsija endometrija, laparaskopija zebiopsijo, 

b)e
kulture in biološke preiskave men­strualne krvi ter pri biopsiji dobljenih tkiv, 

c)e
pneumoginekogra:fija, histerosalpin­gografija, flebografija in ·


arteriografija. 
Mnoge od teh štev-ilnih preiskav je po­
trebno ponavljati, da dobimo zanesljivo 
diagnozo. 
Kot vidimo je genitalna TBC žena kom­pleksen rproblem, bodisi v diagnosticnem, bodisi v ternpevticnem smislu. Upošteva­mo torej celotno klinicno sliko, številne bakteT.i.ološke preiskave, biološke in aler­gome1lricne metode. 
cisto gotovo je, da predstavlja v tem kompleksu neznank rentgenološka pre­iskava važen diagnosticen ,pri,pomocek. 
Material in metode. -Pneumogine­kogrnfi ja, oziroma pneumoperiitonej je v rentgenologiji edina možnost najeno­stavnejšega in preglednega prikaza ana­tomije visceruma male medenice. 
Pri našem delu kombiniramo pneumo­ginekogrnfij o z istocasno frakoionirano hi­sterosalpingografijo. Tako se na istem rentgenogramu prikazane utero-tubarne kavitete, zunanje konture uterusa in ad­neksov. 
Seveda sta tehniki ,pneumoginekografije s pneumoperitonejem in histerosalpingo­grafije prešle daljšo pot razvoja in korek­cij, Pri pneumopenitoneju oziroma pneu­moginekogrnfiji uporabljamo kisik, apli­ciramo ga maksimalno do 1000 m3 • 
Histerosalpinogrnfijo izvedemo z vodo­topnim kontrastom. S temi sredstvi je po­stala diagnostika genitalne TBC mnogo lažja in zanesljivejša. 

še pJ"ed nedavnim je pogosto zahtevala eksplorativno laparatomijo. Z uporabo vo­dotopnih kontrastni!h medijev je po mne­nju mnogih avtorjev: FREDRIKSON, EKENGREEN, RUSZKOWSKI in drugih histerosapnografija temeljna preiskava v 
Genitalna tuberkuloza žene -naše izkušnje v rentgenski diagnostiki 23 
diagnosticiranju genitalne TBC žene. Po svojem efektu jo smemo oceniti podobno vrednosti radiološke preiskave pri pljuc­nih oblikah tuberlmloze, ceprav bacilov TBC v dolocenih obdobjih bolezni ne mo-

D 

remo najti. Vrednost histerosalpingogrnf­sk:ih podatkov znatno poveca in izboljša kombinacija s pneumoginekografijo. 
Ne bi naštevali tehnicnih podrobnosti, kontraindikacij in komplikacij obeh pre­iskav. Brez dvoma moramo p:redvsem upo­števati cas preiskave z ozirom na menstru­alni ciklus, nikakor ne smemo zanemariti antibioticne protekcije, ter zmanjšati do­zo sevanja na možen minimum. 

D 

Slika 1 -šotoraste adhezije med parietal­Slika 2 -Plošcate adhezije med parietalnim nim peritonejem desne lateralne trebušne peritonejem desne lateralne trebušne stene stene in visceralnilmi organi. in visceralnimi organi. 
·24 Tabor L., 

Pneumoperitoneum je edina možnos,t v radiologiji, s katero lahko prikažemo in­traabdominalne adhezivne procese. V kom­pleksu genitalne tuberkuloze žene so za­rastline element, ki ga moramo resno upo­števati v celotni diagnosticni piramidi. 
Adhezije intraabdorninalno nas pri ana­lizi pneumoperitoneuma opozorijo na od­igrani jnflama,torni proces, ki se kasneje v visokem procentu prsimerov izkaže kot specificen. 
Opazujemo v glavnem naslednje oblike 
adhezij: 
-d.fuznea
-trakasto šotoraste (s1ika 1)a
-plošcate (adhezivni lwnglomerati)a
(slika 2) 
-štrenasto mrežas,te.a

Istocasno je pneumoperitoneum nujnaapreventivna preiskava pred vsako lapara­skopijo oziroma drugimi sintraabdominal­nimi slmpijami. Prvo, kar nas na gineko­gramih zanima, so zarastline ,in topograf­sko-anatorns.ke deformacije, bolj ali manj resna posledica adhezivnih procesov v pel­vicnem bazenu. Ti sekundarni procesi pel­vicnega peritoneja, trajni dokazi inflama­cije, so raz1icno graduirani od kongluti.ina­cije vjsceruma male medenice do nežm,ih mrežas,tih zarastlin (slika 3). Posebno paž­njo zaslužijo adhezivne spremembe v pre­delu tub ovarijev in okolice. Velikokrat so izražene v obliki konglomeratnega tu­morja . 
.--· 
1 

B. Vrtovec 
Topografija uterusa zahteva vso pozor­nost. Pri tem nam pomagajo gostota, obli­ka ,in intenzivnost ,sence parametrija. Mo­difikacije pozicije utecrusa so pogostne in v ozki zvezi z imflamatornimi manifestac,i­jami, ki se kasneje odkrijejo na adnek­salni verigi. 
Inflamatonne komponente genitalnega aparata žene, -registrirane na ginekogrn­mih, so poleg že naštetih alteracij defini­.rane še v povecanju volumna adneksov. Zelo pogosto lahko ugotovimo, da je eden od ovarijev bistveno povecan (slika 4), gladkih kontur, .tuba ,transformirana, vo­luminozna. 
Eksaktna radiološka interpretacija pato­logije notranjih genitalij žene lahko infor­mira o lokalizaciji, topografskih spremem­bah i,n ekstenzivnosti manifestacij. 
Izkaza.la se je, da se tuberkulozna sal­

,pingitis na salpingogramih manifes,tira s karakter.isticnimi slikami, ki seveda niso absolutne vrednosti. Veliko število avtor­jev (LEGROS, FINKE, KIRCHOFF) loci ti­picne -verjetne znake in sumljive -ne­karakteristicne. Po naših izkušnjah, ki se bistveno ne razlikujejo od navedb svetov­
r

ne literature -razen v eni ugotov,itvi, ki ocitno odstopa -razlikujemo 4 oziroma 5 ti1p.icnih vrst: 
a)aV prvi vrsti je to tuba v obliki ogrlicea»en chapelet«. Tako tubo karakteriz,irajoav vrsti nanizane nodozitete, kii zacenjajo va
,istmusu (slika 5).a


Slika 3 -Difuzne adhezije v mali medenici. Sli'ka 4 -Povecan desni ovarij. 
Genitalna tuberkuloza žene -naše izkušnje v rentgenski diagnostiki 
b) 
V drugo grupo spada tuba, ki poteka v obliki žice (Slli'ka 6). Neredko najdemo na koncu tako spremenjene tube sakula,r­no razširit,ev. V to grupo spada ravno ta·ko rigidna tuba, ki spominja na pipo -»en ,tuyau de pipe« v francos'l<.i literaturi. 

c) 
Impresivno slilm daje kot tipicna g.m­pa zmerno dilatirana tll!ba, ki se slepo kon­,cuje. Ob njenem aibdominalnem ostiju naj­demo bizarno omejen depo kontrasta, bombažev kosmic -»ifiocco di cotone« po ROZINU {slika 7). 

d) 
Pogosto najdemo ,na­



tube, ki ,imajo cefirano konturo ali ,pa vidimo številne ni­še, podrninirana -dvignjeno sluznico, fi­stule v st•
eni in divertikle. Ta grupa je po­sebno pomembna (slika 8). 
e) Kot tipicno grupo še upoštevamo predvsem ampularno razširjene tube. Lsto­casno vidimo v reliefu lisaste .sence, pre­kinjen sluznicni relief, vecje nepraviLne niše in depoje kontrasta, ki so granulirani. V naš,i kazuistiki je ,ta :ttp spremenjene tube posebno patognomonicen (slika 9). 
Nasproti tem slikam je izvid mestoma pire<kinjenih, zadebeljenih longitudinalnih gub sluznice netipicen znak .tuberkulozne lezije. Podobno velja za zmerno dilatirane tube oziroma sakto -salpinkse. Prav ,tako so po ROZIN-:u tubami kamni le zapušcina vnetja, ki etiološko ne pove mnogo. 
Opisana rentgenska znamenja dovolju­jejo bolj ali manj zakljucke, ki nas vodijo k odkrivanju tuberlmloze jajcevodov, ozi-

Slika S -Leva tuba oblike »ogrlice«. Slika 6 -Rigidna tuba levo in desno -obli­ka »žice«. 

Slika  7  - Ob  abdominalnem  ostiju  desne  Sli!ka 8 -Fistule na tubi desno.  
tube  depo  kontrasta  oblike  »bombaževega  
lk:os.mica«.  



Tabor L., B. Vrtovec 
7 
Slika 9 -Leva tuba .aže ampularno raz­brazdan sluznicni relief, defektno konturo, podminirano sluznico. 
roma adneksov. Ne moremo pa tega trditi za spremembe na kavumu uteri. Med zna­memje, ki so vsega upoštevanja vredno, štejemo nazobcano oziroma nažagano kon­tUJro ·kavuma urerusa, fistule in niše. 
Veliko razpravljanja je že povzrocila in­trava:z:acija, ki se kaže v dveh oblikah kot: venozna ali limfaticna. V diagnostiki tu­berkuloznega endometritisa jo moramo resno upoštevati, saj je najveckrat znak specirficne lezije sluznice ute11usa. Pa:i zdra­vi sluznici ni prehoda kontrasta v venozni ali limfa-ticni sistem. Od os.talih obolenj, ki so lahko vzrok intravazacije, -so karci­nom, hipoplazija uterusa, iin slicno. 
Pregledali simo približno 2500 bolnic. Nadrobno smo anal,izirali in ocenili 279 primerov z bakterološko in histološko ve­rificirano genitalno tuberkulozo, brez rent­genoloŠiko dokazane tuberkuloze pljuc. 
Rezultati. -Posebno pozmnost smo po­svetili odkrivanju ostalih eks,tragenitalno lokalizi,ranih specificnih procesov -starej­šega datuma na podlagi anamneze in ob­jektivnih izvidov. S tem smo se hoteli izog­niti napacnim tolmacenjem alergometrije. 
S pomocjo pneumoperitoneja oziroma pneumoginekografije smo poiz.kušali ugo­toviti predvsem ,prisotnost in lokalizacijo adhezivnih procesov v abdomnu in ma1i medenici. 
S pneumoginekografijo smo opazovali spremembo položaja, velikosti in oblike notranjih genitalij. Z istocasno histerosal­pingografijo smo beležili anatomske spre­membe uterusa iln tub, ki so znacilne za tuberkulozo. Pri tem smo registrirali tudi evakuacijo uterusa ter potek in nacin pa­saže kontrasta skozi tube. 
Za verifikacijo diagnoze so služili: 
-preiS'kava menstrualne krvi 
-bakteriološka, biološka ter histološka 
preiskava endometrija ter drugih tkiv 
-kulture abdominalnih punktatov 
-imunoalergološ,ke preiskave kot: kož­
na alergometrija po Mantoux-ju in po »šok« dozi kemoperapevtikov, rezultati he­moglutinacijS'ke reakcije po Middelbrock­Dubosu za dolocitev protiteles, prote,ino­grami alfa 1, alfa 2 ter gama globulini. 
Pr.i 279 primerih smo dobili 835 pozna­nih osnovnih rentgenskih znakov genitalne tuberkuloze v 114 razlicnih kombinacijah. 
Znacilna je prisotnost adhezivnega peri­tonitisa skoraj pri vsej opazovani simpto­matiki, predvsem adhezij adneksov. Te so pogosto dilfuzne masivne adhezije v mede­nici. 
Od simptomov na uterusu in adneks-ih so najpogostejši po1nitveni defekti jajce­vodov, drobno nazobcana ikontura kavuma uterusa, zadebeljena sluznica tub, sinehije kavuma uteri. 
Diskusija. -Iz rentgenske simptomati­ke ni vedno mogoce ugotoviti tocne raz­vojne st01pnje procesa. Vendar, da se lo­citi sveže proliferativne oblike od kronic­nih fibroskleroticniih. To velja predvsem za spremembe na jajcevodih. Bolj ali manj zadebeljena sluznica nepravilnega poteka, prekinjenih gub, cesto podminirana vodi preko polnitvenih defektov do fistul in di­vertiklov (slika 10). Temu sledi fibrozna, rigidna tuba, parcijalna obstrukcija ozi­
roma kompletna zapora tubarnega lumna (slika 11). Zacudi nas dejstvo, da veckrat kljub -
težkim spremembam sluznice oziro­ma stene, ostane tuba prehodna. 

Genitalna tuberkuloza žene -naše izkušnje v rentgenski diagnostiki 

Prevladujoce število fibroskleroticnih stanj tub potrjuje, da je genitalna tuber­kuloza diagnosticno težko razpoznavna sa­mo z :rutinskimi kl.inicnimi preiskavami. število rentgenskih simptomov na tubah potrjuje descendentno teorijo v razvoju bolezni. Rentgenska si1nptomatika pri ge­nitalni tuberkulozi nastopa najpogosteje v kombinaciji kot: per.tonealne adhezije, adhezije a,dneksov in polnitveni defekti na tubah. Takoj za tem je kombinacija istiih elementov, le da se pridruži še: nezobca­nost kavuma uteri, sinehije in povecan eden od ovarijev, redkeje oba. Najpogo­steje najdemo naslednje kombinacije: 
a) 
sliko ogrlice -povecan ovarija

b)a
,rigidno tubo -povecan ovarija

c)a
rf.i.stule -povecan ovarija

d)a
bombažev kosmic -povecan ovarij.a


Tehnicni napredek v rel.iefni diagnostikia

tubarne sluznice omogoca zakljucke, ki so velilkokrat odlocilni v celotnem klinicno diagnosticnem kompleksu genitalne tuber­kuloze. 
Podobno se la,hko z rentgensko ugotovi­tvijo prepricamo, kaj se dogaja na sluznici uterusa. Vodotopni kontrasti so šele od­prli vse diagnosticne možnosti ter spreme­nili odklonilna stališca mnogih avtorjev (KAUFMANN, KARDOS, EKENGREEN, RYDEN). 
Ravno kombinacija pneumoginekogra­fije in histerosalpingografije plasticnost 

D 

anatomskih priliik še poveca in natancneje pouci o patoanatomskih spremembah v mali medeni,ci. 
Zakljucek. -Ko tehtamo koristi in ne­varnosti radiološke intervencije v gineko­logiji se moramo zavedati, da smo izbrali manjše zlo od vecjega. 
Nevarnosti, ki v takoimenovano kom­pletno pneumoginekografijo lahko kom­promitirajo, so mnogotere. Najvažnejši elementi, ki so upoštevanja vredni so: kli­nicno utemeljena indilkacija, pravilen cas preis.na 
kave glede menstrualni ciklus, ko­rektna tehnika, odgovarjajoc kontrast. 
Samo po sebi je razumljivo, da diagno­stika genitalne tuberkuloze zahteva timsko delo. Le dobro sodelovanje ginekologa, rentgenologa, bakteriologa, biologa ter hi­stologa daje rezultate. 
Summary 

Genital tuber-culosis in females rnpresents a complex problem both from the diagnosis and therajpeutic points of view. In this spec­trum, radiological exiaminations hoJd an im­portant posi-tion. The fo1lowing combination of methods is utilized: pneumoiperitoneum, pneumogynekograjphy and hysterosalpinogra­phy. 
From a gr,oup of 2500 examined cases, in 279 cases a detailed analysis of roentgen simp­tomato1ogy was uder,taken. 
114 vari-ous oombinations of s.igns of the genital tuberculosis were found. 
28 Tabor L., 
From the .roentgen s.i;gns alone it is not ,al.ways :POSs.ilbile ,to detemn1in. the .stage of disease. 
Yet, one can dis·tinguish: 
-fresh, proliferative forms with a dilatedetUJbe, thickened mucosal fo1ds, :ir.reguiar a;
nd interrupted folds 
-and chrionic, fiibrosclerotk f.orms with aestdng like rigid tube and oondensed parame­trium. 
Considering the pros and contras of the md:iolQgical :interverrt:ion in gyneco1o.gy, one must choose the les-s of the two evil:s. As in many other .fields, also ,in ,the diagnosis of .remal geni tal •tubercu1osis, a ,good team work, including gynec,Q1logists, radiologists, bacteri­ologists, biolo,gists and hystolo.gists, is of pa­
:
ra·m.ount iilJ.iPortance. 
Literat u.r a 
1.eBret V. et Legros S.: Tulbercu1ose utero­annexielle. Ed. Masson, Par.is 1956. 

B. Vrtovec 
2.e
Jefifcoate T.: Princi-ples .of ,gynecology,eButterworth, London 1967. 

3.e
Kaufmann .P.: Gynaecologia, 144, 1957,e46-54,e

4.e
Reveli E., Durando C., Bariba:nti A.: Mi­nerva Gineoologica, 16, 612-638, ·1958. 

5.e
Rip:pmann E. T. and Werner R.: LatenteFemale Genirtal Tulberculosis, Karger, Basel 1966. 

6.e
Sutton D.: Textbook of Radiology, Liv.ing­stone Baltimore 1969. 


Naslov avtorja: Prof. ,dr. Ludvik Tabor, Klinicni center -Medioinska fakulteta, In­stitut za rentgeno.o,gijo Ljubljana, Zaloš,ka cesta 7. 
7 

ONiIWL0šKI INš'I'.ITUT V LJUBLJANI 


INDURATIO PENIS PLASTICA (Mb. PEYRONIE) 
Benuli:c T., A .. P. faas in P. Cevc 
Povzetek: Za mfb. Peyron1e še v,eclno ni znan vzrok kot tudi ne dovolj uspešna terapija. Opisanih je vec nacinov zdrav,
ljenja, vendar si do sedaj še nobeno ni 1pri'dobilo ,prednosti pred dnugim. Na Onkološkem inš1titubu v Ljttbljani se je v letih 1967-1974 zdrnvilo 52 pacientov z mb. Peyronie z radijslko mulažo in visokimi dozami vitamina E. Po •terapiji je bilo pri 33 °;0 vseh zdravljenih pacientov ugotovljeno, da se je stanje klinicno ,izbolj•šalo, bolecine so ostale še pri 45 % ipacientov, zatrdline so bile še prisotne :pni 53 %, neraven 'Penis pa •je hil rpo ;teraip:i.i zabeležen še ,pri ,64 'J/o pacientov. 
UDK 616.669-085.849(497.1) 

Deskriptorji: radioterarpija, Mb. Peyronie, rezul1a,ti terapije. 
Radiol. lugosl., 9; 29-34, 1975 

L J 
Uvod. -Mb. Peyronie je bolj znana bo­da je bolezen v subklinicni obliki zelo po­lezen od leta 1743, ko je o njej porocal gostna. francoski kirurg Franc;:ois de la Peyronie 
Za bolezen je zmacilno pojavljanje fi­

in opisal pojav zatrdlin v kavernoznih ,te­brozne hiperplazije in .indurncije interka­
lesih penisa. Bolezen je še danes poznana vermoznega septrnna ,ter tunike albugineae 
pod njegovim imenom. Sinonimi zanjo so: penisa v obliki okroghh aLi pa ovalnih za­
induratio penis plastica, fibrozna skleroza, 
trdlin. Omenjene Sipremembe so solitarne .kronicni ·kavernozit, fibrozni kavernozit ,
ali pa multiple in povzrocajo bolece erek­
ipd.16 McRoberts15 smatra, da je najboljša cije ,in ukrivljenost penisa, v hujših pri­
rešitev poimenovanje te bolezni kot mb. 
merrh tudi nezmožnost koitiranja. Fizic­
Peyronie, ker meni, da bi pri drugrh na­nim težavam se ,tako pridružijo tudi psi­
ziv.h (npr. ,indl]ratio pel]iS plastica), lahko hiene; opisane so crazveze zakona, strah 
prišlo do pomote. Spremembe, kaikršne se glede uspešm.osti ternpije in zmanjšana 
,

opazijo pri ,mb. Peyronie, so lahko po­uspešnost na delovnem mestu.12, 14 
vzroc-ene ,tudi po aibscesih, 
,limfogranulo­mu veneris tipd., kar je zlaisti pogostno v Histologija. -Histoloških !izvidov je deželaih Južne Ameriike in v Sredozemlju. opisan.h precej manj kot pa klinicnih13 
Obolenje se javlja •pri ,moških srednjih p.redv,sem zato, ker se le malo t,erapev,
•tovalet (40-60) z incidenco manj kot 1 : 1000.11 odloci za kiirurško zdravljenje. Avtorji vaFrank6 citira Schrnith-a, ki je našel 23 hi­opisih histolo§kiih sl.k omenjajo v glav­stološko verificiranih primerov mb. Peyro­nem vnetno in pa produktivno prolifera­nie med 100 rutinskimi avtopsijami in trdi, tivno fazo.a
Benulic T., A. P. Fras in P. Cevc 
Tako navaja Lowsleye12 med 50 kirurško zdravljenimi pacienti v histološki sliki hi­alino degeneracijo v 64 %, kalcinirane za­trdlrne in hialino degeneracijo v 12 %, fi­brozno tkivo v 10 %, kalcinirane zatrdline v 8 %, kostne fornnacije v 4 % in hrustanc­ne formacije v 2 %-Po njegovem mnenju naj bi histološke spremembe jzvirale iz nediferenciranih mezenhimalnih celic, ki ležijo okoli maj,hnih kapilar in žil. Pod vplivom spremembe okolja (vnetje, tok­sini), naj bi se zacele razvijati povsem no­ve celice veziV1nega tkiva, kosti ali hrustan­ca. Vnetno reakoijo smatra torej za vwok nastalim spremembam. 
Mackenziee13 uvršca histološke spremem­be mb. Peyronie v skupino reaktivnih in vnetnih reakcij fi.broblastnega spektruma, v skupino z retroperitonealno in 
·sikupaj mediastinalno fibrozo, s proliferativnim miozitisom in drugimi obl.ikami. Omenje­no uvrstitev mb. Peyronie tolmaci kot po­sledico dveh bazicnih dogajanj: fibroblast­ne prolif.eracije s tvorbo kolagena in pri­sotnosti vnetnega infiltrata, ki je prisoten zlasti v svežih pr.merih. Osifikacije so bile v njegovem materialu le redko najdene. Citira Smitha, ki predpostavlja, da je ori­go dogajanj v predelu rahlega in dobro prekrvljenega tkiva, ki locuje kor;pus ka­vernozum od tunike albugineae. 
Bystrom1 opisuje histološka dogajanja podobno kot Lowsleyt2, in to kot rezultat vnetne reakcije in posledicne sekundarne fibroze. Proces naj bi zacel kot vaskulitis in se madaljeval s fibrozacijo in tvorbo ke­loidom podobnih depojev. 
»Kolagenozni trias« Du­
,(mb. Peyronie, puytrenova kontraktura, osteohondroze), je opisalo vec avtorjev.2 Chesney2 citira Garibaldijev podatek, da je našel med 25 pacienti z diagnozo mb. Peyronie 14 pri­merov s »triasom«. Po histoloških karak­teristikah omenjenih sprememb smatra, da gre za neizdiferencirane mezell!himalne celice, ki leže okoli •kapilar. McRobertse15 citira Gallizia, ki poroca, da je najti pri mb. Peyronie 10 '% Dupuyrenovih kontrak­tur. Enako število navaja tudi Desanctis.3 
Incidenca same Dupuytrenove kontrak,tu­re naj bi znašala 2-3 % v celotni starejši populaciji. Nekateri avtorji navajajo sle­deca števila primerov socasnega pojavlja­nja mb. Peyronie in Dupuyt-renove kon­trakture: 

Lowsley12 50 4 
MerkaštG 109 o HirtJLO 14 4 WilliamseL 9 17 10 
Onkološ­ki inštitut 
Ljubljana (1967-1974) 52 o 
Etiologija. -Etiologija obolenja je še vedno nepojas1Iljena13, 16, 1s. Tudi teorije, ki so pojasnjevale nastanek obolenja v zvezi s spolnimi in drugimi boleznimi, niso do­kazane.13 Verjetna je možnost nas.tanka obolenja kot fibroblasticna displazija ve­zivnega tkiva, za kar govorj predvsem po­jav Dupuytrenovih kontraktur in pa oste­ohondroz, vendar pa -taka razlaga ne po­jaSIIli prisotnosti vnetnih elementov in red­k.ih spontanih regresij zatrdlin.1, 13, 19 
Gallizia7 citira avtorje (Klinge, Cajano et Bile, Delaunay et Bazin, Robertson et Schwartz), ki razlicno razlagajo vzrok obo­lenja. Eni ga opisujejo kot alergicno re­akcijo, ki naj bi vzdražila degenerativne procese v tkivu, drugi pa ga pripisujejo pretirano živahni reaJkciji organizma na sicer nepatogene stimulanse, nekateri pa smatrajo, da je vzrok v nenormalnih en­cimatskih pogojih vezivnega tkiva, v po­manjkanju vitamina C, itd. 
Desanctis3 predpostavlja glede na svoje vecje uspehe zdravljenja svežih za,trdlin (s steroidi, v kombinaciji z radioterapijo in vitamino.m E), da gre za splošno pre­zgodnje staranje vezivnega tkiva jn po­sledicne mikrovaskularne inzulte s kasnej­šo fibrozacijo. 

Induratio penis plasticri (Mb. Peyronie) 
Znana je tudi biokemicna razlaga spre­memb pri mb. Peyronie. Zatrdline naj bi nastaJe kot posledica pomanjkanja adre­nalnih steroidov pri okvarjeni osi hipofiza­suprarenaLka. Teorijo naj bi podprle zlasti simetricne lokalizacije kalcinoz oz. oste­ohondroz (1ki jih najdemo skupaj z mb. Peyronie), predvsem pa dokaj uspešna te­rapija z ACTH in kortizonom v kombina­ciji z vitaminom E.7 
Merkaš16 navaja med svojimi primeri le eno ilnduracijo penisa po poškodbi, eno pos.ttravmatsko pa citira po Fogh-Ander­senu. 
Frank6 citira Srrnith-a, ki je med 23 pa­cienti s s1J1bklinicno obliko mb. Peyronie našel 7 pacientov s kronicnim uretritisom, z razšircitvijo vnetnega procesa v podrocje pod tunico albuginea-o. 
Terapija. -Znanih je vec nacinov zdrav­ljenja mb. Peyronie, vendar noben ne za­dovoljuje popolnoma. Tudi mehanizmi delovanja nekaterih vrst terapije (ultra­zvok, vitamin E, radioterapija) še niso dovolj pojasnjeni.G, 7, 9, 20 
McRobertsa15 navaja podatek, da je ne glede na vrsto ,terapije pricakovati zmanj­šanje bolecine v 50-80 % vseh primerov, zatrdlin pa Je v 50 %-Vecina avtorjev je mnenja, da je pr-icakovati boljši uspeh te­rapije pri svežih zatrdlinah. 
Delovanje vita,mina E (a.-tocopherol) na tkiva še ni dovolj pojasnjeno, domneva pa se, da avi,tamiinoza E povzroci podobne spremembe delovanja suprarenalk .kot na­stanejo po h1pofizektomiji. Sam vitamin E rpa naj bi na -spremenjenem vezivnem 11kivu povzrocil proliferacijo kapilar s hi­pervaskularizacijo, kar na koncu privede do zmehcanja zatPdlin.7 Vitamin E naj bi na ta nacin povecal radio.senzibilnost tkiv.16 
Mnenja glede izhi,re ,teraipije so si cesto 
protislovna. Tako Lowsley12 poroca o uspe­
hih s kiruriško terapijo (s -transplantacijo 
mašcobnega tkiva) in odklanja obsevalno, 
ki naj bi povzrocala nove fibroze. McRo­
bertst5 citira Hamm-a m Weinberg-a, ki dolžita kirurško terapijo povzrocanja no­vih zatrdlin. Slabe rezultate sta s kiirur­gijo dobila tudi Fogh-Anderson (cit. po McRoberts-u).l6 Bystrom1 meni, da naj se kirurški poseg opravi le rpri primerih, kjer so izcrpane druge terapije oz. so defor­macije penisa izredno hude. 

O uporaibi obsevalne terapije poroca vec avtorjev.1, H, 15, 16 Merkaš1 G je uporabljal v terapiji radijske izvore v kombinaciji z vi­taminom E, Mart-inir. pa ortovoltno obseva­nje. Merkaš16 je imel v 24 % odlicen uspeh le z obsevanjem, in v 80 % v kombinaciji z vitaminom E. Martin14 pa navaja odlicne rezultate terapije v 33 '%-Byistrom1 poroca 
oazdravljenju z or-tovoltnim obsevanjem:a12 pacientov je bilo le obsevanih, 7 pa jeapoleg obsevanja prejemalo še vitamin E.aPokaže se boljši efekt obsevalne terapijeav kombinaciji z vitaminom E. Zboljšanjeaopisuje pr.i štirih pacientih, od teh soatr.E. Pri 
ije prejemali še vitamin 15 paci­entih ni bilo opaziti sprememb.a
Nesložnost glede terapije je tudi pri upo­rabi steroidov (antiinflamatorno delovanje in izboljšanje metabolnih pogojev tkiva), tako da Desanctisovemu porocilu,3 ki orpi­suje izboljšanje pri 81 % pacientov, opore­kata po citiranju McRoberts-aa15 Hamilton in Swann, ki med petimi pacienti po pred­hodni kavernozografiji in terapiji s stero­­idi nista ugotovila objektivnega izboljša­nja. Do slicnega zakljucka je prišel tudi Bystromi v primer1h dveh pacientov. O uporabi in naainih steroidne terapije po­roca vec avtorjev,2, 3, 10, 1s Chesney2 pa opi­suje 60-70 % izboljšanje pri mlaj-ših od 45 let in le 30-40 % izboljšanje pri starej­ših pacientih. Omenja tudi, da je uspeš­nost terapije odvisna od lege infiltrnta, boljšo prognozo imajo centralno ,ležeci in­fil,
trati. 
Pri uporabi ultrazvoka navaja Heslop9 dobre rezultate, zlasti 100 % prenehanje bolecine; dobro olajšanje težav pa je opi­sal FrnnkG pri 23 od 25 zdravljenih paci­entov. 
Zarafonetis20 poroca o parenteralni upo­
rabi K-paraaminobenzoata (potaba); nava­

Benullc T., A. P. Fras in P. Cevc 
ja 100 %, prenehanje bolecin. Ta metoda naj bi bila U1porabna zlasti pri s,tarejših zatrdlinah.a15 
Wil,liams19 poroca o spontanih izibolj,ša­nj,ih po pov,precno 4-letnem razmaku med terapijo .in kontrolo. Rezultati izboljšanja, dobljeni s ,pr.imerjavo med 12 nezdravlje­nimi in 9 zdravljenimi •pacienti, so približ­no enaki. 
Bys.tromaL omenja obetajoce zdravljenje zatrdlin s citotoksicnimi substancami (na­,tulanar), vendar so raziskave še v teku. 
Material in metode. -V letih 1967-1974 se je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani zdravilo z diagnozo mb . .Peyronie {indura­tio penis p,las.
tica) 52 bolni,kov. Zdravljeni 
•so bili z radijsko mulažo, istocaslilo pa soaprejemali visoke doze vi,tamina E.a
a)aDiagnoza. -Diagnoza mb. Peyronieaje bila pri vseh 52 pacientih postavljena ikLinicno, upoštevani so ,tudi anamnesticni podatki. 

Nekateri pacienti, ki so bili napoteni na Onkološ'ki inštitut od urologa, so imeli opravljeno WAR reakoijo (pni vseh je bila negativna) ,i,n pregled urina. Dru­ge preiskave za potrditev diaginoze niso bile opravljene (histološka, kaver­nozogmfija) predvsem poeno­
,zaradi stav}tve tera:pevtskega postopka in ker ni bila ,predvidena operativna oz. hormons1ka terapija.4, 5, 8, 17 Z opus,titvijo kavernozo­grafije, se je ,iz diagnosticnega postopka :izgubil pomemben objektiven podatek o ,lo'kalizaciji, velikosti in števil-cnosti zatrd­lin, ter na koncu tudi možnost za presojo rezulta,
tov terapije. 
b)aSimptomatika pred terapijo. -Poastarostni ra21poreditv.i ob postavitvi di­agnoze je bilo 42 od 52 ,bo1nikov v skupini od 40-60 let starosti; najstarejši je imel 68 let, najmlajši pacient ,pa 29 let. 
Pri 9 pacientih je cas od ,pojava pvvih te­žav do terapije znašal do 2 meseca; 4 ,in 6 mesecni razmak navaja po 8 pacientov, drugi so odlašali s terapijo najdalj do 3 let. 

Pri 33 .pacientih so bile zatrdline ,lokali­zirane v dorzalnem predelu penisa, ven­tralno pri ,3 paoientJih, za 25 pacientov ni podatkov. 
Solitarne za-trdline so bile najdene pri 22 pacientih, mult.ple pri 7, za 23 pacien­tov ni -ustreznih podatkov. 
Pr,i 21 pacientih .so .ležale v srednji tretjini penisa, v distalni tretjini pri 13, in v proksimalni pri 11 pacientih. Za 7 pacientov ni ustreznih podatkov. 
zatrdlilne 

V prikaz:u težav je bil neraven penis omenjen 25-krat, ,tipljiva zatrdlina v peni­su 34-krat, bolecina pri erel('ciji 20-krat, ,pecenje 4°krat ,ter otežana mikcija .in 21ba­danje v penisu po 1-krat. 
Od drugih bolezni so 4 pacienti navajali pljucno TBC, po enkrat pa so omenili: poškodbo penisa, tr.ihomonalni epididimi­,tis, diabetes me1htus ,in fibroadenom mam­mae. 
Med zdravljenimi pacienti ni bilo nobe­nega s podatki glede Dupuytrenove kon­traJkture ,roke ali »kolagenoznega ,triasa«. 
c) Terapija. Za zdravljenje z obse­

vanjem so bi,le aplicirane radijske mulaže v obBki .svitka. V odvisnosti od debeline penisa je bil zunanji premer svitka med 4 in 5 cm. Obsevalna razdalja, tj. debelina .svitka pa je znašala od 8 do 10 111111. ,Po zu­nanjem obodu svitka je bilo razporejenih v enakih racdaljah ,najmanj 8 radijskih tub oz. celic, pogosto tudi 10 ali celo 12. Aktivna dolžina teh izvirov je bila veci­noma 10 ali 15 mm, ak,pa je 
tivnost zna­šala od 10 do 15 mg Ra. 
Za nekaj re,prezentativnih primerov smo razporeditev doze izracunali z elektron­skim racunalnikom. Ugotovili smo, da je doza pri tc11kiih dimenzijah in razpored.it­tvah aplikatorjev va·riirala v radialni smeri za 40 % ta:ko, da je znašala na koži pe­nisa 140 '% doze v ,centru penisa. Po cen­tralni osi znotraj »a1k,tivnega« dela mula­že je doza var,iirala za 20 -0/0, izven »aktiv­nega« dela pa je v razdalji 1 cm znašala le 50 °/0 doze v centru. Referencna tocka za racunanje doze je bila vzeta v središcu 

Induratio penis plastica (Mb. Peyronie) 
svitka. V tej tocki je fizikalna doza v eni aplikaciji znašala do 1000 r, apliciram.a pa je bila v 6 do 9 urah. Biološko je ta doza ekvivalentna pri:bližno 1200 r apliciranih v 6 dneh, ce upoštevamo korekcijo, ki jo svetuje Ellis. 
Nekaj mulaž je bilo izvedenih z žicami Ir192; v teh primerih je bila iradiacija bolj homogena v dolžini, klinicno pa med obe­ma aplikacijama ni bilo zaznavnih raz­lockov. 
Aplikacije mulaž so bile pri 13 pacien­tih ponovljene (pri 10 pacientih 2-krat, pri 2 pacientih 3-krat, 1 paciemt pa je imel poleg dveh aphkacij radijskih mulaž opravljeno tudi rentgensko obsevanje pe­nisa). 
Obsevalno terapijo je spremljala vita­minska terapija. Vitamin E so pacienti prejemali pred in po obsevalni terapiji .in to po 300 mg/dan (preparat Ephynal Roche, tablete po 100 mg), vec kot tri me­sece. 
Od pacientov, ki so se zdravili na On­kolo9kem inštitutu v Ljubljani, je bilo 44 bolnikov zdravljenih z radijskim obseva­njem in vitaminom E, 7 pacientov samo z radijskim obs-evanjem, 1 bolnik pa je pre­jemal le vitamin E. 
Rezultati. -V oceno rezultatov so bili vkljuceni le podatki o tis-tih pacientih, ki so imeli svoje težave oz. izboljšanja opi­sana tako pred terapijo kot tudi po njej. 
Po teraipiji je bilo opisano pri 33 % vseh pacientov »klinicno iZJboljšanje«. 
Neraven penis je pred terapijo omenjalo 35 pacientov, po terapiji pa še 23 paci­entov (65 %). 
Zatrdline so bile pred terapijo omenjene pri 34 paciemtih, po terapiji pa so bile prisotne še pri 18 bolnikih (53 %). 
Bolecine je pred terapijo omenjalo 20 
n
pacietov, po terapiji pa so bile prisotne še pri 9 pacientih (45 %). 
Pecenje, ki so ga pred terapijo omenjali 4 pacienti, sta imela po terapiji le še 2 bolnika. 
3 
Od kompli:kacij po terapiji se je pri enem bolniku po obsevalni terapiji pojavil na glansu penisa her,pes zoster. 
Zakljucek. -Opisano je 52 primerov pacientov z mb. Peyronie, zdravljenih z radijskim obsevanjem in visokimi dozami vitamina E. Izracunana je razporeditev 
doze  med  obsevanjem  v  radialni  smeri  
in  v  osi  penisa,  oboje  za  dolž,i,no  aktiv­ 
nega  izvora,  kot  tudi  za  predele  pe­ 

nisa izven ak,tivne dolžine apliciranega iz­vora. 
Zaradi cesto pomanjkljivega k1inicnega opisa rtežav rpred in po terapiji, je ocena ucinkovitosti ternpije nezanesljiva. 
Primerjava rezultatov s porocili drugih avtorjev {npr. Me.rkaš,16 McRoberts15) po­kaže, da so dobljeni rezultati terapije v nivoju drugih terapevtov. 
Zaradi relativno slabo uspešne katere­koli do sedaj znane terapije avtorji me­nijo, da bi bilo umestno nadaljevati z naj­bolj uspelimi kombinacijami (npr.: obse­vanje in vitamin E), kontrolirati paciente vsaj 1-krat letno, in tako v daljšem ca­sovnem obdobju zajeti v ocenjevanje u6in­kovitosti neke terapije cim vec pacientov. 
Summaary 
There are described 52 patients with Mb. !"eyr.nie_ treated at the Institute of Oncology m Ljubljana from 1967 to 1974. The patients were treated by radium therapy and high do­ses of Vitamin E. The doses for the irracli­ated part of the ,penis were calculated. 
_A.ter _the terminati.on of the theraipy the chmcal 1mprovement af 33 % af !Patients was reportecl. Of 35 patients who hacl a not stra­ight penis, 23 still hacl it. 18 patients out orf 34 stil1 hacl fiibrosis. Af.ter the the;rapy 9 patients out of 20 still complained of the pains. 4 patients reported burning sensations in penis, after the treatment 2 patiernts still felt them. 
Literaatura 
l.a
Bystriim J., B. Johansson, F. Edsmyr,a

B.a
Korlof and B. Nylen: Induratio Penis Pla­stica (1Peyronie's Disease). Scand. J. Urol. Nephrol. 6: 1-5 (1972). 



Benulic T., A. P. Fras in P. Cevc 
2.e
Chesney J.: Plastic lnduration of theePenis: Peyironie's Djsea-se. Brit. J. Urol. 35: 61-66 (1963).e

3.e
Desanctis N. P. and C. A. Furey, Jr.:e


Steroid Injection Theraipy f,or Peyronie's Di­sease: A 10 Year Surnmary and Review of 38 Cases. J. Urol. 97: 114-116 (1967). 
4.e
Edling P. G. N. an,d G. Leander: Con­trast Medium Examination of the Erectile Tissue of the Penis (Cavernosography). Uro!. Int. 18: 293-304 (1964). 

5. 
Fetter R. T., J. R. Yunen and G. Dodd:e


A,Pfplica-tion of Cavernoso.rnphy in the Di­agnosis of Lesions of the Penis. Arn. J. Ro­entgenol. 90: 169-175 (1963). 

6.e
Frank N. I. and W. W. Scott: The Ultra­sonic Treatment of Peyronie's Disease. J. Urol. 106: 883-887 {1971). 

7.e
Gallizia F. et G. Ga!lizia: La maladie deela Peyronie et la disposition symetrique 'bila­temle des lesi,ons colla,genes concomitantes. 

J.eUro!. Nephrol. 78: 116-127 (1972).e

8.e
HarrniJton W. R. and J. C. Swann: CorpuseCavernosography in Peyronie's Disease. B. J. Urol. 39: 409-414 (1967). 

9.e
Heslop W. P., D. J. Oak,land and B. T.e



Maddox: Ultrasonic Thernpy in Peyronie's Disease. B. J. Urol. 39: 415--419 (1967). 
10.eHirtl H.: Die lnduratio penis plastica.e
Ur-ol. Int. 13: 1-13 (1962). 
11.eK,jrause W.: Induratio penis plastica.e
Urologe 10: 17-18 (1970). 
12.eLowsley 6. O. and W. H. Boyce: FurthereExperiences wtth an Operat1on for the Cure orf Peyronie's Disease. Urol. 62: 888-899 (1950). 
13.e
McKenzie: The Di,fjfor,ential Diagnosis ofeFibroblasts Disorders. BJackwell Scientific Publications, 1970. 

14.e
Martin L. -C.: Long Time Study of Pa­tients with Peyronie's Disease Treated with lrradiation. Am. J. Roentgenol. 114: 492-497 (1972). 

15.e
MoRoberts W. J.: Peyronie's Disease.e


Surg. Gyn. Obstet. 129: 1291-1293 (1969). 
16.e
Merkaš Z., M. Bekerus i R. Rožic: In­duratio penis plastioa. Snp. Arhiv 9: 881-885 (1960). 

17.e
Thomas L. M. and D. H. Rose: Peyro­nie's Disease Demonstra-ted by Cavernoso­graphy. Acta Rachiol. 12: 221-224 (1972). 

18.e
Toksu E.: ,P,A Methode


eyironie'·s Disease: of Treatment. J. Uro'l. 105: 523-524 (1971). 
19.e
Williams L. J. and G. G. Thomas: TheeNatural History of Peyronie's Disease. J. Uro!. 103: 73-7,6 (1970). 

20.e
Zafaronetis J. iD. C. and T. H. Horrax:e


Treatment of Peyronie's Disease with Potas­s,ium Paraarrunolbenz-oate (Pota-ba). J. Urol. &1: 770-772 (1959). 
Avtor se .zahvaljuje osebju INDOK službe Onkološkega inš1Ji-tuta za 1pomoc ,pri -i..anju literature. 
Naslov avtorja: Benulic Tomaž, zdravnik, Onkološiki inštitut v Ljubljani, Vraz,ov trg 4. 

1 7 
KLINIKA ZA UHO, GRJLO I NOS I KL]NlIKA ZA J)JEcJE BOLESTI (ODJEL ZA RADIOLOGIJU) MEDICINSK:OG FAKULTETA U ZAGREBU -šALATAa



NAš NAcIN PRIKAZA TUBE EUSTACHI KONTRASTNIM SREDSTVIMA 
Femenic, B., E. Schuster, R. SUJbotic i N. šprem 
Sadržaj: Qpisana je metoda prikaz,ivanja Eus-tahljeve tube (T. E.) po­mocu mikrCjpulveriziranog praška barijevog sulfata. Kontrnstno sred­stvo se unosi u tl.llbu putem metalnog katetera pod tlakom kroz farin­gealno ušce. Rendgenogrami u aksija,lnoj projekciji lubanjske ba.TZe omogucuju dobru analizu ne samo prohodnosti i položaja tube, nego i 1patoloških ;promjena na sluznici. Na materijalu od 153 slucajeva pu­njenje tube je uspjelo u 83,8 %-Koilljpli>kacije u smislu unošenja infekcije uasrednje uho ili zaostajanja kontrasta u tubi nisu zapažene. Metodaanije podesna za primjenu u djecjoj dob.i.a
Analiza nalaza omogucuje rendgenologu dijagnosticaru uv,id u prohod­nos-t T. E., varijante položaja i patološke promjene na sluznici. Ovianalazi su opet od bitnog znacenja u postav.ljanju indikacija kod funkci­onalne 'kirurgije srednjeg uha.a
UDK 616.286-073.755.4( 497.1) 

Deskriptori: rendgen diagnostrka, Bustahijeva tuba, kontrastno sredstvo. 
Radiol. lugosl., 9; 35-39, 1975 

L J 
Uvod. -Usprkos mnogogodišnjih na­Kod svih dosadašnjih pokušaja punje­stojanja dijagnostika funkije Eustahijeve nja T. E. kontrastom upotrebljavana su tube (T. E.) nije još do danas dala re­prema autorima dostupnoj literaturi bilo zultate koji bi zadovoljili u potpunosti tekuca kontrastna sredstva, bilo vodoto­bilo klinicara otokirurga, bilo audiologa. piva ili ne (Hytrast, Dinonsil, Jodipin 40 %­
•Ta cinjenica potakla je autore da po­ni, ili sl.). Svi ti pokušaji nisu dali rezul­kušaju relativno jednostavnom metodom tate •lrnji bi bili upotrebljivi u klinickoj pomocu kontrastnog sredstva prikazati T. praksi, te je svaka od tih metoda brzo E., kako bi dobili uvid u anatomske va­pala u zaborav bez šire prirojene. Stoga rijante, prohodnost, brzinu pražnjenja su autori u svrhu prikazivanja tube upo­kontrasta (što je posljedica funkcionira­trijebili sterilni mikropulverizirani bari­nja speciifacnog epitela) te patološke pro­jev sulfat. mjene ·na sluznici. 
Metoda. -Naš postupak pri prikazu 
Punjenje T. E. kontrastnim sredstvom moguce je izvršiti na tri nacina: l. kroz T. E. kontrastom bio je slijedeci: 

bubnjic nakon paracenteze ili kroz vec l.aPut punjenja bio je ostium pharyn­ranije oblikovanu perforaciju na bubnji­gicum. cu, 2. kroz faringealno ušce tube, 3. punjea­2.aK,ao kontrast služio nam je barijevanjem s,tražnjeg dijela nosnog hodnika kon­sulfat u mikropulveriziranom stanju, uvi­trastom kroz nazalni kateter uz dijaskop­je:k sterilan. sku kontrolu (glava mora biti u položaju 3.aAnes,teziju sluznice vršili smo 56-nimakao za aksijalnu snimku baze lubanje). kokainom, pri cemu je potrebno dobro 
3• 

36 Femenic, B., E. Schuster, 
anestezirati slu.miku -nosa, ždrijela i me­kog nepca. 
4. Pod direktnom kontrolom nazofarj,n­goS'kopa uvodih smo metalni kateter u fa­ringealno ušce tube. Kateter smo spojili sa rasprš.ivacem kroz kojeg propustimo struju komprimiranog zraka ,ili kisika. Na taj nacin unosimo kontrastni prašak u T. E., za vr.ijeme punjenja pacijent mora stal­no gutati. 
T. E. ispU1I1jena kontrastom može se vi­djeti na rendgenskoj snimci u cijelom to­ku ili bar u vecem dijelu na aksijalnoj sninici baze lubanje, na snimci u projek­ciji po Schiilleru ili na frontodorzalnoj sni:1nci baze. Nakon što smo iskušali sve te tri mogucnosti uvjerili smo se da je ak­sijal,na s.nimka baze llJlbanje ona projek­cija, kod koje dolazi do najmanjeg super­poniranja dijelova koš,tanog skeleta luba­nje u podrucju T. E., te da nam -ta pro­jekcija daje optimalne mogucnosti za ana­lizu morfoloških promjena na tubi (sl. 1). 


R. Subotic i N. Sprem 
Diskusija. -T. E. predstavlja usku ci­jev dužine oko 40 mm (rezultati mjerenja se dosta razlikuju kod pojedinih autora, 
•a krecu se imedu 36 mm po Trol-tschu i 44 mm po Urbantsohitohu), od cega na me­dijalni koštani dio otpada 1/3, a na la-te­ra:lili ihrskavicini 2/3 dužine. Na granici iz­medu ta dva dijela svi autori opisuju su­ženje lumena »isthmus«. U funkcionalnom pogledu tuba s jedne strane služi održa­vanju konstantnog tlaka plinovi-tog sadrža­ja bUJbnjišta, koji mora biti jednak atmo­sferskom pr,itisku, a s druge strane funk­cijom svoga cilijarnog epitela i žlijezda omogucuje transport sadržaja iz srednjeg uha u pravcu epifarinksa. Pri tom je nor­malno tuba zatvorena, a otvara se tek inervacijom nekih mišica što se dogada kod zijevanja iLi gutanja. U patologiji obo­ljenja srednjeg uha tuba predstavlja naj­cešci put infekcije kavuma timpani. U re­konstruktivnoj kirurgiji srednjeg uha funkcioniranje novog prenosnog aparata ovisi u prvom redu o funkcionalno ured­noj T. E. 
Mi smo izvršili u svemu 153 punjenja tube. U 128 slucajeva uspjeli smo tubu u cijelosti prikazati, u 17 slucajeva prikazali smo je djelomicno, a u 8 slucajeva nismo mogli prjjkazati tubu. Tablica l. 
Vecina posve neuspjelih punjenja bila je u pocetnoj fazi našega rada, tako da danas smatramo da se gotovo svaka tuba može uvijelk barem djelomicno ispumiti mikropulveriziranim kontrastnim sred­stvom. Nepotpuna punjenja nisu uzroko­vana lošom tehnikom, nego patološkim procesima, unutar tube. 
Analizirajuc.i naš materijal u 145 punje­nja koja su uspjela potpuno ili djelomicno mi možemo iz rendgenološkog opisa utvr­diti slijedece cinjenice: 
l. Anatomske varijante položaja tube. 

2. 
Promjene u prohodnosti u smislu ja­kog suženja ili prakticne neprohodnosti sa »stopom« kontrasta. 


3. 
Posljedice upalnih promjena koje re­flektiraju patološ•


ke promjene na sluznici, kao defekte punjenja uslijed polipoznih 

Naš nacin prikaza tube Eustachi kontrastnim sredstvima 
TARLICA IZVRŠUHH PUNJJ:JiJA T .E-a 
UlllPl!O l5} • lOO?' 


LEGENDJ. 
l28 (8.,8") l7 (11,l") 8 ( 5,l") 
zadebljanja sluznice, te 1promjene u inten­zitetu punjenja u pojedinim dijelovima, kao posljedica svježih upaLnih edema sluz­nice (slika 2, 3 i 4). 
Moramo medutim naglasi-ti dvije cinje­nice. Mi nismo mogli verificirati našom metodom od svi,h autora opisani isthmus tube. cini se -da ta formacija »in vivo« ne postoji. 
Na,suprot našim ocekivanjima za sada ni.smo mogli na temelju brzine pražnjenja kontrasta .iz tube stvoriti bilo kakav za­kljucak o funkcionalnoj sposobnosti cili­jannog epitela. 
Na temelju dosadašnjih iskustava mo­žemo kazati da smo ovom metodom u veli'koj mjeri poboljšali preoperativnu di­jagnostiku u svim slucajevima provodnih oštecenja sluha i da ta metoda zajedno s timpanometrijskim audiološkim i.spitiva­njima predstavlja temelj suvremene dija­gnostike patologije srednjeg uha. Tim više što su promjene koliko morfološke, toli­ko funkcionalne u T. E. od bitnog znace­nja za us,pjeh rekonstruktivnih zahvata u srednjem uhu. 

Na kraju smatramo da se našoj metodi mogu staviti dva prigovora: 
l. Mogucnost unošenja infekcije kroz tubu u srednj-e uho. 
2. Dugotrajno zadrževanje kontrastnog sredstva u tubi ili srednjem uhu. 
Na cjelokupnom našem materijalu ni­smo mogli primijetiti niti jedan slucaj in­fekcije. Ipak napomi,njemo znacenje upo­trebe steriliziranih katetera i sterilnog praška. Isto tako smo kod svih naših slu­caj eva mogli ustanoviti da je kontrast bio 

Slika 2 -Rendgenološki prikaz lijeve T. E. pokazuje jednalrnrnjerno punjenje kontra­stom tube u cijelorn njenom toku a lumen 
T. E.-a je u cijelosti nešto širi no normalno. Kontrast prelazi u manjoj kolicini u predio cavuma tympan:i. Još uvijek možerno govo­riti na osnovu kon1Jrastnog pri1kaza o normal-
nom nalazu T. E. 

Femenic, B., E. Schuster, R. Subotic i N. Sprem 

Slika 3 -Prikaz desne T. E. U centralnom dijelu vidljiva je duguljasta transparencija uz lagano nazubljenu i neravnu lateralnu konturu u tom odsjecku. Opisane promjene rendgenološki odgovaraj u chr. upalnim pro­mj enama s priiraslioama, no ne mogu se isldjuciti ni pseudo-tpoli(p.ozne promjene sluz-nice u tom dijelu. 
bez obzira na patološke promjene u sa­moj tubi odstranjen u roku od 24 sata. 
Kod djece nismo za sada niti pokušali primijeniti ovu metodu s razlogom što je potrebno da je pacijent za vrijeme insti­lacije miran i da gutanjem u odredeno vr.ijeme aktivno sudjeluje kod pregleda. 
Suemmaxy 

A simple method of radiological 'Visualiza­ti,on of Eustachian tube by means of micro­pulver,ized, steriJ·e barium sulphate is clescri­bed. The contrast medium is insuJflated un­der p.resisure (aiir or oxyigen) w.iith a tubular ca,theter. Patient's acti<Ve collabo.ration is ne­cessary. 
Total, 153 patients have been examined. In the author's oppinion, axial projection is con­sidered ,optimal for analysis. No complica-Slika 4 -Prikaz desne T. E. Vidi se izrazito lijevkasto prošireno faringealno ušce T. E. Vjemjatno je to proširenje anatomska ano­malija. Nadalje je [Priika:z srednjeg odsjecka pa sve do zaw-šenog dijela ,koštanog odsjec'
ka nejednakomjerno prikazano kont.rast,.im 
,sredstvom s naznacenim suženjeJn lumena uz iwarzito neravne, si-tno nazubljene kontuJ1e što odgovara ožilja:stim promjenama chr. upalnog procesa. 
tions were abserved, the elimination o,f con­trast media was oornplete a,fter 24 hours in all patients. 
Usin.g this method, it is poss1ble to define anatomic var,iatJiorrs and anoma11ies as weJll as patho1ogic changes iin the mucous mernbr.an.e. Also, the ipassa,ge of oontrast media through the tube can be evaluated. The method ,repre­sents a valuaible addition to the functional ex,amination of the tube. 
Literatura 

l.eSiimon C. Pariser and Mansho. T. Khil­mani: The Roent,genograiphic E'Valuation on Eustachian Tubail Funotiion. The Laryngosco­pe. vol. XXX, No 8, August, 1970. 
2.eGfaini, G.: L'indagi>ne rndio1ogka conemezzo contrasto come mezzo atto a stabilire la pervieta deL!a tuba Eustachi. Arch. ital. otol. 67, 427--444, 1956. 
Naš nacin prikaza tube Eustachi kontrastnim sredstvima 
3. 
Welin, S.: On the Radiological Exarniina­tion of the Eustachian Till!be in Cases of Chro­Illic Otitis. Acta Radiolog.ica (Stockholm) 28, 95-103, 1947. 

4. 
Rees-Jones., G. F.: RacLlologkal Visuali­zation of the Eustachian Tube. Lancet, 1, 660, 1941. 

5. 
Wittenbong., M. H. and Neuhauser, E. 


B. D.: Simple Roentgenographic Demonstra­tion of Eustachian Tubes and Abnormalities. Am. J. Roent. 89: 1194, 1963. 
6. Silverstein, H.: Eustachian Tube Dis­funotion as a Cause fo,r Chronic Secretory 0titis in Children. The Laryngoscape 76: 259, 1968. 
7. 
Cornperer, W. E. Jr.: Tihe Rad<io1og.ic Eva­luation of Eusta-chian Tube Func.on. Arch. 0toJaryng. 7: 386, 1960. 

8. 
Siadentop., K., Tarly. M. E., Ham11ton. 


L. R.: Eustachian Tube Function. Arch. 0to­laryng. 88: 386, 1968. 
Adresa autora: Prof. dr Branko Femenic, Klinika za bolesti uha, nosa i grla, ša1ata 4, Zagreb. 

HONVAN 
ampule dražeje 

Citostatik specifican za I ijecenje karci nama i adenoma prostate 
Proizvodi 

»BOSNALIJEK« -Sarajevo 
r 7 
POMEN POVEZAVE MED RAZPOLOVNO DEBELINO SEVANJA V ZRAKU IN KONSTANTO DOZE 
(Preliminarno porocilo) 
Sterle M. 
Povzetek: Teoreticno je dolocena povezava med konstanto doze, srednjo energijo kvantov sevanja in razpolovno debelino sevanja v zraku. 
Povezava je i[)Omembna 1predvsem zaradi tega: 
l. Ker dopušca izracun konstante doze z meritvijo razpolovne debeline zraka. 
2. Kc.:-dopušca izracun števila kvantov sevanja, ki jih oddaja rentgenska 
cev. 
UDK 539.166.1:615.849(497.1) 

Deskriptori: radiofizika, dozimetrija. 
Radiol. Iugosl., 9; 41-43, 1975 

L J 


ILJ -3
t1010 . 2 94·105 Q/ 2 
/Cms 

T1 41r·1Ct ' 
2 F • .-W ( MeVIcm2 > 
1 cm 1 '1'1 a t< 
2 

cf>,(1h) •f1 •t •10,6-1dľm

.i.p.(r•100cm do r•co). IdX• J X,·eµx dx • X1· . 
. 1 . 

Li.p. · 34eV z F,(eV) • x,. .-34eV 1 • X, ·1,44·d, · 34eV 
'2 
,--

Slika 1 
42 Sterle M. 
Snop rentgenskega ali gama sevanja, ki ga oddaja tockasti vir sevanja se širi pre­mocr-tno v prostor. Intenziteta snopa se­vanja pada po eni strani s kvadratom od­daljenosti in po drugi strani zaradi absorb­cije kvantov sevanja v zraku. Razumljivo je, da se vsa energija kvantov sevanja po­rabi za ionizacijo, tako da v neskoncni oddaljenosti od vira sevanja (v resnici pri najbolj prodornih sevanjih že po nekaj 100 metrih) sevanja ne zaznamo vec (sli­ka 1). 
Ker se doza ekspozicije in moc doze ekspozicije sevanja nekega radioaktivnega izotopa vedno ,izražata v r oziroma r/h v oddaljenos-ti 1 m (pri rentgenskem seva­nju v r/min), je zgornji racun izpeljan za izotop aktivnosti 1 Ci. Gostota toka kvan­tov v tem pr.= 
imeru znaša cp1 2,94.105 kvan­tov/cm2s. To.k kvantov v 1 uri je potem­takem <I>1 (1 h) = 10,6.108 q/cm2. Tok ener­gije FL pa dobimo tako, da tok kvantov množimo s srednjo energijo posameznega kvanta. Snop sevanja bo v oddaljenosti 1 m od v.ira sevanja ioniziral v 1 uri X1 ionskih parov v 1 cm3 zraka. Ako sešteje­mo v-se ionske .pare, ki jih snop sevanja ionizira od tega cm3 naprej do neskonc­nosti, potem je energija porabljena za te ionizacije enaka toku energije F1 . 
Na ta nacin dobimo povezavo med to­kom energije, stopnjo ionizac.ije 1 cm3 v oddaljenosti 1 m od vira sevanja in raz­polovno debeli:no dolocenega sevanja za zrak. 
Stopnjo ionizacije v 1 cm3 zraka oddalje­nosti 1 m od vira s-evanja doloca konstan­,ta doze. Konstanta doze (oznacujemo jo z r ali ly) je :konstanta, ki pove dozo ekspo­zi-cije izražena v 1 uri (moc doze eksSpo­zicije izražena v r/h) v oddaljenosti 1 m pri aktivnosti 1 Ci. Konstanta doze je pre­mosorazmerno povezana s srednjo ener­gijo kvantov sevanja .in obratnosorazmer­no z razpolovno debelino dolocenega se­vanja v zraku (slika 2). 
Numericna konstanta te povezave 1/108 doslej v dozimetriji še ni bila uporablje­na, je pa presenetljivo uporabna. 
Absolutna dozimetr.ija, ki jo moramo uporabljati pri meri-tvah konstante doze je zelo komplicirana in zamudna. Najvecji problem pri absolutni dozimetriji je di­menzija radioaktivnega izotopa, ki mora predstavljati tockasti izvor zadostne aktiv­nosti. Meritev razpolovne debeline je pre­prosta, saj pri le-tej uporabljamo isti me­rilni instrument im na ta nacin (ker je meritev relativna) zmanjšamo mersko na­pako. 
Omenjeno povezavo smo najprej preve­rili pri izotopu CoGO, za katerega litera­tura navaja konstanto doze ly = 1,35 in ki ima srednjo energijo W = 1,25 MeV. 
,., x(i.p.1-3)·144-d •34eV• 
, 
1 1cm 1,2 
= konst ' · 2-1a9-144 · d · 34eV 

IZOTOP 
NATRIJ Na24 

ŽELEZO Fe59 
KOBALT Co60 

1131 
JOD 

CEZIJ Cs1 31 

192 
IRIDIJ lr 
ZLATO Au198 
RADIJ Ra226 
, 112 
W(MeV) l 
y 
2,07 1,89 
1,2 0 0,65 
1,25 1,35 
0,404 0,23 

0,661 0,34 0,60 0,49 0,423 0,24 


0,84 0,825 
Slika 2 

Pomen povezave med razpolovno debelino sevanja v zraku in konstanto doze 
Razpolovna debelina sevanja Co60 v zraku bi bila po tej povezavi 86 m. 
Maisni absoribcijski koeficient µ/p (m2/g) sevanja CoOO v zraku je 0,06, torej je raz­polovna debelina 85 m. 
Meritev smo eksperimentalno izpeljali z Co60 
izotopom aktivnosti 1,12 Ci in z in­strumentom Enviromental Radiation Mo­nitor RSS-111 REUTER-STOKES. Meri­tev je v celoti potrdila ZJgornjo teoreticno povezavo. 
Poseben pomen ima zgornja povezava pri dolocanju števila kvantov, ki jih od­daja rentgenska cev. Moc doze ekspozi­cije rentgenskega sevanja poznamo, prav taiko tudi srednjo energijo kvantov rent­genskega sevanja in razpolovno debelino tega sevanja v zraku. Ob upoštevanju ab­soribcije v okencu rentgenske cevi lahko iz-raounamo štev.ilo kvantov, ki jih rent­genska cev oddaja v casovni enoti. 
Summary 
A themetical correlat,ion was determined between the dose constant, mean energy of gamrna quants ,and air ha1f value layer. 
The signi,
ficance of bhis equation is derived from the fo!lawing: 
l. It enables to calculate the dose constant by measuring the iair half value layer, and, 
2. Makes tPOssi,ble to calculate the number 
o:f X-quants emitted from an X-ray tube. 
Literatura na razpolago pri avtorju. 
Naslov avtorja: Prof. Marjan SterJe, pred­stojnik Centra za varstvo pred sevanji, Ljub­ljana, Bohoriceva 22 a. 

san1x 

BRZE I TOCNE DIJAGNOZE ... ... POMOCU FOTOKEMIKA RENDGEN FILMOVA 
Z A G R E B 

r 7 
KLINicNA BOLNišNICA ZA PEDIATRIJO -LJUBLJANA 
RENDGENOLOšKA DIJAGNOSTIKA UROINFEKTA U PEDIJATRIJI 
Prodan M. 
Sadržaj: Aut,or iznosi razloge za primarnu rendgenološku obradu kod dece sa klinicno-laboratorijsko i bakteriološko potvrdjenim uroinfektom. 
Predlaže modificiranu klasifikaciju rendgenoloških simptoma !kod uro­infekta. 
UDK 616.61-002.3-053.2-073.75(497.l) 

Deskriptori: rentgen diagnostika, uroinfokt, pediatrija. 
Radiol. Iugosl., 9; 45-50, 1975 
Uvod. -Pijelonefritis je klinic:ka dija­gnoza, koja temelji na osnovu klinickih znakova, la!boratorijskog urinskog nalaza i bakteriološke identifikacije uzrocnika in­fekta na uropoetsrkom traktu. U tom radu autor želi upozoriti na indioiranje i vred­nost rendgenološke dijagnostike pri ob­radi uroinfekta u decje doba. 
Klinicko-bakteriološka klasifikacija uro­infekta. Naziv »simptomska signifikant­na bakteriurija« znaci da su uz pozitivan bakter,iološki nalaz (preko 100.000 bakte­rija u jednom mm3 urina) izraženi klinic­ki znakovi (temperatura, bolovi, dizurija). »Asimptomatska si!gnilfikantna bakteriuri­ja« znaci uz pozitivan bakteriološki nalaziodsustvo klinickih simptoma. Bakteriuri­ja može biti prouzrokovana infekcijom di­stalnog dela uropoetskog trakta ili inf.ek­cijom koja os.im odvodnih struktura po­gadja i pairenhim bubrega. Oštecenostipairenhima pok!azuje se u porastu se-
J 
rumskog titra protiv,tela. O nekomplicira­nom uroinfektu govorimo kad infekt nije vezan uz ma1formaciju (opstruktivna uro­patija, vezikoureterni refluiks, displasticne pramene bubrega), u suprotnom slucaju govorimo o kompliciranom uroinfektu. Put infekcije uropoetskog trakta je u 3/4 slucaja ascendentan via uretrn, bešika, ureter, pijelon, bubrežni parenhim. 
Epidemiologija uroinfekta. Iz klinickog i ambulantnog izkustva znamo, da je in­fekcija uropoetskog trakta u decjoj popu­laciji veoma cesta. Otkrice uroinfekta u decje doba zavisi od stupnja razvijenosti i kvalificiranosti pedijatrijske službe na terenu. Nekarakteristicna klinicka slika u prvim godinama prikriva realnu ucestalost uroi,nfekta. Epidemiološke studije moguce su tek na zakljucenimii kontroliranim ko­lektivima, pre svega na grupama š.kolske dece. Klasicna studij,a Kunina (1) otkr.va ucestalost asimptomatske signifikantne 

46 Prodan M. 
bakteriurije u 1,2 % devojoica i 0,04 '% de­caka. Godiš,nj,i porast postotka asiimpto­matske signifikamtne iurije ,iznosi 
,bakterprema istragama 0,3 'O/o, što znaci, da do kraja 18. godine a. s. b. razvije 5 '% svih devojaka. 
Dispozicijski faktori nastanka uroinfek­ta. Prvi faktor dispozici_ie je u2:rast; epi­demiološka ,i kliinicka posmatranja govore za visoku incidencu u pretš,kolskom i školskom uzrastu, kasnije kod žena u vreme -trudnoce, a kod muškaraca u seni­jumu. Smatra se, da je glavni uzrok asce­dentnog uroinfekta vezikoureterni refluks 
(V. U. R.), koji nastupi :nbog nerazvijenog intramuralnog dela uretera ili trigo­numa vezike (primarni refluks). Taj reflrnks obicno spontano regredira (post­fetalna maturacija vezikoureternog spo­ja).9 V. U. R. dokazain je u l/3 do 1/2 dece, koja se lece radi uroinfekta. Takozvan se­kundarni refluks nastaje zbog upale stene bešike i nakon izlecenja regredira. Nesta­nak V. U. R.-a ne može se ocekivati kada 
-se radi o skleroticnim upalnim, jatro­genim ili neurogenim promenama. Pro­gnoza uroinfekta, ,kojeg uslovljava V. U. R., je relativno loša.9 
Rentgenologija uroinfekta. Indi,eiranje rendgenske dijagnostike opravdano je zbog informacija, koje daje ta vrsta dija­19nostike u pogledu: 
l. znakova, sa tkojima se manifestira stu­panj upalno-atroficnih promena na bu­
,brežnom parenhimu i 
2. promena, koje uticu i uslovljavaju tok uroinfekta (ops-truktivna uropatija, V. 
U. R., displasticne promene bubrega, ne­normalna mobilnost bubrega itd.). 


Rendgenološka dijagnostika uroinfekta u pedijatriji 
Za sada naim samo rendgenološka di­j agnostika daje detaljne podatke o nave­denim patomorfološkim promenama. In­diciranje na osnovu kljuca -prvi ,infekt, recidiv, relaps, nije podesno. cesto naime pr.ilikom prve pretrage naidjemo na pro­mene, koje je moguce smatrati kao kro­nicne (atroficni pijelonefritis), a da ne go­vorimo o hi1mosti rane detekcije opstruk­tivne ur.opatije. U prilog ranog indiciranja rendgenološke dijagnostike u obradi dec­jeg uroinfekta govori i visok postotak pozitivnih nalaza; dve trecine pozitjv­nih nalaZJa p,retstavlja V. U. R., koji je cesto vezan sa renctgeno1oškim promena­ma na pelveokalicearnim sistemima odnos­no bubregu (slika 1, 2).2, 3 Rendgenološka dijagnostika osim navedenih informacija daje i dragocene podatke o maturiranju 
V.aU. R.-a, propagiranju uroinfekta naaostali deo urotrakta, o stagniranju ili no­predovanju atroficnih promena bubregaai konacno o uspešnosti konzervativne iliahiruršike terapije.a
O.snovnu .endgenoloŠ'ku obradu uro­
trakta sacinjava trijas: 
l.anativni snimaka
2.a
mikcijska cistouretrografija (MCUG) 

3.a
eks,krecijska urografija (EUG).aMCUG i EUG izvode se na razlicite na-


cine i sa razlicitim dopunama. Osim nave­denog triasa prema specijalnim indikaci­jama izvodi s-e retrogradna vezikouretero­pijelogrnfija, renalna angiografija (retko uaobradi uroinfekta) i retropneumoperi­tonej (retko u obradi uroinfekta). Kodasvih pacijenata vršimo potpunu osnovnuaobradu, !kod cega smo narocito rigorozniauagrupi dece do 10. godina starosti zbogavece incidence V. U. R.-a. Kod ponovnihapretraga, ako su te oupšte nužne, indici­ranje je suženo na racijonalni minimum.a
Talrnim pristupom formirali smo dok­trinu rane potpune obrade svih slucajeva: 
a)a
simptomatske i asimptomatske signi­fikantne ba;kteriur.ije i 

b)a
sv;ih nejasnih stanja, koja bi mogaoaprouzrokovati uroinfek,t, odnosno kada ne 



možemo prona6i drugi uzrok tih nejasnih stanja. 
Tom prilikom ne navode se indikacije za ,rendgenske prevrage urotrakta kod dru­gih bolesnih stanja (abdominalni tumor, hematurija, hipertenzija itd.). 
Rendgenološka simptomatologija uroin­fekta. Klasicna podela rendgenološ.k.ih zna­kova u morfološke i funkcionalne, prila­godjena je patomorfološkim promenama, koje su tipicne za razlicite faze i stupnje­ve uroinfekta. Na osnovu podataka iz lite­rature (4, 5, 6, 7, 8) autor ovog rada pred­laže mod.ficiranu klasifikaciju, koja je pri­kazana u sledecoj tabeli: 
Tabela I -Specificni rendgenološki simptomi uroinfekta 
a)apromene pijelomedularnog podrucja 
(kaliks, papila) 
reverzibilne/ireverzibilne 
b)apromene bub rega u celini atrofija bubregaa»mah bubreg«a
promene konture bubregaa»ožil jak«a
Promene pijelomedularnog podrucja pr.kazane su na skicama 1 i 2 (5). 
Promene bubrega u celini može se utvr­diti razlicitim metodama odnosno mere­njima. Bubrezi rastu proporcijonalno sa rastom tela (dijagram 1).6 Metodom me­renja bubrega može se ustanoviti devija­cija u pogledu velicine organa, a pre sve­ga zaostatak rasti organa u razlicitim vre­menskim periodima. Polarna širina (s'ki­ca 3)G je kod deteta relativno veca nego kod odraslog, što se odražava u vecem in­deksu »bipolarna širina -bubreg« (dija­gram 2). U proceni pramene dimenzija na­rocito pažnju treba posvetiti pojavi asi­metrije u dimenziji izmedju levog i des­nog bubrega. Veca sklonost buhrežnih po­lova upalno-atroficnom procesu rezultira uaskretanju gornjih i donjih kaliksa pre­ma kicmi odnosno ureteru (skica 3).6 

Prodan M. 


Skka 1 -P,riamene pije1omedu'1arnog pod: rucja ,reverzi,hi.lnog tLpa razlicitog stepena 1 lokalizacije. 
CM 


lobulacija i cisticni bubreg. Veoma ret­ko su uzrok pramena kontura kompen­zatorna hiperplazija ili bubrežni tumor. 
Tabela II -Nespecificni rendgenološki simptomi uroinfekta 
a) »funkcionalni« znaci: 

Pojava, intenzitet, trajanje opac,i,f.ikaci­je bubrežnog parenhima i pelveokalicear­nog s,istema 
pramene tonusa i motiliteta renalnog pelvisa, uretera, vezike, uretre; 
b) 
promene sluznicnog crteža 

c) 
povecanje bubrega u celini. 



Nespecificni simptomi uroinfekta svo­jim prisus•tvom ne opravdavaju rendge­nološku dijagnozu »uroinfekt«. U slucaju klinicno-laiboratorij-sko-bakteriološko do­kazanog urainfekta rendgeno1oška dija­gnoza na osnovu tih znakova može biti samo spekulativna. Dijagnosticiranje ne­specificnih znakova zavisi deLimicno od upotrebe specijalne tehnike (serijska ka­mera 70 mm, kinokamera). 
Tabela III -Ostali rentgenološki sim-

torni 
a) 
vezikoureterni refluks 

b) 
opstruktivne malformacije 

c) 
displasticne promene bubrega 


d) 
abnormalna mobilnost ili položaj bu­brega 

e) 
konkrement urotrakta -pozitivna »senka« ili defekt punjenja. 


Rendgenološka dijagnostika V. U. R.-a je glavni uzrak za indiciranje mikcijske cistouretrografije. U dijagnostici V. U. R.-a govorimo o ranom i kasnom refluksu. Refluks se može pojaviti tek za vreme mikcije. Nakon mikcije posmatramo »prazn1enje« refluksa. Prema intenzi­tetu V. U. R.-a i kombiniranje istog sa promenama na ureteru, pelveokalicear­
Rendgenološka dijagnostika uroinfekta u pedijatri.ii 



a b 


Sklica 2 -Promene pijelomedularnog podrucja ireverzibHnog trpa raziicitog stepena loka­lizacije 
070. 
INDEKS 3 

0·65. 

3 
­

­


0·50 
TEDNI 


Age 40 80 120 160 

Diagram 2  - Biipolarna  širina  i  dužina bu­ Skica  3  -B.polarna  »s1nna«  u  odnosu  na  
brega  u  odnosu prema starosti.  dužinu bulbrega, udaljenost gornjih i donjih  
kaLiksa od ledvenog a:,ršljena odnosno urete­ 
ra (A, B).  

50 Prodan M. 
nom ,sis,temu i bubregu klasificiramo ga u cetini stupnja.s I. stepen -V. U. R. rpra­imena na pelveokai1icearnom s.,,u i 
:iistembubregu; II. stepen V. U. \R. sa umerenom dilatacijom uretera i pelve­okalicearnog .sistema; III. stepen -V. U. 
R. sa znacima pijelonetritisa 11a ipelveoka­1icearnom sistemu; IV. stepen -V. U. 
R. ·sa jakom dilatacijam i elongacijom ure­tera i atrofijam bubrega odnosno hidra­nefrozom (sli.ke 1, 2). 
Dokazivanje opstruktivniih malformaci­ja, dj.splasticnih promena bubrega, abnor­malne mobilnosti :ili položaja bubrega i .konkrementa urotrakta ne ,ulaze u sastav ovog rada, a navade se u tabeli samo zbog potpunosti. 
Zakljucak. -Rendgenološka dijagnosti­ka dopunjuje 1dinicku, laboratorijsku j bakteriološku obradu urainfekta tirne što daje poda.tke o prisustvu patoloških pra­mena, koje uzrakuju i održavaju urain­fekt, o promenama koje su rezultat ura­infekta, o evoluciji tih pramena i konac­no o uspešnosti .konzervativnog ili opera­tivnog lecenja. Navedene cinjenice oprav­,davaju indiciranje rendgenološke dijagno­stike u rprimarnoj -obradi uroinfekta de­teta, koja se sastoji iz nativnog snimka abdomena, mikcijske oistouretragrafije i ekskrecijske urografaje. 
Summarye

In this paper the causes for [Primary X-ray ex:iploration in children with clinical syimp­1toms, 1-urine ·specimen and bacteri­
positive 
1

oJogicaUy confirmed infection of urinary tract are discused. A modif.ied classification oif roentge.nolog.icai1ly established signs in uri­nary tract infection is pr.o.
posed. 
Literaturae

l.eKunin C. tM.: A ten-year study of bacteri­uria in school gkls: ifi.nal n.port of -bacteri­•olog.ic, ,ur;ologic and epidemiolo,gic findings. J.eIrnfect. DJs. 122 (1970), 382-392.e
1

2.eSmeUie J. tM., I. C. iS. !Nor.mand: Experi­ence of foUow-Ll!P of children with urinary tr.aict irnfection. O'Grady F., Brunfitt W. (eds.): 
Urinary tract infection. Oxford univers.ity [Press, London 1968, 123.135. 
urinaryetract problems related to infection: dia:gnosis 
3.eBUJrlw H., R. K. Rhamy: Lower ,

1and treatment. Pediatr. Glin. N. Amer. 17 (1970), 233.53. 
Ray Diagno-sis. edition 197:3, Lloyd,Luke, London. 
4.e
Caffey J.: Pediatric X-i,6'he


5.e
Schm:id F.: ,Paidiiartnische Ra:diologiie, Bandelil, 1973. SpringerNe.rfag, Berlin, Heidelber,g­


:

New York. 
6.e
Hodson C J.: Chronic Pyelonephritis,ePrngiress in Pediatric Radiolo.gy, Vo!Lune 3, 1970, S. Kiarge.r, Basel, Miinchen, Paris, New Yot!'.'k. 

7.e
Zbornik Klin1cne ,bolnišnice za pediatri­jo, Ljubljana, Urninfelkt v otroškem ,olbdobju, 1974. 

8.e
Lich R.: The ureteroveskal junction ofethe newbom. J. V.rol. (Ba:Himore) 92 (1964), 436. 

9.e
Rutah J. A.: Rew.ies .of a series of ure­terovesicoplastic. J. Urol. (Baltimore) 100 (1968), 285. 


NaS11ov avbo.rj,a: Dr. Marjan Prodan, Klinic­urn 'bolnišrnica za [Pediatrijo, Ljubljana, V,ra­zov 1irg ,J. 
r 7 
ONKOiL0šKI IINšTITUT V UUBUANI 
CLINICAL EVALUATION OF COMBINED THERAPY IN ADVANCED CANCER OF THE RECTUM 
,Naglas, M., J. Kuhelj, F. Lukic, M. Haibic 
Povzetek: 23 bo!lni1ov z []JaJ_predavab.m ,karoinomom raktruma 
•lin ,rnkto­si,gme smo zdravili kombinirano s 5-FU in obsevanjem. Bolnike smo dbsevali s ·padajocimi dnevninli dozami. Uporalbljali smo režime z raz­lilcno visdkimi s/kupnimi dozami citostatika in obsevanja. Primerjava je pokazala, da je skupna doza 800 do 1700 RET najmanj enako usipešna kot višja doza 1700 do 2200 RET. Obsevanje s padajocimi dnevnimi do­zami zaenkrat ni i2Jboljšalo rezultatov zdravljenja. ,
'
UDK 616.35-006.6-085.'849 +M6-089( 497.1) 

Deskriptori: ,radiote.rcllpija, kemoteraipija, rektum karcinom napredovali, rezultati. 
Radiol. lugosl., 9; 51-55, 1975 

L J 
Introduction. -The Cancer Registry of Slovenia .(Ravnihar 1974) reported 180 
,on new rectum and rectosigma cancer cases, diagnosed in 1971. A:bout 30 °/0 of patients had locali.sed disease, 25 '% 1reg.ional spre­ad and 35 % ihad already distant meta­stases. According to ,these data we may come ,,the -conclusion that 
to inoperable cancer of the rectum is a serious problem in oncology ibecause aipart from radical ,surgery there is no other successful method of treatment. Due to a relatively high number of patients who were still in good general conditio[l but suffered from distressing symptoms we decided to find an effective palliative treatment. Three methods of treatment are availaible: chemothernpy, radiotherapy and combina­tion of tihe two. Reports in literature and our ,experience show that 5-fluorouracil (5-FU) is the most ,e,jjfective -cy.totoxic drug in common use at present {Table I-II). 
4• 
Table ,I -Chemonhera;py .in Advanced Can­cer of the R.ectum'' 
A.eRegimens ,producing ;greater than 10 O/o re­
,,
s·ponse :rates 
-. (fJ §­
..... i=1 -.-s 

Agent al oe.j:1 
·I"""") 0:,.,-. 1-, o 
(fJ o 
.o 
<1) o" ;j s 
o 
1-<. A. 

5-FUeMitomyoin CeBCNUe
GCNUe
5-FU +BONUe
5-PU + Mitomydn Ce
5-FU + BCNU + Mitomycin Ce5-FU + MTX + Vincristin +e
+ CydophosphainlideeCCiNU + 5-FU (in sequenoe) 
17  9  
17  3  
13  4  
14  5  
17  9  
17  4  
13  3  
12,5  3  
8,5  2,5  

*eModified fr.om Moertel.e

Naglas, M., J. Kuhelj, F. Lukic, M. Habic 
Table II -Chemotherapy in Advanced Can­
cer .cxf the Rectum* 
B.eRegimens of no aipjparent valuee
Objective 
Agent 
re.ponse (%) 
Methoetrexate  8  
Cyclorphospharnide  8  
Emetin  6  
Camptothecin  4  
Streptozotocin  4  
Vincristin  & Vintblastin  O  
Cis-diammined.ohloroep1atinum  O  
Streptonigrin  O  
Hydroxyur,ea  O  
Imidawle  Cariboxamide  O  

*eModrfied from Moertele
5-FU produced objective regression in about 17 % of patients with rectal carci­noma and clinical palLiation, i. e. relief of pain, disconhnuation of weight loss and improvement in the perfarmance status, in 34 %. The durntion of remission avera­ged about 9 mon1Jhs, while survival -the tirne from the .initiation of therapy till death 1asted 10 months as compared to 7,5 months in untreated patients (Moertel et ale. 1969, Ratner et al. 1972). Different groups of investigators have studied re­sults of palliative irradia>tion of rectal carcinoma alone (Whiteley et al. 1969, So­leimani et al. 1972, Urdaneta0Lafee et al. 1972) and ,.n combination with 5-FU. As to the combined therapy Henderson has estima,combination of i•rradi­
ted that the ation and 5-FU is no more efifective than irradiation alone. Combined therapy is in­dicated, however, when the tield size is too large or in those patients in whom the d:isease has ,sipread outside the field of irradiation {Henderson et al. 1968). In his comparative study Moertel showed the same response rates, i. e. approxima­tely 50 % in the group of patients who were merely ci.rradiated as well as in ,the group of patients ,who were given combi­ned therapy. Nevertheless. the average du­ration of this symptomatic control was 6 months longer in the combci.ned therapy gr.oup (Moertel al. For re­
,e.t 1969). that ason we ,have decided to begin with the combined irrndiation and 5-FU therapy in all patients witih inopernble O'f recurrent cancer of the rectum and rectosigma who have symptoms of the primary tumour but who are still in good rpihysical con­dition. 
Materials and methods. -Patient Se­lection. 31 patients we.re chosen far this study. Among these only 23 were adequa,te far evaluation of the treatment results. There were 14 male and 9 female patients. Their age ranged f.rom 33 to 87 years. The majority of patients (12 persons) were in the aige group between 60 and 70 years. 20 patients had unresectable (penetration into pericolonic tfat or positive lymph no­des) and inopera:ble carcinomas (only exploratory laparotomy with or without colostomy), 3 had locally recu11rent disease and 7 had distant metasta-ses, which were asymptomatic. All patients selecte.d far tihis s,tudy had to have evident symptoms of the primary tumour: pain, tenesmus, bleeding, diarrhea or constiipation, dis­cha-rge, weight loss, pain radiating to the hips and lower extremities and urinary symptoms. Eaoh patient was in a reaso­na-ble state of nutrition. None had pre­viously received radiation therapy or chemotherapy. Thernpy was delayed for at least 1 month after the operation. Prior to treatment all patients were submiHed 
to the proctosigmoidoscopic examination, while adenocarcinoma was confirmed hi­stologically by biopsy. P,retreatment stu­dies included: chest roentgenogram, liver scan, hematologic and biochemical exami­nation of blood. Elevated values of serum akaline phosphatase and gamma glutamil­transpeptidase were of great help. 
T'featment Methodology. After the con­
sultation wi1Jh a surgeon, radiotherapist 
and internist-chemotherapist patients 
were designed far combined therapy. 

Clinical evaluation of combinecl therapy in aclvancecl cancer of the rectum 
The administration of 5-FU was started with the daily dose af 7,5 mg. per kg. for 5 days, followed by a 5-day interval. Mter the interval supervoltage radiation was de­livered by cobal,t -60 teletherapy unit. The maintainance dose was 500 mg. twice a week until the total dose of 6 g. was reached. The newer schedule was chosen because i,t seemed less toxic (Ratner et al. 1972). Our intention was to apply as high doses as possible without causing any complications to tihe patients (Urdaneta­La.fee 1972). 
Irradiation wi1lh decreasing daily doses was initiated becaiuse of radioresistance of thi-s type of ,tumour. According to ob­servations of Rubin and other authors we wanted to utilize the alterations in vas­culari,zation and oxygenation of the turno­ur in the course of irradiation and in such way improve the effect of treatment (Ru­bin 1968). Therefore, we s,tarted with ini­tialehigh dose (500 rad daily tumour dose)
_ 

wh1ch was gradually decreased to 150 rad daily. In this way we wished to take ad­vantage of the good initial oxygenation of cells in highly di.fferentiated rectal carci­noma. In the first series patients received a tumour dose of 4050 to 4500 rads, which we considered the most suitable paUiative dose. After a 3 weeks' interval our team decided for eventual further treatment on a basis of symptoms and physical findings. If the subjective feeling improved we in­troduced the second series of combined therapy. If complaints augmented, treat­
.ent was stop.ped permanently. Patients m whom [l.10 complications occurred were given the highest tolerated dose in order to achieve the maximal antitumour effect. 
Patients were thus irradiated with do­ses of va6ous intensity, ranging from 856 to 2200 RET according to Ellis's formula. Then remission and survival rates of the two groups, treated with diifferent dosage, were compared: the first group, inradiated with 800-1700 RET, and the second ob­taining the tumour dose 1700-2200 RET (Table III). 

Table HI -Pat,ients clivided accordin.a to the total administered dose, loca,l statu. of ,turnour, metastases and symptorns 
Dose (Ret) 
800 to l 700 to Totale1700 2200 

Local, inoperable 8 7 15 Medically ino,peraibLe 3 2 5 Recurrrent 1 2 3 
Without metastases 7 9 16 Liver 4 2 6 Lun,g 1 1 
Pain Discharge 12 11 Bleeding Weight loss 
Results. -Toxicity. The following toxicereactions of the gastrointestinal tract were observed: diarrhea in 7, nausea in 4 and vomiting in 1 case. Skin reactions included 1 case of dermatitis. There were less toxic eJifects on the bone marrow: leucopenia < 3000 occured in 1 and throm­bocytopenia < 100.000 in 2 cases. Patients who were given higher doses of irradi­ation, had the same incidence of gastro­intestinal side .reactions as those who were given lower doses. There was one difference, though. In patients who were given lower doses of irradiation no leuco­penia and thrombocytopenia were detec­ted. 8 patients were excluded from this study because they were given only radio­therapy and did not receive 5-FU. There were no deaths in this study that cotild be ascribed to the cornbined therapy. 
Therapeutic Results. In patients who were given lower irradiation doses a com­plete regression was achieved in 3 cases partial regression in 2 cases, and progres. sion in 7 cases (Table IV). In the second group complete regression was reached in 7 and partial regression in 4 patients. From the total number of 23 patients we obtained regression in 16 patients (70 %), 

Naglas, M., J. Kuhelj, F. Lukic, M. Habic 
Table IV -Results orf oom!bined therapy while therapy was unsuccessful in 7 pa­acoo,ridring 1to ,the ·totall .aidministernd ,diose tients (30 %). In the f.irst group of pa­
A. Regression orf symptoms ,and durntion oftients remission lasted up to 6 months in resp.onse 9 cases, . to 12 months in 1 case a,nd over 
lDose (Ret) 
tJ 7001 )2200 12 mont,hs in 2 cases. In ,the second group remis.sion lasted up to 6 months in 4 pa­tients, up to 12 months in 5 patients and ,over 12 months in 2 patients. In •the group fr,
radiated with .Jower doses 3 patients sur­vived up to 6 mont,hs, 1 patient up to 12 months amd 4 •patients longer than 12 months ,(Taible V). Among these, 2 pati­ents had no symptoms of the disease du­r,ing 1Jhe period of evaluation, i. e. 23 and 25 months after the beginning of irradi­ation. In ,the group with higher irradi­ation dose 1 patient survived up to 6 months, 5 patients up to 12 months and 3 patients more than 12 months. In total 4 patients survived 6 monnhs, 6 patients 12 months and 7 patients more than 12 months. The average .survival in the group Regression of SYITI/Ptoms 
Complete ,3 7 16 (70 %) Partial 12 i4 } Progression 7 '1 (30 '°/0) 
Duration of response 
(montihs) 
O-6 i9 11 113 
6-12s,1 5 6 >12s2 2 I} 
Table V -Resul-ts of oom!bined thera,py ac­cor,ding to ,the totail admi111is•tered dose 
B.sSurv,ival of 1patientss
Dose (Ret) 
,1700 (2200 
irradiated with lower c:Loses was 12,6, with 
months, in the group irradiated 
higher doses 12,2 nionths, while -the ave­.rage total survival was 12,4 months (Table excluded from this 
Survival .(months) 
O-6
VI). 6 patients were 

3 1 4. analysis for ·they failed to come to iregu­
1 6 
lar controls and did not a:nswer our calls. 
6-12s 
>12s4 3 7 
Iirr-egular fo1low-UJp 4 2 6 
Asymptomatic 12 months aHer be.gin.ning of the trea tmen t 
1 [Pat. 25 mo 1 pat 20m 3 1 •pat. 23 mo } 
Table VI -ResuJts of oombined therapy ac­ooriding to rhe total admwnisternd -dose 
C.sAverage survival tirne of patientss
·Dose (Ret)s
·Tot"ls1700 to (months) 
2200 
Average duration of survivaJ 12,6 12,2 12,4 
A veraf?ie duI'.ation of survival Lrre,gular follaw-up 8,2 
However, we received no information of their deaths during the tirne of evaluation. In these patients 1lhe average duration .from the .beginning of therapy to the last control was 8,2 months. 
Discussion. -The :results obtained by us are .similar ,to the resul-ts of other authors. We had believed that we could improve the results with a special regi­men of therapy and higher ir,radiation do­,ses. It appears, however, that irradia-tion with lower doses was at least equally, if 
inot even more efifective. The principal cri­terion according to which we determined the level of ,irradiation amd chemotherapy dosage was, aibove ,all, the condition of our patients. In all patients who were irradi­ated additionally, we obtained success al­ready with nhe first part of the therapy. 

Clinical evaluation of combined therapy in advanced cancer of the rectum 
The number of .remissions did not ohange 
,
with higher doses. However, ·the duration 
of remis,s.on was even better in the group 
of patients who received lower doses of 
irradiation. 
The most surprising is ,the fact that we obtained sanation of .the carcinoma, last­ing seve-ral months, in 2 patients irradi­ated with a lower dose and only in 1 pa­tient, irradiated wi,th a higher dose. 
On the other hand, no im:provement was obtained by irrndiation with the spe­
,cial regi1nen af gradually decreasing doses. Unsolved remained only 3 patients, in whom 20 ,to 25 months after therapy no signs of malignancy could be found. 
Su111mearye
23 ,patients with advanced carcinoma of the rectum and rectosigma wer-e breated with 5-FU, comibined with irradiation. P,
ati­ents were irradiated with decreasing daily closes. We used regimens with various total doses oif cytotoxu.c drug .and irradiation. The con1parison sihowed that 1,he total dose of 800 to 1700 is nearly equaUy effective as the higher close of 1700 to 2200 RiET. Lrradiation with clecreasing doses not impro­
claily has ,ved the results of thernpy for the tirne 'being. 
Reference s 
l.eRavnihar B.: Cancer in Slovenia 1971.e
The Cancer Registry of Slovenia 13, 8, 1974. 
2. Moertel C G. aJ1d R. J. Reitemeier: Ad­vanced gastrointestinal cancer. Harper and 
,
Row, New York, 1969. 
3.e
Ratner L. H., M. J. Weiner, S. M. Coheneand E. M. Greenspan: Chemotheria1py of colon and a:-ectal cancer. Surg. Cliin. N. Amer. 52, 907-924, 1972.e

4.e
Whiteley H. W., M. W. Sterns, R. H. Le­aming and M. R. Deddish: Radiation therapy in the palliative management of patients with recurrent cancer of the rectum and co­Jon. Surg. Clin. N. Amer. 49, 381-387, 1969. 

5.e
Soleimani P. K., W. A. Hindo and F. R.eHendrickson: Dose-res[Ponse relationship in ,rndiation therapy of advanced carcinoma of the colon and rectum. Radiology 103, 179-181, 1972. 

6.e
Urdaneta-Lafee N., M. M. KlingermaJ1eand A. H. Knowlton: Evaluation of pallia:tive irradiation in 'recta.1 carcinoma. Radiology 104, 673-677, 197,2.e

7.e
Henderson 1. W. 'D., B. Lipowska and M.e


N. Longheed: OHnicail evaluation of com'binederadiation and chemothera,py in gastrointesti­nal mali.gnancies. Amer. J. 1R,oentgenol. 102,e545-551, 1968.e
8.eMoertel C. G., D. S. Childs, R. J. 'Reite­meier, M. Y. Colby and tM. ,
A. Hothrook: Com­bined 5-fluoroumcil and supervoltage ,radi­
,,ation ,therapy of locally unresectable gastro­•intestinal cancer. Lancet 2, 865-867, 1969. 
9.eRubin P. R. and G. W. Casarett: ClinicaleradiarUon fl)athd1ogy. Saunders, PhiladeLphia and London, 952-970, 1968. 
Reprint requests to: dr. M. Naglas, The Institute of Oncology, Vraz-ov trg 4, 61000 'Ljubljana, Yugoslaviia. 

Ronpacon® 370 Ronpacon® 440 Ronpacon® 
cerebral 280 
optimalno podnošljiv, kontrastni snimci, visoki sadržaj joda, brzo se injicira, nisko viskozan 
Joduron® u-s 
dijodni kontrast u vodenom 
rastvoru za histero-salpin­
gografiju i uretrografiju 
Propyliodon-Cilag® 
vodena suspenzija za bronho­grafiju i prikazivanje šupljina 

Cilag-Chemie AG 
CH 8201 Schaffhausen/Schweiz 
© CILAG-CHEMIE 1974 
PROF. DR. BOžENA RAVNIHAR ­
DOBITNICA NAGRADE AVNOJ 1974 
V letu 1974 je naJVISJe jugoslovansko dmžbeno priznanje -nagrado AVNOJ ­med drugimi nagrajenci prejela tudi par­ti,zanska zdravnica, zdravnica radiotera­pevtka, direktorica Onkološkega inštituta v Ljubljani in redna profesorica za onko­logijo in radioterapijo ,na Medicinski fa­kulteti v Ljubljani, dr. Božena Ravnihar. 
Podeljeno priznanje izraža iskreno hva­ležnost vse naše skupnosti za njeno delo pri reševanju življenj rakavih bolnikov. Temu cilju je posvetila vse svoje življenje, saj je na Onkološkem inštitutu delovala kot sobna zdravnica, kot raziskovalka in 
uciteljica, pa tudi kot organizatorica borbe proti -raku. 
Delo, ki ga je nagrajenka opravila, je neprecenljivo, rezulta,tov pa so v enaki meri deležni ,
bolniki, njeni številni ucen­c1 m koncno -s popularizacijo borbe proti raku -tudi vsa naša javnost. T,ako rezultati tega dela in vedno nove organi­zacijske oblike strokovnega sodelovanja obvezujejo njene sodelavce in tudi širšo družbeno skupnost, da nadaljujejo zaceto delo. 


Ko se clani redakcije revije »RADIOLO­GIA IUGOSLAVICA« pridružujemo cestit­kam svoji prvi glavni urednici, ki je tudi v vsem kasnejšem obdobju z izrednim ra­zumevanjem spremljala naše delo -re­dakcija že ves cas obstoja gostuje v Onko­loškem institutu -ji izražamo iskreno zahvalo za njeno vsestransko pomoc ter ji želimo še mnogo let uspešnega dela v korist bolnikov in stroke. 
Redakcija revije »Radiologia Iugoslavica« 
POZIV BRALCEM! 
V okviru redakcije revije »Radiologia Iugoslavica« je bil koncem ,leta 1974 ,iz­delan: 
BIBLIOGRAFSKI PREGLED RADIOLO­šKE LITERATURE ZA PODROcJE SFRJ V cASU OD 1964. dio 1971. LETA. 
Bibliografija obsega v obliki prilog ,tudi o,bdi
obje od 1956. do 1963. leta. To delo je bilo izdelano •kot porooi:lo Raz,is,
kovaLni Skupnosti SR Slovenije -Skladu »Boris Kidric« v Ljubljani, 1in obsega publikacije 
,
objavljene v domacem in tujem revijalnem tisku, knjige in druge samostojne publika­cije ter teze doktoratov. V celoti je bilo .1844 in tez. je 
zbrano del 108 Redakcija mnenja, da za kompletiranje tega ,biblio­grafskega pregleda manjka še približno 300 del za to casovno obdobje. Z eviden­tiranjem teh del bi se mocno rpribližali kompletnosti hibliogrnfsk'ega pregleda. 
Zato redcrkoija poziva vse naše kolege radiologe in specialiste sorodnih vej, kot tudi ustanove, bolnice, inštitute ter radio­
1loš.ke odde1ke po bolnicah, da nam v ko­likor nam še niso rposlali, pošljejo seznam njihovih objavljenih del, tez, objavljenih porocil doma ali v tujini, na ,naslov redak­cije. (Adresa: Redakcija »Radiologia Iugo­slavica, c/o Onkološki institut, Vrazov ,trg 4, 61000 LjUJbljana). 
Ker je to edini dokument, •kjer je .regi­strirana bibliografska dejavnost radiolo­gov .in sorodnih specialis.tov v SFRJ pro­simo, da nam seznam Vaših del pošljete do konca julija 1975. 
Redakcija revije »Radiologia Iugoslav,ica«e
POROcILO S SESTANKA »SEKCIJE ZA RADIOLOGIJO IN NUKLEARNO MEDI­CINO« SLOVENSKEGA ZDRAVNišKE­GA DRUšTVA, BREžICE, 11. JANUARJA 
1975 

Na ,sestanku je bila obravnavana samo urološka temahka, zato smo na sestanek povabili tudi urologe, interniste, pedi­atre ter nuklearne medioince, ki .so se vabilu zelo ljubezmivo in štev,i,Ino od­zvaiLi. Sestanek je .potekal v prijetnem vzdušju v novem motelu »Catež«, za ka­terega je poskrbel gostitelj dr. Franc Ko­cijan. Strokovna prispevka dr. Jakše in dr. Prodana, ki sta vsak po svoje obdelala aspekte uro-infekta v otroškem obdobju sta bila na zavidljivi strokovni ravni in briljantno interpretirana. Na nevsiljiv in eleganten nacin so bili prikazani dosežki skupine zdravnikov, ki se ukvarjajo s pro­blemom uro-infekta v otroškem obdobju. Prikazani so bili popolnoma novi horizonti tega sicer že znanega in mnogokrat obrav­navanega problema. Prispevka sta vsako­gar vzpodbudila k še bolj plodnemu delu in želji po sodelovanju s strokovnjaki dru­gih strok. 
Doc. dr. Stropnik je zelo a1azorno pr.i'ka­zal možnosti uporabe kontrastnih sred­stev pri boln.kih z ledvicno insuficienco. 
f
O problematiki sekvencne scintigra.ije ledvic je govoril dr. B. Kastelic. 
Doc. dr. Z. Šušteršic pa je sprožil ne­katera vprašanja o vlogi :in mestu ,radiolo­ga v urološki diagnostiki. 
Po vseh referatih se je rnzvila zelo ži­vahna razprava. Sestanek se je zakljucil v prijetnem kolegialnem vzdušju. 
U.eVizjake
NOV RADIOIZOTOPNI LABORATORIJ NA SLOVENSKI OBALI 
Direktor . Splošne bolnišnice Koper je 
19.a12. 1974 pred zbranimi predstavnikiazdravstvenih delavcev in družbeno politic­nih organizacij slovesno odprl nov.i Radio­izotopni laboratorij pri internem oddelkuabolnišnice v Ankaranu.a
Laboratorij je majhen in ima vsega dve merilnici, vroci del ter pomožne prostore, je pa smotrno urejen in dobro opremljen. V njem so namešceni digitaliziran scinti­§raf (3 palci, SELO) in kinetograf (trnka­nalni, Institut Jožef Stefan) urejen ,
tudi za »in vitro« meritve. Dva tehni,lrn v njem opravljata vse vrste scintigrafij ter funkci­onalne preiskave ledvic, jeter in šcitnice. Zdravnik, nuklearni medicinec, je na iz­popolnjevanju, tako da je v tem ozi,ru la­boratorij še navezan na tujo pomoc. Kljub temu so v nekaj mesecih poizkusnega obratovanja preiskali že skoraj ti,soc bol­nikov. 
Novi laboratorij je že sedma tovrstna 
,
enota v Sloveniji in predstavlja zanimivo strokov.na ·sloven­
no pridobitev zdravstva ski obali. že dosedanji interes za preiska­ve z radionuklidi kaže, da je la,borator,ij zapolnil precejšnjo vrzel in da je bilo vla­ganje vanj smotrno. 
Levji delež denarne pomoci za adapta­cijo i,n opremo sta prispevala kolektiv Casina v Portorožu in koprski Zavod za zdravstveno varstvo. 
M.aErjaveca
N° 
NCRP REPORT 41 SPECIFICATION OF GAMMA-RAY BRACHYTHERAPY SO­URCES. 
National Council on Radiation Protection and Measurements, 7910 Woodmont Ave­nue, Washington, D. C. 20014. 
April 1974, 24 strani, cena: po naroc.ilu, od 1,60 do 3,00 $. 
Porocilo obravnava zaprte izvire gama sevalcev, ki so v uporabi v brahiterapiji. Enotno mišljenje clanov komiteja je, da lahko enoumna specifikacija radionuklida v zaprtem 1izviiru le koriis·ti ta'1co uporab­niku kot proizvajalcu. Dosedanja praksa je, da se aktivnost zaprtega izotopa .izraža v ekvivalentu teže elementa radija, ali pa ,z ekspozicijo v doloceni razdalji od izvira. Porocilo obravnava obe metodi v posebnih poglavjih, po diskusiji pa so nave,·dena pri­porocila za specifikacijo izvirov. Ta pripo­;rocila so: 
ce je le mogoce naj bo zaprt gama izvir za rabo v brahi,terapiji, specifaciran s po­datkom o ekspoziciji na enoto casa, mer­jeno v razdalji 1 rn od izvira, v sredi .in pravokotno na daljšo os iilvira. Enote, v katerih je izražena izdatnost izvira, je R m2 
h-L, ali kak drug primeren mnogokratnika,te enote.a
Ekspozicija mora biti izrneirjena s tako ionizacijsko celico, ki ima: 
a)a
zraku ekv,ivalentne stene (ce ni, jeatreba upoštevati korekcijo); 

b)a
stene takšne debeline, da je v njihadoseženo elektronsko .ravnotežje. 


Razdalja med izvirom in ionizacijsko ce­lico mora biti dovolj velika, da lal1ko izvir smatramo tocfoast :in prav tako celico. Raz­daljo moramo v certifikatu navesti. Meri­tev mora biti ·izvedena ta:ko, da sipano se­vanje, ki ga prispeva okolica, ne zajame detek1torja. 
Ostali del v priporocilu, govori o natanc­nosti teh meritev, ki se jih velja pri tem držati. 
Priporocila so zelo dobrodošla upo,rab­nikom teh izvirov, ,saj prav njih mika ve­deti dozo v doloceni razdalji in casu od i,,
zvira, manj pa totalna aktiv11ost .in podob­no. Sedaj bi želeli le, da bi postavljena nacela spoštovali predvsem proizvajalci tovrstnih izvirov. 
P.aCevca

BILTEN 
(Glasilo Jugoslovanskega društva za za­šcito pred sevanji, št. 4, leto X, november­december 1974, Beograd) 
V novi ,š.tevilki Biltena je obširno ko­mentiran sklep III. seje Izvršnega odbora Jugoslovanskega društva za zašciito pred sevanji (Beograd, 18. 11. 1974), da se ob preoblikovanju oz. izpustitvi zakona o za­šciti pred sevanji iz zakonodajalne dejav­nosti Zvezne skupšcine (do julija 1975) pošlje pismo odgovornim zveznim orga­nom :iin ustanovam, v katerem naj se zahte­va pojasnilo, kako je kljub sodelovanju društva z ustreznimi zakonodajnimi orga­ni prišlo do izpustitve omenjenega za:kona, oz. do predloga, naj se ta pridruži zakonu 
o za1šci1ti in iZJboljšanju clovekovega okolja. 
Društvo smatra, da je problematika zašci­te pred sevanji specificna, saj je zasno­vana na konceptu zašcite v miru in vojni ter usklajena s potrebnimi jugoslovanski­mi in mednarodnimi interesi. Omenjeni in sedaj zpušceni nacrt zakona o zašciti pred sevanji je bil sestavljen v soglasju z ustreznimi organi in organizacijami repu­blik in pokrajin. 
Objavljeni so podatki in napotki za 

VIII. jugoslova.ITTski simpozij o zašciti pred sevanji (Hercegnovi, od 20. do 23. maja 1975), ko se bo vršila tudi redna skup­šcina društva s podelitvijo diplom zasluž­nim clanom društva. 
Bilten prinaša poleg drugih vesti tudi obvestilo o zakonskem reguliranju prome­ta z radioaktiVlnim maiterialom, in o vlogi društva pri priipravi nacrta tega zakona. 
T. Benulic 

POSVET JUGOSLOVANSKIH REGISTROV RAKA O MOŽNOSTIH KOORDINIRANJA IN UNIFICIRANJA ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV O RAKU 
Ljubljana, 21. februarja 1975 
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so se 21. februarja 1975 sestali predstavniki obstojecih rpopulacijskih registrov raka v Jugoslaviji z namenom, da bi proucili možnosti obstoja skupnega telesa, ki bi koordiniralo njihovo delo. 
Populacijski registri raka so posebne službe, ki .bi.rajo podatke o vseh za ra­kom na nov,o obolelih osebah v tocno opredeljeni pQpulaciji dolocenega obmoc­ja. V Jugoslaviji je 6 takih registrov, in sicer: v Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Makedonij.i, Sloveniji, Srbiji in Vojvodini. Razen Registra raka za SR Slovenijo, ki je enota Onkološkega inštituta v Ljublja­ni, delujejo drugi registri pri republiških oziroma pokrajinskih zavodih za zdrav­stveno varstvo. Njihov obstoj in delo te­meljita na zakonskih predrpisih. Popolnost registracije rakavih obolenj, v.iri podat­kov, njihov obseg, zanesljivost, nacin ob­delave ter pl]bl.iciranja pa so med posa­meznimi registri razlioni. Odvisni so od 1nožnosti in pripravljenosti za sodelova­nje z drug.mi zdravstvenimi ustanovami v posameznih republikah, tradicije regi­stra, od financnih sredstev ter tehnicnih zmogljivosti. Dož.ivljenjski nadzor regi­striranih rakavih bolnikov (follow-up), je najbolj dosleden v Registru raka za SR Slovenijo. Kolikor je možno, zasledujejo potek re,gistr.i,ran.ih bolezni tudi v Hrvat­ski, Vojvodini ter Bosni in Herceogvini. 
Zaradi tako razlicnega obsega dela ju­goslovanskih registrov raka so se njihovi predstavniki dogovorili o minimumu in­formacij o rakavem bolniku in bolezni, ki gistri lahko ZJbirajo tudi vec informacij. Ta dogovorjeni minimum in.formacij naj bi služil tudi za osnovo pr,
i uvajanju novih populacijskih registrov raka v Jugoslaviji. Glede virov informacij .in njihovega na­cina obdelav,e so bili udeleženci posveta mnenja, da bi .bil kot ucni center najbolj pnimeren Register raka SR Hrvatske. 
Da bi lahko ·primerjali podatke posa­meznih jugoslovanskih registrov raka in jih skupno ·publicirali, je bil poleg dogo­vora o minimumu registr.iranih informa­cij potreben še dogovor o enotnem nacinu klasi:fi.ciranja in o enotnem tolmacenju oz. opredeljevanju registriranih obeležij ra­kavih obolenj. 
Na posvetovanju so sklenili: 
l. registracija dogovorjenega mmmm­ma informacij o rakav,ih obolenjih na ob­mocju SFRJ naj bi -temeljila na zveznem predpisu o obvezni registraciji raka v SFRJ. 
2. 
pri fiinanciranju republiških oz. po­krajinskih registrov raka naj bi sodelo­vali: skupnosti zdravstvenega zavarovanja, skladi za raziskovalno dejavnost ter dru­štva za boj proti raku. 

3. 
kot prvo skupno telo jugoslovanskih registrov raka naj se ustanovi društvo registrov raka Jugoslavije. Sedež tega dru­štva naj bi bil v Ljubljami. Njegova naloga naj bi bila predvsem priprava letnih po­rocil o incidenoi raka v Jugoslaviji ter posvetovanje in sodelovanje s tovrstnimi mednarodnimi organizacijami (npr. z Med­narodnim združenjem registrov raka). 



naj bi jih registrirali vsi. Posamezni re-V. Pompe-Kim 
OBVESTILA 
»XVI. kongres Združenja anatomov Jugo­slavije« z mednamdno udeležbo. Od 25. doa
27.a9. 1975 ibo v Portou:nžu. Riazen prostiha
r

tem bo tudi simpozij o histokemiji endo­
kr.inega sistema in usklajena razprava oa
pedagoš.ki p.rablemahki normalne morfo­
logij,e.a
Informacije: predsednik organizacijske­ga odbora, prof. dr. Miroslav Kališnik, 61105 LjUibljana, pp. 10. 
Od 7. do 9. aprila 1975 bo v Binningha­mu ,(Velika Britanija) »Simpozij Britan­skega združenja za raziskovanje tmnorjev« 
,(»Br.
ihsh Association for Cancer Research, Symposium« ). 
Informacije: Dcr. C. R. Ball, Department of Ex.perimental Pathology and Cancer Research, Annexe, 171 Woodhouse Lane, Leeds LS 2 3 AR. 
Od 20. do 23. maja 1975 bo v Herceg­novem »VIII. jugoslovanski simpozij o za­šciti pred sevanji.« Istocasno se bo vršila tudi redna skupšcina društva s podelitvijo diplom zaslužnim clanom in ustanovite­ljem. 
Informacije: Sekretarijat društva za za­šuitu ,od znacenja, ,tel. 644 540, Beograd, predsednik Organizacionog odbora dr D. Panov, Deligradska 29, tel. 684 155, Beo­grad, »Centroturist« , ,revolucije 
,Bulevar 70, tel. 459 531 (drug. N. Vukovic), Beo­grad. 
Od 20. do 23. maja 1975 bo v Carlsbadu (cSSR) »IV. mednarodni simpozij iz nu­klearne medicine«. Teme: klinicne in fi­ziološke preiskave z .radioaktivnimi izoto­pi, ,tesni »in v:itro.« 
InfoTmacije: Czeohoslovak Society for Nuclear Medicine and Radiation Hygiene, Gen. Sec. Pro.f. V. Slouka, CSc, šrobaro­va 48, 10000 Praha 10. 
Od 11. do 13. junija 1975 bo v Budim­pešti (Madžarska) »ORL simpozij podo­navskih dežel« . Obravnavali bodo ORL probleme organov, ki leže v teh mejnih podrocjih in napredek v zdravljenju ome­njenih malignih tumorjev s kemoterapijo in obsevanjem. 
Informacije: Office fo.r Conference OT­ganization (MOTESZ) POB 32, H-1361 Bu­dapest, Hungary. 
Od 26. do 29. oktobra 1975 se bodo vršili v Dubrovniku »I. jugoslovansko-ameriški medicinski dnevi« , na katerih bodo obrav­navali problematiko organizacije zdrav­stvene sluŽJbe v Jugoslaviji in ZDA, orrko­logijo, kardio-vaskularna lin pulmonalna obolenja. 
Informacije: Savez društava 

,lekairskiih Jugoslavijie. 
V letu 1975 bo v Titovjh Užicah »Sesta­nek radiologov Srbije, Vojvodine in Ko­sova.« Prognam sestanka 01hravnava novo­sti v !r,adiologiji. 
Informacije: Opšta bolnica -Rendgen odeljenje (Za sastanak ,radtiologa Srbije, Vojvodine i Kosova), 31000 Titov'o Užice. 
Od 18. do 19. aprila 1975 bodo v Zagre­bu, v organizaciji Središnjeg instituta za tumore i slicne bolesti iz Zagreba in On­kološkega inštituta ter Centra za tumorje iiz Bologne (Italija): »Prvi onkološki dne­vi«, posveceni raku dojke. Srecanje je or­ganizirano v okv,iru sodelovanja prijatelj­skih mest Zagreba ,in Bologne. V pro­gramu so podrocja prevencije, diagno­stike ter ,terapije rnka dojke. Preda­
•vanja bodo ,simulvano prevajana v hr­vatsko-srbski in italijanski jezik. Kongres­ne pristojhine za udeleŽJbo posameznikov 
ni. 
Informaoije: Središnj'i inštitut za tumo­re i shcne rbolesti, »Prvi onkološJd dani«, Ihca 197, 41000 Zagreb, telefon: 572-111/ /128. 
Koncem maja in v zacetku junija 1975 bo v Dijonu (Francija): »Sestanek fran­




Umweltschutz bei nuklearer und konventioneller Energiegewinnung 
Ergebnisse der Strahlen-und Umweltforschune 
Strahlenschutz in Forschung und Praxis . Band Xll 
12. T,1gung der Vereinigung Deutscher·Strahlenschutzjrzle e.V. gemcinsam mit der Gesellschaft fi.ir S1rahlen-und Umweltforsd1unac vom 8.-9. Oktober 1971 in Miinchen und Neuherberg 
Herausgegeb.n von Heribert Braun Friedrich Heuck Hans-Adolf Ladner Otfried Mesaerschmidl Karl Niklas Ludwig Rausch 
Mit Beitrdgen von H.Beckenkamp. W.Brocke.U.Ehling.H.J.Einbrodt, 
B. Fischer, S. FOrster, L.F. Franzen. J. Giebel, 
W. GOssner, K. GOttel, R. Gudertan, W. Hafele, 
F. Herre. B. Hindringer, H. K.inny, H. KnOpp. 
H. Kramer. H. Kriegel, S. Kiilske. H.·J. Lagne, A. Luz 
H. Mandel, F. Neumaier, W. Panzer, W. Pohl, 
P. Quell, G. Rau, L. Rausch, D. Regulla, K. Samsahl, B.Sansoni, P.Schramel. F.Schulz. K.Traube, 
K.•R. Trou, R. A. W. Waidelich 
7. Abbildungen. 36 TabeUen 
1 
Georg Thieme Verlag 
Stuttgart 
UMWELTSCHUTZ BEi NUKLEARER UND KONVENTIONELLER ENERGIE­
GEWINNUNG 
STRAHLENSCHUTZ IN FORSCHUNG UND PRAXIS 
Band XII 
G.aThierne Verlag, StUJttgairt 1973a
Varstvo okolja pri proizvodnji energ1Je z nukleainnimi cin fosilnimi goriv.i. 12. zve­zek 21birke »Zašcita pred sevanji v zna­nosti in praiks,i.« 
Knjiga ima 300 strani, ,besedila s sli­kami, tabelami in skicami in je pravza­prav zbirka 32 referatov, ki so jih preda­vatelji podali na 12. skupnem zborovanju »Združenja nemških zdravnikov za radio­loško zašcito« in »Društva za raziskavo se­vanja in okolja«. Zborovanje je bilo 8. in 
9.aoktobra ,1971 v Neuher1berg-u pri Miinch­nu. Pri iz;daji pubBkacij.e je sodelovalo ,36 znaniih strokovnjakov, vecinoma zdravni­kov in d01ktorjev naravoslovnih rz:nanosti. 
Zelo zanimivo uvodno predavanje prof. dr. med. L. Rausch-a zav,raca ,
trditve Stern­glass-a, GoJ'mana in TampLina, ki so se v Ameriki proslavili z ,dvomljivimi clanki o škodljivosti nuklearne energije za clo­veštvo. 
Referati so v knjigi razdeljeni v dva dela. Sm:ov prvega dela ustreza naslovu knjige, medtem ko spada v drugi, krajši del le 14 prispevkov ki na kratko obrav­navajo izsledke iz širšega jpodrocja raz­isikav okolja in sevanja kot analitske 
'so: metode, aktivacijska analiza, dozimetrija, rentgenska spektrometrija, laserji, pospe­,ševa1niki, obdelava medicinskih podatkov, da omenim le najvažnejše. 
Prvi, to je glavni del k:njige obravnava pet tem 1n sicer: 
l.aIzvori energije in poraba energije do leta 2000. Zaloge fosilnih in jedrskih goriv na zemlji so omejene :iin sicer cenijo da je premoga še za 1019 kcal, nia,fte pa 10-krat manj. Urana in ,torija je za ca. 61019 kcal to je 6-krat vec kot premoga. V zvezni republiki Nemciji sedaj s1k'll!pno porabijo ca. 21012 kical letno, v letu 2000 pa bodo pri sedanji ,rasti potrošnje poraJbili 2,5-krat vec. Pri proizvodnji elektricne energije so v Nemciji jedrs'ka goriva sedaj (1971) udeležena le s ca. 2 %, leta 1980 bodo že s 40 % iin lena 2000 že z 88 %­

2. 
Razvoj pogonskih reaktorjev do leta 2000. V Ameriki so zaceli ob koncu 50-ih let uvajati prve reaktorje prototipe tlac­nih in vrelovodni,h reaktorjev, ki so hitro izpodrinili (po letu 1969) vse druge tipe reaktorjev kot so bili plinski iin težko­vodni reaktorj.i. Od enot z nižjo mocjo (200 MW) prehajajo k velikim, ekonomic­nejšim reaktorjem na lahko vodo. Vzpo­redno gre zelo hitro razvoj hitrih oplod­nih reaktorjev, ki prakticno izkoristijo ves uran, medtem ko ga lahkovodni le okoli 1 %, vendar predstavljajo stroški za uran pri lahkovodnih reaktorjih le 10 % cene elektrike, zato se bodo ti reaktorji še dolgo obdržali in predstavljali ener­getsko bazo. Cenijo da bo šele okoli leta 2000, 50 % reaktorjev tipa hitri-oplodni. Sedanji, še nekoliko odmaknjeni cilj raz­voja pa so visokotemperaturni plinski oplodni reaktorji, kjer vroc plin (helij) neposredno poganja plinske turbine in ki bodo imeli velik izkoristek. 

3. 
Obremenitev okolja pri elektrarnah na fosilno gorivo. Elektrarne na fosilno gorivo (predvsem na premog) izpušcajo v okolico ogromne kolicine škodlj.ivih snovi, tako predvidevajo da bo v letu 1975 šlo v zraik v Nemciji 1,8 milijonov ton žveplo­vega dioksida, 14 tisoc ton fluorjevih spo­jin, 660 tisoc ton dušilrnvih oksidov in še nelmj tisoc ton ogljikovega monoksida in 



.organskih spojin. Avtorji navajajo kon­centracije teh komponent, ki nastopajo v okolici elektrarn. Najbolj nevarna sta SO2 in HF, ki povzrocata vedno vecjo kislost tal in poškodujeta vegetacijo. Posebno fluor se ,kopici v rastlinah in tako posred­
no škoduje tudi živalim in cloveku. 
4. Toplotna polucija in izkoristek kon­vencionalnih in nuklearnih elektrarn. Ce­nijo, da se bo v letu 2000 za proizvodnjo elektrike porabilo 40 % celotne energet­ske potrošnje. Zaradi naravnih termodi­namicnih zakonov moremo danes pretvo­ri ti v elektriko le ca. 36 % pokurjenih ka­lorij, ostalih 64 % pa moramo odvajati v okolje, to je segrevati reke, jezera in zrak. 

Pri cim nižji temperaturi to odvecno to­ploto odvajamo, toliko višji so izkoristki obratovanja, zato je hlajenje tako po­membno. Sedanje nuklearne elektrarne imajo zaradi nižje temperature pare manj­ši izkoristek, to je okoli 33 % in zato iz­gubljajo za okoli 25 % vec toplote kot kla­s.10ne elektrarne, ki dosegajo izkoristek 40 %. Najucinkovitejše je pretocno hla­jenje z vodo iz rek. Pri segrevanju rek pa se ekološki pogoji zelo sipremene -po­slabšajo, izginejo, obcutljive vrste rib, sa­mocistilna moc reke pade in ogrožena je podtalnica ki napaja zajetja pitne vode i,n vodnjake. Pri hlajenju z izparevanjem vode v hladilnih stolpih ali rz zrakom, so izkor.istki slaJbši in cena elektrike vecja. 
5. Obremenitev okolja pri Jedrskih elek­trarnah. Nuklearne elektrarne izpušcajo v okolje majhne množine radioaktivnih sno­vi, katerih koncentriranje in zadrževanje bi bilo predrago. To so predvsem radio­aktivni žlahtni plini, jod, tritij in drugi radioaktivni korozijski in aktivacijski produkti. FiStijski produkti ostanejo za­prti v gorivnih elementih. Sprošcena ra­dioaktivnost utegne povecati doze prebi­valcev ob meji jedrskih central od 0,5-5 mrem/leto, v povprecju manj kot 1 % ko­mulativne letne doze ki jo prejmejo ljudje iz naravnih radioaktivnih snovi v telesu in okolici. Pri hipoteticnih, najvecjih mož­nih akcidentih pa bi prebivalci prizade­tega kraja ne sprejemali vecje doze kot 1-2 rema. Nuklearne elektrarne, ki jih ljudje še niso navajeni, imajo kljub novi tehnologiji nizko stopnjo rizika. Nevar­nost nesrec in poškodb je manjša pri se­danji proizvodnji elektrike. Glavni vzrok za to je tehnicna zanesljivost sistemov, varnostne naprave in stroga kontrola. Nu­klearne elektrarne so cistejše in relativno manj kontaminirajo okolje kot dosedanje elektrarne. Pri obravnavanju nesrec pri nuklearnih reaktorjih, ki so se pretežno zgodile le pri poizkusni!h reaktorjih, je omenjena tudi naša država, ker smo se s smrtno nesreco v Vinci (leta 1958) uvrstili tudi v ta spisek. 
Knjiga naredi vtis precejšnje razdrob­ljenosti, saj zajema zelo širok spekter raziskovalnih podrocij od potreb po ener­giji, do laserjev in citologije. Jezik vecine predavateljev je lahko razumljiv, polju­den. Mnoge pojme lepo razložijo in ilu­strirajo s podatki, skicami in diagrami. Mnogo podatkov se žal nanaša le na ZRN. Sprva motijo številne kratice ki so sicer razložene a jih kot vedno težko najdete kadar jih potrebujete. clanki so zaokro­žene enote, ki jih z radozna1ostjo in užit­kom lahko v ,kratkem casu preberete do konca. Vsem ki jih zanimajo problemi in vprašanja iz varstva okolja in energetike bo knjiga povedala marsikaj novega in jo zato toplo priporocam. 
J. Kristan 
tJBUNGEN IN RADIOLOGISCHER DIA­GNOSTIK 
Band II: Abdomen 
Von Lucy Frank Squire, William M. Co­laiaocee and Natalie Strutynsky 
Vsebina vaj je podana na osnovi 122 rentgenogramov abdomna, vecinoma pre­glednih slik na prnzno v stojecem ali le­žecem položaju. 
Gradivo je porazdeljeno na 16 skupin po 3 bolnike in zadnjo kontrolno skupino 13 1bolnikov. 
Bolniki so 2Jbrani po rentgenski in kli­nicni simptomatiki. Poleg kratkih anam­nesticI]ih podatkov so pri vsakem znani tudi telesna temperatura, število levkoci­tov, pulz, itd. Torej vse, kar nam je v po­moc pri' .tolmacenju rentgenogramov. 
Prvih 30 rentgenogramov pripada bolni­kom z os,
novnim bolezenskim znakom bo­lecin v trebuhu, ki so razlicne jakosti. Po­leg bolecin pa še pri vsakem bolniku po en važen bolezenski znak: melena, anemi­ja, bruhanje, tipljiva rezistenca, a1i1enore­ja. 
69 

Skupina 3 bolnikov pa ima samo mete­orizem brez vseh drugih znakov, kot po­sledica razlicnih osnovnih vzrokov; ciroze, volvulusa cekurna in karcinoma kolona. 
Pri· 3 bolnicah z aibdominalno bolecino in amenorejo so spremljali graviditeto še napad žolcniJh kamnov, torkvirana ovari­alna cista in ekstrauterina graviditeta. (Simptom »pasjih ušes« pri izlivu krvi v malo medenico.) 
Za dnevno traumatološko delo so omem­be vredne tri sveže poškodbe (ubodi z no­žem, strelne rane), ki dokazujejo, kako pomembna je slika abdomna na prazno glede na možnost izliva krvi v mailo me­denico. Vzrok bolecin v desni ali levi ra­mi, ki jih je spremljala nezavest, je bil 
perforiran duodenalni ulkus (bolecina v desni rami), akutni pankreatitis, sponta­no rupturo liena pa je spremljala boleci­na v levi rami. 
Zadnja skupina 13. rentgenogramov je brez vseh anamnesticnih in klinicnih po­datkov -za kontrolo lastnega znanja. 
Pri vsakem bolniku so poleg pregledne slike abdomna, napravljene tudi vse dru­ge rentgenske preiskave, ki potrjujejo ali izkljucujejo bolezenski proces (pregled želodca in crevesja, holangioholecistogra­fija, pielografija, angiogrnfija itd.). Knjižica nas navaja na sistematicno opa­zovanje pregledne slike abdomna na praz­no. Na jedrnat, izviren nacin, prikazuje diagnosticne možnosti tudi vseh drugih rentgenskih preiskav, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo pregledno sliko. Ker pato­loška slika abdomna na prazno že sama lahko zadošca za operativni poseg, je po­trebno precej klinicnega znanja, zato je namenjena specializantom rentgenologije, kakor tudi vsem zdravnikom -interni­stom in kirurgom -ki se dnevno srecu­cujej o z akutno ali kronicno abdominalno simptomatiko. 
M. Vurnik-Žumer 
Dringliche Rontgendiagnostik 
Traumatologie ·und akute Erkrankungen 
von Gerd Friedmann · Werner Wenz Klaus-Dieter Ebel · Egon Bi.icheler 
Georg Thteme Verlag Stuttgart 

DRINGLICHE RoNTGENDIAGNOSTIK 
Traumatologie und akute Erkrankungen. 
G. Fridemann, W. Wentz, K. Ebel, E. Bii­cheler 
G.o1'hieme Verlag, Stuttgart, 1974. 287ostrani, 144 slik, 10 tabel, cena 16,80 DM.o
Ena zna6ilnosti patologije našega casa je pandemija traumatizma. Tako raste iz dneva v dan število akutnih, življenjsko ogroženih ipoš·kodovancev in bolnikov. Rentgenolog •se ob -tem znajde v nezavidlji­vem položaju: .takoj mora odgovor.iti na diagnosticno vprašanje, tehnicne možno­sti za rentgenološko obdelavo akutnega bolnika oz. poškodovanca pa so pravilo­ma slaibše kot navadno. Diagnosticno-teh­mene posege omejuje bolnikovo izredno ogroženo stanje. Prav rentgenska diagno­stika pa je nemalokrat v takšnih s.ituaci­jah edina, .ki lahlm da odlocujoc dia­gnosticni odgovor. Zato je toliko bolj pomembno vsako delo, ki celovito obrav­nava to, s problemi gosto posejano pod­rocje. Prav celovitost pregleda obravnave s.novi pa je vod.lo knj1ižice, ki jo žel,i.mopredstaviti.
Knjigo sestavlja pet poglavjj: lobanja ,in možgani, hrbtenica ,in hribtni mozeg, tora­kalni organi, abdominalni organi in udi. Avtorji se ,namenoma niso spušcali v ši­roko podrocje zlomov kosti ekstremitet. V sako poglavje zacne s pregledom pre­iskovalno-tehnicnih možnosti in klinike. Najvec prostora je odmerjeno rentgenski sinl(ptomatiki in posebni preiskovalni teh­niki. Takšna zgradba omogoca dobro pre­glednost. Nekaterim poglavjem so dodani odliani taibelaricni pregledi ,(abdominalni organi). Poseibej velja omeniti dodatek na koncu knjige, kjer so tabelaricno nanizani vsi nujni podatki za tehnicno izvedbo angiografij ter shematicno narisane po­sebne oblike katetrov. 
Knjigi se kljub enovitemu konceptu po­zna razlicen stil in :nacin podajanja (šti­rih) .soav.torjev. Tudi katera od sicer šte­viln.h fotografij ni najbolj pregledna. 
Knjiga je izšla v žepni izdaj.i, kar je z oziram na vsebino jzredno prakticno po­membno. Knjižica bo ta;ko lahko izreden 
,1svetova'lec, ko se je treba odlociti hitro, kaj in kako storiti. Zato naj ne manjka povsod, ,kjer se (zlasti mlajši) rentgenolog srecuje z akutnim bolnikom. 
P.oSoklico

REKONSTRUKTIVE CHIRURGIE 
DER ARTERIEN 
J. Vollmar -2. dopolnjena in predelana izdaja. 
G.oThieme V,eiflag Stutt@art 1975, 451 st-r.,353 slik, 635 skic, S8 tabel.o
Minilo je 8 let od prve izdaje .te knji.ge (1967.), ki je zajela spoznanja :in izlmš­nje pri rekonstruktivnih rposegih na arte­rijah. 
Hiter razvoj te kirurške discipline se je zacel šele po LI. svetovni vojni. Nenehno izpopolnjevanje angiogra:fske diagnostike, operativne ,tehnike, šivalnega materiala, ,inS1tru1nentov !iin umetnih ži1nih protez, je ra:z;širilo možnosti operativnega zdravlje­nja oboienj, anomalij in poškodb aretrij. 
Mikroki.rurška tehnika je omogocila operativne posege tudi na arterijah s pre­merom nekaj mm. 
Druga dopolnjena izdaja obsežne in teht­ne monogralfije odraža krit1cno presojo in­dikacij in rezultatov po vecletnih izkuš­njah pri že vpeljatnih qperativnih posegih in podaja pregled sedanjih razširjenih možnosti cwerativnega zdravljenja arterij. 
Snov je sistematicno razdeljena v posa­mezna poglavja, ki so izredno pregledna, obogatena s Š<tev.lnimi nazornimi shema­tionim,i pr,
ikazi, slikami :in biib1iografskimi podatki. 
V uvodu seznanja ,bralca z zgodovinskim razvojem nove kirurške discipline. Sledi poglavje, ki pregledno in natancno poda možnosti irekonstruktivne teraipije ožilja. 
Nazorne sheme spremljajo besedilo o 
-direk,tnem arteridnem šivu,o
-žilni anastomozi ,(:konec h koncu,o

s tiran h koncu, stmn k •Strani), 
-dezobliteraciji (embolektomija, trom­bektonuija, t:mmbendar,
t,eriektomija), 

-·žitnem :trnsplantatu (avto.veno tran­splantat, homologni .in heterologni arte­rielni transplantat, aloplasticni transplan­tart:), 
-•by-pass tehniki.o
V naslednjih poglavjih je opis porazde­

ljen na enaka podpoglavja: 
-loklalizacija in ana,tomske posebnosti,o
-etiobogiija :in mo11fiologija,o
-ki1inicna simptomatologija,o
clriagnos,
tiicne mažinost:i,ooperativne indikacije,ooperativni postopki,o

-IPOOperativna oskriba, med in poope­mtivni zapkti, 
-rezultati zdravljenja po vpeljanihometodah in poroci1o ,o lasttm.ih izkušnjah. 
Po teh k,riterijih avtor obširno in na­tancno obravnava vse oblike koarktacije aorte, poškodb arterij, arter.ijSike anevriz­me, arterioveno:me fistule in akutne arte­rijske zapore. 
.Kronicna obliterativna arterijska obo­lenja avtor obraVIIlava v petih poglavjih, locenih po lokalizaciji obolenja in jih deli na 1zapore: 
-1aortoiliakaiLnega segmenta,o
-!femoropopli,t,ealnega segmenta,o
-supmaortaLn:ih vej,o
-irenalniiih artJeri j,o
-vej abdomiinailne 1aorte.o

Poleg opisov in orisov kirurške tehnikeoposveca avtor obilo pozornosti patofirzio­logiji, klinicni sliki obolenja, .diferencial­ni diagnostiki, i21boru operativne metode in komplikacijam. Ocitno ima avtor obilo ·klinicnih, praktianih izkušenj, strokovnaoraven knjige je na višini in daje resniceno
in obsežen prikaz današnjega stanja ino
možnosti arterielne rekonstruktivne ki­rurgije z izjemo korioname kirurgije.o
Razširjeno so obravnavana dognanja o možnoshh operativnega zdravljenja manj­ših arterij 1(na goleni) in o komplikacijah po rekonstruktivnih posegiih na arterijah. 
Knjiga je lepo opremljena, tiskana na odlicnem ·papirju, slike in sheme so teh­nicno zelo uspele. 
Zaradi izredne preglednosti bo to delo pomagalo splošnemu kirurgu pri izvaja­nju nujnih posegov na arterijah in specia­lizantu prti študiju. 
Knjiga je namenjena :predvsem kirurgu, ki se ukvarja •S tem :podrocjem, vendar 1bo zaradi dostopne.ga razglalbljanja ko­ristno služila vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo z obolenji ožilja. Obširen pre­gled literatur,
e, prikljucen k vsakemu po­glavju, bo olajšal bralcu poglobljen študij omenjene problematike. 
J.oJ,ezernik-Lesl,ovšeko

Novost 
Ronpacon® 150 
pro infusione 
Rendgenološko kontrastno sredstvo slabog viskoziteta i izrazito jake kontrastnosti 
Pakovanje 

Ronpacon® 150 pro infusione: 6 infuzionih bocica a 250 ml 
. Cilag-Chemie AG 
CH 8201 Schaffhausen/Schweiz 
. CILAG-CHE.IE 1974 
BIBLIOGRAFSKI BILTEN 
INDOK SLUžBA ONKOLOšKEGA INSTITUTA 61000 LJUBLJANA, ZALOšKA S 
KAZALO 
Skelet 
str. zap. br. od 1 do 

Pluca i grudni koš str. 75 zap. br. od 11 clo 56 . 
Srce i krvni sudovi str. zap. br. od 57 do 110 

Gastrointestinalni trakt str. 80 zap. br. od 111 do 130 Žucna bešika i žucni putevi str. 81 zap. br. od 131 do 136 Bubrezi i n1:okracni putevi str. 81 zap. br. od 137 do 153 
Centralni nervni sistem str. 82 zap. br. od 154 do 158 Radovi iz podrucja užih spec. 
ofto-oto-stomo-ginekologija str. 82 zap. br. od 159 do 170 
Radioizotopi str. 83 zap. br. od 171 do 217 Radioterapija str. 85 zap. br. od 218 do 3:32 
Radiobiologij a str. 90 zap. br. od 333 do 368 
Zaštita i oštecenja od radij ac. str. 92 zap. br. od 369 do 442 
Razno str. 95 zap. br. od 443 do 459 
SKELET 

1 Clar H.-E., W. J. Bock: 
ENZOPHALOTOMOQRAPIUSCHE UNTER­SUCHUNGEN BEI SELLAiPROZESSEN. 
·
Fortschr Geb Roernt:genstr Nl]kleamned 

120:2, 21'9-225, 1974. 2 Bull U., M. Schattenkircher, K. W. Frey: 
VERGLEICH RONTGENOLOGICHER UND SZINTIGRAPHISCI-BEI 
IER BEFUNDE DER SPONDYLITiiS ANKYLOETICA (SOG. M. BECHTEREW). 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 

121:3, 369-377, 1974. 3 Qerbert G., A. Piotra,schlke, H. Dedkart: 
ERGEBNISSE DER SKELETTSZINTIGRA­PHIE BEI SPONDYLITIS. 
Radio! Diagn (Berl) 15:1, 73-82, 1974. 4 Dalen N., B. Lan11ke: 
GRADING OF OSTEOPOROSIS BY SKE­LET AL ROENTGENOLOGY AND BONE SCANNING. 
Acta Radio! (Diagn) (S,tockh) 1·5:2, 177­

186, 1974. 5 T·omsiak T. A., M. E. Lebowitz, C. Camp­bell: 
THE CONGENITAL ABSENCE OF PEDIC­LES IN THE THORACIC SPINE. Radiology 111 :3, 587-590, 1974. 
6 Gr.inev M. V.: 
O MALIGINIZACII OSTEOM1'ELITICESKIH SVIŠCEJ S VTORICNOJ K-OS'I1NOJ DE-· STRUKCIEJ. 
Vestn Rentgeno1 Radio! 3, 74-77, 1974. 7 Jacobs P.: 
OSTElOL YTIC PAGET'S 11DISEASE. 
Clim. Radio! 25:1, 137-144, 1974. 

8 Osborne R. L.: 
THE DIFFERENTIAL RADIOLOGIC DIA­GNOSIS OF BONE TUMORS. 
Ca 24:4, 194-217, 1974. 9 'Dreut L. Le, M. H. Dilhuydy, R. Denepoux, 
B.EHoe11ni:EMETASTASES GANGLIONNAIRES OSSI­FIEES DES OSTEOSARCOMES. 
J Radio! Electrol Med Nucl 55:4, 317-320, 

1974. 10 .Scott J. S., F. G. Adams: 
THE PLACE SCINTI,OF SCANNING USING 
87m Sr IN THE DETECTION OF OSSEOUS 
MET A.ST ASES. 
Clin Radiol 2·5:4, 497-505, 1974. 
PLUCA I GRUDNI KOŠ 

11 Stogmarun W., F. Kammerhuber, H. 
Mes,

sner: CHEMISCHE PNUMONITIS MIT JODOLI­POSPUTOSIS NACH L YMPHANG\IOGRA­PHIE IM KINDESAL TER. 
1
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 

121:1, 43-48, 1974. 12 Hoeffel J. C., M. Henry, J. J,iJme111ez, C. 
Pernat: CONGENITAL STElNOSIS OF THE PUL­MONARY ARTERY AND ITS BRANCHES. 
Clin Raidi,ol 25:4, 481-490, 1974. 

13 McCartney R., D. Tait, M. Stilson, G. F. 
Seidel: 

A TECHNIQUE FOR THE PREVENTION OF PNEUMOTHORAX 1N PULMONARY ASPI­RA TION BIOPSY. 
A,m J. Roentgeno,1 Radi um Ther Nucl Med 

120:4, 872-875, 1974. 14 Grant T., B. Levin: 
LYMPHANGlOGRAPHIC VlSUALIZATION OF PLEURAL AND PULMONARY LYM­PI-IA nos IN A p A TIENT WITHOUTCHY ­LOTORAX. 
Radiology 113:1, 49-50, 1974. 

15 Walls W. J., J. R. Thornbury, B. Naylor: 
PULMONkRY NEEDLE ASPIRATION BIO­PSY IN THE DIAGNOSIS OF PANCOAST TUMORS. 
Radiology 111:1, 99-102, 1974. 

16 Šehiter I. A., V. P. Veretennikova: 
RONTGENOLOGICESKOE IZUCENIE SO­STOJANIJA ORGANOV GRUDNOJ POLO­STI V RANNIE PElRIODY POSLE DOLEVYH REZEKCII LEGKOGO. 
Vestn Rentgernol Radio! 2, 54-61, 1974. 17 Syrnmjatn.kova E. N.: 
VLIJANIE RAZUCNYH USLOVIJ OBLUCE­NIJA NA VNE,DYHANIE POSLE LU­
šNEE ·CEVOGO ILI KOMBINlROV ANNOGO LECE­NIJ A BOL'NYH RAKDM LEGKOGO. 
Med Radiol (Mask) 19:4, 37-41, 1974. 18 Green N., G. Iba, J. K. Shirey: 
THE CLLNICAL EXPERIEINCE OF PA­TIENTS WITH CARCINOMA OF THE LUNG AND CHRONIC PULMONARY Dis-EASE TREATED BY RADIOTHERAPY. 
Radio}ogy H:1, 189-192, 1974. 

19 Bianca A., F. R. Gibb, R. W. KHpper, S. 
LandmMJ., P. E. Morrow: 
STUDIES OF TANTALUM DUST IN TI-IE LUNGS. 
Radiology 112:3, 549-556, 19?4. 
20 Evans R. F., R. I-1. Segerman, T. L. Ring-
rose, J. I-1. Auchindoss, J. Bowman: PULMONARY FUNCTION FOLLOWING MANT LE -FIELD IRRADIA TION FOR I-IODGKIN'S DISEASE. 
Radiology 11:3, 729-731, 1974. 
21 Brenlk I-1. A. S. van den, H. Kelly: 
POTENTIA TING EFFECT OF PRIOR LO­CAL IRRADIATION OF THE LUNGS ON PULMONARY METASTASES. 
Br J. Radiol 47:558, 332-336, 1974. 22 Upiter M. Z., V. F. Anan'eva, E. O. Vard'­
ja, I-I. O. ljgus: K VOPROSU O DIAGNOSTIKE »SAROVID­NYH« OBRAZOVANIJ LEGKIH (ANALIZ 
2750 NABLJUDENIJ). 
Vestn Rentgenol Radiol 1, 3-7, 1974. 23 Gol'cman G. V., L. A. Gurevic: 
IZUCENIE VYJAVLJAEMOSTI I PEMPOV ROSTA RAKA LEGKOGO PO DANNYM RETROSPEKTIVNOGO ANALIZA FLJURO­GRAMM. 
Vest,n Rentge:1101 Radiol 1, 8-13, 1974. 
24 Amosov I. S., E. G. Matveeniko, V. A. 
Degtjarev: 
KOMPLEKSNAJA LUCEVAJA DIAGNOSTI­KA NARUCENIJ FUNKCII VNESNEGO DY­1-IANIJA PRI ZABOLEVANIJAH ScITOVID­NOJ ŽELEZY. 
Vest:11 Rentgenol Radiol 1, 32-39, 1974. 25 Gurevic L. A.: 
K VOPROSU O SVOEREMENNOJ RENT­GENDIAGINOSTIKE PERIFERicESKOGO RAKA LEGKOGO. 
Vestn Rentgenol Radiol 2, 46-54, 1974. 26 Didoklar M. S., H. Ta,kita: 
LUNG SCAN TN THE DIAGNOSIS OF BRONCHOGENIC CARCINOMA. 
J Surg Oncol 6:3, 225-229, 1974. 
27 Pron.n V. I., L. V. Pokas, V. E. Fanin: 
VNEŠNEE DYI-IANIE U BOL'NYI-1 RAKOM LEGKOGO PRI PREDOPERACIONNOM OB­LUCENII N ABETATRONE 25 MeV. 
Med Radiol (Mask) 19:4, 41-45, 1974. 28 Skrižinskaja I. c., A. A. Sabickaja: 
LOGOCNYE OSLOžNENIJA PRI POSLEO­PERACIONNOJ GAMMA-TERAPII BOL'­
NYI-I RAKOM LEGKOGO. 
Med Radiol (Mos·
k) 19:4, 46-52, 1974. 29 Amosov I. S., V. P. Igumnov, V. A. Deg­
tjarev, A. I. Dalja, M. L. Mirianašvili, E. 
V. Sapovalova: 
ISPOL'ZOVANIE EVM I TELETAJPNOJ SVJAZI PRI RENTGENODIAGNOSTIKE RAKA LEGKOGO. 
Med Radiol (Mask) 19:9, 10-16, 1974. 
30 Luschnirf:z E., W. Beyer, U. Butter, K. 
Heunisch, M. Ellorhaoui: DIE KORRELATION VON PERFUSIONS­LUNGENSZINTIGRAMMEN, RONTGENO­LOGISCHEM BEFUND UND LUNGEN­FUNKTIONSPRUFUNG BEIM CI-IRONISCI-I BRONCI-IITISCHEiN SYNDROM. 
Radiol Diagn (Berl) 15:1, 99-103, 1974. 
31 Mar,tini N., E. J. Beattie, J,r., E. E. Cliffton, 
M. R. Melam.ed: 
RADIOLOGICALLY OCCULT LUNG CAN­CER: REPORT OF 26 CASES. 
Surg Olin North Am 54:4, 811-823, 1974. 32 Hovranikova J ., V. Stepanek, M. Kuncova, 
R. Holuša: 
BRONCHOGRAPHIE UND RONTGENBILD DER RATTENLUNGE BEI EXPERIMEN­T ALLER SILIKOSE. 
Radiol Diagn (Berl) 15:1, 39-46, 1974. 33 Meis,
ke W., K.-H. Rotte: 
ZUR PRAKTISCHEN ANWENDUNG DER DISKRIMINANZANAL YSE IN DER DIA­GNOSTIK DES PERIPHERIN BRONCHI­ALKARZINOMS. 
Fort,schr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
12:4, 428-431, 1974. 34 Rotte K.-H., W. Meiske,: 
ZUR DIAGNOSTIK DES PERIPI-IEREN BRONCHIALKARZINOMS UNTER EINSA TZ VON DISKRIMINANZANAL YSEN. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
120:4, 422-428, 1974. 
35 Weyel D. A., T. C. Lee, M. Corn: 
PROPERTIES TANTALUM POWDER USED IN TANTAUM BRONCI-IOGRAPI-IY. 
I,nvest Radiol 9:4, 284-286, 1974. 
36 Simeonov A., V. Kardiev: 
DER DIAGiNOSTISCI-IE WERT DER GLEICI-IZEITIGEN ANGIOGRAPI-IIE VON LUNGENARTERIE UND BRONCHIALARTE­RIEN BRONCHIALKARZINOM. 
Radiol Diagn (Be1,}) 15:3, 305-314, 1974. 
37 Alperovitch A., J. Lellouch: 
METI-IODS FOR AIDING MEDICAL DE­
CISION: APPLICATION TO DIAGNOSIS OF 
ROUND INTRA-TI-IORACIC X-RAYS PI­
CTURE. 
Comput Biomed Res 7:2, 127-141, 1974. 
38 Rabinowitz J. G., S. Ulreich, C. Soriano: TI-IE USUAL UNUSUAL MANIFESTATIONS OF SARCOIDOSIS AND THE »HILAR RA­
ZE« -A NEW DIAd.NOSTIC AID. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:4, 821-831, 1974. 
39 Doust B. D., Y. M. Ting: 
XERORADIOGRAPI-IY OF TI-IE LARYNX. 
Radiology 110:3, 727-730, 1974. 
40 Chevraot L., M. Kandelman, G. Giraund, 
Ch. Bouveyron, F. Puget, J. Pinot: 
LARYNGOGRAPHIE. 
J Radiol Electrol Med Nucl 55:2, 95-9'8, 
1974. 

41 Posmogow A. L, A. G. Schumakow: 
GLErCHZEITIGE MEDIASTINALE PHLE­BOGiRAPHIE UND AZYGOGRAPI­
IIE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 

120 :2, 173-178, 1974. 42 Morgan H., K. El1lis: 
SUPERIOR MEDIASTINAL MASSES: SE­CONDARY TO TUBERCULOUS LYMPHA­DENITIS IN THE .AJDULT. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 

120:4, 893-897, 1974. 43 Fri:schbier H.-J.: 
DIAGNOSTIK DES MAMMAKARZINOMS. 
Strahlentherapie 147:4, 360-364, 1974. 

44 Pentek Z., J. Balogh, B. Bak6, S. Elias: 
MALIGNE PAPILLOMATOSE IN EINER RIESIGEN BRUSTZYSTE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 

120:6, 756-759, 1974. 45 Steward K. W., A. M. Koehler: 
SIS OF BREAST CARCINOMA. 
PROTON RADIOGRAPHY IN THE DIAGNO-
Radiology 110: 1, 217-221, 1974. 46 Zal'cman I. N.: 
PNEVMOKISTOGRAFIJA MOLOCNOJ ŽE­LEZY. 
Ve.stn Rentgenol Radiol 1, 89-92, 1974. 4'7 Gri.inberg G., N. RUJPp, H.-D. Weiss, B. 
Kramann: DIE RONTG.ENSYMPTOME DER MILCH­GANSERKRANKUNGEN IN DER GA­LAKTOGRAPHIE UND II-IRE WERTIGKEIT IM VERGLEICH MIT ZYTOLOGISCHEN UND HISTOLOISCHEN BEFUNDEN. 
Fori:Jschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
121:3, 33·5-339, 1974. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuk1earmed Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 120:5, 588-593, 1974. 

53 Libshitz I-I. I., M. E. Southard: 
MAMMOGRAPHY FOLLOWING PRIMARY RADIA TION THERAPY FOR CARCINOMA OF THE BREAST. 
Arn. J Roentgenol Raclium Ther Nucl Med 
,120:1, 62-66, 1974. 

54 Diechraber E., S. Reichman, M. Buren: 
FILM QUALITY IN MAMMARY RADIO­GRAPHY. 
11974. 
Acta Radiol (Diagn) (Stockh) 15:1, 93-103, 

55 Isard H. J., B. J. Ostrum: 
BREAST THERMOGRAPHY THE MAMMA­THERM. 
Radiol Clin North Am 12:1, 167-188, 1974. 

56 Dockl G. D., A. Zermeno, J. D. Wallace, 
L. M. Marsh: 

BREAST THERMOGRAPHY: TI-STATE 
IE OF THE ART. 
Curr Probl Radiol 3:6, 3-47, 1974. 
SRCE I KRVNI SUDOVI 

57 Knight L., G. Rizk, K. Amplatz: pr,;RCUTANEOUS INTRODUCTION OF IN­FERIOR VENA CAVA FILTER: HUMAN EXPERIENCE. 
Radiology 111:1, 61-64, 1974. 
Karpernko V. P., A. S. Pereverzev: 

48 Reinhard K.: 
DIE MAMMAARTERIOGRAPHIE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearme-d 121:3, 340-251, 1974. 

49 Jcitten G., K. Ky.ser, W. J. Oosterkamp: 
X-RA Y SOURCE FOR MAMMOG!R.APHY. 
Med Mundi 19:1, 25-27, 1974. 

50 DaHa Palma F., G. Gortenuti, L. Lovi­
satti, G. F. Pistolesi: REMARK ON MAMMOGRAPHIC CALCI­FICATIONS. 
Radiol Clin Biol 43:2, 138-143, 1974. 

51 Nisce L. Z., R. E. Siny,der, F. C. H. Chu: 
THE ROLE OF MAMMOGRAPHY IN EVA­LUATING RADIATION RESPONSE OF IN­OPERABLE PRIMARY BREAST CANCER. 
Radiology 110: 1, 85-88, 1974. 

52 Hi.ittner J., K.-H. Dalli.ige, H. J. Eichhorn, 
R. Jacob, E. Kriedemann, A. Lessel, B. Mateev, E. Richter, K.-H. Rotte, H. Schrcider: 

UNTERSUCHUNG ZUR TREFFSICHERHEIT DER MAMMOGRAPHIE. DIAGNOSESTEL­LUNG OHNE KLINISCHE BEFUNDE. 
IZMENENIJA ANATOMII ARTERIAL'NOGO RUSLA PRI OPUHOLJAH POCEK PO DAN­NYM PRIŽIZNENNOJ ANGIOGRAFII. 
Vestn Rentgenol Radiol 3, 39-43, 1974. 59 Weber J.: 
ENTWICKLUNGS•DER 
STORUNGEN VENA CAVA INFERIOR UND DER BECKEN­VENEN. UNTERSUCI­
IUNG ZUR I-IAMODY ­NAMIK IM VENOSEN NIEDERDRUCK­SYSTEM. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
121:3, 273-290, 1974. 

60 Genee P., E. M. Klausberger: 
ANGIOKINEDATOGRAPHISCHE FUNKTIONSDIAGNOSTIK BEI TORTUO­SITY,COLING UND KINKING IM ZERVI­KALEN ABSCHNITT DER ARTERIA CA­ROTIS INTERNA. 
120:6, 724-732, 1974. 

61 Dembski J. C., E. Zeitler: 
TRANSLUMBALE ABDOMINALE UND THORAKALE KATI­
IETERANGIOGRAPHIE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
120:4, 432-440, 1974. 
62 Beranek l., A. Belan, J. Vo\'lmik: 
ARTERIELLE PHARiMAKOPORTOGRA-
'PHIE BEI PHORTADERHOCHDRUCK. 
Fortschr Geb Roentgenstr NuMearmed 120:6, 673-680, 1974. 
63 Hardi,n,g J. R.: 
!DYNA!MIC CARDIAC ISOTOPE ANGIO­'GRA!PHY.E
Clin RacUol 25:1, 107-124, 1974. 
64 Arnaud A., R. Giraud, P. Alutran, J. Pas­quier, J. P. Olement: 
ARTERIOGRAPHIE BRONCHIQUE SELEC­TIVE ET HQMOPTYSlE'S. 
J Radiol E,Med 55:2, 105­
leotrol Nucl 109, 19,74. 
65 Taida S., H. Yasl]kochi, H. Shida, K. Chi­yotarni, K. Saito, M. Mishtna, Y. Kozuka: 
BRONCHIAL ARTERIOGiR.APHY IN SlLI­COSIS. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nud Med 120:4, 810-814, 1974. 
66 Caron J ., Ph. L'Hoste, A. Dauver, C. Ca­ron-Poitireau: 
LES ANEVERY,SMES ARTERIO-VEINEUX 'PULMONAIRES. 
'309­316, 1974. 
J Radiol Electrol Med Nucl 55:4, 
67 Fujii K., S. Yamagata, R. Saski, A. Ohne­
,da, T. Shoji, J. Suzuki: 
ARTERIOGRAPHY IN INSULINOMA. 
Alm J Roentgenol Raidium Ther Nucl Med 120:3, 634-647, 1974. 
68 Trinez G., Y. Grumbach, A. Remond, Ph. 
Descombes; J. Pie.tri, J.-P. Capron, J.-M. 
Braibanit: L YMPHA:NGiIOGRAPHIC FINDINGS OF 
MESANTOIN-INDUCED PSEUDOLYMPHO­
INTERf:T DE L'A:RTERIOGRAPHIE SELEC­TIVE DANIS LE DIAGNOSTIC ETIOLOGI­QUE DES HEMORRAGIES DIGE,STIVES IN­'EXPLIQUEES. 
J Radiol Electwl Med Nucl 55:2, 111­
116, 1974. 69 Antonovic V. B., l. B. Rozanov, T. V. Pri­
vezenceva, M. T. Leonova: ZNACENIE SELEKTIVNOJ ANGIOG{RAFII V OPREDELENII OPERABEL'NOSTI RAKA 
'ŽELUDKA. 
Ves1Jn Rentgenol ,Radio. 4, 3-11, 1974. 
70 Roversi R., L. Babi,ni, E. Cecchetti, C. 
Rossi, G. Vallania: 
ASPETTI ANGIOGRAFICI DELLE LESIONI 'NEOPLASTICHE RETROPERITONEALI 'NELLO STUDIO SELETTIVO DIE PICCOLI 
RAMI DELL'AORTA ADDOMINALE. 
Radiol Med (Torino) 60:6, 486-506, 1974. 71 Cyb A. F., V. S. Krauz, V. P. Rykova, B. 
Ja. Drnzdovisikij, G. G. Mihajleniko: 
ARTERIOGRAFIJA V DIAGNOSTIKiO OPU­HOLEJ ŽENSKIH GENITALIJ. 
Vopr Onkol 20:1, 34-40, 1974. 72 Platzbecker H., K. Ktihler: 
DER INFORAMATIONSGEHALT ARTERIO-GRAPHlSCHER UNTERSUCHUNGEN BEI PRIMAREN GYNAKOLOGISCHEN TUMO­REN. 
Radiol Diagm (Benl) 15:2, ,121-131, 1974. 73 Nekrasov A. M., V. A. Spi:rin, Ju. l. Mi­
1
trjaev, V. S. Li:nSlkiJj: ANG!JOGRAFIJA V iDIAGNOSTIKE OPUHO­
LEJ POCEK. 
Vopr Onkal 20:10, 19-23, 1974.E
i74 Burcharth F., S. N. Rasmussen: LOCALIZATION OF THE PORTA HEPATIS BY UL TRASONIC ,SCANNING PRIOR TO PERCUTA:NEOUS TRANSHEPATIC PORTO­GRAPHY. 
Br J. Radiol 47:561, 598-602, 1974. ,75 Wolf G., G. Canigiani: 
DER AUSSAGEWERT SZINTIGRA­PHISCHER UND RADIOLOGISCI-IER UN­TERSUCHUNGSMETI-IODEN IM RAI-IMEN DER L YMPHKNOTENDIAGNOSTIK MA­LIGNER L YMPHOME. 
Strahlentherapie 147:3, 219-223, 1974. 76 Wi1jasalo S.: FOLLOW-UP AND RELYMPHOGRAPHY IN 
HODGKIN'S DISEASE. 
Strahlentherapie 147:3, 224-230, 1974. 
77 Brereton H. D., R. E. Johnson: CALCIFICATION IN MEDIASTINAL LYMPH 
NODES AFTER RADIA TION THERAPY OF 
HODGKIN'S DlSEASE. 
'
Radiology 112:3, 705-707, 1974. 
i
Sayoc A. S., W. J. HowlanEcl: 
MA. 
Radio'1ogy 111:3, 579-580, 1974. 
79 Ca,stellilno R. A., D. R. Goffinet, N. Blanik, 
B. R. Par<ker, H. S. Kaplan: THE RiOLE OF RADIOGRAPHY IN THE STAGING OF NON-HODGKIN'S LYMPHO­MA WITH LAPAROTOMY CORRELATION. 
Radiology 110:2, 329-338, 1974. 80 Brower A. C., D. L. Seale: A CRITICAL APPRAISAL OF RADIO­GRAPI-IIC STUDIEs ,AMPLOYED IN THE STAGING OF PATIENTS WITH HODG­KIN'S DISEASE. 
Radiology 110:1, 97-101, 1974. 
,81 Wiljasa'1o M., S. Wilja-salo: 
RONTGIENDIAGNOSTIK UND NACH­SORGEUNTERSUCHUNG BEIM MORBUS HODGKIN. 
Strahlentherapie 148:1, 62-6'1974. 
8, 
82 Li1ning M., F. H. Wiedemainn, K. Raab, 
J. Riohter, H. G. Kri.iger, A. F. Zyb, O. Nestaiko, Jiu. M. Girov, I. S. Mannanov:E
l
EDV-KATALOG ZUR ERARBEITUNG 
LYMPHOGRAPHISCHER METASTASEN­
KRITERIEN. 
Radiol Diagn 1'5:4, 507-518, 1974. 

83 Hegediis V., B. M. Crnmer, A. T. K. 
Cockett: LYMPHATIC DISTRIBUTION OF INTRA­VENOUS RADIOGRAPHIC CONTRAST ME­
DIA. 
.l!nvest Radiol 9:2, 56-60, 1974. 84 Raab K., M. Liinin,g, B. Melizer: 
BEITRAG ZUR DEUTUNG L YMPHO­GRAPHISCHER METASTASENKRITERIEN -KONTRA,S'llDICHTE, DEFEKTBEGENZ­UNG UND DEFEKTLOKAUSATION.A
3, 85 Petem P. E., H. Weis·sleder: 
Radiol Diagn (Berl) 15:3, 321-33'1974. 

CURRENT STATUS OF ENDOLYMPHATIC THERAPY WITH RADIONUCLIDES. 
Lymphology 7:1, 49-52, 1974. 86 de Roo T.: 
ADDITI.ONAL EXAMINATIONS IN LYM­PHOGRAPHY: A RAJDIOLOGICAL-SURGI­CAL-PATHOLOQICAL CORRELATION. 
LYIIIliphology 7:1, 45-49, 1974. 87 Liiming M., S. Wiljasalo: LYMPHOGRAPHI,SCHE UNTERSUCHlJN­GEN OHNE FARBOSTOFFMARKIERUNG BEI PATENTBLAU-ALLERGIEN. Radiol Diagn (Berl) 15:1, 21-25, 1974. 
,

88 Cyb A. F., O. N. Osmanovic, V. S. Krauze: L YMPHOGRAPHISCHE SEMIOTIK DER FETTMET APLASIE VON L YMPHKONO­TEN. 
Radiol Diagn (Berl) 15:3, 335-341, 1974. 89 Whitehouse G. H., J. P. Bottomley, J. 
Bradley: 

L YMPHOGRAPHIC APPEARANCES IN WALDENSTROM'S MACROGLOBULINAE­MIA. 
Br J. Radiol 47:556, 226-229, 1974. 

90 Glees J. P., J.-C. Gazet, J. S. Macdonald, 
M.AJ. Peckham:ATHE ACCURACY OF L YMPHOGRAPHY IN HODGKIN'S DISEASE. 
Clin Radiol 25:1, 5-11, 1974. 

91 GeoTgi P., J. Menzel, H. Sim1, G. Erbs: 
ZISTERNOGR.A!PHIE MIT Ul-INDIUM-HSA. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmend 
120:3, 339-344, 1974. 

92 DaceIJiko V. S., K. N. Kostromina, L. I. 
Lušina, V. A. Titova, O. A. Zamja,tin: 

LIMFOGRAFIJA V DIAGlNOSTIKE META­
STAZOV V TAZOVYE LIMFATICESKIE 
UZLY. 
Vo,Onkol 14-19, 1974. 
pr 20:10, 

93 Castellino R. A., M. Billingham, R. F. 
Dorfiman: 

L YMPHOGRAPHIC ACCURACY IN HODG­
KIN'S DISEASE AND MALIGNANT LYM­
PHOMA WITH A NOTE ON THE »REAC­
TIVE« L YMPH NODE AS A CAUSE OF 
MOST FALSEPOSITIVE LYMPHOGRAMS. 
Invest Radiol 9:3, 15'5-165, 1974. 

94 Tri,stant H., M. Laval-Jeantet, M. Katz, 
J. Dumont, Ch. DufHlot, N. Chelloul: 

APPORTS SEMIOI.JOGIQUES DE LA L YM­PHOGRAPHIE PEDIEUSE DANS LES SAR­COMES GANGLIONNAIRES . 
J Radiol Ellectml Med Nucl 55:3, 199-203, 

1974. 95 Cy,b A. F., N. V. Afanasorva, O. V. Ne­stajko: LIMFOG!RAFIJA PRI L1MFOGRANULEMA­
TOZE. 
Med Radiol (Mos,k) 19:2, 17-24, 1974. 

96 Afamasova N. V., Z. I. Hmelevskaja: ·LIMFOGRAFIJA V OCENKE EFEKTIVNO­
STI LECENIJA LIMFOGRANULEMATOZA. 
Med Raiol (Mask) 19:3, 56-61, 19'74. 97 Jackson B. T., J. B. Kinmoth: THE NORMAL L YMPHOGRAPHIC APPE­ARANCES OF THE LUMBAR LYMPHA­TICS. 
C1'in Radiol 25:2, 175-186, 1974. 

98 Jack;son B. T., J. B. Kilnm,oth: THE DIAGNOSTICS OF LUMBAR L YMPH 
NODE METASTASES BY LYMPHOGRA­
PHY. 
Clin Radiol 25:2, 195-20,1, 1974. 


99 Jack!son B. T., J. B .Ki:nmoth: 
LUBMAR LYMPHATIC CROSSOVER. 
CHn Radio'l 25:2, 187-193, 1974. 

100 Tae,rnzer V., J. Meyer-Bun,g: 
DIE RETROSTERNALE L YMPHOGRAPIIIE. 
-
Fortschr Geb Roentgern,tr Nukleanned 
120:4, 3•89-395, 1974. 

101 Cyb A. F., O. V. Nestaj1ko, O. N. Ostarpovic, 
N. V. Afana,sova:A

METODIKA RENTGENOLOGICESKO IS­
SLEDOVANIJA QRUDNOG:0 LIMFATlcE­
SKOGO PROTOKA I PRILE2AšcIH K 
NEMU LIMFATICWSKIH UZLOV U CELO­
VEKA. 
Vestn Rentgenol Radiol 1, 39-46, 1974. 

102 Vil'jasalo M., P. Pelto1kalio, S. Vil'jasalo: 
ZNACENIE LIMFOGRAFII PRI KARCINO­
MAH TOLSTOJ KI.šKI. 
Ves,tn Rentgena. Radiol 4, 53-56, 1974. 

103 Miiller K., -II-. G., I. Srpaich: 
KONTRASTMITTELANSAMMLUNG IN DER 
LEBER BEI BLOCKADE DER RETROPERI­
TONEALEN L YMPHBAHNEN. 
Fortschr Geb Roentgenstr NU'klearmed 
120:1, 50.54, 1'974. 

104 Lutz H., G. Sturm, P. Nagel, G. Retten-
maier: 

VERGLEICHENDE LYMPHOGRAPHISCHE 
UND SONOG\RAPI-USCHE UNTERSUCHUNG 
DER RETROPERITONEALEN L YMPHKNO­
TER BEI MALIGNEN LYMPOMEN. 
Fortschr Geb Roenrtgernstr Nuklearmed 
120:4, 396-401, 1974. 
105 Kyaw M. M.: 
VALUE OF LY.MPI-IOGRAPHY IN DETEC­TING METASTATIC CLOACOGENIC CAR­CINOMA. 
Lymphology 7:2, 80-85, 1974. 
106 Pri:immel M., P. Bi:irner, A. Majewski: DER EINFLUSS DER L YMPHOGRAPHIE 
AUF DIE OPERATIVE TI-IERAPIE DES 
KOLLUMKARZINOMS. 
Geburtshilfe Frauenheilkd 34:2, 86-97, 
1974. 
107 Pariker B. R., R. A. Castellino, Z. Y. Fuks, 
M. A. Bagshaw: 
THE ROLE OF LYMPHOGRAPI-IY IN PATI­ENTS WITH OVARIAN CANCER. 
Cancer 34:1, 100-105, 1974. 
108 Grossman I., R. von Pbiul, J. P. Fitzgerald, 
S. Masih, A. F. Turner, S. S. Kurohara, 
F. George III: 
THE EARLY LYMPHATIC SPREAD OF MANIFEST PROSTATIC ADENOCARCINO­
MA. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 673-677, 1974. 109 Spaventi S., M. Boš.nar, M. Agbaba, G. 
Paic: SZINTIGRAPI-IISCI-IE SELEKTIVE L YM­PI-IOGRAPHIE DER HODEN. 
Racliol Diagn (Berl) 15:1, 111-114, 1974. 110 Ka,
ripatov M.: VISCERAL L YMPHOGRAPI-IY OF THE TE­
STIOLES. 
Radiol Diagn (Berl) 15:3, 315-320 1974. 
GASTROINTESTINALNI TRAKT 
111 Ravnikar T., S. Cicvaric, J. Gorjanc: 
ANALIZA GASTROSKOPIJE KOT DIAGNO­STICNE METODE. 
Acta Chir lugosl 21:2, 319-322, 1974. 
112 Awward H. K., J. M. V. Bur,gers, H. R. 
Marouse: 
THE INFLUENCE OF TUMOR DOSE SPE­CIFICATION ON TI-IE EARLY CLINICAL RESULTS OF INTERESTITAL RADIUM T,
ONGUE IMPLANTS. 
Radiology 110: 1, 177-182, 1974. 
113 Smoron G. L., C. A. O'Brein, C. A. Sulli­
van: 
TUMOR LOCALIZATION AND TREAT­MENT TECHNIQUE FOR CANCER OF THE ESOPHAGUS. 
Radiology 111:3, 735-763, 1974. 114 Rasmussen S. N., S. S. NieLsen, R. J. Bart­
rum, J,r., B. Stigsby, H. H. Holm: THREE-DIMENSIONAL IMAGING OF AB­DOMINAL ORGANS WITH ULTRASOUND. 
Am J Roentgenoh Radtum Ther Nucl Med 
121:4, 883-888, 1974. 
115 Cotton P. B.: 
THE NORMAL ENDOSCOPIC PANCREATO­GRAM. 
End0SC0iPY 6:2, 65-70, 1974. 
116 Smith E. I-I., R. J. Bartrum, Jr., Y. C. 
Chang: 
ULTRASONICALLY GUIDED PERCUTANE­OUS AS•
PIRATION BIOPSY OF THE PAN­CREAS. 
Radiology 112:3, 737-738, 1974. 
117 Markwardt J ., G. Nauber, B. Oczko: 
DIE PANKREASSZINTIGRAPHIE MIT DER SZINTILLATIONSKAMERA. 
Radiol Diagn (Berl) 15:1, 83-91, 1974. 
118 Luschnitz E., W. Taubert, H. Lange: 
VERBESSERT DIE KOMBINATION VON PANKREASSZINTIGRAPHIE UND DUODE­NOGRAPHIE IN HYPOTONIE DIE DIAGNO­STISCI-IE AUSSAGE? 
Radiol Diagn (Berl) 15:1, 93-97, 1974. 119 Lanz W: 
UNSERE ERFAHRUNGEN MIT DER PAN­KREASSONOGRAPHIE. 
Fortschr Geb Roentgens•tr Nuklearmed 
121:2, 216-223, 1974. 
120 Marmorštejn S. Ja., K. V. Daniel'bek, Ju. 
L. Grigorjan: 
VAZOGRAFicESKIE SIMPTOMY VTORIC­NOGO OPUHOLEVOGO PORAŽENIJA BOL'šOGO SAL'NIKA PRI RAKE žELUD­KA. 
Vestn Rentgenol Radiol 1, 58-62, 1974. 1
121 Catalano D.: 
RADIOLOG/ICAL EXAMINATION OF THE STOMACH WITH A POTENTIATED DOU­BLE CONTRAST TECHNIQUE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
121:2, 175-178, 1974. 
122 Fabecic-Sabadi V., V. Oberiter, D. Katu­
naric: PO LIPO ZA GASTROINTESTINALNOG 
TRAKTA U DJECE. 
Lijecn Vjesn 96:1, 26-31, 1974. 
123 Schepper A. de, A. Hubens, W. van Voo­
ren, H. Verbraeken: ANGIOGRAPHY IN DIAGNOSIS OF SMALL BOWEL TUMOURS. 
Radiologe 14:9, 425-430, 1974. 
124 Rennell C. L.: 
DIAGNOSTIC VALUE OF I-IYPOTONIC DUODENOGRAPHY. 
Am J Roen.tgenol Radium Ther Nucl Med 
121 :2, 256-263, 1974. 
125 Steckenmesser R., J. Mussman.n, F. X. 
Sailer: SOLITARES PLASMOZYTOM DES DUO­DENUMUS. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
120:5, 622-624, 1974. 

126 Boijsen E., J. Kaude, u. Tylen: 
RADIOLOOICAL DIAGNOSIS OF ILEAL 
CARCINOID TUMOURS. 
Acta Radio'1 (Diagn) (Stockh) 15:1 65-82 ' ' 
1974. 

127 McCartney W. H., P. B. Hoffer: 
THE VALUE OF CARCINOEMBRYONIC ANTIGEN (CEA) AS AN ADJUNCT TO THE RADIOLOGICAL COLON EXAMINATION IN THE DIAGNOSIS OF MALIGNANCY. 
Radiology 110:2, 325-328, 1974. 

128 Bezluddj G. S., V. G. Ev.seev, P. G. Bez­
luCJkij: NOVY METOD FISTULOGRAFII PRJAMO­KIŠECNYH SVIšcEJ. 
Vestn Rentgenol Radiol 4, 50-53, 1974. 129 Mi.Uler K.-H. G., I. S,paich: 
KDNTRASTMITTELANSAMMLUNG IN DER 
LEBER BEI BLOCKADE DER RETROPERI­
TONEALEN iL YMPHBAHNEN. 
Fo11tschr Geb Roentgenstr Nukil.earmed 
120:1, 50-54, 1974. 

130 Bahlmann J., D. Holsten: 
BEZIEHUNG ZWISCI-IEN RONTGENOLO­GISCHER DARSTELLUNG UND KON­TRASTMITTELAUSSCHEIDUNG BEI IN­FUSIONSUROGRAPHIE UNiD UNTERSCHI­EDLICHER NIERENFUNKTION. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
120:6, 686-691, 1974. 
žUCNA BESIKA I žUCNI PUTEVI 

131 OuiJ111enit:-Oiliva D., G. Heber,t: 
GjALACTOGRAPHY: A METHOD OF DE­FECTLON OF UNSUSPECTED CANCERS. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:1, 55-61, 1974. 

132 Katunaric D., R. Klaric, D. Kovacevic, B. 
Gjurin, D. Boric: R.ENDGENSKA SIMPTOMATOLOGIJAADVO­
STRUKE KOLECISTE. 
Acta Med Iugosl 23:2, 161-176, 1974. 

133 Lang E. K.: PERCUTANEOUS TRANSHEPATIC CHO­LANGIOGRAPHY. 
Radiology 112:2, 283-290, 1974. 

134 Stadelmann O., L. Safrany, A. Li:iffler, L. 
Barna, S. E. Miederer, J. Paipp, C. Kaufer, 
A.ASobbe:A

ENDOSCOPIC RETROGRADE CHOLANGIO­
PANCEATOGRAPHY IN THE DIAGNOSIS 
OF PANCREATIC CANCER. 
Emdoscopy 6:2, 84-93, 1974. 

135 Galdsteirn H. M., H. L. Neiman, E. Mena, 
J. J. Bookstein, H. D. Appelmain: 

ANGIOGRAPHIC FINDINGS IN BENIGN 
LIVER CELL TUMORS. 
Radiology 110:2, 339-343, 1974. 

136 Schindler E., H. U. Braedel, W. Haun: 
RADIOLOGISCHE DIAGNOSTIK BIE NE­BENNIERENTUMOREN. 
Urologe 13:3, 141-145, 1974. 
BUBREZI I MOKRACNI PUTEVI 

137 Hodso:n C. J.: 
RADIOLOG/Y NOW: URETERIC REFLUX. 
Br J Radiol 47:554, 153, 1974. 

138 Lopa1Jkin N. A., V. Ja. Simonov, A. P. 
Sevcov: 

STERILIZACIJA MOcETOCNIKOVYH KA­TETEROV I ZONDOV DLJA ANGIOGRAFII. 
Urol Nefrol 3, 62-64, 1974. 139 Shaw M. R. P.: THE PERINEAL SHOT: DEMONSTRATION OF PROSTATIC SIZE DURING UROGRA­PHY. 
CHn Radi,ol 25:4, 455--458, 1974. 

140 Simpson W., A. W. Duncan, C. B. Clayton: 
A USEFUL SIGN IN THE DIAGNOSIS OF BLADDER TUMOURS ON INTRAVENOUS UROGRAMS. 
Br J Radiol 47:557, 272-276, 1974. 141 Poyenter J. D., W. S. C. Hare: 
NECROSIS IN SITU: A FORM OF RENAL CAPILLARY NECROSIS SEEN IN ANAL­GESIC NEPHROPATHY. 
Radiology 111:1, 69-76, 1974. 142 Owman T.: 
RENAL ANG!IOMYOLIPOMA VERSUS RE­NAL CARCINOMA. IS AN ANGIOGRAPHIC DIFFERENTIAL DIAGNOSIS POSSIBLE? 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 

121:3, 315-320, 1974. 143 Ort J., V. Kno1Jkova: RADIODIAGNOSTIKA A PERKUTANN1 BIOPSIE LEDVIN. 
cesk Radiol 28:4, 257-262, 1974. 

144 Shrago G. G., M. McKinnon, R. Clark: ADRENAL TUMORS SIMULATING INTRA­
RENAL LESIONS. 
Am J Roentgenol RadiUJm Ther Nucl Med 

121 :3, 518-522, 1974. 145 Meyers M. A., J. P. Whalen, J. A. Evans: 
DIAGNOSI,S OF PERIRENAL AND SUBCAP­SULAR MASSES. 
•
Am J Roentgenoi Radium Ther Nucl Med 

121:3, 523-538, 1974. 146 Buits T. A. S.: 
PARASITIC ARTERIAL SUPPLY TO IN­TRACAPSULAR RENAL CELL CARCINO­MA. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 653-659, 1974. 

147 Lange S., J. Lange, Th. Newinger, K. zmn 
Winkel, R. Nagel: 
DIFFERENZIERUNQ DER RENALEN AB­FLUSS-STORUNG DURCH DIE FUNKTI­ONSSZINTIGRAPHIE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
120:3, 330-338, 1974. 148 Lentle B. C., W. R. Castor, L. B. Brown, 
G. A. Glazebrook: RENOGRAPHY IN THE DIAGNOSIS OF OB­STRUCTIVE UROP A THY DUE TO MALIG­NANT TUMORS OF THE PELVIS. 
Surg G;ynecol Obstet 139:3, 353-354, 1974. 149 TiktinSJkij O. L., I. F. Nov.kov: O VUJANII ETIMIZOLA NA BOL'NYH RAKOM PREDSTATEL'NOJ ZELEZY. 
Ural Nefrol 3, 55-57, 1974. 
150 Veli'kanov K. A., A. B. Mališkevic, A. F. 
Filks, G. S. aKipskiJ, A. M. Novikov, A. P. 
šumejko, V. D. švec: O DIAGNOSTIKE I LECENII RAKA PRED­STATEL'NOJ ZELEZY. 
Ural Nefrol 3, 53-5·5, 1974. 151 Roman L. I.: REZUL'T A T AH LECENIJ A RAKA PRED­STATEJL'NOJ ZELEZY. 
Ural Nefrol 3, 57-5'8, 1974. 152 Fiedler U., B. Riedel: 
DIAGNOSTISCHE>R WERT DER VESICULO­
GRAPHIE BEIM HISTOLOGISCH GESI­CHERTEN PROSTATACARCINOM. 
Urologe 13:3, 131-132, 1974. 153 Cox J. D., M. A. Tijeri'na: 
PRELiiMINARY RESULTS ·OF BIOPSIES FOLLOWING IRRADIATION FOR LOCAL­L Y AIDV ANCED ADENOCARCINOMA OF THE PROSTATE. 
Radiology 112:1, 215-216, 1974. 
CENTRALNI NERVNI SISTEM 
154 Arutjanov A. I., F. M. Ljass, V. V. Krna­
uhorv: SCINTIGRAFICESKIJ OBRAZ ·CEREPA I GOLOVNOG\O MOZGA. 
Med Radiol (iMosik) 19:3, 61-68, 1974. 
155 Naumenko Ju. I., G. A. Zu'bovs,'kij, Ju. N. 
Smirnov, L. V. Sobolev: 
ANATOMO-SCINTIGRAFICESKIE KORRE­LJ ACII PRI GA:MMA-ENCEFALOGRAFII GOLOVNOGO MOZGA. 
Med Radiol (Mask) 19:4, 65-70. 1974. 156 Lawrence W. P., T. El Gammal, W. H. 
Pool, Jr., L. Apter: RADIOLOGIICAL MANIFESTATIONS OF NEUROSARCOIDOSIS: REPORT OF THREE CASES AND REVIEW OF LITERATURE. 
Clin Radiol 25:3, 343-348, 1974. 157 Danziger J., S. Bloch: HYPOTHALAMIC TUMOURS PRESENTING AS THE DIENCEPHALIC SYNDROME. 
Clin Radio! 25:1, 153-156, 1974, 
158 Bryan P.: CSF SEEDING O FINTRA-CRANIAL TU­MOURS: A STUDY OF 96 CASES .. 
Clin Radiol 25:3, 355-360, 1974. 
RADOVI IZ PODROCJA Užili SPEC. 
OFTO-OTO-STOMO-GINEKOLOGIJA 
159 Nikolic V., A. Jo, V. Nutrizio, J. Hamcevic: 
POGREšKE PRI EVALUACIJI POJEDINII-I P ARAMET ARA RENDGENSKE SLIKE OP­TicKOG KANALA. 
Acta Med Iugosl 28:2, 143-150, 1974. 160 Sugar E., J. Ga,11: 
ORBTTOPHLEBOGRAPHIE. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklerarm.ed 
121:1, 20--24, 1974. 161 Volterrani F., G. Donarl:i, A. Rabbi: 
LA CURIETERAPIA ENDOCA VIT ARIA DELLE NEOPLASIE VAGINALI CON FILI DI IRIDIO 192. IMPOSTAZIONE DEI PIANI DI TRATTAMENTO. 
Radiol Med {Torino) 60:4, 320-334, 1974. 162 Kan L. V., V. M. Perelman: DIE BEDEUTUNG DER VAGINOGRAPHIE FUR DIE DIAGNOSTIK VON UROGENI­TALFISTELN. 
Radiol Diagn (Berl) 15:3, 349-356, 1974. 163 Casey M. J., R. C. Watson: ROENTGENOGRAPHIC TECHNIQUES IN THE EVALUATION OF EPIDERMOID CAR­CINOMA OF THE CERVIX UTERI. 
Surg qynecol Obstet 139:3, 367-369, 1974. 164 Maruna R. F. L., W. Michalica, M. Stau­
dacher: 
BLOCHEMISCHE VERANDERUNGEN IN BLUTPROBEN VON PATIENTINNEN MIT CARCINOMA COLLI UTERI NACH RONT­GEN-BESTRAHLUNG IN VITRO. 
Strahlenthernpie 147:6, 624-627, 1974. 
165 Cunntngham J. J., Z. Y. Fukis, R. A. Ca-
stellino: 
RAJDIOGRAPHIC MANIFEFTATIONS OF THE CERVIX AND COMPLICA TIONS OF ITS TREA TMENT. 
Radiol Clin North Am 12:1, 93-108, 1974. 166 Siracka E., P. Schreiner, J. Siracky, I. 
Manlka: 
OXYGEN SUPPL Y OF UTERINE CERVIX CANCER AND RADIATION RESPONSE WITH SPECIAL REFERENCE TO MEN­STRUAL HISTORY. 
Neoplasma 21:4, 433-439, 1974. 
167 Lovrencic M., M. Grgurevic, J. Krušic: 
VRIJEDNOST FLEBOGRAFIJE ZDJELICE U ODREDIVANJU PR!OšIRENOSTI RAKA GRLA MATERNICE. 
Iugosl G1nek 0,pstet 14:2, 103-109, 1974. 168 šarov B. K., I. I. Perekrestov, R. G. San­nikova; 

LIMFO -I FLEBOGRAFIJA V DIAGNO­STIKE RECIDIVOV RAKA ŠEJKI MATKI. 
Vopr Onkol 20:10, 42-48, HJ74. 169 Daly J. W., R. R. Million: 
RADICAL VULVECTOMY COMBINED WITH ELECTIVE NODE IRRADIA TION FOR TXNO SQUAMOUS CARCINOMA OF THE VULVA. 
Cancer 34:1, 161-165, 1974. 170 Moncada R, A. A. Cooper, M. Garces, K. 
Badrinath: 

CALCIFIED METASTASES FROM MALI­GNANT OV ARIAN NEOPLASM. 
Radiology 113: 1, 31-36, 1974. 
RADIOIZOTOPI 

171 Palermo F., P. Patrese: 
DETECTION OF NEOPLASTIC LESIONS WITH RADIOGALLIUM (67Ga CITRATE). Clinical-statistical report on 125 cases. 
Radiol Clin Biol 43:6, 509-520, 1974. 172 Firusian N.: KINETIK DES RADIOSTRONTUM. 
Nucl Med (Stuttg) 13:2, 127-138, 1974. 

173 SECKER-WALKER R. H., J. Barbier, S. 
N. Wiener, P. O. Alderson: 

A SMPLE 133XE DELIVERY SYSTEM FOR STUDIES OF REGIONAL VENTILATION. 
J Nucl Med 15:4, 288-290, 1974. 

174 CHAUDI-IURI T. K., T. K. Chaudhuri, 
J. H. Christie: 

TUMOR UPTAKE OF 99"'Tc-POLYPHO­SPHATE: ITS SIMILARITY WITI-I 87mSr­CITRA TE AND DISSIMILARITY WITH 67Ga­CITRA TE. 
J Nucl Med 15:6, 458-459, 1974. 

175 GROVE R. B., R. C. Reba, W. C. Eckel-
man, M. Goodyear: 

CLNICAL EVALUATION OF RADIOLABE­LED BLEOMYCIN (BLEO) FOR TUMOR DE­TECTION. 
J Nucl Med 15:6, 386-390, 1974. 176 l-Iisada K., N. Tonami, T. Hiraki, A. Ando: 
TUMOR SCANNING WITH 169Yb-CITRA TE. 
J Nucl Med 15:3, 210-212, 1974. 177 CZECH W., G. Canigiani, G. Wolf, B. Pu­
litzer: 67 GALLIUM IN DER TUMORDIAGNOSTIK. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 

120:4, 413-421, 1974. 178 Serson D., J. E. de O. Nunes, M. E. di Monaco: 
A CINTILOGRAFIA EM CANCEROLOGIA. 
Bul Oncol 63:1-2, 17-20, 1973. 179 Vitek J., A. Huvar, F. Vrubel: 
FUNCTIONAL ISOTOPE PI­IILEBOGRAPHY 
OF LOWER EXTREMITIES. 
Acta Racliol (Diagn) (Stockh) 15:2, 
161-168, 1974. 

180 Golchnan A. B., P. Braunstein, C. Song: 
AUGMENTED SPLENIC UPTAKE OF 99mTc­SULFUR COLLOID IN PA TIENTS WITH MALIGNANT MELANOMA. 
Radiology 112:3, 631-634, 1974. 181 Sn1.altino F., F. P. Bernini: 
LA SCINTIGRAFIA SCHELETRICA CON 75Se SELENITO DI SODIO. 
Radiol Med (Torino) 60:2, 127-133, 1974. 182 Mishkin F. S., W. P. Maynarcl: 
LACRIMAL GLAND ACCUMULATION OF 7GGa. 
J Nucl Med 15:7, 630-631, 1974. 

183 Shirazy P. H., G. V. S. Rayudu, E. W. 
Fordham: 

REVIEW OF SOLITARY '8F BONE SCAN LESIONS. 
Radiology 112:2, 369-372, 1974. 

184 Shirazy P. H., G. V. S. Rayudu, E. W. Fordham: 
18F BONE SCANNING: REVIEW OF INDI­CATIONS AND RESULTS OF 1,500 SCANS. 
Radiology 112:2, 361-368, 1974. 

185 Frankel R. S., A. E. Jones, J. A. Cohen, 
K. W. Johsnon, G. S. Johnston, T. C. Po­n1.eroy: 

CLINICAL CORRELATIONS OF 76Ga AND SKELETAL WHOLE-BODY RADIONUCLI­DE STUDIES WITH RADIOGRAPHY IN EWING'S SARCOMA. 
Radiology 110:3, 597-603, 1974. 

186 Stevenson M. J., R. W. Bright, G. L. Dun-
son, F. R. Nelson: 

TECI--PI-IOSPHA TE BONE 
INETIUM 99m IMAGING: A METI-IOD FOR ASSESSING BONE GRAFT HEALING. 
Radiology 110:2, 391-398, 1974. 

187 ECKELMAN W. C., R. C. Reba, H. Ku­
bota, J. S. Stevenson: 99mTc-PYROPHOSPHATE FOR BONE IMAG­ING. 
J Nucl Med 15:4, 279-283, 1974. 

188 Thompson R. A. E., O. J. Corriveau, P. 
Rubin: 

59Fe LABELING IN BONE. J Nucl Med 15:3, 161-163, 1974. 189 Brower A. C., C. D. Teates: 
POSITIVE 99"'Tc-POLYPHOSPHATE SCAN IN CASE OF METASTITIC OSTEOGENIC SARCOMA AND HYPERTROPHIC PULMO­NARY OSTEOARTI­
IROPATHY. 
J Nucl Med 15:1, 53-55, 1974. 

190 Kaplan W. D., B. L. Holman, P. A. Li-
ebow, M. A. Davis: 

ENHANCED DETECTION OF A SKELET AL LESION WITH DELA YED 99"'Tc-POL YPHO­SPHATE BONE SCANNING. 
J Nucl Med 15:1, 47-49, 1974. 

191 Kaplan W. D., B. L. Holman, P. A. Li­ebow, M. A. Davis: 

ENHANCED DETECTION OF A SKELET AL LESION WITH DELA YED 99Tc-POL YPHO­SPHATE BONE SCANNING. 
J Nucl Med 15:1, 47-49, 1974. 192 Brower A. C., C. D. Teates: 
POSITIVE 99mTc-POL YPHOSPHATE SCAN IN CASE OF METASTATIC OSTEOGENIC SARCOMA AND HYPERTROPHIC PULMO­NARY OSTEOARTHROPATHY. 
J Nucl Med 15:1, 53-55, 1973. 193 Eclland R. W.: 
TESTOSTERONE POTENTIATED RADIO­PHOSPHORUS THERAPY OF OSSEOUS MET AST ASES IN PROSTA TIC CANCER. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 678-683, 1974. 194 Papadimitriou J., M. Vezeridis, M. Co­stantinidis, E. Chiotelis, C. Constandi­nidis, C. Tountas: 
THE VALUE OF Tc99"' -DIPHOSPHONATE (HEDSPA) AS A SKELETAL SCANNING AGENT. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
121:4, 735-738, 1974. 195 WALLNER R. J., M. N. Croll, L. Brady: 67Ga LOCALIZA TION IN ACUTE CERE­BRAL INF ARCTION. 
J Nucl Med 15:4, 308-309, 1974. 196 Fulmer L. R., G. N. Sfakianakis: 
CEREBRAL VENTRICLE VISUALIZATION DURING BRAIN SCANING WITH 99mTc­PERTECI-INET ATE. 
J Nucl Med 15:3, 202-204, 1974. 
197 Edeling C.-J., O. Henriksen, J. Fogh: 67Ga SCINTIGRAPHY OF THE BRAIN 
A SECOND CHOICE? 
Nucl Med (Stuttg) 13:2, 144-150, 1974. 198 Fitzer P. M.: 
99"'Tc-POL YPHOSPHATE CONCENTRATION IN A NEUROBLASTONA. 
J Nucl Med 15:10, 904-906, 1974. 199 Rosenfield N., S. Treves: 
OSSEOUS AND EXTRA-OSSEOUS UPT AKE OF FLUORINE-18 AND TECHNETIUM ­99m POL YPHOSPHA TE IN CHILDREN WITH NEUROLASTOMA. 
Radiology 111:1, 127-133, 1974. 200 Reba R. C., K. P. Poulose: 
NONSPECIFICITY OF GALLIUM ACCUMU­LATION: GALLIUM-67 CONCENTRATION IN CEREBRAL INFARCTION .. 
Radiology 112:3, 639-641, 1974. 
201 KINOSHITA F., T. Ushio, A. Maekowa, 
R. Ariwa, A. Kubo: 
SCINTISCANNING OF PULMONARY DISE­ASES WITH 67Ga-CITRA TE. 
J Nucl Med 15:4, 227-233, 1974. 
202 DeLAND F. H., J. L. Sauerbrunn, C. Boyd, 
R. H. Wilkinson, Jr., B. I. Friedman, M. Moinuddin, D. F. Preston, R. M. Kniseley: G7Ga-CITRATE IMAGING IN UTREATED PRIMARY LUNG CANCER: PRELIMINARY REPORT OF COOPERATIVE GROUP. 
J Nucl Med 15:6, 408---411, 1974. 
203 Treves S., D. S. Ahnberg, R. Laguarda, 
D. J. Strieder: 
RADIONUCLIDE EVALUATION OF REGI­ONAL LUNG FUNCTION IN CHILDREN. 
J Nucl Med 15:7, 582-587, 1974. 
204 Scott J. R., A. Shysh, A. A. Noujaim, L. I. 
Wiebe, C. Ediss: INVESTIGATION OF 1131nm-INDIUM OXINA­TE AS A POSSIEBLE LUNG-SCANNING AGENT. 
Int J Appl Radiat Isot 25:3, 139-142, 1974. 205 Volkova M. A., E. A. Borisov, S. G. Pel­
n1an: 
THE RADIOCOLLOID 198Au IN THE COM­BINED TREATMENT OF THE BREAST CANCER. 
Radiobiol Radiother 15:3, 365-368, 1974. 206 Piaszek L., H. U. Feldmann, M. W. Stri:it­ges: 
SZINTIGRAPHIE DER WIEBLICHEN 
BRUST MIT 99"'Tc-PERTECI-INETAT. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 121 :3, 352-360, 1974, 
207 Erjavec M., M. Auersperg, T. Jež: 
QUANTITATION OF 99m-Tc BLEOMYCIN UPT AKE IN I-IEAD AND NECK TUMO RS. 
IRCS 2:9, 1560, 1974. 208 Silberstein E. B., A. Kornblut, D. A. 
Schumrick, E. L. Saenger: 
76Ga AS A DIAGNOSTIC AGENT FOR THE DETECTION OF HEAD AND NECK TU­MORS AND L YMPHOMA. 
Radiology 110:3, 605-608, 1974. 
209 Henkin R. E., R. E. Polcyn, J. L. Quinn 
III.: SCANNING TREATED HODGKIN'S DISE­ASE WITI-I 67Ga CITRATE. 
Radiology 110:1, 151-154, 1974. 
210 JOHNSTON G., R. S. Benua, C. D. Te­ates, C. L. Eclwards, L. Murphy, R. M. Kniseley: 
67Ga-CITROTE IMAGING IN UNTREATED HODGKIN'S DISEASE: PRELIMINARY RE­PORT OF COOPERATIVE GROUP. 
J Nucl Med 15:6, 399-403, 1974. 
211 Qrenlaw R. W., M. B. Wei,A. B. 
steiu1 
Brill, J. K. McBain, L. Murphy: R. N. 
Kniseley: G7Ga-CITRATE IMAGING IN UNTREATED MALIGNANT L YMPHOMA: PRELIMINARY REPORT OF COOPERATIVE GROUP. 
J Nucl Med 15:6, 404---407, 1974. 
212 Watanabe K., K. Kawahira, K. Matsu­
ura: SCINTIGRAPHY AS A SCREENING TEST FOR CARCINOMA OF THE PANCREAS. 
Acta Radiol (Diagn) (Stockh) 15:1, 57-64, 1974. 

213 Williams E. D., M. V. Merrick: 
LIVER UPT AKE OF 67Ga. 
Br J Radiol 47:556, 236-237, 1974. 

214 Kew M. C., E. W. Gedcle,s, J. Lewin: 
FALSE-NEGATIVE 75Se-SELENOMETHI­ONINE SCANS IN PRIMARY LIVER CAN­CER. 
J Nucl Med 15:4, 234-236, 1974. 

215 ROCKETT J. F., J. S. Buchignani, Jr.: 
RADIONUCLIDE PERFUSION OF HEP A TIC METASTASES. 
J Nucl Med 15:4, 314, 1974. 216 Smith P. H. S.: 
99Tcm LABELLED ERYTHROCYTES FOR SPLEEN SCANNING. 
Int J Appl Radiat Isot 25:3, 137-139, 1974. 217 Karparov M.: 
RADIOIZOTOPNAJA LIMFOGRAFIJA PRI ZLOKACESTVENYH OPUHOLJAH JAICKA. 
Med Radiol (Mosk) 19:10, 28-32, 1974. 
RADIOTERAPIJA 

218 Archambeau J. O., G. W. Bennett, G. S. 
Levine, R. Cowen, A. Akanuma: PROTON RADIATION THERAPY. 
Racliology 110:2, 445-457, 1974. 219 Ihnen E., H. Wendhausen: 
BETATRON -BESTRAHLUNGSPLANUNG MIT EINEM PROGRAMMIERBAREN TISCHRECHNER. 
Strahlentherapie 148:2, 146-154, 1974. 220 Htinig R., E. Walther, R. Sauer: DIE STRAI-ILENTI-ZNS-TU­
IERAPIE VON MOREN BEI KINDERN UND JUGENDLI­CHEN. 
Strahlentherapie 147:6, 573-597, 1974. 221 Ueda T., C. Kimura: DOSE DISTRIBUTIONS MODIFIELD BY NARROW FIELD SCANNING METI-IOD IN HIGI-IENERGY ELECTRON-BEAM THE­RAPY. 
Strahlentherapie 147:2, 185-188, 1974. 222 Bukovitz A. G.: COMPUTER CALCULATIONS OF DOSE FOR IRREGULARL Y SHAPED FIELDS FOR COBALT-60 AND 6 MV PHOTONS. 
Racliology 113:1, 181-185, 1974. 

223 FITZGERALD L. T., W. Mauderli, J. S. 
Schulman: 00co DOSIMETRY WITH A DESK-TOP COMPUTER. 
Radiology 110:3, 677-680, 1974. 

224 Ekstrand K. E., R. L. Dixon, D. D. Blake, 
M. Raben: THE CALCULATION OF DOSE DISTRIBU­TION FOR CHEST W ALL IRRADIA TION USING B-MODE ULTRASONOGRAPI­
IY. 
Radiology 111:1, 185-187, 1974. 

225 Boge R. J., R. W. Edlang, D. C. Matthes: 
TISSUE COMPENSATORS FOR MEGAVOL­TAGE RADIOTI­
IERAPY FABRICATED FROM HOLLOWED STYROFOAM FILLED WITH WAX. 
Radiology 111:1, 193-198, 1974. 226 Magno L.: 
LA RADIOTERAPIA IN OSSIGENO IPER­BARICO. ESPERIENZE E PROSPETTIVE. 
Radiol Med (Torino) 60:5, 431-439, 1974. 227 Kozlov A. P., A. A. Akim,ov, V. P. Lu-
k'janov: 

PRIMENENIE BYSTRYH ELEKTRONOV V LUCEVOJ TERAPII ZLOKACESTVENNYH NOVOOBRAZOV ANIJ. 
Vopr On.kol 20:4, 100-108, 1974. 228 Tubiana M.: 
ACI-IIEVEMENTS TO BE EXPECTED FROM NEW DEVELOPMENTS IN TUMOUR RA­DIOTHERAPY. 
Eur J Cancer 10:6, 373-380, 1974. 229 Paine C. H., R. J. Berry, J. B. H. Stede­ford, C. D. Barber, C. M. A. Young, G. Wiernik: 
THE USE OF CALIFORNIUM -252 SOUR­CES FOR BRACHYTHERAP A OF HUMAN TUMOURS: A PRELIMINARY REPORT. 
Eur J Cancer 10:6, 365-368, 1974. 

230 Suit I-I. D., M. Goitein: 
DOSE-LIMITING TISSUES IN RELATION TO TYPES AND LOCATION TO TYPES AND LOCATION OF TUMOURS: IMPLICA­TIONS FOR EFFORTS TO IMPROVE RADI­ATION DOSE DISTRIBUTIONS. 
Eur J Cancer 10:4, 217-224, 1974. 

231 Barendsen G. W., J. J. Broerse, L. M. van 
Putten: FUNF AMENT AL AND PRACTICAL AS­PECTS OF THE APPLICA TION OF F AST NEUTRONS IN CLINICAL RADIO'.I'IIE­
-RAPY. INTRODUCTION TO TIIE 
-PROCE­EDINGS. 
Eur J Cancer 10:4, 199-200, 1974. 

232 Matula P., E. Futaš, M. Klvana, E. Kun­
štadt: 

PRISPEVOK K RACIONALIZACII VYPOC­TU DISTRIBUCIE DAVKY V TELECURE­TERAPII. 
II. KYVADLOVA TERAPIA. 
cesk Radiol 28:5, 336-342, 1974. 233 Sealy R., J. Hockly, B. Swepstone: THE TREA TMENT OF MALIGNANT ME­LANOMA WITH COBAL T AND HYPERBA­RIC OXYGEN. 
Clin Radiol 25:2, 211-215, 1974. 234 THE SECOND REPORT OF THE JOINT WORKING PARTY ON COMPUTERS IN RADIOTHERAPY. 
Clin Radiol 25:2, 167-173, 1974. 
235 Slater J. M., I. R. Neilsen, T. W. Chu, 
E. N. Carlsen, J. E. Chrispens: RADIOTHERAPY TREA TMENT PLANNING USING ULTRASOUND-SONIC GRAPI-! PEN­COMPUTER SYSTEM. 
Cancer 34:1, 96-99, 1974. 236 Gursky S.: ERMITTLUNG DER STRAHLENBELA­STUNG IN DER RONTGENDIAGNOSTIK. 
Racliol Diagn 15:4, 405-426, 1974. 237 Koren K.: 
ABSORBED DOSE/EXPOSURE CONVER­SION F ACTORS FOR MINERAL BONE. 
Br J Radio! 47:563, 790-794, 1974. 238 Supe S. J .. : 
TIME, DOSE AND FRACTIONATION FAC­TORS IN RADIOTHERAPY. 
Br J Racliol 47:564, 910-911, 1974. 239 Paine C. H.: 
MODIFICATIONS TO IRIDIUM-192 AFTER­LOADING TECI-INIQUES. 
Br J Racliol 47:564, 912-913, 1974. 240 Casebow M. P., P. L. Ormsby, R. C. T. 
Buchan, J. M. Brinclle: SIEMENS TELETHERAPY CAESIUM UNIT. 
Br J Racliol 47:564, 913-915, 1974. 241 
PROCEEDINGS OF THE BRITISH INSTI­TUTE OF RADIOLOGY. THE RADIOTHE­RAPIST AND THE ONCOLOGICAL CEN­TRE. 
Br J Radiol 47:564, 916-917, 1974. 242 Goitein M.: 
THE COMPUTATION OF TIME, DOSE AND FRACTIONA TION F ACTORS FOR IRRE­GULAR TREATMENT SCHEDULES. 
Br J Radiol 47:562, 665-669, 1974. 243 Breitman K. E.: 
DOSE-RATE TABLES FOR CLINICAL 137Cs SOURCES SHEA THED IN PLA TINUM. 
Br J Radio! 47:562, 657-664, 1974. 244 Orton C. G.: 
TIME-DOSE FACTORS (TDFs) IN BRA­CHYTHERAPY. 
Br J Radiol 47:561, 603-607, 1974. 245 Gopala U., V. T. A. Hazra: TIME, DOSE AND FRACTIONATION FAC­TORS IN RADIOTHERAPY. 
Br J Radiol 47:559, 432, 1974. 246 Milan J., R. E. Bentley: THE STORAGE AND MANIPULATION OF RADIA TION DOSE DAT A IN A SMALL DIGITAL COMPUTER. 
. 
Br J Radiol 47:554, 115-121, 1974. 247 Lane K., P. Bloch, L. W. Davis: COMPUTER GENERATED ISODOSE CUR­VES FOR HIGH ENERGY X-RA Y MACHI­NES: EXPERIMENTAL VERIFICATION AND TIMESAVING STRATEGIES. 
AM J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
121:4, 865-872, 1974. 
248 Mansfielcl C. M., N. Suntharalingam, M. 
Chow: EXPERIMENTAL VERIFICATION OF A METHOD FOR VARYING THE EFFECTIVE ANGLE OF WEDGE FILTERS. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 699-704, 1974. 
249 Dutreix J ., M. Hayem, B. Pierquin, K. 
Zurnmer, C. Hesse, A. Wambersie: 
EPITHELIOMAS DE LA REGION AMYG­DALIENNE. COMPARISON ENTRE FRAC­TIONNEMENT CLASSIQUE ET IRRADI­ATION EN DEUX SERIES (SPLIT-COUR­SE). 
Acta Radiol (Ther) (Stockh) 13:2, 167-184, 
1974. 
250 Wideroe R.: 
INVESTIGATION ON FRACTIONATION SCHEMES. LECTURE GIVEN AT THE XII'h INTERNATIONAL RADIOLOGICAL CON­GRESS, MADRID 1973. 
Strahlentherapie 148: 1, 46-52, 1974. 251 Karcher K. I-I.: 
NEUTRONEN ZUR MEDIZINISCI-IEN AN­WENDUNG, JA ODER NEIN? Strahlentherapie 147:6, 557-558, 1974. 252 Eichhorn I-I.-J ., A. Lessel, S. Matschke: 
VEGLEICI-IE ZWISCI-IEN NEUTRONEN-UND TELEKOBAL TI-IERAPIE AM BRONCI-IUS, -MAGEN -UND OSOPHAGUSKARZI­NOM. 
Strahlentherapie 147:6, 559-563, 1974. 
253 Hofmann E. G.: NEUTRONENERZEUGENDE GERATE FUR DE STRAI-ILENTHERAPIE. 
Strahlentherapie 147:6, 564-572, 1974. 254 Duncan IN.: 
RGISTRATION OF CLINICAL DATA AND CRITERIA FOR SELECTION OF PA TENTS FOR F AST NEUTRON TRIALS. 
Eur J Cancer 10:6, 381-383, 1974. 255 Breur K.: 
INTERNATIONAL COOPERATION WITH REGARD TO CLINICAL TRIALS OF FAST NEUTRON RADIOTI-IERAPY. 
Eur J Cancer 10:6, 385-386, 1974. 
256 Eichhorn I-I.-J ., A. Lessel, S. Matschke: 
COMP ARISON BETWEEN NEUTRON TI-IE­RAPY AND Goco GAMMA RA y TI-IERAPY OF BRONCHIAL, GASTRIC AND OESO­PHAGUS CARCINOMATA. 
Eur J Cancer 10:6, 361-364, 1974. 257 Catterall M.: 
THE TREATMENT OF ADVANCED CAN­CER BY FAST NEUTRONS FROM THE MEDICAL RESEARCI-I COUNCIL 'S CYCLO­TRON A T HAMMERSMITI-I HO SPIT AL, LONDON. 
Eur J Cancer 10:6, 343-347, 1974. 
258 Hussey D. H., G. H. Fletcher: 
CLINICAL FEATURES OF 16 AND 50 MeV d Be NEUTRONS. 
Eur J Cancer 10:6, 357-360, 1974. 259 Anderson L. L.: 
CHARACTERISTICS OF 252Cf NEUTRONS SOURCES USED FOR RADIOTHERAPY. 
Eur J Cancer 10:6, 203-205, 1974. 
260 Glanzmann Ch., W. Horst, H. Seiffert: 
RADIOTHERAPIE IN DER BEHANDLUNG PRIMAREN. ERGEBNISSE BEI 208 PATI­ENTEN UND LITERATURDBERSICHT. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
121:5, 644-652, 1974. 261 Huh S. H., L. Z. Nisce, L. D. Simpson, 
F. C. H. Chu: 
VALUE OF RADIATION THERAPY IN THE TREATMENT OF ORBITAL METASTASIS. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 589-594, 1974. 262 Jazy F., B. S. Aron: 
SINGLE DOSE IRRADIATION IN TREAT­MENT OF CEREBRAL MET AST ASES FROM BRONCHIAL CARCINOMA. 
Cancer 34:2, 254-256, 1974. 
263 Shehata W. M., F. R. Hendrickson, W. A. 
Hindo: 
RAPID FRACTIONA TION TCHNIQUE AND RE-TREATMENT OF CEREBRAL META­STASES BY IRRADIATION. 
Cancer 34:2, 257-261, 1974. 264 Kuttig H.: 
STRAHLENTHERAPIE DER TUMOREN DES ZENTRALNERVENSYSTEMS IM KIN­DESALTER. 
Strahlentherapie 147:4, 333-343, 1974. 265 Sharett T., L. Fine, T. C. Chiang: 
RAPID AFTERLOADING WITH GUIDE FIXATION OF RADIOACTIVE SOURCES IN CANCER OF THE ORAL CAVITY. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:1, 182-187, 1974. 266 Million R. R.: 
ELECTIVE NECK IRRADIA TION FOR T, N. SQUAMOUS CARCINONA OF THE ORAL TONGUE AND FLOOR OF MOUTH. 
Cancer 34:1, 149-155, 1974. 
267 Haynes W. D., N. du V. Tapley: 
RADIA TION TREA TMENT OF CARCINOMA OF TI­
IE NASAL VESTIUBLE. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 120:3, 595-602, 1974. 268 Tobin D. A., S. L. Byrd, R. M. Scott: 
ELECTRON BEAM THERAPY OF HEAD AND NECK TUMORS. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 617-623, 1974. 269 Ghossein N. A., J. P. Bataini, A. Ennuyer, 
P. Stacey, V. Krishnaswamy: 
LOCAL CONTROL AND SITE OF FAILURE IN RADICALLY IRRADIATED SUPRA­GLOTTIC LARYNGEAL CANCER, 

Radiology 112:1, 187-191, 1974. 270 Fletcher G. H., A. D. Hamberger: CAUSES OF FAILURE IN IRRADIATION OF SQUAMOUS CELL CARCINOMA OF THE SUPRAGLOTTIC LARYNX. 
Radiology 111:3, 697-700, 1974. 271 Ballantyne A. J., G. H. Fletcher: 
GURGICAL MANAGEMENT OF IRRADI­ATION FAILURES OF MONFIXED CAN­CERS OF THE GLOTTIC REGION. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:1, 164-168, 1974. 272 Wang C. C. 
TREATMENT OF GLOTTIC CARCINOMA BY MEGA VOLT AGE RADIA TION THE­RAPY AND RESULTS. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:1, 157-163, 1974. 273 Glanzmann Ch., W. Magdeburg, H. Bass, 
W. Horst: 

ERGEBNISSE DER RADIOTHERAPIE MA­LIGNER TUMOREN DES ORO-UND HYPO­PHARYNX UNTER SAUERSTOFFDBER­DRUCK. 
Strahlentherapie 148:1, 16-23, 1974. 274 Dancot H., W. Feremans: 

EPITHELIOMAS DU LARYNX CONSIDE­RATIONS SUR LES TRAITMENTS RADIO­THERAPIQUES ET LEURS RESUL TA TS. 
J Belge Radiol 57:4, 277-291, 1974. 275 Papavasiliou C. G.: 

CANCER OF THE NASOPHARYNX. INCI­DENCE, CLINICAL COURSE AND RESULTS OF THERAPY: A REPORT FROM GREECE. 
Clin Radiol 25:3, 409-414, 1974. 276 Nivinskaja M. M., S. A. Bal'ter, T. G. Rat­
ner, G. A. Kulakov, V. V. Višnjakova, L. 
B. Kuznecova: 

K VOPROSU O LUCEVOJ TERAPII META­STAZOV LOKACESTVENNYH OPUHOLEJ V KOSTI METODOM KONCENTRIROVAN­NOGO OBLUCENIJA. 
Vest Rentgenol Radio! 3, 84-85, 1974. 
277 Hilaris B. S., N. Martini, R. K. J. Luoma­nen, M. Batata, E. J. Beattie, Jr.: 
THE VALUE OF PREOPERATIVE RADI­A TION THERAPY IN APICAL CANCER OF TI-IE LUNG. 
Surg Clin North Am 54:4, 831-840, 1974. 278 Debevec M.: 
DBER DIE VERIFIZIERUNG DER LUNGEN­TUMOREN VOR DER STRAHLENTHERA­PIE. 
Strahlentherapie 147:2, 149-158, 1974. 279 Kozlova A. V., T. K. Dostanova, A. A. Sa­vickaja: 
REUL'TATY LUCEVOGO I KOMBINIRO­VANNOGO LEcENIJA RAKA LEGKOGO. 
Med Radio! (Mask) 19:9, 3-9, 1974. 
280 Scruggs H., A. El-Mahcli, R, D, Marks, 
w. C. Constable: 
THE RESULTS OF SPLIT-COURSE RADI­ATION THERAPY IN CANCER OF THE LUNG. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
121:4, 754-760, 1974. 281 Fadeeva M. A., A. A. Savickaja, L. Ja. 
Klepper, I. V. Tarakanova: OB "EMNOE DOZNOE PLANIROVANIE LUCEVOGO LECENIJA RAKA LEGKOGO. 
Med Radio} (Mask) 19:9, 27-30, 1974. 
282 Kuttig I-I., KI. Schnabel, M. J. Scheffzek: 
ELEKTRONEN-TIEFENTI­
IERAPIE IM TI-1O­RAXBEREICI-I. IV. PENDELBESTRAI­
ILUNG 
MIT ASYMETRISCI-IEM PENDELWINKEL. 
Strahlentherapie 148: 1, 74-79, 1974. 283 Webber B., D. Reinhard: A METHOD FOR POSTMASTECTOMY 
CI-IEST WALL DOSIMETRY. 
Radiology 110:2, 463-466, 1974. 284 Fenner M. L.: 
TI-IE TREA TMENT OF PRIMARY BREAST CANCER BY RADICAL RADIOTI-IERAPY WITH ARTIFICIAL PNEUMOTHORAX. 
Clin Radiol 25:2, 203-210, 1974. 285 Eichhorn I-1.-J ., J. Richter: 
DIE ANWENDUNG EINER T ANGENTIALEN KEILFIL TERPENDEL TECI-INIK ZUR THE­RAPIE DES MAMMAKARZINOMS. 
Strahlentherapie 147:1, 35-40, 1974. 286 Frischbier I-1.-J ., H. U. Lohbeck: 
DIE STRAHLENBEHANDLUNG DES MAM­MAKARZINOMS IM ST ADIUM I. 
Strahlentherapie 147:4, 365-369, 1974. 287 Rissananen P. M., P. Holsti: 
VEGLEICI-1 ZWISCHEN KONSERVATIVER UND RADIKALEN CI-KOMBI­
IIRURGIE, NIERT MIT STRAI--IERAPIE BEI 
ILENTIDER BEHANDLUNG DES BRUSTKREBSES IM STADIUM I. 
Strahlentherapie 147:4, 370-374, 1974. 288 Kaae S., I-1. Johansen: 
ABLATIO MAMMAE UND POSTOPERA­TIVE STRAHLENTHERAPIE DES MAMMA­KARZINOMS. 
Strahlentherapie 147:4, 375-380, 1974. 289 Baum M.: 
SURGERY AND RADIOTHERAPY IN 
BEAST CANCER. 
Semin Oncol 1:2, 101-108, 1974. 
2900 Smith K. L., D. Johnson, O. Hustu, C. 
Pratt, I. Fleming, C. Holton: 
CONCURRENT CHEMOTI­
IERAPY AND RA­DIATION THERAPY IN THE TREATMENT OF CHILDHOOD AND ADOLESCENT HODKIN'S DISEASE. 
Cancer 33:1, 38-46, 1974. 
291 Nisce L. Z., W. Geller, G. J. D'Angio: 
EXPERIENCE WITH A NEW TECHNIQUE FOR »TOTAL NODE« IRRADIATION­HODGKIN'S DISEASE. 
Br J Radiol 47:554, 108-111, 1974. 
292 Marks J. E., E. M. Moran, M. L. Griem, 
J. E. Ultmann: 
EXTENDED MANTLE RADOTHERAPY IN 
HODGKIN'S DISEASE AND MALIGNANT 
LYMPHOMA. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
121:4, 772-788, 1974. 
293 Rubin P., H. Keys, E. Mayer, R. Ante-
mann: NODAL RECURRENCES FOLLOWING RA­
DICAL RADIA TION THERAPY IN HODG­
KIN'S DISEASE. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 536-548, 1974. 
294 Royster R. L., Jr., J. A. Wassum, E. R. 
King: 
AN EVALUATION OF THE EFFECTS OF SPLENECTOMY IN HODGKIN'S DISEASE IN PATIENTS UNDERGOING EXTENDED FIELD OR TOTAL LYMPH NODE IRRADI­ATION. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:3, 521-530, 1974. 
295 Pouillart P., M. Hayat, R. Gerard-Mar­chant, J.-R. Schlumberger, J. L. Amiel, 
G. Mathe, M. Tubiana: 
LES HEMATOSARCOMES »LYMPHOMES« MALINS NON-HODGKINIENS CHEZ L'ADULTE. LA CHIMIORADIOTHERAPIE APPLIQUEE AUX STADES ET / OU FOR­MES TOPOGRAPI­
IIQUES III ET IV. 
Bull Cancer (Paris) 61:1, 111-118, 1974. 
296 Brugere J ., M. Schlienger, R. Gerard­
Marchant, M. Tubiana, P. Pouillart, Y. 
Cachin: L YMPHOSARCOMES ET RETICULOSAR­COMES DES VOIES AERODIGESTIVES SU­PERIEURES. HISTOIRE NATURELLE ET RESUL TA TS DE LA RADIOTI­
IERAPIE. 
Bull Cancer (Paris) 61:1, 79-92, 1974. 
297 Tubiana M., P. Pouillart, M. Hayat, 
M. Schlienger, R. Gerard-Marchant, J. Schlumberger, J. Brugere, J. L.-Amiel, 
G. Mathe: RESULTATS DE LA RADIOTHERAPIE DANS LES STADES IETII DES LYMPI-1O­SARCOMES ET RETICULOSARCOMES. 
Bul Cance1· (Paris) 61:1, 93-110, 1974. 
298 Hill D. R., Q. E. Crews, P. C. Walsh: 
PROSTA TE CARCINOMA: RADIA TION TREATMENT OF THE PRIMARY AND RE­GIONAL LYMPI­
IATICS. 
Cancer 34:1, 156:160, 1974. 
299 Fayos J. V., J. H. Ecllund, W. T. Knapp, 
J. L. Campos, I. Lampe: 
THE L YMPHOMAS: RESPONSE TO IRRA­DIATION. 
Cancer 34:1, 212-222, 1074. 
300 Brace K., M. J. O'Connell, V. Vogel, A. 
Schantz: 

TOT AL BODY RADIATION THERAPY FOR DISSEMINATED LYMPHOSARCOMA: RE­SULTS OF A PILOT STUDY. 
Cancer Chemother Rep 58:3, Part 1, 

401-405, 1974. 301 Peckham M. J.: 
RADIATION OF THERAPY OF TI-IE NON­HODGKIN'S L YMPHOMAS. 
Semin Hematol 11:1, 41-58, 1974. 

302 Vongtama V., S. M. Piver, Y. Tsukada, 
J. J. Barlow, J. H. Webster: 

PARA-AORTIC NODE IRRADIATION IN CARCINOMAS. 
Cancer 34: 1, 169-174, 1974. 

303 Habic M., S. Plesnicar, š. Spaventi: 
A DOSIMETRIC STUDY OF TI-IE »MANTLE FIELD« TECHNIQUE IN COBALT 60 TELE­TI-IERAPY. 
Strahlentherapie 147:1, 41-44, 1974. 304 Clement J. A., S. Kramer: 
IMMUNOCOMPETENCE IN PATIENTS WITI-I SOLID TUMORS UNDERGOING CO­BALT 60 IRRADIATION. 
Cancer 34:1, 193-196, 1974. 305 Regato J. A. del: 
RADIOTHERAPY OF TUMORS OF TI-IE URINARY TRACT. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 

121:3, 467-472, 1974. 306 Garrett M. J.: 
TECHNIQUES IN MEGAVOLTAGE RADIO­TI-IERAPY No. 5 CARCINOMA OF TI-IE BLADDER. 
Clin Radiol 25:4, 475-480, 1974. 

307 Grosche N., K. Kohler, I-I. Platzbecker: 
VERANDERUNGEN NACH TELEKOBALT­THERAPIE HYPERNEPI-IROIDER KARZI­NOME IM KONTROLLRENOVASOGRAM. 
Radiobiol Radiother (Berll) 15:2, 283-289, 1974, 308 Jentzsch K., J. Dimopoulos, G. Weissen­bacher, H. Wiltschke, G. Holtl: 
DIE PRAOPERATIVE BESTRAHLUNG DES WILMSTUMORS. 
Strahlentherapie 147:4, 344-349, 1974. 309 Whitmore W. F., Jr., B. Hilaris, H. Grab­
stald, M. Batata: IMPLANTATION OF 125I IN PROSTATIC CANCER. 
Surg Clin North Am 54:4, 887-895, 1974. 310 Tsuya A., T. Kawai, S. Fukushima, K. 
Shida, J. Shimazaki, K. Matsumoto, T. 

Seto: RADIOTHERAPY COMBINED WITH HOR­MONE THERAPY FOR PROSTATE CAN­CER. 
Strahlentherapie 148:1, 24-34, 1974. 311 Heinze H. G., J. Fock: MALIGNOME DES HODENS. ERGEBNISSE 
NACH MEGAVOLT-STRAHLENTHERAPIE 
VON 1960 BIS 1972. 
Strahlentherapie 148:3, 215-225, 1974. 

312 Kušerbaev S. K., N. I. Dement'eva, K. S. 
žangarašev, A. I. Coj, S. B. Balmuhanov: PRIMENENIE METOTREKSA TA I TELE­GAMMA TERAPII PRI RAKE PišcEVODA. 
Vopr Onkol 20:4, 23-28, 1974. 

313 Pereslegin I. A., Ju. H. Sarkisjan: 
VOZMOžNOST I PERSPEKTIVY RAZVI­TIJA LUCEVOJ TERAPII OPUI-IOLEJ OR­GANOV ŽELUDOCNO-KISECNOGO TRAK­TA. 
Med Radiol (Mosk) 19:4, 7-12, 1974. 314 Kozlova A. V., M. I. Brusilovskij, G. V. 
Tarasova, V. S. Grigorjan, T. V. Popova: PREDOPERACIONNOE OBLUCENIE PRI OPERABEL'NOM RAKE PRJAMOJ KIŠKI. 
Med Radiol (Mosk) 19:4, 12-18, 1974. 315 Kligerman M. M., N. Urdanets-Lifee: 
OBSERVATIONS ON FIFTEEN INOPE­RABLE CASES OF RECTAL CANCER GI­VEN PREOPERATIVE IRRADIATION. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 

120:3, 624-626, 1974. 316 Lehmann F., H.-J. Erberhardt, M. Stri­
etzel: 

BEITRAG ZUR OPTIMIERUNG DER TELE­KOBAL TBESTRAI-IL UNG BOSARTIGER NIERENTUMOREN. 
Radiol Radiother (Berl) 15:2, 259-266, 

1974. 317 Eberhardt H.-J., R. Kammer, F. Lehmann, 
M. Strietzel: 

MOGLICHKEITEN ZUR RA TIONALISI­ERUNG DER BESTRAI-ILUNGSPLANUNG BEI GYNAKOLOGISCI-IEN TUMOREN. 
Radiol Radiother (Berl) 15:2, 329-332, 1974. 318 Hernuss P., E. Miiller-Tyl, J. Dimopoulus: 
OZON-SA UERSTOFF-INJEKTIONBEI-IAND­L UNG IN DER GYNAKOLOGISCHEN STRAHLENTI-IERAPIE. 
Strahlentherapie 148:3, 242-245, 1974. 319 Fehr P. E., K. A. Prem: 
MALIGNANCY OF THE UTERINE CORPUS FOLLOWING IRRADIA TION THERAPY FOR SQUAMOUS CELL CARCINOMA OF THE CERVIX. 
Am J Obstet Gynecol lHl:5, 685-692, 1974. 320 Lagasse L. D., M. L. Smith, J. G. Moore, 
D. G. Morton, M. Jacobs, G. H Johnson, 
W. G. Watring: 

THE EFFECT OF RADIATION TI-IERAPY ON PELVIC LYMPH NODE INVOLVEMENT IN ST AGE I CARCINOMA OF THE CERVIX. 
Am J Obstet Gynecol 119:3, 328-334, 1974. 321 Essen C. F., von, D. G. Seay, J. Mocller, 
J. W. Hilbert: FRACTIONATED INTRACAVITARY RADI­ATION TI-IERAPY WIT THE BRACHYTRON: 
GENERAL TECI-INIQUES AND PRELIMI­NARY RESULTS IN TI-IE TREATMENT OF CERVIX CANCER. 
Am J Roentgenol Radium Ther Nucl Med 
120:1, 101-110, 1974. 322 Dische S.: THE HYPERBARIC OXYGEN CHAMBER IN THE RADIOTHERAPY OF CARCINOMA OF THE UTERINE CERVIX. 
Br J Radio! 47:554, 99-107, 1974. 
323 Mott T. J., R. F. Mould, K. A. Newton: 
EXPERIENCE IN THE TREATMENT OF CARCINOMA OF THE CERVIX USING A ROTATIONAL TECHNIQUE. 
Br J Cancer 29:1, 66-71, 1974. 324 Campos J. L.: 
LONG-TERM SURVIVAL IN CARCINOMA OF THE CERVIX UTERI: A COMPARISON OF SURGICALLY AND RADIOLOGICALLY TREATMENT CASES. 
Br J Racliol 47:554, 112-114, 1974. 325 Warcl A. J., B. Stubbs, B. Dixon: 
CARCINOMA OF THE CERVIX: ESTA­BLISHMENT OF A HYPERBARIC OXYGEN TRIAL ASSOCIA TED WITH THE USE OF THE CATHETRON. 
Br J Racliol 47:558, 319-325, 1974. 
326 Guthrie R. T., H. J. Buchsbaum, A. J. 
White, I-I. B. Latourette: 
PARA-AORTIC LYMPI­
I NODE IRRADIATI­ON IN CARCINOMA OF THE UTERINE CERVIX. 
Cancer 34: 1, 166-168. 1974. 
327 Sakaguchi M., T. Fu.iiwara, Y. Tanaka: 
SMALL-FIELD IRRADIATION IN CARCI­NOMA OF TI-IE CERVIX, USING A LINE­AR ACCELERATOR AND A NEW BEAM ­DIRECTING DEVICE. 
Racliology 112:1, 193-196, 1974. 
328 I-Iilaris B. S., I-I. Ju, J. L. Lewis, Jr., I-I. D. 
Homesley, J. I-I. Kirn: 
NORMAL AND NEOPLASTIC TISSUE EF­FECTION OF HIGH INTENSITY INTRACA­VITARY IRRADIATION: CANCER OF TI-IE CORPUS UTERI. 
Radiology 110:2, 459-462, 1974. 329 Mayer A.: 
STRAHLENBEHANDLUNG DER KLINISCH INOPERABLEN KORPUSKARZINOME. 
Strahletnherapie 148: 1, 53-56, 1974. 330 Niern.inen Z., E. Si:iderlin: 
SARCOMA OF THE CORPUS UTERI, RE­SULTS OF TI-IE TREATMENT OF 117 CA­SES. 
Strahlentherapie 148:1, 57-61, 1974. 331 Reinharcl B., R. Evers: 
POSTOPERA TIVE KOBAL T-60-TELETHE­RAPIE UND INTRAPERITONEALE GOLD­198-APPLIKA TION BEI MALIGNEN OVA­RIALTUMOREN. 
Strahlentherapie 148:3, 235-241, 1974. 332 Knyševskaja A. G.: 
LUcEVAJA TERAPIJA RAKA KOŽI PRI SENSIBILIZACII BIOPREPARATAMI. 
Vopr Onkol 20:9, 29-33, 1974. 
RADIOBIOLOGIJA 
333 Thomlinson R. H.: 
THE IMPLICATIONS OF RADIOBIOLOGY FOR RADIOTI-IERAPISTS. 
Ciin Racliol 25:4, 471-474, 1974. 334 Bogdonoff M. L.: 
MICROANGIOGRAPHY OF DOG CORO­NARY ARTERIES UNDER STRESS. 
A METHOD AND SOME EFECTS. 
Racliology 110:2, 345-350, 1974. 
335 Wilson J. D., J. L. Montour, G. E. Miller: 
A DEVICE FOR THE UNIFORM IRRADI­ATION OF SMALL ANIMALS IN A I-IORI­ZONT AL RADIA TION BEAM. 
Int J App Racliat Isot 25:5, 235-236, 1974. 336 Ruprecht A., G. M. Clark, M. Golclner, 
H. G. Poynton: 
X RADIATION AND SENSITIZED LYM­PHOCYTE MIGRATION. 
Racliology 111:1, 201-205, 1974. 337 Catterall M.: 
A REPORT ON THREE YEARS' FAST NE­UTRON THERAPY FROM THE MEDICAL RESEARCH COUNCIL'S CYCLOTRON AT I-IAMMERSMITH HOSPITAL, LONDON. 
Cancer 34:1, 91-95, 1974. 338 Hornsey S., S. B. Fielcl: 
THE RBE OF CYCLOTRON NAUTRONS FOR EFFECTS ON NORMAL TISSUES. 
Eur J Cancer 10:4, 231-234, 1974. 339 Broerse J. J.: 
REVIEW OF RBE VALDES OF 15 MeV NE­UTRONS FOR EFFECTS ON NORMAL TIS­SUE. 
Eur J Cancer 10:3, 225-230, 1973. 340 Toclcl P.: 
RADIOBIOLOGY WITH HEAVY CHARGED PARTICLES DIRECTED AT RADIOTHE­RAPY. 
Eur J Cancer 10:4, 207-210, 1974. 341 Raju M. R.: 
NEGATIVE PIONS IN RADIOTHERAPY: A BRIEF REVIEW. 
Eur J Cancer 10:4, 211-215, 1974. 342 Hall E. J., L. A. Roizi.11-Towle, R. D. Col­
vett: RBE AND OER DETERMINATIONS FOR RADIUM AND CALIFORNIUM 252. 
Racliology 110:3, 699-703, 1974. 
343 Elli,s F.: THE NSD CONCEPT AND RADIORESI­
STANT TUMOURS. 
Br J Racliol 47:564, 909, 1974. 344 Hopewell J. W., R. J. Berry: 
THE PREDICTIVE VALUE OF THE NSD SYSTEM FOR RENAL TOLERANCE TO FHACTIONATED X-IRRADIATION IN THE PIG. 
Br J Racliol 47:562, 679-686, 1974. 
345 Armstrong D. I.: 
NSD CALCULATIONS -A SIMPLE GRA­PHICAL METHOD. 
Br J Radiol 47:558, 363, 1974. 346 Holin V. V., Z. V. Frolova: 
RAScET NOMINAL'NOJ STANDARTNOJ DOZY S POMOSc'JU NOMOGRAMM. 
Vopr Onkol 20:3, 41-44, 1974. 
347 Holin V. V., Z. V. Frolova, V. F. Bartova: 
UPROScENNYJ METOD USTANOVLENIJA EKVIVALENTNYH DOZ DLJ A RAZNYH REŽIMOV FRAKCIONIROVANIJA PRI LE­CENII ZLOKAcESTVENNYH O PUH O LEJ. 
Med Radiol (Mask) 19:10, 42-46, 1974. 348 Holin V. V., V. Z. Frolova: 
REKOMEDDACII K RASCETU NOMINA­L'NOJ STANDARTNOJ DOZY ZLOKACE­STVENNYH OPUHOLEJ. 
Med Radiol (Mask) 19:3, 6-14, 1974. 
349 Buchler D. A., J. C. Kline, B. M. Peck-
ham, F. Ellis: 
THE RELATIONSHIP OF NSD TO REACTI­ONS AND COMPLICATIONS FOLLOWING TREATMENT FOR MALIGNANT UTERINE CERVICAL NEOPLASMS. 
Radiology 110:3, 687-690, 1974. 350 Ellis F., A. Sorensen: 
A METHOD OF ESTIMATING BIOLOGICAL EFFECT OF COMBINED INTRACAVITARY LOW DOSE RA TE RADIA TION WITH EXTERNAL RADIA TION IN CARCINOMA OF THE CERVIX UTERI. 
Radiology 110:3, 681-686, 1974. 
351 Matula P., M. Klavana, E. Kunštadt, E. 
Futaš: 
CONTRIBUTION OF !SO-RET PLANS TO THE OPTIMZATION OF DOSE DISTRIBU­TION IN TELECURIETHERAPY. 
Radiobiol Radiother 15:3, 369-374, 1974. 352 Buchler D. A., J. C. Kline, W. F. Carr: INTRACAVITARY DOSIMETRY FOR CAR­CNOMA OF THE CERVIX AND SUBSEQU­ENT COMPLICA TIONS. 
Am J Obstet Gynecol 120:1, 83-90, 1974. 353 Ellis F., A. Sorensen, C. Lescrenier: 
RADIATON THERAPY SCHEDULES FOR OPPOSING PARALLEL FIELDS AND TI-IEIR 
BIOLOGICAL EFFECTS. 
Radiology 111:3, 701-707, 1974. 
354 Raju M. R., T. T. Trujillo, P. F. Mullaney, 
A. Romero, J. A. Steinkmap, R. A. Wal­ters: 
THE DISTRIBUTION IN THE CYCLE OF NORMAL CELLS AND OF IRRADIA TED TUMOUR CELLS IN MICE. 
Br J Radiol 47:559, 405-410, 1974. 355 Byfield J. E.: 
THE ROLE OF RADATION REPAR MECHA­NISMS IN RADIATION TREATMENT FA­ILURES. 
Cancer Chemother Rep 58:4, 527-538, 
1974, 
9i 
356 Livingston R. B., U. Ambus, S. L, George, 
E. J. Freireich, J. S. Hart: IN VITRO DETERMNATON OF THYMIDI­NE-3H LABELNG INDEX IN HUMAN SO­LID TUMORS. 
Cancer Res 34:6, 1376-1380, 1974. 357 Kaplan H. S.: 
ON THE RELATIVE IMPORTANCE OF HY­POXIC CELLS FOR THE RADIOTHERAPY OF HUMAN TUMOURS. 
Eur J Cancer 10:5, 275-280, 1974. 358 Hall E. J., S. Lehnert, L. Roizin-Towle: SPLIT-DOSE EXPERMENTS WITH HYPO­XIC CELLS. 
Radiology 112:2, 425-430, 1974. 
359 Robinson J. E., M. J. Wizenberg, W. A. 
McCready: 
RADIATION AND HYPERTHERMAL RE­SPONSE OF NORMAL TISSUE IN SITU. 
Radiology 113:1, 195-198, 1974. 
360 Hahn E. W., A. A. Alfieri, J. H. Kirn: 
INCREASED CURES USING FRACTIONAL EXPOSURES OF X IRRADIATION AND HYPERTHERMIA IN THE LOCAL TREAT­MENT OF THE RIDGWAY OSTEOGENIC SARCOMA IN MICE. 
Radiology 113: 1, 199-202, 1974. 361 Suit H. D., M. Shwayder: 
I-IYPERTHERMIA: POTENTIAL AS AN ANTI-TUMOR AGENT. 
Cancer 34: 1, 122-129, 1974. 362 Sutko A. N., N. N. Satinina: 
OSOBENNOSTI PRONIKNOVENIJA FRAG­MENTOV DNK V TIMOCITY OBLUCENNYH KRYS IN VITRO. 
Radiobiologija 14: 2, 181-184. 1974. 
363 Golyšev E. P., P. G. Rubacev, M. S. Uspen­
skaja: VLIJANIE EKZOGENNOJ DNK NA INTEN­SIVNOST' SINTEZA DNK V RADIOCUV­STVITEL'NYH TKANJAH OBLUcENNYH KRYS. 
Radiobiologija 14: 2, 168-171, 1974. 364 Vladimirov V. G., N. N. Pjatovskaja: IZUCENIE RADIOZAScITNOGO EFFEKTA CISTAMGNA PO KRITERIJU ABERRANT­NYH MITOZOV V KOSTNOJ MOZGE PRI OBScEM I MESTNOM OBLUCENII. 
Med Racliol (Mask) 19:11, 3-6, 1974. 
365 Guzeev G. G., A. V. Sevan'kaev, G. D. 
Bajsogolov: HROMOSOMMYE ABERRACII V LIMFO­CIT AH PERIFERICESKOJ KROVI POSLE LUcEVOJ TERAPII. 
Med Radiol (Mask) 19:9, 36-39, 1974. 366 Szybalski W.: 
X-RAY SENSITIZATION BY HALOPYRI­MIDINES. 
Cancer Chemother Rep 58:4, 539-557, 
1974. 
367 Song C. W., J. H. Sung, J. J. Clement, 
S. H. Levitt: 
VASCULAR CHANGES IN NEUROBLASTO­MA OF MICE FOLLOWING X-IRRADI­ATION. 
Cancer Res 34:9, 2344-2348, 1974. 
368 Reinhold H. S., D. Jovanovic, A. Keyeux, 
J. R. Maisin, A. Dunjic: 
THE INFLUENCE OF RADIATION ON BLOOD VESSEL SAND CIRCULATION. 
Currr Top Radiat Res Quart 10:1,2, 1-198, 
1974. 
ZAŠTITA I OŠTECENJE OD RADIJACIJE 
369 Neufeld J.: 
COMMENTS ON THE THEORY OF RADI­
ATION RISK„ PARTS 1 AND 2. 
Health Phys 26:3, 229-243, 1974. 370 
PATIENT EXPOSURES IN DIAGNOSTIC RADIOLOGY: PROTECTION PROBLEMS OF CURRENT CONCERN. 
Strahlentherapie 147:1, 101-104, 1974. 
371 El-Mahdi A. M., R. Marks, Jr., W. N. 
Thornton, W. C. Contable: 
SEQUELAE OF PELVIC IRRADIATION IN INFANCY. 
Radiology 110:3, 665-666, 1974. 372 Golikovv V. Ja., I. P. Korenkov: 
KRITERII RISKA PRI SPOL'ZOVANII IONI­ZIRAJUCH IZLUCENIJ V MEDICINE. 
Med Radiol (Mosk) 19:11, 24-26, 1974. 373 Telicko F. F. 
USLOVIJA. VLIJAJUŠCIE NA INTEGRAL'­NUJU POGLOŠCENNUJU DOZU V ORGA­NIZME PR RENTGENODIAGNOSTIKE. 
Med Radiol (Mosk) 19:5, 36-43, 1974. 374 Telicko F. F., Ju. I. Zimomrja, A. P. Sa­
modaj, A. S. Jazykov: SREDNIE INTEGRAL'NYE POGLOšcEN­NYE DOZY V ORGANIZME OBSLEDU­EMYH PRI RENTGENOLOGicESKII-I PRO­CEDURAH. 
Vestn Rentgenol Radiol 5, 75-78, 1974. 375 Zdl'nikova N. I., V. K. Qas'maev, R. G. 
Ham1n: 
RADIACIO'NNAJ A OBST ANOVKA I LO­KAL'NYE DOZY O.BLUCENIJA .1\/IEDICIN­SKOG PERSONALA PRI LSPOL'ZOVAN!'I ELEKTRONNOJ OPT]KI V !RENTGEN-DI­AGNOSTIKE .SElRDEONO-SOSUDiiSTYH ZA­BOLEVANIJA. 
Ves,tn Retgenol Radiol 2, 94-90, 1974. 376 Krongm.JJz A. N., L. N. Kaza,kova, L. N. 
Go-relova, T. G. ,Pavlova, M. G. Homu­
tova: K VOPROSU O RADIACIONNOJ BEZOP A6­NOSTI PACIENTOV PRI RElNTGENODI­AGNOSTicE1SKIH ,LSSLEDOVANIJAH. 
Vestn Rentgenol Ra,diol 2, 78---'83, 1974. 
377 Hash.izume T., Y. Kato, Y. Kumamo.to, H. 
Yamaguchi, K. Nishiza,.va: 
1
GENETICALL Y SIGjNIFICANT DOSE FROM 
:
BEAM THERAPY IIN JAPAiN, 1971. 
Health Phy,s 26:·5, 449-4"59, 1974. 378 Lyon .1\/I. F., G. M. Silmpson: 
AN rNVESTIGATION LNTO THE POS'SlBLE GENETIC HAZARDS OF UL TRASOUND. 
Br J Raicliol 47:562, 712-722, 1974. 379 Mole -R. H.: 
1•CHILD­
ATENAT AL IRRADIA TION AND HOOD CANOER: CAUSATION OR COIN­CIDENCE? 
Br J Canceir 30:3, 199-208, 1974. 380 Biiuml A., I. Kuroz, L. 1\/Iittrnann, F. 
vVachsmarnn: 
DIE STRAI-IN DER 
ILElNBELAiSTUNG VON RONTGEiNDIAGNO.STIK ARBEITENDEN PERSONEIN. 
Forts-ohr Geb RoeI]tgens,tr NU:k,Iearmed 120: 1, 84-85, 1974. 
381 Dutranrwils J ., J. Baarli: 
BROBLEMES PRINC.tPAUX DE RADIOFIRO­
1TECTION AUTOUR iDES ACCELET .AJRA­TEURS DE I-IAU'I1E ENERGIE. 
J Helge Racltol 57:4, 317-324, 1974. 382 Decle11!kov A. N., V. I. Dedov: 
ISPOL'ZOV ANIE RAS.SASYV AJUŠCIHSJ A RADIOAKTIViNIH PN,REP.AiRA TOV V EKSPE­
•RLMENT AL'NOJ ONKOLOC!II. 
.1\/Iecl Radiol (Moslk) 19: 11, 30-35, 1974. 383 Rekomen A., P. Lehtovirta, J. Kutk:ka, 
1\/I. Mantyla: 
BLOODN FLOW IN THE UP.PER LI.1\/IES AFTER THBRAPY FOR MAMMARY CAN­CER. 
Strahlen:theraipie 147: 1, 58-62, 1974. 
384 Qui-sltng R. G., J. F. Seeger, T. O. Gabri­
elsen, C . .Kanelhtsas: 
RADIA TION DOSE TO EYE LENS A:ND GONADS DURING 'I1RANSFEMORAL OE­REBRAL AiNGIOGRAPHY. 
Racliology 112:3, 715-717, 1974. 
385 Maruyama Y., J. ·R. Vain Nagell, Jr., J. 
Utley, M. L. Vi:cler, J. C . .Parker: 
RADIA TION AND SMALL BOWEL COM­PLICA TIONS IN CERVICAL CARCLNOMA THERAPY. 
Raidiology 112:3, 699-703, 1974. 
386 Shrivaistava .P. N., •L. Hans, J. P. Con-
cannon: 
CHANGES IN PU:LMON.AJRY COMP.LICAN­CE AND PRODUCTION OF FIBROSIS IN X-I,RRADI.A:TED LUNGS OF RA TS.N
Racliology 1,12:2, 439-440, 1974.N
3•87 Freeclmal1!n Gj_ ,s., ,s. B. Lofgren, M. M.N
,
Kligerm.an: 
RADIATION-lNDUCElD CHANGES IN PUL­MONARY FE·RFUiSLON. 
Raclo:logy 112:2, 435-437, 1974. 

388 Li F. P., J. R. Cas1saidy, E. Ba,rnett: 
CANCEJR MORTALl'TY F'OLLOWING LRRA­DIATION IN I'NFA:NCY FOR HEMANGI­OMA. 
Raidiology 113:·1, 177-178, 1974. 389 Sykes M. ,P., F. Chu, T. S. Gee, S. McKen­
zie: FOLLOW-UP ON THE LONG-TERM EFFECTS OF TI-IRRADIATI­
LERA!BEUTIC ON BONE MARJROW. Radiology 113: 1, 179-180, 1974. 
390 Jacobson A., B. ,M. BiJiikhead, R. M. Scott: 
OORRElLATION OF PHY,S,ICAL CHARACTE­RISTIOS OF 4 1MV X-,RA Y BEAMS WITII ­SKIN REACTIONS OF PATIENTS UNDER­GOING RADIA:TION THERAPY. 
Radio[ogy ,112:,1, 203-207, 1974. 391 Li'bshitz H. I., M. ,P. Banner: 
SPONT ANElOUiS PNEUMOTHORAX AS A COMPLICA:TION OF RADIATION THE­RAPY TO THE THORAX. 
Radiolo.gy 112:1, 199-201, 1974. 

92 Rampan Ju. 
3·I., .S. P. Jarmonenko: 
I:ZEMENl'E OiK!SIGENACII I RADIOcUV­STVITEL'NOSTI OPUHOLI POSLE OBLU­CENIJA. 
Med RaJcliol ·GM0sk) 19:9, 47-52, 1974. 
1

393 Kostromina K. N., V. A. Tirto,va: 
LUCEVYE RIEAKCII I OSLOZENENIJA PRI 
I

SOcETANNOJ LUCEVOJ T,ERAPII RAKA ŠEJKI MA:11KI. Med RaicJ!io {Mosk), 10:3, 26-33, 1974. 
394 Ka:pana.dze B. B.: 
IZMENENIJA B:RONHO-,S,OSUDISTOJ SI­S'I'EMY lJEG/KiOGO POD V:LIJANIEM ME.ST­NOGOy -OBLUCENIJA. 
Med Racliol (Mask) 19:91, 16-23, 1974. 

395 Uispermkij 1Ju. N., Z. N. Gendzelev,s:Jrnja, 
1
I. A. Gorjaceva:A

PRIMENEJN'IE PROTEiOLITICE•SKIH FER­MEN'DOV DLJA PREDUPREDZENIJA PO­.SLEDST\liIJ IONI1ZIRUJUSOEJA.A,RADIACII U ZIVOTNYH, OBLUOEiNYH V A:TENATAL'­NOM PERIODE. 
Radiobiologi,ja 14:5, 770-773, 1974. 396 HmeleV1s[rnja Z. I.: PRINCINY RECIDIVOV LIMFOGRANULE­
MATOZA ,POS1LE LUOEViOJ TERAPII. 
Med Raiol .Mo.k) 19:4, 22-31, 1974. 397 RaNnovi,c R. M., I. B. Sapiro: 
LEGOONY OSLOZNEiNIJ A PRI MEGA VO­·L'TNOJ TEiRAPII RAKA BRONHA. \coipr 0111kol 20:6, 34-42, 1'974.A
t

398 Liittman P., L. W. Dav.s, J. Nash, M. TeMt, 
P. Bonns, P. Leipanto:A

THE HAZARD OF ACUTE RADIATION 
PNEUMONI'TS 1N CH1LDRElN RECEIVING 
MEDIASTINAL RADlATION. 
Cancer 33:6, 1
1520-1525, 1974. 

399 Cihak R. W., T. I,shimaru, A. Steer, A. 
Yamada: LUNG CA:NCER AT AUTOPSY IN A-BOMB SURVIVORS AND CON'DRIOLS, I-IIR:OSI-IIMA AND NAGASAKI, 1961-1970. 
Cancer 33:6, 1580-1588, 1974. 400 Cox P. H.: ABNORMALITIES LN SKELET AL UPT AKE OF BOL YPHOSPI-IATE OOMPLEXESA
99Tcm IN AREAS OF BONE AS1SOCIATED WITI-I TISSUES WHICI-I HA VE HEEN SUBJECTED TO RADIA TlON T.HERAPY. 
Br J Radiol 47:564, 851-856, 1974. 

401 Berry R. J., G. Wiemi:k, T. J. S. Patternon, 
J. W. Horpewe11: 

EXCEJSS LA TE SUBCUT ANEOUS FIBROSIS AFTER IR:RADIATION OF FIG SKIN, OON­SEQUENT UPON THE AP,PLICATION OF TI-IE NSD FORMULA. 
Br J Raidiol 47:557, 277-281, '1974. 402 Kogel A. J. van cler, G. W. Bare.nclisen: LATE EFF1ECTS OF SPINAL CORD lRRA­DIA TION WITI-I 300 1kV X RA YS AND 15 MeV NEUTRONS. 
Br J Racliol 47:559, 393-3918, 1974. 403 Cheng V. S. T., C. C. Wa-ng: 
OSTEORADIONEOROSI1S OF TI-IE MANDI­BLE ·RESUL TING F1ROM EXTERNAL ME­GA VOLT AG!E RA:DIATION TI-IERAPY. 
Radfology 112:·3, 685-689, 1974. 404 Loefler R. K: 
INLUENCE OF FIRACTuONATION O.N ACU­TE AND LA TE REACTI:ONS IN VOCAL OORD C.AJRCINOMA. 
Am J Roe111tgenol Radium Ther Nucl Med 
121:4, 748-753, 1974. 

405 SHverberg S. G., L. S. DeG!ior,gi: 
HISTOPATHOLOGIC ANALYSIS OF PRE­•OPERA TIVE RADIA TION THERAPY IN ENDOMETRIAL C.AJRCINOMA. 
Am J Obstet Gynecol 119:5, 698-704, 1974. 406 Kagan A. R., T. Calcaterra, P. Wand, P . 
Chan: 

SIGNIFICANOE OF EDFJMA OF THE ENDO­LARYNX FOLLOWING CUiRATIVE IRRA­DIATION FOR C.A:RCINOMA. 
Am J Romrtgenol Radium Ther Nual Med 

120:1, 169-172, 1974. 407 Na,gell J. R. vam, Jr., J. C. Parker, J,r., 
,
Y. Maruyama, J. Utley, ·P. Luckett: 

BLADDER OR RElCTAL INJURY FOLLOW­
ING RADIA TION THElRAPY FOR CERVI­
CAL CANCERJ. 
Am J Obs,tet Gynecdl 1'19:6, 727-7'32, 1974. 

408 Nagell J. R. van, Jr., Y. Maruyama, J. C. 
Par.ker, J,r., W. L. Dai1to1n: SMALL BOWEL INJURY FOLLOWING RA­DIATION THERAPY FOR CERVICAS CAN­CER. 
Am J Obstet Gyinecol 188:2, 163-167, 1974. 
94 
409 Hornsey S., A. Silvester: 1
THE R!ELATIVE EFFECTIVNESS OF SU­
PER-AND ORTHOVOLTAQE X RAYS FOR LNTE.STINAL DAMAGE IN MAN AND MO­USE: AN APPARENT DLSCREPANCY AND ITS EXiPLANATION. 
Br J Radiol 47:562, 670-672, 1974. 410 Uden K.: SPECIAL HADIATION UNITS AND / OR SI 
-UNITS? 
Strahlentherapie 147:1, 105, 1974. 411 Patomaki L. K., S. Verho: '
THE DOSIE DLST'RIBUTIONS IN Fl'ELDS OF SOME SIElMENS COBAL T UNITS AND THEIR SlMULATION BY A MATHEMATI­CAL .MODEL WITH A SURVERY OF ,ITS ACCURACY. 
Strahlenthernpie 147:3, 231-241, 1974. 
412 Eh1rl'ioh M.: 
THE USE OF PRESSED LiF FOR THERMO­LUMINE.SCENCE ,DOSLMETRY WITHOUT FURNACE ANNEALlNG. 
Phy,
s Med Bial 19:5, 725-731, 1974. 
413 Peschel R. E., R. J. Sohuiz: 
A THEORTICAL EVALUATJiON OF PLA­STIC DOSIMETRY PHANTOMS. Phy;s Med Biol 19:2, 171-185, 1974. 414 
A STANDARD SYSTEM OF COORDINATES FOR RADIOTHE,RAPY APPARATUS. 
Phyis Med Biol 19:2, 213-219, 1974. 415 Baum J. W., L. F. PhiUilp,s: 
MINIMIZiiNG SURF ACE DOSE WITH ME­DIUM Z El.JECTRON SHI,ELDS. 
Phyis Med Bial 19:2, 223-225, 1974. 416 Habic M., A. Kmet, V. Smolej: SCATTERAIJR RATIOS FOR TELECOBALT. 
Phys Med Biol 19:2, 226-227, 1974. 
,
417 Wi.O:kman G.: A LIQUID JDNJiZA TION CHAMBER WITH HIGH SPATIAL RESOLUTION. 
Phyis Med Biol 19:1, 66-72, 1974. 
418 Hemy W. H.: 
TIS.SUE-AIR RATIO, PEAK SCATTER FAC­
,TOR AND CONSI'STENCY. 
Phyis Med Bioll 19:1, 43----'50, 1974. 
419 Inada T., S. Sa,K. Hoshio, T. Hira­kata, 
oka: THE THIMBLE CA!LORIMET'ER FOR MI­XED RADIATION DOSIMETRY. 
Int J Ap,pl Radiat Isot 25:8, 377-378, 1974. 
420 Cox F. M., A. C. Lucas: 
AN AUTOMATE1D THERMOLUMINESCENT DOSIMETRY (TLD) SYSTEM FOR PERSON­NEL MONlTORING WAJRT I). SYSTEM DES­ORIPTION AND PRELIMINARY RESULTS. 
Health Phyis 27:4, 339.345, 1974. 
421 Mohan R., J. G. Ho1t, J. S. Laughlin, K. 
Krtprpner: INCORPORA TION OF A MINICOMPUTBR 
AS AN INTElLLIGENT TERMINAL IN A 
TREATMENT PLANNING SYSTEM. 
Radiology 110:1, W3-190, 1974. 
422 Miceli R., S. S. GiaHoni, G. Lupi: STESURA AUTOMATLCA DEI REFERTI RADIOLOGICI ON MACCHINA PROGRA­MA TA. ESPERIENZA DI 8 MESI. 
Radiol Med (Torino) 60:4, 301-308, 1974. 42'3 Houdek P. V., K. K. Oharyulu, A. Sudar­
1sanam, F. P. Gargano, H. Turnier: 
,
THE ROLE OF TRANSVERSE AXIAL TO­MOGRAPHY IN THREE-DIMENSIONAL TREA 'DMElNT PLANNING. 
Radiology 112:2, 409--412, 1974. 
424 Stemidk E. S., M·. Hughes, R. Hogan, L. R. 
Goo·dhue: 
EXTERNAL-BEAM TREATMENT PLANN­
ING ON A TIME-SHARING GRAPHICS 
TERMINAL SY.STEM. 
Radioogy 110:2, 467--472, 1974. 
425 McCullough C., H. L. Baker, Ja·., O. W. 
E. ,
Houser, D. F. Reese: 
AN EVALUATION OF THE QUANTITATIVE AND RADIA TION FEATURES OF A SCANING; X-<RA Y TRANSVERSE AXIAL TOMOGRAPH: THE EMI .SCANNER. 
Radialogy 111:3, 709-716, 1974. 426 Peracchia G.: 
SULL'USO DI UN SIMULATORE NELLA LOCALIZA TI ONE E NELLA CENTRA TURA PER LA RAiDIOTERAPIA. 
Radiol Med (Torino) 60:4, 309-319, 1974. 427 Va1ley J. F., A. P. Kushelevslky, P. Lerch: A METHOD FOR THE CALCULATION OF BETA-RAY DOSE. 
Hea1th Phys 26:4, 295-300, 1974. 
PROBLEMS IN NEVTRON DOSIMETRY. 
42'8 Goodman L. J.: 
Eur J Cancer 10:5, 309-311, 1974. 
429 John.s H. E., J. A. Rawli:11Json, W. B. Tay­
lor: 
MATRIX DOSEMETER TO STUDY THEE
I
UNIFORMITY OF HIGH ENERGY X-RA Y BEAMS. Am J Roerntgenol Radi,Ther Nuol Med 
urn 120:1, 192-201, 1974. 
430 I{Jsenofontov A. I., A. M. Pancenko, A. I. 
Seva.st'janov, N. N. Korf: ISiPOL'ZOVANIE HARAKTERISTIK RASSE­J ANNOGO GAMMA-IZLUCENIJA DLJA RAS CETA DOZ:NYI-I PO LEJ_ 
Med RaJC11 io GMos,k) 19:2, 71-76, 1974. 
431 Deniisenko O. N., V. A. Kozlov, K. M.E
l
Ciliinzarov, L. M. žuravleva: FORMIROV ANIE DOZNYH LINEEK METO­DOM SUPERPOZYCII. 
Med Radiol (Mo:sk) 19:10, 60-67, 1974. 432 Barabanova A. V., L. L. Sokoli.na, L. V. 
Novikova: 

KLINIKO-DOZ]jMETRICESKIE ,SOOTHOSE­NIJ A PRI LOKAL'NOM OBLUCEJNII OT ISTOCNFKDV RAZLIZCNYH ENERGIJ. 
Med Radiol (Mosk) 19:10, 46-51, 1974. 433 Bewley D. K. 
INTRODUCTION TO TI-IE DISCUSSION ON CHARACTERiiSTICS OF INSTALLATIONS FOR RADIOTHBRAPY WITH FAST NE­UTRONS AND OTHER TYPES OF HIGH­LET RA:DIATION. 
Eur J Cancer 10:4, 2Dl-202, 1974. 434 Reifenscwei'ler O., J. Coklitz, D. valil I-Io­
uwelingen: A NEUTRON TUBE FOR RADIA TION TI-IE­RAPY. 
Med Mundi 19:1, 20-21, 1974. 435 Wil1son R. R. 
THE BATAVIA ACCE·NOW 
LERATOR. WOTKINGI AT 400 GeV, IT COULD REACI-I 1,000 GeV. 
Sci Am 230:2, 72-83, 1974. 436 GO'iJtetn M.: 
FLEXIBLE BEAM-SHAPING DEVICE. 
Racliology 110:3, 734-735, 1974. 

437 Maruyama Y., B. Hoskins, D. E. Wrede, 
G.ESowell, J. R. Van Na,geH, Jr.:E

PROBE CI-IECK OF COMPUTER DOSIME­TRY FOR GYNECOLOGIC IMPLANT THE­RAPY. 
Acta Radiol (Ther) (Stockh) 13: 1, 49-56, 
1974_ 

438 Orton C. G., J. B. Seibert: VICTOREEN R-METER LINERITY AND THE STEM/END-CAP EFFECT. 
Radiology 110:3, 732-733, 1974. 439 Woodwa,rd B., A. J. Allen: 
THE IM.PORTANCE OF CALIBRATION IN 
MEDICAL UL'DRASONICS. 
Br J Ra,diol 47:562, 707-711, 1974. 

440 McCc1ll R. C., R. L. Pa,rker: 
HEALTI-I PHY,SICS SALARIES. 
HeaHh Phy;s 26:4, 362-363, 1974. 

4411 Rausch L.: 
RONTGENDIAGNOSTIK, RADIOLOGISCHE 
PHYSIK UND STRAHLENBIOLOGIE VOR 
GEMEINSAMEN AUFGAHEN. 
Fol'tsd1 Geb Roentgenstr Nu,klea,l.'mecl 
120:1, 1-11, 1974. 

442 Hur,st G. S., E. R. Garrett, ,M_ G. Payne: 
RATIONALE FOR RADIATION PROTEC­
TION. 
Health Phy;s 26:4, 313-318, 1974. 
RAZNO 
443 Stein J. J.: 

EDITOR'S INTERVIEW: DIAGlNOSTIC RA­DIOLOGY FOR CANCElR. 
Ca 24:2, 83-86, 1974, 

444 Reus H. D. de: ORGANIZATION, EDUCATION AND RESE­ARCH IN RAiDIOLOGY. 
Radiol 01iJn Biol 43:2, 89-98, 1974. 

445 Squire L. F.: 
ON TI-IE TRALNING OF TEACI-IERS IN THE PREPARA TION A:ND P,RESENT A TION OF RADIOLOGICAL MATERIAL. 
Radiology 110:1, 105-108, 1974. 

446 Squire L. F., J. E. Whitley, T. RobLnson, 
N. Twe11s:ky: TEACI-IING THE USE OF DIAGNOSTIC RADIOLOGY .A!ND OTI-IElR lMAGING MO­DALITIES. 
AN EXERCISE DESIGN,ED FOR FOURTH­YEAR MEDICAL STUDENTS. 
Radiology 1'10:3, 575-577, 1974. 47 Margulis A. R.: 
THE NEEDS OF ACADEMIC RADIOLOGY IN THE SEVENTIES. REPORT OF TI-IE ADVISORY COMMITTEE ON ACADEMIC RADIOLOGY OF THE ASSOCIATION OF UNIVERSITY RADIOLOGISTS AND SOCI­ETY OF CHAI,RMEN OF ACA:DEMIC RADI­OLOGY DEP.A!RTMENTS. 
Radiology 111:1, 223-232, 1974. 443 'I'ihonov K. B.: 
XIII.EMEŽUNARODNIJ RADIOLOGI.CESKIJEMed Racliol fjM0sk) 19:3, 83-90, 1974.E
1449 Brunner P., R. Bassermann, K.-H. Geiis­
,siler, W. Kerling: BEITRAG ZUR FRAGE OLHALTIGER KON­
,TRASTMTTELEMBMOLIEN. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuildearmecl 

121:1, 49-53, 1974. 450 LalGi A. P.: 
UROGRA:PHIC CONTRAST MEDIA REAC­TIONS AND ANX'1ETY. 
Radiology 112:2, 267-271, 1974. 

451 Kerkmann D., R. I-IiHse, R. Wolf, W. 
Grimm, S. Mann, E. Ze1i1Jler: 

AUSSAGEWERT DER GAMMA-KAVOGRA­PI-UE UND DEREN INDKATIONEN. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nuklearmed 
121:, 493--49,9, 1974. 

52 Marolay J. G., W. Bess1ler: 
LA PI--IIE A COMPRESSION 
ILEBOG;RAPIET AGEE DU ,MEMBRE INFERIEUR. 
Radiol Clin Biol 43:2, 114-126, 1974. 

453 Amalric B., C. Altschuler, D. Giraurd, J. 
M. S,pitalier:E

LES APPLICATIONS CLINIQUES DE LA 
TELETI-IERMOGRAPHIE DYNAMIQUE. 
J Belge Radiol 57:4, 249-262, 1974. 

454 Agranat V. Z., D. R. Danicev, V. V. Sta-
rinskij: 

POKAZANIJA K BRLMENENIJU RADIODI­
AGNOSTICESKIH PROCElDUR V KLINICE­
SKOJ ONKOLOGI!. 
Vopr On!kol 20:10, 3-7, 1974. 
455 Kantin A. V., K. B. SimanoV1Skaja, Ja. V. 
Grigor'eva, G. D. Rob.lin: O RElN'I'GENDIAGNOSTIKE ZLOKACE­STVENNYH NOVOOBRAZOV ANIJ GIAJMO­
ROVOJ P AZUHI. 
Vopr On!kol 20:8, 3-7, 1974. 456 Lutz H., R. Petzokl, U. Sbrnnz: 
UL'I1RASCHAL1JDIA:GNOSTLK BEI KlN­DBRN. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nu/kleairmed 121:4, 413-116, 1974. 
457 Kiindblom L.-G., L . .A!ngervalil, B. Stener, 
I.RW,ielkbom:R
INTERMUSCULAR AND INTRAMUSCULAR LIPOMAS AND HIBERNOMAS: A CLINI­
CAL, ROEJNTGBNOLOGIC, HISTOLOGIC, 
AND PROGNOSTIC STUDY OF 46 CA-SES. 
Caincer 33:3, 754-762, 1974. 458 Hermanutz K. D., E. Bitcheler, H. J. Bier­
saak: ZUR RONTGENDIAGNOSE DES KARZINO­IDS. 
Fortschr Geb Roentgenstr Nrnklearmed 
121:2, 18'6-196, 1974. 459 Wiil1foi,nson R. H., J. E. Hall: 
THE SCLEROTIC PEDIOLE: TUMOR OR PSEUDOTUMOR? 
Radiology 111:3, 683-688, 1974. 

SPISAK REVIJA 
A 
ACTA CH1'RURGICA lUG)OSLAVICA Acta Chir lugosl 
ACT A MEDICA IUGOSLA VICA Acta Med Iugosl 
ACTA RADIOLOGICA -DIAGNOSIS 1Acta Raidiol fiDiagn/ (Stockh) 
ACTA RADLOLOGLCA -THERAPY Acta Radi:ol /Ther/ (8.tockh) 
1
AME'RICAJN JOURNAL OF OBSTETRICS AND GYNECOLOGY 
Am J Ohstet Gynecol 
AMERICAN JOURNAL OF ROENTGENO­LOGIY, R.A!DIUM THERAPY AiND NUCLEAR MEDICNE 
Am J Roentgenol Radilum Ther Nucl Med 
B 
BOLETI-M DE ONCOLOGIA Bol Oncol 
BRITISI--1 JOURNAL OF CANOER Br J Caincer 
BRITISI--1 JOURNAL OF RADIOLOGY Br J Radiol '
BULLETIN DU CkNCER 
Bull Cancer GParils) 
CA -CANCER JOURNAL FOR CLINICIANS (NEW YORK) Ca 
CANCER 
Cancer 
CANCER CI--IElMATIOTHERAPY REPORTS Cancer Chemother Rep 
CANCER RESEARCI--1 Cancer Res 
CUNICAL RADIOLOGY Clin Radiol 
COMPUTERS AND BIOMEDICAL RESE­
ARCH 
Comput Bioimed Res 
CURRENT PROBLEMS IN RADIOLOGY Curr Probl Racliol 
CURRENT TOPIGS IN RADIATION RESE­ARCI-I 
Curr To1p Racliat Res 
l
CESKiOSLOVE,NSKA RAiDIOLOGIERcesik Radiol 
,
ENDOSCOPY 
E;ncloscopy 
EUROP.EAN JOURNA:L OF CANCER 
Bur J Cancer 
FORTSCI-IRITTE AUF DEM GEBIETE DER ROENTGENSTRAI-ILEN UND DER NUKLE­
ARMEDIZ,IN 
F-ortschr Geb Gioentgenstr NufolearmedR
GEBURTSI-UND 
IILFE FRAUNHElLKUNDE Geburt&hillfe Fraunheilkcl 
I--IEAL TH PHy;SICS 
Heatth Ph.s 
JiNTERNATIONAL JOURNAL OF APPLIED RADIA TION AND ,
ISOTOPS 
Int J AP1pl Racliat Iisot 
INVESTIGATIVE RADIOLOGY 
Invest Raidiol 
INTERNATIONA:L RESEA:RCI--1 COMMUNI­CA TION SYSTBM (MEDICAL SCIENCE) IRCS 

JOURNAL BELGE DE RADLOLOGIE J Be1ge Raidiol 
JOURNAL OF THE NATIONAL CANCER INSTITUTIE 
J N atl Caincer Inst 

JOURNAL OF NUCLE.AJR BIOLOGY .AJND MEDICINE J Nucl Biol Med 
JOURNAL OF NUCLEAR MEDICINE J Nucl Med 
JOURNAL DE RADIOLOGIE, D'ELECRTO­LOQIE ET DE ME·NUCLEAI:RE 
DICINE 
J Radiol Electrnl Med Nuol 
SUrRGICAL ONCOLOGY JOURNAL OF ,

J Sur,g Oncol 

JUGOSLOVANSKA GINEKOLOGIJA I OP­STETRICIJA 
Iugosl Ginek Opstet 

LIJECNICKI VJEiSNIK Lijecm Vjesn •
LYMPHOLOGY Lymphology 
MEDICA MUNDI 
Med Mundi 

MEDICINSKAJA RADIOLOGIJA Med Radiol (Mask) 
NE O PLASMA 
Neo,pla;sma 

NUCLEAR MEDIZIN 
Nucl Med (S:tuttg) 

PHYSICS IN MEDICINE & BIOLOGY Phys Med Biol 
RADIOBIOLOG1A -RADIOTHERAiPIA Racl'iobiol Radiother (Berl) 
RADIOBIOLOGIJ A 
Radiobio1ogij aI
1

Der RADIOLOGE 
Radiologe 

RADIOLOGIA CLINICA ET BIOLOGICA Radioll CQin Biol 
RADIOLOGI:C CLINICS OF NORTH AME­RICA 
Radiol Clin North Am. 

RADIOLOGIA DIAGNOSTIKA Ra!diol Diagn (Berl) 
RADLOLOGIA MEDICA 
Radiol Med (Torino) 

RADIOLOGY Radiology 
SCIENTIFIC AM0RICAN 
Sci Aim 

SEMINARS IN HEMATOLOOY Semin Hematol 
SEMINARS IN NUCLEAR MEDICINE Semtn Nucl Med 
SEMINARS IN ONCOLOGY Semim On.col 
STRAHLENTH0RAPIE Strahlentherap'ie 
SURGERY, GYNECOLOGY AND OBSTE­T'RICS 
1.Surg Gynecol Obstet 

THE SURGICAL CLlNICS OF NORTH AME­
RICA 
Su,r,g Clin Nuruh Am Der UROLOGE 
Urologe 

UROLOGIJA I NEFROLOGIJA Ural Nefrol 
VES'I1NIK RENTG)ENOLOGII I RADIOLOGI! 
Vestn Rentgenol Radiol 

VOPROSI ONKOLOGI! 
Vo(Pr Onkol 

ZDRAVSTVENI V1ES'I'NLK Zdrav Vestn 
SIEMENS 
Angiographie -

auch ohne Spezialarbeitsplatz 

Abdominale und Extremitiitenangiographie, thorakale Angio­
graphie und Phlebographie: 
jede dieser Untersuchungen kiinnen Sie mit dem fernbedienten Riintgendiagnostikgeriit SIREGRAPH® A durchfi.ihren. Dank des inkorporierten PUCK®-Blattfilm­wechslers !ur max. 3 Bilder/s im Format 35 cm x 35 cm. 
Der universelle Anwendungsbereich des SIREGRAPH A -ausgestattet mit Obertischriihre und vollautomatischem Untertisch-Zielgeriit mit BV-FS-Einrichtung -bleibt voli erhalten. 
Das Verschieben der Lagerungsplatte in die Katheterisie­rungsposition i.iber den BV und in die Angioaufnahme­stellung i.iber den PUCK erfelgt automatisch durch 

Drucktastensteuerung. 
kV-Reduzierung, Aufnahmeanzahl, Kontrastmittelinjektion und schrittweise Tischplattenverschiebung werden bei abdominaler und Extremitiitenangiographie durch Lochkarte gesteuert. 
Schichtaufnahmebetrieb und Untersuchungen mit schriigem 
Strahlengang in allen Kippstellungen bis 30 ° Kopftieflage. 
SIEMENS AKTIENGESELLSCHAFT Bereich Medizinische Technik · Erlangen 
mit dem universellen Rontgenuntersuchungsgerat 
SIREGRAPH A 

SIEMENS 
Rontgenuntersuchungen 
von Sauglingen und Kleinkindern. Einfach und optimal. 

Mit dem Spezialgeriit /ur piidiatrische • Neue Diagnosemoglichkeiten durch Ouerlagerung 
Rontgendiagnostik, dem I NFANTOSKOP. des Patienten. 
• Durch Obertischrohrenprinzip freier Zugang zum Kind. • Wesentliche Dosiseinsparung bei indirekter 
Dah er auch keine bewegten Geriiteteile, Aufnahmetechnik mit 70-und 1 OD-mm-Kamera. 
die sich auf das Kind zubewegen und ihm Angst 

machen konnten. • Hohenanpassung an die Bedienperson. 
Mit dem INFANTOSKOP von Siemens 


KOCH 8-STERZEL 
SUVREMENI RENTGEN APARATI 

FUTURALIX 
Za ,kombi,nir.anu angiograf.iju abdomena i ekstremitete FUTURALIX aparat se može dopuniti dodatll!im ureda­jem s kliznom plocom i PLURALIX brzoserijskim mje­njacem falmova. 
CGR KOCH & STERZEL KG GENERALNI ZASTUPNIK 
RONTGENWEHKESSEN 
43 ESSEN 1 
FERIMPDRT 
POSTFACH 8GO KRUPPSTRASSE 82-96 

OOU R FERIMPORT TRADE 
TELEFON: (02 01)*20 18-1 

TELEX; 857 9021 Zagreb -Boš,koviceva 32 -Tel. 440 651 

FABRIKA RENDGEN APARATA EI -NIŠ u svom programu obuhvata: 
1. 
šestoventilni dijagnosticki rendgen aparat: SUPERIX-800 

2. 
Cetveroventilni dijagnosticki rendgen aparat: SELENOS 4 

3. 
Cetveroventilni pokretni rendgen aparat MVBILIX 4 

4. 
Dijagnosticki rendgen aparat HIPOS sa TV za hiruršku i ortopetsku hirurgiju 

5. 
Pokretni zubarski rendgen aparat DENT 

6. 
Dijagnosticki rendgen stativ DIJASTATIX 


7. 
Fluorografski rendgen aparat za masovna snimanja pluca: RADIOGRAF 4 

8. 
Prikljucne dijagnosticke rendgen uredjaje: TOMOGRAFIX, BUKISTAT, PLAFOSTAT, RASTIX, BUKI STO sa pokretnom plocom 

9. 
Rendgen pribor: KASETE, POJACIVACKE FOLIJE, RAMOVE za filmove, šTIPALJKE za filmove, NEGATOSKOPE, ZAšTITNE PARA VANE, ZAšTITNE STOLICE i ostali rendgen pribor. 


Sa ovakvim asortimanom EI OOUR -RA Fabrika rendgen aparata u mogucnosti je da 
pokrije sve potrebe medicinskih ustanova u našoj zemlji. Zahvaljajuci kvalitetu svojih pro­
izvoda ona je prisutna i na svetskom tržištu. 

RADIOLOGIA IUGOSLAVICA 
casopis za rendgendijagnostiku, radioterapiju, nuklearnu medicinu, radiobiologiiju, radiofii.z.ku i zaštitu od ionizantnog zracenja 
Glasilo Udmženja za racliologiju i nukleamu medicinu SFRJ Izfaci cetir.i puta godišnje 
Pretplata za ustanove 240 drin, za pojeclince 120 din Izdavac 
Uprava Udruženja za radiologiju i nll!kleamu medicinu SFRJ 
Adresa redakcije: Onkološki inštfutut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana Broj cekovnog raCWla: 50101-678-48454 
Broj dev.znog racuna: 50100-020-000-32000-10-482 
LB -Ljubljanska banka -Ljubljana 
Odgovorni uredruk: prof. dr. M. Magaraševic 
Tisk&na Ucnih delavnic Zarvoda za slušno in govorno prizadete v Ljubljani