90 Reasons for physical inactivity Abstract Regular physical activity benefits and its influence on physical and mental health are well established. However, there is still large percentage of people being completely inactive, also in Slovenia. The basic aim of this study was to find the main reasons for physical inactivity among adults. The sample consisted of one hundred people aged between 40 and 65. The questionnaire was used to obtain the data. Respondents ranked how important the 15 reasons were for their physical inactivity. The differences be- tween genders were evaluated using the Cramer’s V coefficient. The most important reasons for physical inactivity lay in the lack of time. Statistically significant differences were obtained in two reasons; tiredness and parental duties represent more important reasons for physical inactivity in females. It is important to identify the reasons for physical inactivity so they could be targeted within physical activity promotion strategies, as well as in leisure-time or at work. Keywords: physical inactivity, reasons, well-being, lack of free time, adults. Ana Kunstič, Bojan Leskošek, Danijel Jurakić, Matej Majerič, Maja Pori Vzroki za telesno nedejavnost Izvleček Pozitivni učinki redne telesne dejavnosti na telesno in duševno zdravje so splošno zna- ni. Kljub temu pa je še vedno veliko nede- javnih, tudi v Sloveniji. Glavni cilj raziskave je bil poiskati poglavitne vzroke za telesno nedejavnost pri odraslih Slovencih. Vzorec je zajemal sto naključno izbranih posame- znikov, starih med 40 in 65 let. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerem so anketirani po pomembno- sti vrednotili petnajst navedenih vzrokov. Podatke smo analizirali ločeno po spolu, za ugotavljanje razlik je bil uporabljen Cra- merjev V koeficient. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši vzroki za telesno ne- dejavnost povezani s pomanjkanjem časa. Statistično značilne razlike med spoloma smo ugotovili pri dveh vzrokih, in sicer pri utrujenosti ter pri starševskih obveznostih, ki sta pomembnejša vzroka za telesno ne- dejavnost pri ženskah. Poznavanje vzrokov za nedejavnost prebivalstva je potrebno pri pripravljanju ustreznih strategij za promoci- jo redne telesne dejavnosti – bodisi v pro- stem času ali med delovnim časom – ter s tem doseganju številnih pozitivnih učinkov le-te. Ključne besede: telesna nedejavnost, razlogi, zdravje, pomanjkanje prostega časa, odrasli. glas mladih 91 Uvod „ Redna telesna dejavnost predstavlja eno najpomembnejših sestavin zdravega ži- vljenjskega sloga. Ima številne pozitivne učinke na človekovo telesno in duševno zdravje (Hassmen, Kuovila in Uutela, 2000; Penedo in Dahn, 2005; Craike, Coleman in McMahon, 2010; Planinšek, Škof, Leskošek, Žmuc Tomori in Pori, 2014). Lahko bi pov- zeli, da vpliva na boljše splošno počutje, ustvarjanje gibalnih navad, krepi zdravje in posledično dviga kakovost življenja ter podaljšuje zdravo pričakovano življenjsko dobo (Pori idr., 2013). Zaradi trenutno ne preveč pozitivnega okolja in v nekaterih predelih sveta še vedno velikega deleža tako imenovane 'sedeče populacije', smo vedno bolj podvrženi boleznim srca in ožilja, raku, poškodbam in samomorom, ki predstavljajo tudi najpogostejše vzroke umrljivosti in obolevnosti pri nas ter v osta- lem razvitem svetu (CINDI, 2008). Priporočila strokovnjakov obsegajo vsaj 150 min/teden zmerne ali 75 min/teden visoke intenzivnosti telesne dejavnosti za ohranja- nje zdravja. Za krepitev zdravja pa priporo- čajo 300 min/teden zmerne ali 150 min/te- den visoke intenzivnosti telesne dejavnosti (Pori idr., 2013). Na področju Evropske unije kar dve tretjini prebivalstva ne dosegata priporočenega obsega telesne dejavnosti za zdravje (Special Eurobarometer, 2014). V Sloveniji se redno ali občasno s telesno dejavnostjo sicer ukvarja 63 % prebivalstva, kljub temu pa je še vedno tretjina odraslih Slovencev nedejavnih (Pori, Jakovljević, Šćepanović in Pori, 2012). Sila (2010) ugotavlja, da je tretjina Sloven- cev uvrščenih v skupino telesno nedejav- nih, slaba tretjina jih je občasno telesno dejavnih (1x na teden ali redkeje) in tretjina redno telesno dejavnih (najmanj 2x na te- den). Nadalje navaja, da je manjša telesna dejavnost ali celo popolna telesna nede- javnost opažena predvsem pri ljudeh z niž- jim ekonomskim statusom, pri posamezni- kih, ki živijo sami, pri starejši populaciji in v vaškem okolju. Hoebeke (2006) je ugotovil, da so najbolj nedejavne ženske z nizkimi dohodki, ki kot glavne razloge nedejavno- sti navajajo utrujenost, kulturne prepreke, zdravstvene težave, varstvo otrok in po- manjkanje spodbude. Podobno navajajo tudi Kerr, Sit in Wong (2008), ki so za rešitev težav predlagali več strategij na področju zagotavljanja varstva otrok ter izboljšanju ponudbe in znižanju stroškov opreme. Evropejci so kot poglaviten vzrok telesne nedejavnosti navedli pomanjkanje časa, in sicer kar 42 % vseh anketiranih. Kot ostale moteče dejavnike so naštevali še pomanj- kanje motivacije (20 %), zdravstvene težave (13 %) in previsok finančni strošek (10 %) (Special Eurobarometer, 2014). Podobno so ugotovili tudi Azizan, Hassan, Justine, Ma- naf in Salleh (2013), kjer naj bi 48,4 % anke- tiranih trdilo, da so manj dejavni zaradi pre- malo časa. Kot drugi najpogostejši vzrok so navedli pomanjkanje družbe za telesno dejavnost (40,0 %), sledi pa primanjkljaj pri- mernih institucij. Najpomembnejši razlog, zaradi katerega so ljudje telesno dejavni, pa je skrb za zdravje (Special Eurobarometer, 2014). Le primerno izbrana in redna telesna dejavnost, ki se iz- vaja skozi vsa življenjska obdobja, ima ugo- dne učinke na zdravje (Bilban, 2002). Zato je povečanje odstotka redno telesno dejavnih ena najpomembnejših nacionalnih strategij. Za maksimalen uspeh na področju promo- cije redne telesne dejavnosti, je najprej po- trebno razumeti, zakaj ljudje niso telesno dejavni. Šele ob razjasnitvi zastavljenega vprašanja se lahko začne pospešeno iskati pravilne oziroma kakovostne strategije, ki bodo zmanjšale ali popolnoma izločile pre- preke za tolikšno telesno nedejavnost. Metode dela „ Preizkušanci Vzorec je predstavljalo 100 naključno izbra- nih anketiranih oseb. Starostni razpon je segal od 40. do 65. leta starosti, povprečna starost je bila 47,36 ± 6,48 let. Anketiranih je bilo 59 % moških in 41 % žensk z različnimi stopnjami izobrazbe in različno vključeno- stjo v telesne dejavnosti. Največ (33,9 %) jih je imelo zaključeno štiriletno srednjo šolo. Pripomočki Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so morali anke- tirani navesti nekaj osnovnih socialno de- mografskih podatkov ter opredeliti stopnjo telesne dejavnosti. V drugem delu je bilo podanih 15 trditev (Kunstič, 2015), vezanih na vzroke za telesno nedejavnost (Tabela 1). Za vsako trditvijo so anketirani na pet- stopenjski lestvici označili, v kolikšni meri posamezna trditev za njih drži (1 pomeni, da trditev za posameznika sploh ne drži, 5 pa, da izbrana trditev popolnoma drži). Postopek Zbiranje podatkov je potekalo preko oseb- nega terenskega anketiranja. Pred razdeli- tvijo vprašalnikov smo anketirane seznanili o namenu in cilju raziskave. Pridobljene po- datke smo statistično obdelali s pomočjo programa SPSS 20.0; za ugotavljanje razlik v vzrokih za telesno nedejavnost med spo- loma smo uporabili Cramerjev V koeficient. Statistično značilnost smo testirali na nivo- ju 5 % tveganja (p < 0,05). Rezultati in razprava „ Pri opredelitvi o stopnji telesne dejavnosti je bil delež popolnoma telesno nedejavne- ga vzorca 35 %, kar sovpada z ugotovitva- mi ostalih raziskovalcev (Sila, 2010). Vsaj 30 minut dnevno in najmanj 5-krat tedensko je bilo dejavnih 41 % žensk in 54 % moških. Čeprav pri Slovencih v zadnji raziskavi ni bilo več ugotovljenih statistično značilnih razlik v pogostosti telesne dejavnosti med spoloma (Sila, 2010), so podobne rezultate kot pri naši raziskavi dobili raziskovalci, ki so raziskovali telesno dejavnost na Hrvaškem (Jurakić, Golubić, Pedisić in Pori, 2014). Tabela 1: Primerjava vzrokov nedejavnosti med moškimi in ženskami Vzrok 1 Lenoba Vzrok 2 Šolske /študijske obveznosti Vzrok 3 Službene/delovne obveznosti Vzrok 4 Prevelik napor Vzrok 5 Neustrezni pogoji Vzrok 6 Zasedenost z obveznostmi Vzrok 7 Dolgočasenje Vzrok 8 Vadba je nepotrebna za ohranjanje lastne telesne teže Vzrok 9 Utrujenost Vzrok 10 Pomanjkanje motivacije Vzrok 11 Neprimeren čas vadbe Vzrok 12 Zdravstvene težave Vzrok 13 Starševske obveznosti Vzrok 14 Pomanjkanje časa Vzrok 15 Nedostopnost primernih objektov 92 Nadalje smo ugotavljali vzroke za manjšo telesno dejavnost oziroma nedejavnost ter razlike med spoloma (Tabela 2 in Slika 1). Najpomembnejši vzrok za telesno nedejav- nost pri moških je pomanjkanje časa zaradi službenih/delovnih obveznosti (Me = 3,59). Temu sledi zasedenost dneva z različnimi obveznostmi (Me = 3,58) in pomanjkanje časa nasploh (Me = 3,23). Ženske navaja- jo kot najpogostejši vzrok za telesno ne- dejavnost zasedenost dneva z različnimi dejavnostmi (Me = 3,54), ki mu sledi po- manjkanje časa (Me = 3,21) in pomanjkanje motivacije (Me = 3,12). Povzamemo lahko, da so glavni vzroki za telesno nedejavnost vezani na pomanjka- nje časa, kar podpirajo tudi ugotovitve dru- gih raziskovalcev (Kerr idr., 2008; Azizan idr. 2013; Special Eurobarometer, 2014). Preza- poslenost in s tem zapolnitev dneva s šte- vilnimi obveznostmi so značilnosti sodob- nega načina življenja. Čas beži, z njim pa tudi naš kvalitetno preživet prosti čas. Te- lesna dejavnost ima med številnimi prosto- časnimi dejavnostmi posebno mesto, saj so poznani njeni široki pozitivni učinki na človekovo zdravje (Wendel, Schuit, Tijhuis in Kromhout, 2004). Ne gre torej samo za boljše telesno zdravje, ki se kaže z boljšimi gibalnimi in funkcionalnimi sposobnostmi ter ustrezno telesno sestavo, temveč tudi za ohranjanje pristnih medosebnih vezi, za naše notranje zadovoljstvo, boljšo samo- podobo, boljšo odpornost proti stresnim situacijam in še za veliko ostalih pozitivnih dejavnikov, ki jih prinaša telesna dejavnost. Mogoče moramo omenjene vzroke za te- lesno nedejavnost razumeti bolj kot izgo- vore ali pokazatelje slabe organizacije na- šega časa in nezadostne motivacije. Milner (2005) ugotavlja, da je pomembnejši vzrok za telesno nedejavnost lahko pomanjkanje motivacije, kar se je pokazalo tudi pri vzor- cu žensk v naši raziskavi. Vendar rezultati raziskave o življenjskem slogu Slovencev kažejo, da nas kar 78 % sedi dnevno pred TV ekrani od 1 do 2 ur (CINDI, 2008). Če bi torej pol tega časa namenili telesni dejav- nosti, bi bil lahko odstotek tistih, ki dosega- jo priporočila o količini telesne dejavnosti za zdravje, bistveno višji. Med najmanj pomembne vzroke za tele- sno nedejavnost v naši raziskavi sodi zase- denost s šolskimi/študijskimi obveznostmi in dolgočasje. Tako pri moških kot ženskah sta bila v povprečju ocenjena z oceno nižjo od 2 (ne drži). Očitno imajo anketirani dan zapolnjen z različnimi obveznostmi in se torej ne dolgočasijo; prav tako pa sodijo v tisto starostno kategorijo, ki se večinoma ne šola več, zato so rezultati pričakovani. Primerjava pomembnosti posameznih vzrokov za telesno nedejavnost med spo- loma je pokazala dve statistično značilni razliki (Tabela 2). Kot pomembnejša razloga za telesno nedejavnost pri ženskah so se pokazale starševske obveznosti (p = 0,018) in utrujenost (p = 0,047). Podrobnejša ana- liza je razkrila, da se več žensk kot moških strinja ali popolnoma strinja s tem, da so starševske obveznosti pomemben vzrok za njihovo telesno nedejavnost (Slika 1), kar se kaže v višji vrednosti pri tem vzroku pri ženskah (Me = 2,27). Pri podrobnejši analizi vzroka utrujenosti pa lahko ugotovimo, da nekoliko višjo vrednost temu vzroku prina- ša večje število nedoločenih odgovorov (niti drži, niti ne drži) pri ženskah in manj odgovorov z najnižjo oceno. Danes se razlike med spoloma v redni špor- tni dejavnosti manjšajo, celo izginjajo (Sila, 2010). Pa vendar se ženske srečujejo s številč- nejšimi preprekami kot moški. Kot prioritetne naštevajo zdravstvene težave, gospodinjske in starševske obveznosti ter pomanjkanje energije (Gill in Sørensen, 2007). Starševske obveznosti in utrujenost se pojavita kot po- membna vzroka za telesno nedejavnost pri ženskah tudi v drugih raziskavah (Hoebeke, 2006; Kerr idr., 2008; Dinkel, Huberty, Mailey in McAuley, 2014). Ko beseda nanese na dru- žino in starševske obveznosti, naj bi se le-te praviloma razdelile med oba starša. Vendar pa družbena pričakovanja narekujejo žen- skam, da so bolj odgovorne za druge in da zanje skrbijo, kar vodi v večje pomanjkanje njihovega prostega časa (Planinšek idr., 2014). V preteklih stoletjih so bile ženske na področju telesne dejavnosti vedno v ozadju, vendar so skozi zgodovino naredile korenite spremembe. Dejstvo je, da je veliko telesnih dejavnosti, v katerih lahko sodeluje prav cela družina. S tem vsi člani naredijo nekaj dobrega zase, hkrati pa preživijo kvalite- ten čas s svojimi najdražjimi. Dinkel in sod. (2014) sklepajo, da ženske dajejo prednost obveznostim, ki jih imajo do svoje okolice in dejavnosti zase postavljajo na drugi tir. Prav zato potrebujejo dodatno spodbudo okoli- ce za telesno dejavnost. Potrebnih je torej še več ustreznih strategij za promocijo redne telesne dejavnosti in njenih pozitivnih učin- kov. Ponekod so društva že prilagodila ter- mine popoldanskih vadb tako, da so otroci in starši istočasno vključeni v sebi primerne telesne dejavnosti in tako ženske nimajo te- žav z iskanjem otroškega varstva. Tudi razna podjetja usmerjajo svoje uslužbence k redni telesni dejavnosti. Na tak način bi bile lahko ženske že tekom delovnega časa vključene v določene oblike telesne dejavnosti. Sklep „ V naši raziskavi smo se osredotočili vzroke, ki zavirajo posameznikovo telesno dejav- nost, in na razlike med spoloma. Ugotovili smo, da se najpogostejši vzroki za telesno nedejavnost nanašajo na pomanjkanje časa, zasedenost s službenimi oziroma delovnimi obveznostmi in pomanjkanjem motivacije za telesno dejavnost. Primerjava pomembnosti posameznih vzrokov za tele- Tabela 2: Primerjava vzrokov nedejavnosti med moškimi in ženskami Vzrok Moški Ženske V p Me IQR Me IQR Vzrok 1 2,68 1,58 2,91 1, 86 0,19 0,492 Vzrok 2 1,90 1, 85 1,66 1, 61 0,12 0,698 Vzrok 3 3,59 1,79 3,09 1, 80 0,27 0 ,111 Vzrok 4 1, 85 1,41 1,91 1,43 0,12 0,901 Vzrok 5 2,44 1, 61 2,29 1,97 0,22 0,301 Vzrok 6 3,58 1,53 3,54 1,77 0,14 0,757 Vzrok 7 1,77 1,30 1,79 1,35 0,24 0,193 Vzrok 8 2,16 1, 80 2,38 2,01 0,22 0,330 Vzrok 9 2,38 1, 8 4 2,79 1,45 0,30 0,047 Vzrok 10 2,69 1, 82 3,12 1, 86 0,19 0,481 Vzrok 11 2,72 1,55 2,71 1,60 0 ,11 0,881 Vzrok 12 2,21 1,98 2,00 1,62 0,26 0,151 Vzrok 13 2,06 1,60 2,27 2,50 0,33 0,018 Vzrok 14 3,23 1,67 3,21 1,6 4 0,08 0,959 Vzrok 15 2,16 1,35 1,93 1,49 0,18 0,375 Legenda: Me – mediana; IQR – interkvartilni razmik; V – Cramerjev V koeficient; p – statistična značil- nost (p-vrednost) V koeficienta. glas mladih 93 sno nedejavnost med spoloma je pokazala, da so starševske obveznosti in utrujenost statistično značilno bolj pomembni vzroki za telesno nedejavnost pri ženskah. Sklene- mo lahko, da bi morali zaradi vse resnejših težav, ki jih prinaša hiter ritem sodobnega življenja, bolje razpolagati s svojim časom in se odločiti za ustrezno kompenzacijo vsakodnevnih obremenitev. Prav tu najde svoje mesto redna telesna dejavnost s svo- jimi številnimi pozitivnimi učinki. Viri „ Azizan, A., Hassan, V., Justine, M., Manaf, H. in 1. Salleh, Z. (oktober 2013). Barriers to participa- tion in physical activity and exercise among middle-aged and elderly individuals. Singa- pore Medical Journal, 54(10), 581–586. Bilban, M. (2002). Promocija zdravja in njene 2. možnosti za zniževanje bolniškega staleža. Delo in varnost, 47(6), 308–314. Craike, M. J., Coleman, D. in MacMahon, C. 3. (2010). Direct and buffering effects of physi- cal activity on stress-related depression in mothers of infants. The Journal of Sport & Excercise Psycology, 32(1), 23–38. Dinkel, D., Huberty J.,Mailey E. L. in McAuley 4. E. (2014). Physical activity barriers and facili- tators among working mothers and fathers. BMC PublicHealth. Gill, D. L. in Sørensen, M. (marec 2007).Per- 5. ceived barriers to physical activity across Norwegian adult age groups, gender and stages of change. Scandinavian Journal of Medicine &Science in Sports, 18(5), 651–663. Hassmen, P., Koivula, N. in Uutela, A. (2000). 6. Physical Excercise and Psychological Well- Being: A Population Study in Finland. Preven- tive Medicine, 30(1), 17–25. Hoebeke, R. (maj 2006). Low income 7. women's perceived barriers to physical ac- tivity: focus group results. Applied nursing research, 21(2), 60–65. Jurakić, D., Golubić, A., Pedisić, Z. in Pori, M. 8. (junij 2014). Patterns and correlates of physi- cal activity among middle aged employees (40–65 years): a population-based crosssec- tional study. International Journal of Occu- pational Medicine and Environmental Health .27(3), 487–497. Kerr, J. H., Sit C. H. P. in Wong, I. (2008). Moti- 9. ves for and barriers to physical activity par- ticipation in middle-aged Chinese women. Psychology of Sport and Exercise, 9(3), 266– 283. Kunstič, A. (2015). 10. Vzroki za telesno nedejav- nost pri odraslih. Diplomska naloga. Ljublja- na: Fakulteta za šport. Milner, C. (februar 2005). Ten Barriers to Physi- 11. cal Activity Participation. Fitness Business Pro, 21( 2), 30–30. Penedo, F. J. in Dahn, J. R. (2005). Exercise and 12. well being: a review of mental and physical health benefits associated with physical activity. Current Pinion of Psychiatry 18(2), 189–193. Planinšek, S., Škof, B., Leskošek, B., Žmuc To- 13. mori, M. in Pori, M. (2014). Povezanost špor- tne dejavnosti s stresom in z zadovoljstvom z življenjem pri odraslih Slovencih. Zdravstve- no varstvo, 53, 1–10. Pori, P., Pori, M., Jakovljević, M. in Ščepano- 14. vić, D. (2012). Zdrava vadba (A, B, C). Ljubljana: Športna unija Slovenije. Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., To- 15. mažin, K., Štirn, I. in Majerič, M. (2013). Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za ne- 16. nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slove- nije 2008 – Z zdravjem povezan vedenjski slog. (20.03.2014). CINDI Slovenija. Pridobljeno iz http://cindi-slovenija.net/images/stories/ cindi/raziskave/CHMS2008.pdf Sila, B. (2010). Delež športno dejavnih Sloven- 17. cev in pogostost njihove športne dejavnosti. Šport, 1-2, 94–99. Special Eurobarometer, Sport and Physical 18. activity. (20. 10. 2014). European Comission. Pridobljeno iz http://www.mhfi.org/spor- tandphysical.pdf Wendel, G. C., Schuit, A. J., Tijhuis, M. A. in 19. Kromhout D. (2004). Leisure time physical activity and health-related quality of life: cross-sectional and longitudinal associati- ons. Qualitative Life Research. 13(3), 667–77. Ana Kunstič, diplomantka kineziologije Nova ulica 2 2312 Orehova vas ana.kunstic@gmail.com Slika 1: Struktura odgovorov o vzrokih nedejavnosti po spolu.