T-e)
VESTNIK
Šolske družbe SV. CIRILA in METODA
V LJUBLJANI
TISKALA »KATOLIŠKA TISKARNA«
Po naredbi vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z dne 29. aprila 1878, št. 27 (Verordnungs-blatt des Ministeriums f. C. u. U. 1879, Nr. 27 pag. 81) je dovoljeno, da se razdeljujejo o posebnih prilikah, n. pr. pri vročitvi odpustnih spričeval, o patrijo-tičnih godovih ali pri drugih šolskih svečanostih učencem primerne knjige.
I., II. in IV. zvezek »Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda« so visoka šolska oblastva priporočala kot posebno primerna šolski mladini.
Knjige se naročajo, pri vodstvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani ali pa po knjigarnah.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.
I. zvezek: »Franc Jožef !., cesar avstrijski«,
strani 64, stane................—gld. 15 kr.
II. zvezek: »Rudolf Habsburški,oče
avstrijske cesarske rodovine«,
strani	77, slane	—	»	20	»
100 izvodov	vkup	.	.	.	.	15	»	—	«
III. zvezek: »Valentin Vodnik, prvi
slovenski pesnik«, strani 58,
stane	—	»	15	»
IV. zvezek: »Junaki«,I.snopič,strani
S8, stane	—	»	25	»
100 izvodov	vkup	....	20	»	—	»
V. zvezek: »Matej Ravnikar, trža-
ško-koprski	škof«,	strani 86,
stane	—	»	10	»
'•“t$Mzvodov	vkup	....	8	»	—	»
j.	t33.5feJf,e
rodna Čitalnica ljubljanska, katere slavni odbor je dozdaj vodstvu in družbi blagodušuo prepuščal svoje prostore v porabo, že dne 23. septembra zabavni večer na čast skupščinarjem Ciril-Metodove družbe. Vsa krasna dvorana napolnila se je z odličnim občinstvom, domačim in stranskim. Videti je bilo že ta večer podružnične zastopnike iz drage nam Koroške, iz zelene Stajarske, iz kršnega Primorja in osrednje Kranjske. Oddelek vojaške godbe sviral je izvrstne komade, tudi nekatere domačinke, ki jih je občinstvo poplatilo z živahno pohvalo. Istotako je slavni čitalniški pevski zbor pod vodstvom profesorja Gerbica z občudovanja vredno preciznostjo zapel več prekrasnih skladeb ter žel zasluženo pohvalo. Prvi je pozdravil navzoče — došle iz vseh slovenskih pokrajin — družbeni prvomestnik, vodja Tomo Zupan. Izmej prostih nagovorov naj lepši uspeh imel bode poziv dr. Tavčarja do navzočnega venca zavednih dam, da se kmalu zberejo slovenske matere in dekleta v svojo žensko podružnico ljubljansko, čemur je občinstvo burno priglaševalo.
sr?o*
Tvakor so poročali naši časniki, priredila jeNa>  
Dne 24. septembra je bila po naznačenem vsporedu v mestnožupni cerkvi sv. Jakoba ob 10. uri slovesna sv. maša za žive in za mrtve družbenike, katero je v znani blagodušnosti račil darovati z obilno azistencijo stolni kanonik in družbeni pokrovitelj Andrej Zamejec, tudi član vodstva družbi sv. Cirila in Metoda. Službe božje se je vde-ležilo v reserviranih klopeh več članov društvenega vodstva, uadzorništva, razsodništva in podružničnih zastopnikov, sicer pa tudi mnogo pobožnega naroda. Občeznani šentjakopški cerkveni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Lavoslava Belarja je izvrstno izpolnil svojo nalogo ter dodal še lepo pesem o družbenih zavetnikih sv. Cirilu in Metodu.
Po 11. uri prične se v čitalnični dvorani Običajno zborovanje.
I.	Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda prof. Tomo Zupan izpregovori primeroma tako-le: Slavna velika skupščina!
Družba sv. Cirila in Metoda je praznovala svojo ustanovno ali prvo veliko skupščino 5. julija, prav v dan svojih sv. zavetnikov pred Bogom, 1886 tega leta v Ljubljani; in sicer tu, kot danes, v teh nam domačih prostorih. Tisti dan smo v prvo klicali za pomoč svoja priprošnjika pred Bogom — in nismo ju klicali zastonj. Kako smo v družbenem vodstvu hiševali do sedaj pod njunim svetim varstvom, dajali smo Vam, častiti, namreč v velikih skupščinah račun leto za letom: 1887 v Trstu, 1888 v Ptuji in vlani, 1889. leta, v Bledu. — Danes stopa to vodstvo zopet pred Vas, torej že drugi pot v središči Slo-
venstva, v beli Ljubljani. V podružničnih zastopnikih ali pa udih gleda to vodstvo danes zbrane krog sebe svoje 91 te podružnice; one, ki so doslej po slovenski zemlji klile na dan, prav kot cvetice ženejo iz zemlje takrat, kadar veje pomladanska sapa.
Vprašali bodete, častiti skupščinarji, po pravici: Kak duh pa je vodil to preteklo upravno leto družbo sv.Cirila in Metoda? Odgovor mi je: Taisti duh, kot do vlani osorčj — konservativni duh miru. — S tremi lastnostmi se je dičila namreč vselej in se diči danes družba sv. Cirila in Metoda — in te so: vernost, lojalnost in ljubezen do slovenske domovine, saj uprav v teh staroslovenskih svojostih uvida tudi družba sv. Cirila in Metoda pogoje svojega obstanka v miru. In nobenega temu častitemu trojnemu programu nasprotnega čina nam nikdo do danes očitati ni v stanu.
Vprašali bote nadalje: Ali bo pač temu programu naše družbe ugodna tudi prihodnost? — Kaj nam donese ta bodočnost, danes nikdo soditi ni v stanu. A donesi prihodnost, kar že rado; družbenemu načelništvu zvezde-vodnice ostanejo te, kot so danes; v družbenem vodstvu bodo mirno delovali odborniki vsi za enega, eden za vse — nepre-makljivejšega poguma in nepremakljivejše volje od trde skale.
In ko bi se v prihodnjem našem upravnem letu po lepi naši domovini še hotel nadaljevati razdor — oprt le na golo osebna mrženja; — ko bi se med dobrim našim ljudstvom še vzgojeval ta umetno nasnovani prepir — vodstvu naše šolske družbe bi bil tak razdvoj, tak prepir pogin: zato se vodstvo
1*
svojemu konservativnemu programu izneveriti nikdar ne more in ne sme.
In ko bi nekrščauska, nelojalna in neslovenska strast svoj prekucijski prapor vihteti jela širom vse ljube nam slovenske domovine— z doma družbe sv. Cirila in Metoda; z bivališč njenih podružnic od Drave doli do Kolpe in do jadranskega morja, od Soče tje do Sotlje in do Mure — nikjer pri nas si sneti ne pustimo najmileje zastave, kar jih svet pozna: bele zastave miru. — Iniz-dajalčeva tista roka, ki bi se drznila seči nam po tej nedolžni zastavi miru! — Naša družba ne poznaj političnih fluktuvacij ter osebnih sumničenj, ona imej pred očmi le kulturni razvoj našega naroda po vzgled-nem slovenskem šolstvu.
Družbi sv. Cirila in Metoda je na srci naše nedolžne dece dosleden šolski napredek; zato že — ko bi druzih vzrokov ne bilo — se bode v slovarju družbe sv. Cirila in Metoda beseda „razdor“ tudi v naprej zvala „sporazumljenje“; in beseda „prepir“ se naši družbi glasi „mir“. (Dobro! odobravanje!)
Tacega postopanja v naši družbi smo, dragi, dolžni svojemu Bogu; svojemu cesarju in svoji domovini: zato bo tudi — in tega smo si svesti vsak trenutek — blagrovala tako dosedanje in tako zanaprejno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda — cerkev, država in domovina. (Splošno odobravanje! Živio-klici.)
Za tem podeli besedo ljubljanskemu županu, kateri je odlikoval skupščino s svojo drago nam navzočnostjo.
Župan ljubljanskega mesta Peter Grasselli pozdravlja v imenu prestolnice Kranjske, a tudi duševnega središča slovenske zemlje z iskrenimi besedami navzočne ude družbe sv. Cirila in Metoda, katero je osnovala le potreba in samoobramba. Sila rodila je društvo, spoznanje, da se je treba nasprotnikom postaviti v bran z jednakim orožjem. Saj so neprijatelji naši poprej na severu in jugozahodu ustanovili društva, nevarna slovenski deci, ki snujejo po čisto slovenskih krajih svoje šolske zavode, vanje love naše otroke ter jih tako skušajo odtujiti slovenski materi. Zatorej srčno pozdravlja družbo, ki si tako vrlo prizadeva za pravo vzgojo in omiko tiste mladeži naše, ki je v nevarnosti. (Skupščinarji živahno kličejo „živio“ županu.)
Prvomestnik predstavi zborovalcem kot zastopnika slavne vlade magistratnega konc. adjunkta Evgena Laha, konštatuje sklepčnost ter pozove glavnega tajnika, naj objavi imena podružničnih zastopnikov, oziroma pooblaščencev, kolikor se jih je dozdaj zglasilo.
II.	Vodstveni tajnik Anton Žlogar naznanja, da so po § 14. glavnih pravil dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico ter večinoma navzočni:
Izmej pokroviteljev: Gospa Tereza S v e t-čeva iz Litije, banka „Slavija“, gen. tajnik iz Prage Prant. V 1 a c h, prvomestnik Tomo Zupan, deželni poslanec Luka S v e t e c, deželni odbornik dr. Josip V o š n j a k , kurat Ant. Žlogar, predsednik notarski zbornici dr. J. Z u p a n e c , župnik A. B e r c e za .St. Lambert“, župnik Martin Drčar, F*u Šušteršič za „Šmartno“, stolni vikar Andrej K a-
k
lan, cesarski svetnik Ivan Murnik, deželni odbornik, župnik Ivan Vrhovnik, posestnik Oro-slav Dolenec, dr. Ivan Svetina.
Od vodstva: Prvomestnik Zupan, podpredsednik Svetec, blagajnik dr. Vošnjak, tajnik A. Žlogar, Gregor E i n š p i e 1 e r , deželni poslanec, Matej Močnik, Ivan Murnik, Ivan Hribar.
Od n a d z o r n i š t v a : dr. Pr. Papež, odvetnik, direktor Pran Povše, deželni poslanec, prof. dr. I. S v e ti n a , Oroslav Dolenec, mestni odbornik.
Od r a z s o d n i š t v a : dr. Jernej Zupanec, Ludovik Ravnikar, dež.-sod. svetnik v pok., Andrej Kalan.
Izmej gostov: Župan deželnega stolnega mesta ljubljanskega Peter Grasselli, državni in deželni poslanec Ivan Nabrgoj, Radoslav Lo-pašič z gospo soprogo, državni poslanec dr. Ferjančič, Zastopniki časništva. Več profesorjev, župnikov, kapelanov, učiteljev i. dr.
Podružnični zastopniki za V. veliko skupščino po § 14, v redu, kakor so bili zglašeni, večinoma tudi navzočni:
1. Št. Kancijan in okolica na Koroškem: Matej Šervicelj, župnik in komendator na Reberci, Janez Š u m a h , posestnik.
2. Št. Jurij ob južni železnici: Alozij Kreft, župnik na Kalobji.
3. Goriška ženska podružnica: Prvomestnik Zu-p»n, pooblaščenec.
4. Tolmin: Josip Kragelj, dekan v Tolminu.
5. Črna: Anton G a b r o n , provizor in Primož W a 11 e r.
6. Višnjagora-Zatičina: Luka S v e t e c, deželni poslanec, pooblaščenec.
7. Velika Pirešica: tajnik A. Žlogar, pooblaščenec. Jakob K itak, kapelan. Ivan Kač, tajnik.
8. Goriška moška: Profesor S. R u t a r , pooblaščenec.
9. Podružnica za slovensko Ziljsko dolino in faro Vrata: Janez Š n a b 1, Filip M i 1 o u i k.
10. Boleč: Fr. Ilovar, dekan, J. Kranjec, župnik.
11. Kotmaraves: Tomo Kobav, R. Krušič, Filip H a d e r 1 a p.
12. Litija: Fran Knaflič, posestnik, Fran Šušteršič, kapelan.
13. Šaleška dolina v Šoštanji: Ivan Kačič, .c kr. notar.
14. Kostanjeviški okraj na Dolenjskem: Miha Novak, Viktor Rozina, A. Šmid, pooblaščenec.
15. Brdski okraj na Gorenjskem: Iv. Vrhovni k , župnik.
16. Beljak in okolica: Župnik J. Jerman, Janez G a j 1 e r , Ivan Grabar, J. Vajt, J. V i 1 č , Janez W u h e r e r, posestniki.
17. Postojina: Miroslav Vičič, nadžupan, dr. Ivan P i t a m i c , odvetnik.
18. Grklje na Gorenjskem : And. Vavken, župan, nadučitelj, Radoslav Hočevar, farmacevt.
19. Mokronog : Anton Žlogar, pooblaščenec.
20. Turjak: Jernej Kosec, župnik.
21. Kropinsko-Kamenogoriško-Dobravska: Val. Aljančič, župnik.
22. Ženska v Trstu : A. Ž 1 o g a r , pooblaščenec.
28. Kamenik: Andrej Mejač, trgovec.
24. Prem na Notranjskem : Anton Grahor.
25. Ptuj : O. Konrad S t a z i n s k i.
26. Novomesto : Ant. Koblar, pooblaščenec.
27. Pivska na Notranjskem: Pran Križaj, tovarnar, Matej Pintar, ekspozit.
28. Št. Peterska v Ljubljani: Pran Povše, pooblaščenec.
29. Prva ljubljanska: Gustav Pirec, tajnik.
30. Greta pri Trstu: Anton Škabar, Vatro-slav Počivalnik, kapelan.
31. Št. jakobsko-trnovska: Mavrilij Šarabon, Andr. Kalan, dr. Pran Papež, deželni poslanec, dr. I. Šušteršič, pooblaščenci.
32. Tržaška možka: Anton Škabar in Va-troslav Počivalnik, pooblaščenca.
33. Sv. Ivan v Vrdeli: Anton Škabar in Počivalnik, pooblaščenca.
34. Bled: Ivan Berlic, župnik.
35. Ajdovščina: dr. Peter Defranceschi, sekundarij v deželni bolnici, pooblaščenec.
36. ^Gorenjska Dolina“ : Al. Hudovernik, c. kr. notar, pooblaščenec.
37. Celovec: Vekoslav Legat.
38. Poljanska dolina na Gorenjskem: Župnik lernej R a m o v e š.
39. Briška: Hrabroslav Volarič, nadučitelj.
40. Štebenj na Zilji: Župnik J. Jerman.
Prvomestnik pozivlje družbenega tajnika, naj začne z letnim poročilom.
Tajnikovo poročilo slove:
Slavna skupščina!
1. Po slišanih besedah družbinega prvomest-nika ni treba moji malenkosti delati kaeega uvoda, marveč kar odkriti vam je sliko družbenih naporov, povedati vam, kaj je družbeno vodstvo ukrepalo in izvrševalo, da morete soditi, velecenjena gospoda, je-li ono opravdalo zaupanje, katero mu je lanska skupščina poverila.
Torej kar „in medias res“ !
2. Naštevati vsega, s čemur seje pečalo družbeno vodstvo, pač ni potreba, ker bi bilo mučno za slavno skupščino in za poročevalca. Le v glavnih obrisih naj podam družbeno gibanje v zadnji upravni dobi.
Po IV. skupščini na Bledu, 8. avgusta 1889, v kateri je bil vsled odstopa prezaslužnega odbornika, župnika J. Žičk ar-ja, izvoljen ud glavnemu vodstvu dr. Ivan Dečko iz Celja, sešlo se je vodstvo k 12. sejam, da je rešilo društvene zadeve; in sicer je bila: XXVIII. — oziroma 1. seja te upravne dobe — dne 21. avgusta 1889, XXIX. dne 2. okt., XXX. dne 6. novembra, XXXI. dne 4. decembra, XXXII. dne 8 januvarija 1890, XXXIII. dne 5. marca, XXXIV. dne 21. maja, XXXV. dne 2. julija, XXXVI. dne 30. julija, XXXVII. dne 23. avgusta, XXXVIII. dne 10. septembra in XXXIX. dne 18. septembra, zadnja — je bila seja ožjega odbora.
Vsi prejšnji opravitelji — tudi ožjega odbora — prevzeli so drage volje dosedanje posle ter jih skoro
vse sami izvrševali — izimši odpravo zavitkov s knjigami, kojo je vodil bukvovez Ivan Bonač.
3.	Dasi je družba razširjena povsod, koder se glasi slovenska govorica, vendar je želeti še več podružnic, ker brez teh ni mogoče dosegati društvenih smotrov, ki zahtevajo zmiraj večje novčne vsote. Lani smo izkazali v „Vestniku" 85 podružnic s 6860 člani, letos je poskočilo število na 91. Nove podružnice so: Tek. štev. 86. Sv. Lenart v Slov. Goricah, 87. Tolmin na Goriškem, 88. Cerklje na Gorenjskem, 89. St. Štebenj na Koroškem, 90. Pri-blaves na Koroškem, 91. Kostanjevica na Dolenjskem. Do sinoči se je naštelo vseh družbenikov po njih kategorijah vkup 7589.
Bližamo se torej stotini podružnic, ki se bo dala doseči z nekoliko večjo živahnostjo in delavnostjo rodoljubov osobito ob jezikovni meji. Zakaj to povdarjara?
Iz imenika podružnic v zadnjem „Vestniku" se prepričajo čč. skupščinarji, da jih je skoro polovico na Kranjskem, namreč 38 in z letošnjima dvema 40. Za temi jih je na Štajarskem 22 — dasi ondi živi skoro toliko Slovencev, kakor v osrednji Kranjski. Koroško jih ima 13, Goriško 11, Trst z Istro 5.
Iz tega sprevidijo naši dragi bratje na okrog, da jih iz osrednje Kranjske radi podpiramo, dasi mi od družbe za svojo mladež dosti ne pričakujemo; a zavedamo se dolžnosti, da njemu, ki je v večji nevarnosti, požrtvovalno prihitimo na pomoč. In vem, da vsem govorim iz srca: Vsako slovensko dete, ki bi ga nasprotnik zvabil v svoje zavode in ga izna-rodil, nam je tako drago, kakor naše lastno, ki Še
ni v tej nevarnosti. Izrečno pa povdarjam til pri veliki skupščini: da ne enega tujerodnega otroka družba do sedaj ni vabila v svoje učne zavode in ga tudi v prihodnje vabila ne bode. (Tako je!)
S tem v zvezi je premislek, kako povišati druž-bine dohodke, ker ti so — poleg podružničnih naporov — življenjska moč naši družbi. Vodstvo tudi tega ni spustilo z oči. Na lanski skupščini bil je sprejet nasvet, naj bi se s prošnjo zglasilo pri vseh čč. župnijskih predstojništvih po Slovenskem, da bi se nabiralo za družbo in bi se župnije po vplačanem stotaku vpisale kot pokroviteljice družbi sv. Cirila in Metoda po § 4. družbinih pravil.
Vodstvo je pretresavalo ta predlog ter ga je odobrilo. Meseca oktobra 1889 zglasilo se je s posebno prošnjo, št. 832, pri vseh čč. župnijskih predstojništvih — pojasnivši jim namen družbe in pri-loživši po eden izvod „Vestnika“, — da bi blagovolili duhovni in posvetni rodoljubi zbirati prispevkov toliko časa, da se lehko ista župnija (ali občina, trg, vas) vpiše mej pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda. Vspeh dozdaj še ni bil popolnoma ugoden; a vendar se je tudi v tem oziru pomnožila vrsta pokroviteljev. Lani smo jih šteli 38. Letos je prirastlo: Tek. št. 39. „Šmartno pri Litiji". Ondotni rodoljubi pod načelništvom kapelana Fr. Šušteršiča nabrali so v kratkem in poslali 121 gld. 48 kr. ter je tako Šmartno upisano mej pokrovitelje. Št. 40. Pogorska „Župnija Št. Lambert" je pristopila s stotakom družbi kot pokroviteljica. Št. 41. Dr. J. Glančnik, odvetnik v Mariboru, je vso svojo nagrado, 100 gld., kot ravnatelj ondotne hranilnice daroval
družbi, ki ga je vpisala mej svoje pokrovitelje. Št. 42. Martin Drčar, župnik v Preski, vplačal je 100 gld. kot pokrovitelj. Št. 48. Z vplačanim stotakom postal je pokrovitelj A. Kalan. Št. 44. ^Litijske in šmartinske Slovenke" poslale so 101 gld. in pristopile po svoji zastopnici gospej Terezi Svetčevi mej pokroviteljice. (Živele, slava!) Ako se je oso-bito v tem kraju moglo v kratkem času toliko storiti v prospeh naše družbe, zakaj bi se ne moglo drugod?
Vodstvo si usoja to zadevo še jedenkrat prav toplo priporočiti vsem čč. skupščinarjem in po njih vsem občinam ter imovitejšim krajem po naši mili domovini.
4.	Vodstvo kakor tudi slavna načelništva naših podružnic skušajo, kako težko je ohraniti priproste — pa včasih tudi inteligentne — ljudi pri družbi, katera vedno le pobira prispevke in trka ter naklada narodni davek, a jim ne vrne znamenitejega osebnega dani. A čč. skupščinarji, vodstvo se tudi v tem oziru lehko opraviči ter pokaže vspehe in sad, ki ga je rodil težko prisluženi, pa družbi darovani novčič bornega slovenskega težaka. To so:
A. D r u ž b i n i zavodi.
a)	Zabavišče ali otroški vrtec vCelji. O ustanovitvi in premembah pri tem zavodu poročali smo že prejšnja leta. Oč. družbeniki se lehko informirajo v zadnjih „Vestnikih“. Ta zavod je vodstvo proti primerni odškodnini izročilo v popolno oskrbovanje čč. šolskim sestram, ki so naše gore list, ki čutijo z nami, ki razumevajo pravične slo-
venske potrebe. Vodstvo je prepričano, da je za krščansko in slovensko vzgojo ondotne naše mladine tako najbolje preskrbljeno v mestu, ki se bo s časoma prepričalo, kako miren in kako plemenit umeva biti Slovenec. V tem zavodu se vzgaja tudi naraščaj za ondotno slovensko dekliško šolo, ki je prava trdnjava za okolico — a tudi sploh za južni Štajer — kajti od ondot bodo izhajale prihodnje dobre krščanske — pa tudi zavedne slovenske matere, kojih vse prihodnje nastopanje bode pritrditev pesnikovemu bodrilu: „Biti slovenske krvi, bodi Slovenki ponos“. (Dobro!) Po najnovejših poročilih zahaja v to zabavišče krog 70 otrok. Vrtnarica je č. sestra Vincencija Lah pod vodstvom častne predstojnice sestre Purga j.
b) Zabavišče pri sv. JakobuvTrstu. Naši prečastni skupščinarji tržaški vedo, v kako žalostnem položaji so slovenski otroci v mestu in v obližju, katerih roditelji so od jutra do večera z doma, v tovarni ali na trgu, da si kot težaki prislužijo svoj vžitek. To deco zbrati krog domačega ognjišča ter jo vzgajati v krščansko-slovenskem duhu je namen tega zavoda. Vpisanih v njem je bilo 74 otrok, nekako polovico dečkov in polovico deklic. Zaradi bolezni „influence“ jih je nekaj malega izostalo. Izvrstne vspehe je dosegla vrtnarica-voditeljica Justina Michelli, katerej je vodstvo ob njenem izstopu iz službe poslalo zahvalno pismo ter jo kot voditeljico prosilo še nadaljne požrtvovalnosti. — Novoimenovana vrtnarica je A. N a d 1 iše k. Ta zavod je semenišče za
c) Slovensko osnovno šolo pri sv. Jakobu v Trstu. To smo šolsko leto 1889/90 razširili
v dvorazrednico po „učnem načrtu za Primorje". Vpisanih je bilo v I. razred 82 otrok, v II. pa 64, torej vkup 146. Poučevali so: verouk Bernard Sever, mestni kapelan pri sv. Jakobu, učitelj in voditelj šoli Mihael Kamuščič in učiteljica Josi-pina D e 1 k i n.
Meseca junija obiskal je oba razreda c. kr. šolski nadzornik H. Zavagna ter se izrazil povoljno o napredku. Sklepna preskušinja se je dobro obnesla ; z vspehom te šole smo zadovoljni. Prav zdaj ob pričetku šol odprli smo za šolsko leto 1890/91
III.	razred in učiteljem imenovali Ivana Kiferle. To vam je, častna gospdda, v Trstu j edina slovenska šola, dasi biva ondi morda toliko Slovencev, kakor v naši prestolnici ljubljanski.
d) Kot nov zavod je prirastel lansko leto otroški vrtec v E o j a n u. Razmere so nanesle, da smo morali osnovati za našo mladino til na prav primernem in lepem kraju slovensko zabavišče. Po mnogih zaprekah je načelništvo na Greti odprlo ta zavod na imendan Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s slovesno božjo službo. Oglasilo se je toliko otrok, da jih zbog prepičlega prostora niso mogli vseh sprejeti. Obiskavalo ga je redno 53 otrok. Vrtnarica je gospica Irma Fabiani. Z vspehom je bilo ondotno načelništvo zadovoljno.
e) V Gorici se Slovencem, a le vsled lastnih naporov, v šolskem oziru nekoliko boljše godi kakor v Trstu. Da se prepreči raznarodovanje ondotnih otrok, ustanovljen je otroški vrtec v P e v ra i blizu Sočinega mosta. Tako se je otelo krog 40 slo-
venskih otrčk. Vrtnarica je Karolina L asi e. Goriško načelništvo je pohvalilo ta zavod.
f)	Isti namen je v življenje poklical: otroški vrtec v Podpori. Rodoljubnemu županstvu on-dotnemu zvesto na strani stoji naša družba. Krog 70 otrok se tu lepo vzgaja v materinem jeziku. Z vspehom so rodoljubi zadovoljni.
In zdaj, slavna skupščina, soštejemo li vso to deco, ki zahaja v šolske zavode družbe sv. Cirila in Metoda, dobimo lepo število več kot 400 otrok, ki upamo, bodo ohranjeni svoji slovenski narodnosti; brez nas bi bili najbrž izgubljeni. In če bi potem vprašal družbenika, ki sam za svojo osebo sicer ni ničesa prejel od družbe; če bi ga v duhu postavil v sredo te nežne mladine — polne življenja, vedoželjnosti in veselja — da-li zdaj vidi sad darovanih svojih novčičev — — prepričan sem, da se mu razvedri lice in da si radostno odtrga še zanaprej od svojega zaslužka ter imetja in to položi na altar domovinski; v njegovem srcu pa bo odmevala beseda Kristova: „Kar ste storili kateremu najmanjših mojih bratov, to ste storili meni“. In to je najlepša plača vernemu kristijanu. (Odobravanje.)
B)	Ko omenjamo družbenih zavodov, zamolčati ne smemo človekoljubnega delovanja onih udov raznih naših podružnic, ki te zavode neposreduo nadzorujejo in uspešno podpirajo. Tu pa nam je imenovati narodnega ž e n s t v a , ki se je zbralo v svojih podružnicah v Trstu in Gorici, in uzorno izvrševalo svojo nalogo. Ženske podružnice so osobito skrbele, da so se praznovale
£
božičnice in druge otroške veselice, pri katerih so otroci pokazali z molitvijo, petjem in deklamovanjem svoj napredek in razveselili navzočno občinstvo, a tudi oni so bili razveseljeni, ker dobre roke slovenskih dam razdelile so jim obleke, jestvin in drugih primernih reči. Iz poročil ondotnih načelništev povzamemo, da so otroci tudi cerkveno praznovali začetek in sklep šolskega leta, imendan Nj. Veličanstev, blagdan družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, da so v poletnem času hodili k sveti maši. Jz tega se razvidi — smem si prilastiti besede Rojan-skega poročila — „da je bila vzgoja v našem zabavišču popolnoma po namenu družbe sv. Cirila in Metoda ter se lahko pričakuje, da že to prvo šolsko leto ne ostane brez blagodejnega, trajnega sadu." (Dobro, dobro!)
C)	Vodstvo je pospeševalo napravo podružničnih in šolskih knjižnic, iz katerih si lahko družbeniki, kakor učenci izposoj ujejo primernega berila. Razdelilo je zopet letos večinoma ob jezikovih mejah blizo do 2000 molitvenih, šolskih, podučil ih, zabavnih knjig, ki ob svojem času obrode svoj sad. Ako k temu dodamo še razna učila in šolske pomočke, darove — Katoliška Bukvama je darovala 600 pisank in 100 prelepih podobic za obdarovanje pridnih šolskih otrok, kar tu beležimo s posebno zahvalo — smemo reči, da je družba tudi v tem oziru dosegla svoj namen, izražen v § 2 svojih glavnih pravil. Isto velja o denarnih podporah, ki jih je vodstvo po pretehtanju vseh okoliščin tu in tam dovoljevalo.
C) Najtežavniše je delovanje na Koroškem. Naši bratje prosijo, trkajo, moledovajo za katoliško in slovensko šolo, a dozdaj je zastonj vsak poskus. Naših 13 podružnic je namreč glasen protest zoper tak uk, ki ni osnovan na podlagi materinega jezika. Družbeniki naši — v veliki večini slovenski ora-tarji — so neustrašljivi bojevniki za zaželeno šolo z materinščino kot učnim jezikom — in njihovi nazori bodo slednjič zmagali, ker slone na pravi pe-dagogiški podlagi. Naša družba jim je za zdaj s primernimi knjigami pritekla na pomoč.
D) V očigled obče priznani potrebi primernega berila za našo šolsko mladino je vodstvo osnovalo »Knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda”. Večkrat se je že poskušalo dajati na svetlo tako zbirko primernih spisov, a iz raznih razlogov je to zastalo. Slavna »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" zglasila se je bila pri nas, naj se mi, ker spajamo v svoji družbi vse potrebne pogoje, lotimo tacega podjetja. Vodstvo je pretresalo to resolucijo in — akopram si je bilo v svesti, da se v ideji vse lepše vidi, negoje pa v dejanji, — vendar sklene vstreči tej želji, ter izdavati knjižnico. Zbog tega pa se je meseca avgusta 1889 v posebni okrožnici štev. 781 javilo pri vseh podružničnih načelništvih z vljudno prošnjo, naj bi v svojem okrožji poiskala takih poverjenikov, ki bi s požrtvovalno ljubeznijo hoteli prevzeti razpečavanje društvenih spisov. V olajšanje tega posla dalo je natisniti posebne vpisne pole na knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda ter jih poslalo vsem podružnicam. A žal! da uspeh dosedaj ni ugoden, kolikor se tiče skupička, ker družba si hoče
zagotoviti le založnih in upravnih troškov brez ozira na kak dobiček. Da bi to podjetje imelo varnišo podlago, neko glavnico za izdavanje dobrih spisov, zaprosilo je vodstvo osobito iz tega obzira podpore preslavni kranjski deželni zbor in veleslavni občinski svet deželnega stolnega mesta ljubljanskega. Ta dva visoka zastopa sta uslišala vodstveno prošnjo in slavni deželni odbor je naznanil z dopisom dne 20. decembra 1889 št. 9481, da je visoki deželni zbor družbi dovolil za leto 1890 podpore 1000 gld. in slavni mestni magistrat z dopisom dne 13. marca 1890 št. 2170, da je občinski svet v isto svrho podelil 400 gld. v dveh obrokih. Vodstvo se je potrdivši prejem dostojno zahvalilo visokima korporacijama, ki tako blagodušno podpirate kulturni razvoj naroda slovenskega. (Slava, slava!) — Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda je narastla od vlanske skupščine za dva snopiča. IV. njen zvezek opisuje slovenski mladini „Junake“ skoro zgolj slovenskega pokolenja, može in žene, ki so se skazali junake ali junakinje ter so se borili in krv prelivali za „vero, dom, cesarja".
V.	zvezek je zagledal beli dan povodom odkritja spomenske plošče na rojstvenem domu vladike Mateja Ravnikarja, da se tudi naša mladina soznani s tem slovenskim pedagogom. — Kritika se je v obče izrekla pohvalno. Ako poštevamo, da se je razpečalo in razširilo po Slovenskem ^Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" I. zvezka krog 8000,
II.	do 5000, III. 2000, IV. 3000 in V. zvezka do 2000 izvodov — torej vkupno 20.000 izvodov, gospoda moja, smemo reči, da je družba — vkljub
precej velikim denarnim žrtvam — dosegla lep vspeh, osobito če pomislimo, da se bodo — ker litera scripta iiianet — čitali njeni spisi, ko družbe več ne bo. Pri tej priliki si usoja vodstvo „Knjiž-nico družbe sv. Cirila in Metoda" prav toplo priporočati vsem načelništvom, rodoljubom, duhovnikom, učiteljem, pisateljem. Ali zagleda več spisov beli dan, odvisno je od tega, kako se bodo razprodavali; s cela hvalne in zanimive tvarine takim zvezkom imamo dosti v rokah.
Govoreč o svojih knjigah ne smemo zamolčati neljube zadeve, ki jo je zlobnost podtaknila naši družbi. V uradnih odlokih visokih ces. kralj, deželnih šolskih svetov se namreč nahaja od visokega ces. kralj, ministerstva za uk prepovedana knjižica, ki se naj izloči iz šolskih knjižnic, tudi „Tisoč-letnica Metodova" kot izdana po naši družbi. Sam Bog si ga vedi, kako je to nastalo, ker brošura ima na svojem čelu naznanjeno, kdo jo je spisal in kdo jo izdal — izšla pa je še predno je bila ustanovljena naša družba. (Cujte, čujte!) Istotako je tudi ces. kralj, deželni šolski svet koroški prepovedal sploh vse spise, ki jih izdaja naša družba, torej tudi „Životopisa Njihovega Veličanstva, presvetlega cesarja, in njegovega praočeta Rudolfa Habsburškega". (Začudenje.) V očigled temu je moralo vodstvo v spoštljivi spomenici vso zadevo pojasniti Nj. pre-vzvišenosti ministru za uk in bogočastje, katero je osebno blagovolil izročiti državni poslanec kanonik K. Klun. — Slavna skupščina! Lahko si mislite, odkod vse to izvira in s kakimi težkočami se je boriti vodstvu, da družba ne pride v zadrege. — Kdor
2*
take spise, kakoršne je vodstvo izdalo, smatra za nevarne slovenski mladini — on, če sicer razume slovensko — čitajoc noče razumevati slovenskih teženj, in če je rojen Slovenec — smelo trdimo — da nima srca, da ni več pravi Slovenec. (Istina!)
5. Mnogo podružnic je že več let zaporedoma prosilo podob družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, katere bi se delile o zborovanjih družbenikom in o raznih šolskih svečanostih mladini. Druge zopet so prosile primernih vsprejemnic za svoje člane, na katerih je razvidno, kedaj je kdo pristopil in kake vrste član da je.
V začetku smo kupovali nekake podobice — srednje umetniške cene — ter jih pošiljali dotičnim podružnicam, ker lastne bi dokaj stale. A slednjič se je vodstvo odločilo za vse družbenike napraviti podobice-vsprejemnice, tako, da je na prvi strani slika sv. bratov, na drugih pa molitev k našima apostoloma, izvleček pravil in prostor za vpis dotičnega člana. V teh dneh bi morale biti gotove pri češki tvrdki A. L. Koppe v Pragi. Teh vsprejemnic poslalo se bode podružnicam toliko, kolikor imajo članov, in kolikor jih bodo še potlej želele. Upati je, da se na ta način pospeši pristop novih članov in povišajo družbini prispevki.
6. Neizprosna smrt zasekava britke rane, kakor slovenstvu sploh, tako posebej tudi naši družbi. Podpredsednika naše žužemberške podružnice, župnika Ign. Vrančiča je pokosila smrt komaj da se je preselil na svoj novi dom v Kolovrat. Tajnika bra-slovške podružnice, Ivana Gabrščka, iztrgala je prezgodaj iz srede delavnih rodoljubov. Občečislani
Štefan Lapajne, podružnični prvomestnik in mestni župan v Idriji, čegar občina kot edina se nahaja med pokrovitelji naše družbe, preselil se je v večnost. Včasih odkrije še le smrt, kako gorko da je kdo ljubil svoj narod, akopram ni stal iz raznih vzrokov kot burni bojevnik v prvi vrsti odličnih mož. Tak je bil dr. Lovro Čuček, e. in kr. polkovni zdravnik v pokoji, ki je preminol v Selnici ob Muri (skoro) ob meji slovenske zemlje. V svoji oporoki je volil — proti izplačilu nekaterih legatov — vso zapuščino družbi sv. Cirila in Metoda, kar je slavno c. kr. okrajno sodišče v Mariboru na levem D. br. naznanilo vodstvu z dopisom dd. 14. junija 1890, št. 8449. I)a se čem prej dožene vsa obravnava, pooblastilo je vodstvo kot družbinega zastopnika notarja dr. Frana Rada j a v Mariboru in kot nadzornika pohištva ter posestva župnika Matijo Kelemina v Št. liju. Obravnava še ni končana, torej ne moremo obvestiti slavne skupščine o koneč-nem resultatu. Istotako je mestno-delegirano sodišče v Gradcu dne 10. junija 1890, št. 14.560, javilo, da je družbi zapustil kapelan Ivan Tikvič v Wund-schuh-u 100 gld. Pokrovitelj Fran Kotnik, veleposestnik z Vrda pri Vrhniki, spomnil se je še v smrtni bolezni naše družbe ter jej, kakor je c. kr. deželno sodišče ljubljansko dne 30. avgusta 1890, št. 6614, javilo, volil 500 gld. — Prvomestnik konjiške podružnice dr. Dragotin Prus preminol je v najlepših letih.
Da se kot kristijani oddolžimo tem in drugim nenaštetim že zamrlim rodoljubom, sklenilo je vodstvo, naj se ob veliki skupščini opravi presveta daritev
zanje, kakor tudi za vse naše žive člane, ki se kot velika — na tisoče broječa družina — zbirajo okrog svojih zavetnikov, blagovestnikov naših sv. Cirila in Metoda. Vodstvo s tem daje migljaj, da i slavna na-čelništva vseh podružnic po naši zemlji posnemajo to staro slovensko navado v svesti, da nam z oltarjev rosi božji blagoslov. (Na poziv prvomestnikov skup-ščinarji sožalno vstanejo.)
7.	Govoreči o zamrlih dobrotnikih naše družbe ne smemo pozabiti onih živih rodoljubov, ki so uzorno pospeševali njene namene. Tako je vsa leta, odkar deluje naša družba, predsednik „Narodni Šoli“, deželni poslanec F. Stegnar, s svetom in dejanjem pomagal glede raznih učil (pisank, risank, šolskih knjig . . .) ter jih sam razpošiljal imenom družbe v zavitkih in zabojih ubožnim šolam širom domovine. — Primerne zabave donesle so družbi lepih darov. Omenjati je v tem obziru poljanske podružnice na Gorenjskem, podružnico na Greti, moško in žensko v Trstu, ki so pri velikonočni besedi s pomočjo ondotnih slovenskih društev Sokola, delavskega podpornega društva, Adrije, Zarije i dr. družbi naklonili krog 500 gl. čistega dohodka. Isto-tako ste obe goriški podružnici tekmovali v blagih dejanjih za naše ondotne zavode. Slavno obrtno-pomožno društvo tu v Ljubljani in slavna posojilnica v Krškem vsako leto darujete po večje vsote. Posojilnica celjska je tudi vlani naklonila velik dar. Gospa Svetčeva in gospica Roblekova v Litiji sta poleg že prej omenjene visoke pokroviteljske vsote mej ondotnimi zavednimi damami nabrale nad 100 raznovrstnih knjig, katere je vodstvo darovalo ob
jezikovni meji. Istotako so darovali lepo število mnogovrstnih knjig: deželne sodnije svetnik Ludovik Ravnikar, ječar Alojzij Šorn in knjigovez Iv. Bonač. — Mgr. vodja in prof. Iv. Legat je za V. zvezek knjižnice oskrbel fotogralični snimek neke stare jedine nahajajoče se podobe tržaškega vladike Mateja Ravnikarja. — Vseh dobrotnikov našteti mi itak ni mogoče, nekaj je imenovanih v spodbudo drugim; če se je tu zamoglo toliko doseči, zakaj bi se ne tudi drugod. —Naša dnevnika in sploh slovenski časniki so prijazni naši družbi, in njihovim člankom, objavam in spodbudam se je zahvaliti za tolikšen razvoj, da je postala družba sv. Cirila in Metoda res vseslovenska glede krajev in stanov. — Nekaterim našim podružnicam bi bilo želeti večje živahnosti, a če vpoštevamo krajevne razmere in da na mnogih krajih še ni prav razvita slovenska-narodua zavest, smemo z njihovim delovanjem v obče zadovoljni biti, in z vodstvenega stališča, ki tudi samo občuti mnoge težkoče, imamo prijetno dolžnost vsem izrekati iskreno zahvalo ter pristaviti spoštljivo prošnjo, naj blagovole vstrajati v svojem delovanji — katero je itak le narodna požrtvovalnost.
8.	Da morejo družbini zavodi prav uspevati, potreba je primernega nadzorstva. Državno obla-stvo izvršuje to v smislu zakona po svojih nadzornikih tudi v vseh zasobnih zavodih. In ti nadzorniki so se tudi o naših, kakor že omenjeno — povoljno izrekli. V smislu svojih glavnih pravil zglasilo se je vodstvo s spoštljivo prošnjo pri prečastitih knezoškofijskih ordinarijatih, da nam blagovole na-
znaniti — oziroma imenovati cerkvene nadzornike. Vsled tega je prečastni tržaško- koperski ordinarijat naznanil dne 7.januarija 1890, št. 2367, da imenuje škofijskim nadzornikom Bernarda S e v e r-j a zavodom pri sv. Jakobu v Trstu, župnika Toma T hal e r-j a pa zabavišču v Eojanu. Labodski knezo-škofijski ordinarijat naznanja dne 8. januarija 1890, štev. 3422, imenovanje knezo-škof. duh. svetnika, gimn. prof. Ivana Krušič-a za celjsko zabavišče. Knezo-nadškofijski ordinarijat goriški pa z dopisom dne 9. jan. 1890 št. 2729 de 1889, da so za društvene zavode pooblaščeni navadni škofijski nadzorniki. Kot višji šolski nadzornik je monsgr. kanonik Andrej Marušič, v Podgori dekan ločeniški Ivan Filipič, v Pevmi kanonik dekan Fran Košuta. Kot svoje nadzornike pa družba prepusti izbrati dotičnim načelni-štvom in navadno so to njihovi prvomestniki. — Tako, slavna skupščina, želi vodstvo zagotoviti svojim zavodom tisto vzgojo, ki je slovenski mladeži edino prikladna — versko-n ravno in slovensko, katero si je naša družba zapisala na svoj prapor.
9.	S tem, slavna skupščina, bi bil izvršil svoj nalog, podati Vam namreč nekak obris družbenega gibanja v pretekli upravni dobi. A ne morem si kaj, da bi ne pristavil še nekoliko besed s svojega osebnega nagiba.
Stališče, katero zavzema družba sv. Cirila in Metoda, njej odkazano po pravilih, imel sem čast že opetovano povdarjati pri prejšnjih skupščinah, osobito markantno vlani na Bledu. Le ponavljati bi moral tedaj rečeno. A tudi danes mora vodstvo povdarjati, daje v dosego povoljnega šolstva na
Slovenskem (o drugih težnjah slovenskih nam v tej skupščini itak ni govoriti), to stališče j edino pravo. Hočemo doseči vspehe, moramo se vsi kot en mož zbirati okrog zastave sv. blagovestnikov naših, Cirila in Metoda. In ta zastava naša je — trobojnica. (Dobro!)
Dasi ne v barvah, vendar pa v bistvu jednako sta jo visoko vihtela že pred tisoč leti slovanska blagovestnika in čuda sta delala — krščanska omika je posijala mej Sloveni; na praporu odsvita napis : vera, dom, cesar.
Kdor deluje pod trobojnico, deloval bo za slovensko šolstvo, v smislu naše družbe za krščansko in narodno vzgojo naše mladeži, deloval bo za versko šolo uprav v smislu katoliških vladik vedoč, da so oni sijonski čuvaji — varuhi vere in nrave. In žalostno bi bilo, gospoda moja, ako bi katoliški cerkvi ne zaupali — njej, katera ima skoro dvatisočletno zgodovino za seboj in je za omiko sleharnega krščanskega naroda — „teste historia" — največ storila ; njej, katera je bramba prave svobode — ne pa razposajenosti in prekucije
— katero kot tako prestavljajo veleumi in zgodo-vinarji-veščaki; njej, katera ne gleda toliko na obliko in način podučevanja — ker metodična stran se v raznih dObah spreminja in nihče ne more absolutno trditi, prav ta metoda je najboljša in najuspešniša
— katera pa gleda na p r a v e g a d u h a , ki naj preveva ves poduk in vso vzgojo — in to je versko -n ravni duh po nauku Krist o v e m. Zgreši-li naše šolstvo ta smoter — potem ne doseže ni druzega. (Pritrjevanje.)
Kdor deluje pod trobojničnim geslom, postavil bo vse svoje moči za narodno šolstvo. Gospčda! ni vse jedno, kdo in kako podučuje našo mladež. Zgodovina našega šolstva sprieuje, da kakorkoli se je urejevalo, zmir se je stvar sukala tako, da je ne-materinščina na boljem, njej se morajo slednjič klanjati vsi predmeti, še celo verouk, ki se pač ne bi smel predavati drugače, nego v materinem jeziku dotičnih učeucev. (Res je!) Zoper tak pedagogiški nonsens se moramo vzdigniti vsi Slovenci, kakor jeden mož. Naj se uči naša mladež tudi drugih jezikov, ker so jej potrebni, ali s tem ukom se jej ne sme zaduševati v srcu ljubav do domovine, ljubav do lastnega — če tudi majhnega in bornega naroda, da bi čislala le, kar vidi pri bogatejših narodih in hrepenela bivati v njihovem okrilju ter se tako odtujila svoji materi. Slovenskega duha in slovenske zavesti manjka n ašemu šolstvu. Kar je dr. R i e g e r rekel pri letošnjem zborovanju češke „Šolske Matice1*, to velja tudi nam: „Materiu jezik je kakor blagodejna rosa na mlada zelišča; šola z materinščino in šola z inorodnim jezikom sta si mej seboj v tisti razmeri, kakor mati pa mačeha. “ Ali naj v očigled vsemu temu mirno gledamo, kako nam neprijatelj od vseh strani sili v dežel? Ali nam skušnja ne potrjuje, da se on ne prilagodi našim razmeram, marveč gleda, da se mi vedemo po njem? Kedaj se bomo pač spametovali? Ljubezen do rodne zemlje nam naklada dolžnost, da pod trobojnico neumorno delujemo za svojo domovino in svoj narod. Vsak naj stoji na svojem mestu in vsak po svojem stanu naj dela na krščanski
podlagi za blagor svojega rodd. Kar smo s težavo sozidali, tega z neslogo ne podirajmo ni z desne, ni z leve. — Držimo se vsi stare slovenske trobojnice. Branimo svoj dom in rod — bodimo vsi obmejni stražniki vsem neprijateljem slovenske stvari in soglasno zakličimo s pesnikom: Nazaj!
Nobeno ped Za celi svet Ne damo več,
Ne damo preč.
Ne damo zemlje naše, —
Slovenske zemlje naše!
S tem sklepom, čč. skupščinarji, ločimo se v ljubezni širom naše domovine. (Burno odobravanje, ploskanje in čestitanje tajniku.)
Prvomestnik vpraša, da-li hoče kateri skupšči-nar kaj pripomniti letnemu tajnikovemu poročilu ? — Ker se nihče ne oglasi, konstatuje, da je odobreno.
III.	Glavni blagajnik dr. Josip V o š n j a k omenja, da se blagajnične knjige sklepajo koncem vsakega leta in tak r a č u 11 o d o h o d k i h in troskih zal. 1889 je čč. skupščinarjem tiskan na razpolaganje. Potem račun pojasni in spopolni z nastopnim poročilom:
Račun naše družbe za IV. družbeno leto 1889 ne kaže tako ugodnih številk, kakor računi za prejšnje leto. T r o š k i so se nasproti prejšnjemu letu zdatno povišali ter znašali 6341 gld. 6 kr., dohodki pa, namesto da bi v isti meri narastli, so se znižali in znašali le 5542 gld. 43 kr., torej je bilo primanjkljaja 798 gl. 63 kr., kateri se je plačal iz glavnice. Dohodki so bili manjši, ker
se je le malo novih podružnic ustanovilo, starejše pa so pošiljale le še doneske letnikov in podpornikov, ker so ustanovniki vplačali svoje doneske v 1. letu ustanov-Ijenja dotične podružnice. Zato je družba od podružnic prejela le 3808 gld. 3 kr. (1. 1888 — 4631 gld., 1. 1887 — 7224 gld.) Tudi volil je bilo le 70 gld. Večja darila je že društveni tajnik omenil v svojem poročilu in omenjam le še 100 gld. darilo slovenskega duhovnika za izdavanje knjig, 100 gld. od mariborskih bogoslovcev i dr. Za prodane knjige se je skupilo 364 gld. 90 kr.
Troški naraščajo, zlasti ker družba vzdržuje slovensko ljudsko šolo v Trstu, katera je letos že tri-razredna in se bode moral prihodnje leto otvoriti še 4. razred. Vsi troški za pet šolskih vrtcev in za šolo v Trstu so znašali 2921 gld. 54 kr. Omenjati vendar moramo pohvalno, da tržaška moška in ženska podružnica znatne zneske nabirate za vzdržavanje teh zavodov. Po računu, kateri je tržaška podružnica predložila vodstvu, kaže se, da je bilo za vrtec in za šolo pri sv. Jakobu I. 1889 troškov 1949 gld. 79 kr. in da je nabrala moška podružuica 628 gld. 24 kr., ženska 241 gld. 41 kr. Za vrtca v Pevmi in Podgori pri Gorici plačuje družba 700 gld. na leto.
Tudi 1. 1889 je družba posodila neki šolski občini na Stajarskem 1000 gld., da si je mogla ustanoviti slovensko šolo v trgu, kjer je le nemška šola.
Za izdavanje knjižnice je družba že precejšnje zneske potrosila, pa gotovo mnogo koristila in društvu privabila novih prijateljev in podpornikov. L. 1889 sta se natisnila in razposlala 2. in 3. zvezek
knjižnice „ Rudolf Habsburški" in „Valentin Vodnik". Troški za izdavanje knjižnice so do konca 1889 1. narastli na 1191 gld.; dohodkov pa je bilo 761 gld. V vsem je bilo 1. 1889 6341 gld. 6 kr. izdatkov in ako se odštejejo vsi izdatki od imetka, ostalo je v blagajnici 9013 gld. 14 kr.
Družba je v pr v ih štirih letih svojega poslovanja nabrala 26.907 gld. in z doneski, katere je družba že letos prejela v znesku 4875 gld., oziroma 31.782 gld., potrosila je 17.894 gld., oziroma z letošnjimi dozdajnimi troški 21.596 gld. v prid slovenskega šolstva. Številke niso tako velike, kakor pri drugih enakih društvih, vendar za naše razmere, ko mora narodnjak na vse kraje donašati podpore, dovolj častne. Podružnice pa prosim, da naj vstrajajo v svojem domoljubnem delovanji, kajti na njih sloni vsa naša družba. Le ako bodo one vedno pošiljale svoje doneske, mogla bo družba zvršiti svoj vzvišeni namen, da vsestranski podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. (Občna pohvala.)
Skupščina je sprejela s splošnjim odobravanjem denarničarjevo poročilo.
IV.	V imenu nadzor n ištva poroča dež. poslanec direktor Prau P o v š e, ki konštatuje redno poslovanje denarništva. Iz ravnokar potrjenega letnega računa za 1. 1889. je razviden denarni položaj, kakeršni je našlo nadzorništvo pri skontrovanju blagajnice v mesecu svečanu. Po § 22. družbiuih pravil pregledalo je nadzorništvo blagajnico v drugikrat dne 15. septembra ter našlo, da se vjemajo računi z dejanjskim stanjem ali premoženjem, ka-
tero je naloženo pri raznih posojilnicah na Slovenskem in nekaterih domačih denarnih zavodih. (Nato poročevalec navede imena teh denarnih zavodov in vsote naloženih novcev ter nadaljuje:) Iz tega je razvidno, da je družbino premoženje dobro in varno naloženo, ter da se je vodstvo pri tem oziralo na narodne ljudske posojilnice, med temi tudi na one na Koroškem. Nadzorništvo dobilo je tudi poziv od slavnega vodstva, da pregleda vse spise tajništva; a to je nadzorstvo opustilo, ker šteje našo družbo sploh srečno, da opravlja ta trudapolni posel naš toliko požrtovalni glavni tajnik, ter sme slavna skupščina pač biti zadovoljna, da sta važna posla tajništva in blagajništva izročena tako spretnima, požrtovalnima odbornikoma, za kar jim gre naša živa zahvala. Zato vodstvu lahko z dobro vestjo damo oprostilo v smislu § 22. družbenih pravil (Pohvala.)
V.	Pred volitvijo si izprosi besede deželni arhivar Anton Koblar ter omenja, da se je slavni zbor iz dozdanjih poročil lahko prepričal, kako previdno in modro je vodstvo dozdaj izvrševalo svoj nalog in družbi pripomoglo do tolikega razvoja in vspeha. V znak zahvale naj se kar „per accl am ati one m“ izvoli odstopivša tretjina vodstvenih članov. — In ker je že pri besedi, prosi še dalje, naj istotako izvolimo staro nadzorništvo in raz-sodništvo.
Prvomestnik vpraša, ali želi k temu nasvetu kdo besede? Ker se nihče ne oglasi, prosi glasovanja. Skupščina soglasno pokliče v vodstvo projšnjo tretjino.
Podpredsednik Luka S v e t e c prevzame predsedstvo, ter omenja, da moramo v smislu § 16, ker je bil p r v o m e s t n i k tudi mej odstopivšimi člani, voliti zdaj predsednika. Z „vsklikom“ je voljen zopet prof. Tomo Zupan prvomestnikom.
Istotako člani nadzorništva in razsodni-št v a.
VI. Na to V. veliko skupščino prvomestnik sklepa:
„Zahvaljujoč se udu glavnega vodstva družbe
sv. Cirila in Metoda, prečastitemu gosp. kanoniku Zamejcu, za slovesno božjo službo v šent-jakobski cerkvi danes ob lOih — zahvaljujoč se prvomestniku slavne čitalnice, preblagorodnemu gosp. vit. dr. Blei-vveissu za prijazno nam prepuščene prostore — zahvaljujoč se vrlemu pevskemu zboru, ki je skup-ščinarje svojim izglednim petjem tu razveseljeval včeraj zvečer — zahvaljujoč se iskreno vsem, vsem častitim zastopnikom naših podružnic, došlim iz vseh pokrajin slovenske zemlje — zahvaljujoč se zadnji ženi in zadnjemu onemu možu našega naroda, ki deluje za našo šolsko družbo — želim vsem Vam, za družbo sv. Cirila in Metoda se žrtvujočim, priprošnje sv. apostolov-bratov — vse Vas in vse Vaše delovanje pa naj blagoslovi mili Bog.
Peto veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda razglašam zaključeno."
VII. Po zborovanji zbrala se je krog 1. ure popoldan večina skupščinarjev v salonu k skupnemu obedu, mej katerim so se vrstile običajne napitnice.
Prvi je spregovoril prvomestnik Tomo Zupan zdravico na Njega Veličanstvo, koji vodeče misli so bile naslednje:
Častita družba!
Lojalnosti družbe sv. Cirila in Metoda sem si usojal omenjati v vvodnih svojih besedah do slavne
V.	velike skupščine.
Facta loquuntur!
Slovstvenih spisov družbe sv. Cirila in Metoda prvi vezek popisuje živenje našega cesarja tako vzne-šeno, da se je ta naš živenjepis v najodličnejem šolskem krogu naše dežele imenoval najlepši spis, kar jih je bilo ob 401etnici ljubljenega nam vladarja zagledalo na Kranjskem beli dan. — To pa ni vse o naši knjižnici! — Koj v zopetnem drugem zvezku naše družbene knjižnice se je popisovalo isto-tako navdušeno vrlin bogato živenje slavnega prddeda Habsburžanom, Rudolfa Habsburškega. — In še ne dosti! — V nadaljnem zvezku, takem, kakor mu podobno osnovanega ne poznam v nobeni drugi literaturi, je izdala naša družba „Junake“, mladeniče in može, umirajoče v domovinskem boji za cesarja. — S ponosom se oziram torej na t4ko lojalno družbo in isto tak ponos mi je, da smem imenom te lojalne družbe sv. Cirila in Metoda — razširjene po Kranjskem, Koroškem, Goriškem, Štajarskem, Tržaškem in v Istri — pozvati vse Vas, častite skupščinarje, zbrane bile pri naši V. veliki skupščini: naj zakličite velikemu slavljencu družbe sv. Cirila in Metoda, našemu cesarju Frančišku Jo s i pu, trikratno „Slavo!“
Z navdušenjem so bile sprejete te besede in skup-ščinarjem iz src sledila je trikratna „slava“.
Račun o dohodkih
v letu 1889.
	Dohodki	gld.	kr.
1	Doneski podružnic		3.808	03
2	Darila in veselice		773	34
3	Volila		70	—
4	Za prodane knjige		364	90
5	Obresti		426	16
	Skupaj . .	5.442	43
	V blagajnici 1. jan. 1889 . .	9.911	77
	Skupaj . .	15.354	20
	Po odštetih troških v znesku . .	6.341	06
	ostane v blagajnici . . naloženo obrestonosno pri raznih hranilnicah in posojilnicah; dalje dvoje dolžnih pisem šolskih občin v zneskih po 700 gld. in 1000 gld.	9.013	14
V Ljubljani, dne 12. februvarja 1890.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda:
T. Zapati,
prvomestnik.
A. Žlogar,	Dr.	J.	Vošnjak,
tajnik.	blagajnik.
Račun o troskih
v letu 1889.
	Troski	gld-	kr.
1	Šolski vrteči in Sola v Trstu . . .	2.921	56
2	Posojilo Šolski občini za zgradbo nove šole		1.000		
3	Za narodno Šolstvo		701	90
4	Za študentovske kuhinje		54	—
6	Za natisk in razpošiljanje knjižnice (II. in III. zvezek) in »Vestnik« . . .	798	79
6	Nagrade pisateljem		160	—
7	Nakup molitvenih, podučnih in zabavnih knjig za podružnice		235	76
8	Tiskovine		95	40
9	Podpore podružnicam		116	10
10	Poštnine		129	50
11	Razni troški predsedstva, tajništva, za skupščino itd		128	05
	Skupaj . .	6.341	06
Pregledali in odobrili za nadzorniUvo:
Dr. Ivan Svetina.	Fr.	Fovše.
Imenik podružnic.
I.	Kranjsko:
1. Prva ljubljanska: 1. Prvomestnik Ivan Gogola, c. kr. notar; 2. zapisnikar dr. Lovro Požar, gimn. profesor; 3. blagajnik Luka Robič, c. kr. davčni nadzornik. Namestniki: 1. Andrej Praprotnik, ravnatelj; 2 Evgen Lah. tajnik »Matice Slovenske«; 3. dr. Jos. Stare, fin. prokurature pristav. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 28, letnikov 38, skupaj 75. Gld. 25 80.
2. St. jakobsko-trnovska v Ljubljani: 1. dr. Fr. Papež, odvetnik; 2. —; 3. Andrej Kalan, stolni vikar. Namestniki: 1. Andrej Žumer, šolski nadzornik; 2. Karol Lahajnar, mag. uradnik; 3. Mavrilij Šarabon, stolni vikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 12, letnikov 112, podpornikov 54, skupaj 180. Gld. 110'—.
3. Senpeterska v Ljubljani: 1. Ign. Valentinčič, mestni odbornik; 2. Pav. Skale, mestni živinozdravnik; 3. —• Namestniki: 1. Ivan Velkovrh, tovarnar, mestni odb.;
2.	Fran Povše, mestni odbornik; 3. Zmag. Rohrman, tovarnar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 22, letnikov 88, podpornikov 53, skupaj 1(15. Gld. 1(54'—.
4. Ribniška: 1. Martin Skubic, dekan; 2. Josip Klun, trgovec; 3. Ivan Kovačič, uradnik v p. Namestniki:
1. Fran Višnikar, c. kr. okr. sodnik; 2. And. Podboj, posestnik; 3. Jos. Krese, dekan; Juri Drobnič, župan v Sodražici. Ustanovnikov 17, letnikov (14, podpornikov 15, skupaj 9(1. Gld. 31-—.
5. Novomeška: 1. dr. Josip Marinko, gimnaz. profesor;
2. Otmar Skale. c. kr. okr. živinozdravnik; 3. Ivan Krajec, tiskar. Namestniki: 1. Rajko Perušek, 2. Iv. Škerl. c. kr. drž. pravd, nam.; 3. Ivan Perko, trgovec. Ustanovn. 16, letn. (59, podp. 36, skupaj 121. Gld. 30’—.
6. Kropinsko-kamnoi/oriška-dobranska: 1. Val. Al jančič, župni upravitelj na Dobravi; 2. A. Kapus pl. Pichel-steinski v Kamni Gorici; 3. Marko Kovšca, nadučitelj v Kropi. Namestniki: 1. Ignac Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Gorici. Ustanovnikov 5, letnikov 32, podporniki 4, skupaj 41. Gld. 47’81.
7. Šiška: 1. Fran Ravnihar, dež. knjigovodja; 2. Anton Knez jun., frgovec; Ivan Suva, posestnik. Namestniki:
1.	Fran Dreni k. 2. Fran Bizjan, 3. Fran Adamič. Ustanovnikov 7, letnikov 20, podpornikov 36, skupaj 63. Gld.
8. Turjak: 1. Jernej Kosec, župnik v Škocijanu ; 2. Josip Korošec, učitelj; 3. Ivan Kožar, posestnik. Nam.: Mih. Lavtižar, župnik v Robu. Ustanovnikov 6, letnikov 26, podpornikov 18, skupaj 50. Gld. 50'—.
9. Gorenjska dolina, sedež v Kranjski gori: 1. —; 2. Fr. Jeglič, nadučitelj v Dovjem; 3. —. Ustanovniki 4, letnikov 21, podpornikov 25, skupaj 50. Gld. 15'—.
10. Mokronoška: 1. Ivan Virant, župnik v Mokronogu;
2. Andrej Grčar, nadučitelj; 3. Fran Penca, veleposestnik. Nam.: 1. —; 2. Iv. Volk, kaplan naTrebelnem;
3. Edvard Bohinc, učitelj. Ustanovniki 4, letnikov 36, skupaj 40. Gld. 42'—.
11. Metliška: 1. Anton Aleš, dekan v Semiču; 2. Anton Navratil, zasebnik v Metliki; 3. —. Namestniki: l.Fr. Štajer, notar v Metliki; 2. Fr. Zupan, davčni pristav; 3. Andrej Šest, nadučitelj. Ustanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41. Gld. 16-—.
12. Kranj: 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Janko Vilfan.
3.	Janko Globočnik. Namestniki: 1. J, Pezdič, 2. T, Pavšlar, 3. Ciril Pirc. Ustanovnikov 12, letnikov 25, podpornikov 5, skupaj 42. Gld. 13 70.
13. Selška na Gorenjskem: 1. Fran Šlibar, posestnik;
2. Jožef Grošelj, 3. Miha Bergant. Letnikov 25, skupaj 25. Gld. 25'—.
14. Loškopotoška: 1. Ant. More, farni administrator; 2. Fr. Gol maj er, nadučitelj; 3. Fran Kovač, trgovec. Nam.:
1. Fr. Kndunec, administrator v Dragi; 2. J. Knavs, posestnik v Loškem potoku; 3. Pavel Turk, župan v Dragi. Ustanovnikov 12, letnikov 60, podpornikov 22, skupaj 84. Gld. 38.30.
15. Škofja Loka: 1. Blaž Mohar, posestnik; 2.—, 3. Sim. Zupan, katehet. Ustan. 6, letn. 18, skupaj 24. Gld. 14'—.
16 Železniška: 1. Jakob Mrak, župnik; 2. Jak. De rmo ta,
3. Martin Klopčič. Namestniki: 1. Fran Demšar,
2. Fran Oblak, 3. Anton Klemenčič. Letnikov 14, podpornikov 12, skupaj 26. Gld. 13'20.
17. Postojinska: 1. Fric Vičič, nadžupan; 2. Fr. Zakrajšek, kaplan v Postojni; 3. Jak. Dimnik, učitelj. Nam.:
1. Alojzij Krajgher, trgovec; 2. Fran Padar, c. kr. logar; 3. Rihard Šeber, tiskar. Ustanovnikov 25, letnikov 36, skupaj 61. Gld. 47-80.	'
18. Itlejska okolica: 1. Jos. Razboršek, dekan v Bledu;
2.—, 3. gospica T. Strič, učiteljica. Nam.: 1. —, 2. —,
3. Iv. Poklukar. Ust. 5, letn. 44, skupaj 49. Gld. 56’40.
19. Trnovo-Bistrica: 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovem.
2.	Ivan Strnad, kapelan; 3. Žiga Furlan, davčni uradnik v Bistrici. Namestniki: 1 Juraj Strucelj, c. kr. okr. sodnik v Bistrici; 2. Josip Kostanjevec, učitelj v Trnovem; 3. Franjo Samsa, diurnist v Trnovem. Skupaj 50. Gld. 13’—.
20. Senožeska: 1. Ignac Okorn, župnik; 2. Jos. Senčar, c. kr. pristav; 3. —. Namestniki: 1. Karol Demšar,
2. Josip Meden, 3. Ign. Prhavec. Ustanovnikov 5, letnikov 65, podpornikov 16, skupaj 86. Gld. 39—.
21. Premska: 1. Nik. Križaj, župnik; 2. Pet. Čebin, nadučitelj; 3. Fran Žnidaršič, trgovec. Ustanovnikov 6, letnikov 16, podpornikov 16, skupaj 38. Gld. —•—.
22. Pivka, s sedežem v Št. Petru: 1. Mat. Pintar, ekspozit v Trnji; 2. Štefan Jelen e c, učitelj v Trnji; 3. Andrej Lavrenčič, posestnik v Št. Petru. Narnestn.: 1. Fran Groznik, vikar v Zagorji; 2. Karol Cesnik, učitelj v Zagorji; 3. Miha Kalan, nadučitelj v Št. Petru. Usta-novnikov 22, letnikov 52, skupaj 74. Gld. 45’20.
23. Zatičina-Višnja Gora: 1. Jakob Razpotnik, župnik v v Višnji Gori; 2. Janko Škrbine. 3. Jos. Škufca, posestnik v Višnji gori. Namestniki: 1. Prim. Ribnikar, župnik v Zatičini; 2. Fran Kovač, učitelj v Zatičini;
3. —. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 43. skupaj 56. Gld. 25'—.
24. Idrija: 1. —, 2. Alozij Novak, 3. Fran Lapajne. Namestniki: 1. Ant. Levstek, 2. Fr. X. Goli, 3. Fran Kos. Pokrovitelj 1. ustanovnikov 11. letnikov 24, podpornikov 12, skupaj 48. Gld. 1519.
25. Brdski sodniški okraj: 1. Ivan Vrhovnik, župnik v Št. Gotardu; 2. Janko Krsnik, graščak; 3. Ivan Janežič, nadučitelj v Dobu. Pokrovitelj 1. ustanovnikov 8, letnikov 59, podpornika 2, skupaj 70. Gld. 68 —.
26. Poljanska dolina: 1. Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah; 2. Val. Šubic, podobar; 3. Franjo Grošelj, posestnik. Namestniki: 1. Fran Petrovčič, župnik na Trati; 2. Radivoj Rant, učitelj: 3. Alojzij Giacomini, posestnik. Pokrovitelj 1, ustan. 3, letnikov 41, podp. 11, skupaj 55. Gld. 1115.
27. Menišerska, sedež Begunje pri Cerknici: 1. M. Kljun, ekspozit; 2. Josip Žirovnik, nadučitelj; 3. T. Bonač, posestnik. Namestniki: 1. Juraj Meden, posestnik; 2. Fr. Otoničar. 3. Josip Meden. Ustanovnikov 10, letnikov 26, podpornikov 6, skupaj 41. Gld. .
28. Černomeljska: 1. Fran Šetina, učitelj; 2. R. Justin, učitelj; 3. Janko Sclnveiger, posestnik. Ustanovn. 5, letnikov 34, podpornika 2, skupaj 41. Gld. —.
29. Vipavska: 1. Mat. Erjavec, dekan; 2. Rud. Dolenec,
3.	Radoslav Silvester. Namestniki: 1. Št. Tomšič,
2. M. Arko, 3. Anton Hrovatin. Ustanovnikov 16, letnikov 39, skupaj 55. Gld. 23-—.
30. Litijska: 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. L. Svetec, c. kr. notar; 3. Fran Knaflič, posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1. Fran Podkrajšek, načelnik žel. postaje na Savi; 2. Martin Molek, župnik; 3. J. Ravnihar, nadučitelj v Litiji. Ustanovnikov 5, letn. 37, podpornikov 30, skupaj 72. Gld. 75'—.
31. Krško in okolica: 1. Dr. Jurij Sterbenec, dekan v Leskovcu; 2. Ferdo Cer no vš e k, uradnik v p. v Krškem;
3. —. Nam.: Dr. Lovro Mencinger, advokat, Ustan. 7, letnikov 32, skupaj 39. Gld. 10'54.
32. Vrhniški sodnijski okraj: 1. Iv. Koprivnikar, dekan na Vrhniki; 2. Anton Flis, 3. Jožef Lenarčič. Nam.:
1.	Gabrijel Jelovšek za Vrhniko, 2. Jožef Verbič za Borovnico; 3. Ivan Gruden. Simon Ogrin, podobar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 17, podpornikov 32, skupaj 50. Gld 42'40.
33. Logatec. Gld. 17 90.
34. Smlednik in okolica: 1. Henrik baron Laz ari ni, graščak; 2. Primož Oblak, 3. Anton Pavlin. Namestnik:
1. Josip Keršič. Ustanovnikov 11, letnikov 56, podp. 1, skupaj 68. Gld. 38 61.
35. Ženska podružnica za Bistriški okraj na Notranjskem: TTSofija Sabe c, posestnica; 2. Marija Hladnik; 3. Iv. Ličan. Nam.: Pavlina Bachman. Ustanoviteljic 12, letnic 68, podpornic 22, skupaj 102. Gld. 40'—.
36. Žužemberk in okolica: 1. —, 2. —, 3. Janez Zorec, trgovec v Žužemberku. Ustanovnikov 7, letnikov 25, skupaj 32. Gld. 2'95.
37. Naklo z okolico na Gorenjskem: 1. —, 2. —, 3. Fran Pavlin, posestnik v Podbrezji. Skupaj 30. Gld. 21’69.
38. Kamnik e okolico: 1. Luka Bergant, posestnik; 2. Jos. Fajdiga, 3. Anton Pintar. Namestnik: Mart. Novak. Ustanovniki 4, letnikov 60, podpornikov 20, skupaj 84. Gld. 80-.
39. Cerklje na Gorenjskem: 1. Andrej Vavken, župan;
2. M. Kos, učitelj; 3. Radoslav Hočevar, farmacevt. Skupaj 100. Gld. 115'80.
40.	Kostanjeviški okraj: 1. Viktor Rosina, notar; 2. Josip Rohrman, koncipijent; 3. M. Novak, okrajni sodnik. Namestniki: 1. Damijan Pavlič, župnik; 2. —, 3. Ivan Gregorič. Ustan. 6, letnikov 46, skupaj 52. Gld.—•—.
II.	Štajersko:
1. Celjska: 1. Dr. Ivan Dečko, odvet. kandidat; 2. Fran Kugler, odvet. uradnik; 3. Andrej Perc, not. uradnik. Namestniki: 1. Fran Irgel, vikar; 2. dr. Urb. Lemež, odvetniški kandidat. Pokrovitelji 4, ustan. 8, letnikov 41, skupaj 53. Gld. 28'20.
2. Mariborska: 1. Anton Borsečnik, stolni vikar; 2. P. Simon, hišni posestnik; 3. Jos. Rapoc. Pokrovit. 2, ustan. 11, letnikov 18, skupaj 31. Gld. 20-—,
3. Graška akademiška: 1. Janko Žolgar, stud. iur.; 2. J. Fon, stud. iur.; 3. Hugo Kartin, stud. iur. Namest.:
1. Valentin Korun, stud. philos.; 2. Ivan Jenko, stud. med. Ustan. 3, letn. 75, podp. 5, skupaj 83. Gld. 75'—.
4. Ptujska: 1. O. Benko Hrtiš, gvardijan; 2. O. Konrad Stazinski, 3. Anton Gregorič. Pokrovitelja 2, usta-novnikov 17, letnikov 18, podporn. 7, skupaj 44. Gld. 30'30.
5. Šaleška dolina v Šoštanji: 1. Ivan Kačič, c. kr. notar;
2. Ivan Kranjec, veleposestnik; 3. Ivan Govedič. Namestniki: 1. Ivan Vošnjak, 2 Vinko Ježovnik,
3. Ivan Dornik. Ustanovnikov 6, letnikov 32, podp. 30, skupaj 68. Gld. 28'30.
6. Vuhred -marnberški okraj: 1. Martin Kocbek, c. kr. beležnik v Marnbergu; 2. Anton Jazbec, dekan v Marn-bergu; 3. Josip Cernko, župnik v Vuhredu. Namest.:
1.	Tom. Mraz, nadžupnik; 2. J. Žmavec v Remšniku;
3.	Josip Lederhas. Ustanovnikov 9, letnikov 9, podpornikov 16, skupaj 34. Gld. 4'—.
7. Graška izvanakademiška: 1. Fran Bradaška, gimn. vodja v p.; 2. Ivan To m še, voj. župnik v p.; 3. Fr. Hubad, gimn. profesor. Ustanovnikov 9, letnikov 25, podpornika 2, skupaj 36. Gld, 37'—.
8. Braslovče: 1. Fran Prislan, posestnik; 2. —, 3. A. Balon, župnik na Vranskem. Namestniki: 1. J. K o-1 a r i č , župnik v Šmartnem na Paki; 2. —, 3. Jožef Lipold, posestnik v Mozirji. Ustanovnikov 9, letn. 63, skupaj 72. Gld. —*—.
9. Gorujigrad: 1. —, 2. Al. A r z e n š e k , kapelan ; 3. Fr. Šari, trgovec. Nam.: 1. M. S t r n a d , župnik na Ljubnem ; 2. Fran Petek, trgovec. Ustanovnikov 19, letnikov 30, podpornikov 58, skupaj 107. Gld. 45'—.
10. Konjice: 1. —, 2. Anton Sattler-Marguč, posoj. uradnik ; 3. Janez Š e p e c , trgovec. Namestniki: 1. Fr. M i k u š , konjiški nadžupnik ; 2. Janez Rudolf, kmet v Dobrnežu ; 3. Jan. P o s p i š i 1, lekarnar. Ustanovn. 15, letnikov 34, podpornikov 36, skupaj 85. Gld. 15'—.
11. Sevniska: 1. Fr. V r š e c , c. kr. notar ; 2. J. Kuntič;
3.	Fran H r a s t e 1, kapelan. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 45. Gld. 21'50.
12. Žalec pri Celju: 1. Fric Vrečar, posestnik v Žalcu;
2.	Ernest Širca ml. v Žalcu; 3. Fran Roblek v Žalcu. Namestniki: Adam Grušovnik, kapelan v Žalcu ; 2. Fran Dolinar, v Grižah ; 3. L. A n 11 o g a v Gotovljah. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 50, podpornikov 72, skupaj 134. Gld. —•—.
13. Šmarijsko-Slatinska: 1. Fran Skaza, graščak; 2. J. Roštohar, kapelan v Šmarji; 3. —. Namestniki:
1. Anton F r o h 1 i c h. dekan ; 2. —, 3. Martin U 1 č-n i k. - Ustanovnikov 5, letnikov 47, podpornikov 20. skupaj 72. Gld 60'90.
14. Zidani most in okolica: 1. Karol Gmeiner, župnik;
2. —, 3. Janez Mlinar, organist v Loki pri Zidanem mostu. Namestnik: 1. Ferdo Roš, veleposestnik v Hrastniku. Ustanovnikov 14, letnikov 104, podpornik 1, skupaj 119. Gld. 63'—.
15. Slovenjigradec in okolica: 1. Anton Ostro žnik, župnik ; 2. Miloš Šmit, kapelan v Starem trgu; 3. Josip Stanonik, poslovodja v Slov. Gradcu. Namestniki:
1.	Josip Farsky, tovarnar v Slov. Gradcu; 2. Matija Šmit, učitelj v Podgorju; 3. Anton S c h n e c k, krčmar. Ustanovnikov 16, letnikov 105, podpornikov 150, skupaj 271. Gld. 151'—.
16. Lehen: 1. Jernej Pavlič, posestnik; 2. J. Osvald;
3. Radosl. K o p i č v Lehnu. Ustanovniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. Gld. 14'—.
17. Sv. Jurij oh južni železnici: 1. Valentin Jarec, učitelj v Št. Juriji; 2. Jakob Ž v egi ar; 3. Janez Hren. Namestniki : 1. Fran Pisanec, 2. Matija Kovač, 3. A. Rataj. Ustanovnikov 5, letnikov 25, podpornika 2, skupaj 32. Gld. 19'—.
18. Ponikva: 1. Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fran Še ti na, učitelj; 3. Miha Oberski, nadučitelj. Nam.:
1.	Gašpar Senica, 2. Anton Galjuf, 3. Miha Zdolšek. Ustanovnikov 5, letnikov 36, skupaj 41. Gld.—•—.
19. Rečica v Savinjski dolini: 1. Matija Krtna, župnik na Rečici; 2. Fran Kocbek, učitelj; 3. J. Trša k, gostilničar. Namestniki: 1. P. Viktor Jerančič, gvar-dijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber, 3. Ant. Jeraj, gostilničar. Ustan. 2, letnikov 33, skupaj 35. Gld. 23’—
20. Ormožki okraj: 1. Dr. J. Gršak, c. kr. notar; 2. —;
3.—. Namestniki: 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik; 2. Iv. Vrtni k, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. Gld. 60'—.
21. Velika Piresica: 1. Jernej Voh. župnik v Šmartnem p. Celji; 2. Ivan Kač, občinski uradnik; 3. J. Kitak, kapelan v Galiciji. Ustanovnik 1. letnikov 37. podp. 73, skupaj 111. Gld. 44-35.
22. Sv. Lenart v Slov. goricah: 1. —, 2. dr. J. Leščnik, odvetnik; 3. Matija Šuman. Nam.: 1. Pet. Mesareč. Ustan. 6, letnikov 34, podp. 174, skupaj 214. Gld. 74'20.
III.	Koroškp:
1. Celovec in okolica: 1. Janez Wi e ser, župnik; 2. Franc Treiber. mestni kapelan; 3. K. B. Rosbacher, trgovec. Ustanovnikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj 64. Gld. 22’—.
2. Beljak in okolica: Matija Wutti, posestnik na Vočilu ;
2.	Ivan \Vucherer, posestnik v Podturju; 3. Ivan Gajler, posestnik v Ločah. Namestniki: 1. Gregor Einspieler in Simon Sloeckl, župnika; 2. Ign. Miku la in Mat. Markovič, kmeta; 3. Valentin Kraut, župnik in Jan. Lapuš, kmet. Ustanovnikov 19, letnikov 43, podpornikov 187, skupaj 249. Gld. 55-—.
3. Podružnica za slovensko Zilsko dolino in faro Vrata:
1.	Josip Katri ik, posestnik v Zilski Bistrici; 2. Luka Bavtižar, župnik; 3. Filip Milonik, posestnik. Nam.:
1. Janez Šnabl, 2. Marko Kaiser, 3. Janez Hebein. Ustan. 3, letnikov 25, podporn. 62, skupaj 90. Gld. 29 07.
4. Kotmarares in okolica: 1. Matija Prosek ar, posestnik;
2. Valentin Štangl, posestnik; 3. Janez Štih. Nam.:
1. Toma Koban, 2. Miha Pa k, 3. Miha Robas in Boštjan Gradičnik. Ustanovnik 1, letnikov 35, podpornikov 182, skupaj 218. Gld. 47-50.
5. PHIieiic in okolica: 1. J. Kraut, posestnik na Bistrici;
2. —, 3. Andrej Kuhar, posestnik v Cergovicah. Namestniki: 1. Janez Jernej, posestnik v Cergovicah;
2.	Miha Hanin; 3. Jan. Krajger, posestnik v Sterpno-vesi. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpornikov 152, skupaj 223. Gld. 40’—.
6. Apače: 1. Anton Božič, posestnik; 2. Andrej Butej, posestnik; 3. Jos. S tečni k, trgovec. Namestniki: 1. J. Lužnik, posestnik; 2. Peter Pirčar, rokodelec; 3. S. Zakotnik, rentier. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 66, skupaj 119. Gld. 47’—.
7. Št. Kancjan in okolica: 1. Janez Silan, posestnik;
2.	Karol Silan, kmečki sin; 3. Lorene Milar, posestnik. Namestniki: 1. Simon Tem el, kmet; 2. Bošt. Ražun, posestnik; 3. Martin Ročičjak. Ustanovitelja 2, letnikov 58, podpornikov 165, skupaj 225. Gld. 67'—.
8. Tolstivrh in okolica: 1. Dominik Kotnik, posestnik,
2.	Jožef Pogačnik; 3. Franjo Kogelnik. Namestniki:
1. Fran Ločnik, 2. Lorene Osojnik, 3. Janez Herman. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 31, skupaj 84. Gld. 46'65.
9. Št. Janš v Rosni dolini: 1. Martin Štih, posestnik;
2. Janez Simončič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Colarič, 2. J. Kuraš; 3. Juri Fajnik. Ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 85, skupaj 145. Gld. —.—.
10. V Habru pri Medgorjah: 1. Matija Drobivnik, posestnik; 2. Janez Ogriz, župnik: 3. Juri Drobivnik. Namestniki: 1. Zdravko Lužnik; 2. Jože Drobivnik;
3. Anton Ogriz. Ustanovnik 1, letnikov 36, podporn. 71, skupaj 108. Gld. 49'50.
11. Črna in okolica: 1. Janez Mttller, posestnik; 2. Prim. Walter; 3. Alojzij Božič. Namestniki: 1. Tomaž Še-pul; 2. —; 3. Janez Konič. Ustanovnikov 6, letnikov 42, podpornikov 86, skupaj 134. Gld. 40'—.
12. Št. Šteben in okolica na Žili: 1. Jernej Leks, pošta v Št. Štebenu na Zili; 2. Gašpar Leks; 3. Pet. Urba-nec. Namestniki: 1. Janez Verlič, 2. Flor. Urbanec, Vinko Jan k. Ustanovnik 1, letnikov 53, podpornikov 126, skupaj 180. Gld —'—.
13. Priblaves in okolica: 1. Josip Lip uš, posestnik v Pribli-vesi; 2. —, 3. —. L. 10, podp. 120, skupaj 130. Gld.—'—.
IV.	Primorsko:
a)	Goriško:
1.	Goriška moška: 1. Dr. Ant. Gregorčič, prof. bogosl.;
2.	Ant. Šantelj, prof.; 3. Valentin Kancler, učitelj. Namestniki: 1. Franc Furlani, 2. Fr. Leban (poStna uradnika); 3. Josip Ivančič, profesor. Ustanovnikov 14, letnikov 82, podpornikov 17, skupaj 113. Gld. 100'—.
2. Šempas: 1. —; 2. Jernej Rajar, nadučitelj; 3. Josip Rijavec, posestnik. Namestniki: 1. Anton Slokar;
2.	Ivan Batič-; 3. .Jernej Batič. Ustanovnika 2, letnikov 19, podpornikov 9, skupaj 30. Gld. 18'—.
3. Ajdovska s okolico: 1. Ivan Dugulin, župnik; 2. Fran Petrič; 3. Anton Terčelj. Namestniki: 1. A. Lokar,
2. Jos. Budihna, 3. Dragotin Kravs. Ustanovnik 1, letnikov 46, podpornikov 7, skupaj 55. Gld. 84'66.
4. Kobarid: 1. Anton Pipan, kaplan v Kobaridu; 2. —;
3. —. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29. Gld. 49'65.
5. Boleč: 1. Fran Ilovar, dekan; 2 Adolf Komac, učitelj; 3. Gregor Šubic. Namestnik: 1. Alojzij Sorč, c. kr. poštar. Ustanovnikov 6, letnikov 39, podpornikov 10, skupaj 55. Gld. 20'—.
6. Dornberg, Prvačina in Gradišče: 1. Filip Kramar, župnik; 2. Vinko Gregorič; 3. Josip Poljšak, župnik. Namestniki: 1. Simon Gregorčič, 2. Ign. Križman ml., 3. Josip Orel. Ustanovniki 3, letnikov 27, podpornikov 80, skupaj 101. Gld. 25 —.
7. Cerkljanski okraj (Cerkno): 1. Jožef Jeram, dekan;
2.	Janez K o koš ar, kapelan; 3. Anton Kosmač. Letnikov 31, podpornikov 51, skupaj 82. Gld. —.
8. Briška, sedež v Biljani: 1. Lovro Juvančič, župnik;
2.	Andr. Širok, učitelj; 3. Hrabroslav Volarič, učitelj. Ustan. 7, letnikov 19, podp. 26, skupaj 52. Gld. 40'—.
9. Gpxiš.ka ženska: 1. Josipina Premrov; 2. Mar. Jug; IT. Avgusta Pirjevec. Namestnice: 1. Avg. Šantel;
2.	N. Seidel; 3. Pavla Leban. Ustanovnic 12, letnic 137, podpornic 147, skupaj 296. Gld. 180'—.
10. Naklo na Krasu: 1. Avgust Praprotnik; 2. J. Kumar; 3. Anton Pakiž. Namestniki: 1. Jan. Štrukelj. Skupaj 80. Gld. 11'—.
11. Tolmin: 1. Josip Kragelj, dekan; 2. Kr. Bratina, nadučitelj; 3. Ivan Jug, sodnijski sluga. Namestniki:
1. Josip Ivančič, notar; 2. Andrej Vrtovec, učitelj ; 3. Fran Kavčič. Ustanovnikov 5, letnikov 25, skupaj 30. Gld. 30 —.
b)	Trst:
1.	Tržaška moška: 1. Mate Mandič, dež. poslanec: 2. L. Furlani; 3. Jakob Gorup. Namestniki: 1. Fr. Žitko,
2. dr. Hinko Tuma; 3. F. B a r t e 1. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 40, letnikov 133, skupaj 176. Gld. 409'59,
Jb
2. Tržaška ženska: 1. Natalija Truden, 2. Mar. Nad-TTš e k, 3. Ljudmila Mankoč. Namestnice: lv Justina
M i c h e 11 i, 2. Josipina D e 1 k i n, 3. Ana Ščuka. Pokroviteljica 1, ustanovnic 17, letnic 161, skupaj 179. (V svoti moške podružnice.)
3. Sv. Ivan v Vrdeti pri Trstu: 1. Ivan M. Vatovec, trgovec; 2. Anton Trobec; 3. Josip Gašperšič. Namestnik: 1. Štefan Nadlišek. Ustanovnikov 10, letnikov 39, podpornika 2, skupaj 51. Gld. 74-87.
4. Greta pri Trstu: 1. Dragotin Martelanec. zasebnik;
2.	Vatroslav Počivalnik, kaplan ; 3. Ant. Škabar. Namestniki: 1. Just Piščanec, 2. Andrej Martelanec, 3. Fran Dolenec. Ustanovniki 3, letnikov 75, podpornikov 18, skupaj 96. Gld. 102-—.
o) Istra:
1.	Podgrad: 1. Anton Rogač, dekan v Hrušici; 2. Juraj Dolžan, kapelan; 3. Fran Waišelj, učitelj. Namestniki: 1. Slavoj Jenko, nadžupan; 2. Ivan Benedik, župnik; 3. Ivan Makarovič. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podp. 6, skupaj 57. Gld. 32’20.
Družba sv. Cirila in Metoda torej šteje o V. veliki skupščini 91 podružnic.
Družbenikov je naznanjenih:
za Kranjsko (11 pokroviteljev pri vodstvu): Pokroviteljev 28, ustanovnikov 378, letnikov 1495, podpornikov 417, skupaj 2457;
za Štajersko: Pokroviteljev 10, ustanovnikov 193, letnikov 964, podpornikov 667, skupaj 1822;
za Koroško: Ustanovnikov 50, letnikov 604, podpornikov 1335, skupaj 1979;
za Goriško: Pokrovitelj 1, ustanovnikov 58, letnikov 443, podpornikov 350, skupaj 923;
za Tržaško: Pokrovitelji 4, ustanovnikov 70, letnikov 408, podpornikov 20, skupaj 504;
za Istro: Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, skupaj 57.
Skupaj: Pokroviteljev 45, ustanovnikov 756. letnikov 3956, podpornikov 2795; vseh družbenikov 7742.
OPOMBA: Pri onih podružnicah, ki svojih udov niso po kategorijah naznanile, privzeli smo jih k zadnji vsoti. — Slavna načelništva so tako natisnena, kakor so bila zadnjič naznanjena.
Pokrovitelji
šolske družbe st. Cirila in Metoda po §. 4, ki so uplačali vsaj 100 gid.
1. Mariborska posojilnica.
2. Banka „Slavija“.
3. Andrej Zamejec, stolni kanonik v Ljubljani.
4. Simon Pogačar, umirovljeni c. kr. voj. uradnik, sedaj na Dunaji.
6. Dr. Pavel Turner v Jamniku na Moravskem.
6. Luka Svetec, deželni poslanec v Litiji.
7. Dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani.
8. Ivan Murnik, cesarski svetnik, deželni poslanec in odbornik v Ljubljani.
9. Toma Zupan, gimn. profesor, konsistorijalec v Ljubljani.
10. Dr. Lovro Vidrlč, odvetnik v Zagrebu.
11. Jakob Hren, državni poslanec v Celovcu.
12. Ivan Vilhar, hišnik in meščan v Ljubljani.
13. Franc Ks. Souvan, veletržec v Ljubljani.
14. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik not. zbornici v Ljubljani.
15. Ivan Velkovrh, tovarnar, mestni odbornik v Ljubljani.
16. Anton Žlogar, kurat na ljubljanskem Gradu.
17. Dr. Josip Srnec, odvetnik, deželni poslanec v Celju.
18. Celjska posojilnica.
19. Mihael Vošnjak, državni poslanec v Celju.
20. Andrej Jurca, veletržec na Ptuji.
21. Franc ^Kalister, veletržec v Trstu.
22. Ivan Šabec, veletržec v Trstu.
23. Mnsgr. Anton Hrovatin, f č. kanonik v Trstu.
24. Savinjska posojilnica v Žalci.
25. Ivan Plantan, c. kr. notar v Radovljici.
26. Gospa Ivana Kalister, soproga veletržčeva v Trstu.
27. Ivan Vrhovnik, župnik v Št. Gotardu.
28. Franc Kotnik f veleposestnik na Vrhniki.
29. Mnsgr. prof. Andrej Einšpieler f v Celovcu.
30. Ormožka posojilnica.
31. Oroslav Dolenec, mestni odbornik v Ljubljani.
32. Jurij Jan, častni kanonik in dekan v Dolini v Istri.
33. Anton vitez Vlcco, graščak v Podgradu v Istri.
34. Dr. Ivan Svetina, profesor v Ljubljani.
35. Maks Vršeč v Celju.
36. Mestna občina v Idriji.
37. Josip Zčleulk, odgojitelj na Dunaji.
38. Jakob Fon, župnik v Kredi.
39. Šmartno pri Litiji.
40. Župnija St. Lainbert.
41. Dr. Jernej dlančnik, odvetnik v Mariboru.
42. Martin Drčar, župnik v Preski.
43. Andrej Kalan, stolni vikar v Ljubljani.
44. Litijske in Šmartinske Slovenke.
45. Dr. Fran Celestin, vseučiliščni profesor v Zagrebu.
Vodstvo
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po volitvi v V. skupščini v Ljubljani, dnč 24. sept. 1890.
1. Prvomestnik: Tomo Zupan, gimn. profesor, konsistori-jalec, član c. kr. deželnega šolskega sveta Kranjskega, vodja deškega semenišča »Alojzijevišče«, mestni odbornik Ljubljanski itd. Izvoljen 1. 1890.
Odborniki:
2. Dr. Dragotin vitez Hleivvels pl. Trsteniški, primarij deželne bolnišnice, član c. kr. deželnega šolskega sveta, deželni poslanec, mestni odbornik itd. L. 1889.
3. Dr. Ivan Dečko, odvetniški kandidat, deželni poslanec, tajnik »slovenskega društva« itd. v Celju na Štajerskem. L. 1889.
4. Gregor Einšpleler, župnik v Podkloštru, deželni poslanec itd. na Koroškem. L. 1889.
6. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke »Slavije«, deželni poslanec, mestni odbornik itd. L. 1890.
6. Matej Močnik, učitelj v p., odbornik »Učiteljskega pomožnega društva« in »Narodne Šole«. L. 1888.
7. Ivan Murnik, cesarski svčtnik, deželni poslanec in odbornik, član c. kr. deželnega šolskega sveta, tajnik kup-čijsko-obrtne zbornice, mestni odbornik itd. L. 1888.
8. Podpredsednik: Luka Svetec, c. kr. notar, deželni poslanec, posestnik itd. v Litiji. L. 1890.
9. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, deželni poslanec, mestni odbornik itd. L. 1890.
10. Blagajnik: Dr. Josip Vofinjak, deželni poslanec in odbornik, član c. kr. mestnega šolskega svčta, mestni odbornik itd. L. 1888.
11. Andrej Zamejec, stolni kanonik, konsistorijalni svčtnik, član c. kr. deželnega šolskega svčta, predsodnik L Vin-eencijeve konference itd. L. 1888.
12. Tajnik: Anton Žlogar, c. kr. kurat na Gradu in vero-učitelj na c. kr. strok, šoli za lesno industrijo. L. 1889.
Nadzorništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik in svečar, mestni odbornik itd.
2. Dr. Franc Papež, odvetnik, deželni poslanec, predsednik slovenskega pravniškega društva itd.
3. Franc Povšč, ravnatelj v p., dež. poslanec, mestni odb. itd,
4. Franc Ravnikar, deželni knjigovodja, vlastelin, mestni odbornik, predsednik »Glasbene Matice« itd.
5. Dr. Ivan Svetina, gimn. profesor in katehet.
Razsodništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Andrej Kalan, stolni vikar, urednik »Domoljubu«.
2. Dr. Alfonz Mošč, odvetnik itd.
3. Dr. Franc Munda, odvetnik, hišni posestnik itd.
4. Ljudovik Ravnikar, deželno-sodiščni svčtnik v pok. itd.
6. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik notarski zbornici, c. kr. notar, hišni posestnik itd.
Društveni zavodi.
I. Otroški vrtec v Celju.
Voditeljica: C. prednica šolskih sester s. M. Purga j.
Vrtnarica : S. Vincencija Lah.
Škofijski nadzornik: Ivan Krušit, knez,-vlad. duhovni svštnik, gimn. profesor.
Družbeni nadzornik: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvomestnik Celjske podružnice.
n. Otroški vrteo pri sv. Jakobu v Trstu.
Voditeljica: Justina Miehelli.
Vrtnarica: Antonija Nadlišek.
Škofijski nadzornik: Bernard Sever, kooperator pri novem sv, Antonu.
Družbeni nadzornik: Matko Mandič, prvomestnik Tržaške možke podružnice, deželni poslanec itd
III. Slovenska osnovna Sola pri sv. Jakoba v Trsta.
Katehet: Jakob Sila, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu. Voditelj-učitelj: Mihael Kamuščič.
Učiteljica: Josipina Delkiu.
Učitelj: Ivan Kiferle.
Nadzorniki: Isti.
IV. Otroški vrteo v Bojana pri Trstu.
Vrtnarica: Irma Fabijani.
Škofijski nadzornik: Tomo Thaler, župnik v Rojanu. Družbeni nadzornik: Dragotin Martelanec, prvomest-nik podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti.
V. Otroški vrteo v Pevml pri Gorloi.
Vrtnarica: Karolina Lušič.
Škofijski nadzornik: Fran Košuta, prvostolni kanonik, dekan itd.
Družbeni nadzornik: Dr. Anton Gregorčič, deželni poslanec, prvomestnik Goriške možke podružnice.
Družba podpira:
VI. Otroikl vrteo v Podgorl pri Gorloi.
Vrtnarica: Ema Pehani.
Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan, župnik.
P. n. driavni nadzorniki nadzorujejo i privatne zavode.
Clanovina, darila, prošnje, pisma itd. naj se blagovoljno pošiljajo pod naslovom:
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
P. n. slavnim načelništvom, rodoljubom, narodnemu ženstvu, vsem prijateljem naše družbe in pospeševateljem i	stva iskrena zahvala in Božji blagoslov!
AZNANILA
Dohodek naznanil namenjen je družbi
sv. Cirila in Metoda.
Pri plavi kroglji
v Ljubljani, Mestni Trg,
Priporoča svojo veliko, izborno
špirita, ruma, raznih likerov, čaja, uajfinejSe kave, raznoterili drogi j in strupenih tvarin,
posebej pa opozarja na
delikatese,
katere so na drobno in debelo na razpolago. Kmetovalcem in živinorejcem priporoča
avgsburškoštupo
velepriznano kot najizvrstnejše sredstvo in zdravilo za konje proti smoliki, prehla-jenju, koliki in mnogim drugim živin-skim boleznim.
Poilnižniol:
Na Bledu in v Domžalah
®IaJv**Je priznanje NJ. veličanstva £ fY	presveti,	cesarja.	(i
J. MULLER
v r 1111 • • • 11111
fotograf v Ljubljani, frančišk. ulice,
priporoča svoj izvrstni
fo-fcpgrafidni ss©.vodr
v katerem izvršuje naročila na
Priporoča se preč. duhovščini, b1. občinstvu i in društvom. Najna a tančneja izvršitev. Vj
A Slaro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in
-spasars- t§£Jg^ LJUBLJANA,
'n	o	1 j a li s k a
izdelovatelj	cesta s,
cerkvenega	(/.raven	gostilne
Orodja	»pri	zvezdi«),
opozarja in toplo priporoča preč. duhovščini in ul. cerkvenim predeto)ništvom svojo novourejeno
p&pajrsico d©laXxxioo,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: monitranoe, oiborije, kelihe, taberna-keljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cenč po poslanih uzordh ali lastnem načrtu.
^'dtojd »ujuisod euBliABids oigop afisod ožoiu 'iuao ifytu fT
j v Ljubljani, Rimska cesta 12. |; %%%%»%»%%%*%%%%%%####—###»#####»#»
Priznano najboljše in najcenejše
čebeino
priporoča
v Ljubljani
Vodnikovo kamnoseka rstvo
Ko.«wr.k. v Ljubijani
priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo jfcg~ kamnoseško dolavuioo, *SJP» v kateri se izvršujejo vsakovrstna cerkvena kame-nita dela, kakor: altarjl, obhajilne mize itd; isto tako so v zalogi v veliki izbori in se izdelujejo lični nadgrobni spomeniki po unjnitjih cenah.
J. &I0M3II-jeva KIJIGAMA
v Ljubljani na. Mestnem trgu
opozarja na svojo ravnokar na novo izišlo
, .Knjižnico za otroke"
okrašeno z lepimi podobami. — Cena zvezku le 6 kr. — Doslej je izšlo 12 zvezkov z vsebino :
Vihar na morji. Lahkomiselna prija- Uboga družina. Otrool v gozdu.	telja.	Ubožni Tonče.
Ne vodi nas v skušnj. Božje ok6 bdi.	Mati in sin. Soseda.
JurijSe in Zorka. Ne bodi radoveden. Ivan Hromeč.
Vsi zvezki skupaj veljajo HO kr., po pošti 6V> kr.
S-
rt
O •+■">
(J)
W\
Z
O
O ID
O
00
c— ® S "S mpm fi Stoli-zaklopniki k gl. 1*80—1*00 >q	P*	^	j-j	j-	g	Kiop-zaklopnioa	,,	6 —	6 60
•s •«	o	-	^	;;	6- -	6-50
2 £	&u m	S	r	S	Stol,	likan, razn.	.	gl.	1-10-1-36
“ r	°	m	.3 «■*	«	„	pleten	„	1-35
„ trstnat	„ 3 90 410
C Ilustr. ceniki na razpolago.^
i M* mfr	+fr	*fr	M*	+fr	+fr ffr *fr *fr Si
ULjniiiiiiiiiiiiiiiinriiiiaiiimitfninmriiiikiiiiiiTiiiniiiiitiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiiiujs
{	~*m L. M. E KER,m*	h
J§	stavbeni	in	kleparski mojster,	§|
v Ljubljani, Dunajska cesta,
'c
Kg sc priporoča sl. občinstvu v -mestu in na deželi §j|-igjsrt izvršitev vseh kleparskih del. Preč. <lu- gj. Ča hovščini se priporoča v pokrit ev zvon ikov. I,
^iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuniiitniiiiiiiiiiuiiuniiiiMiiimiiiiuimniiiiiMiiutiiiiiiiiMiP^ V i»Jmt <•!* *?* <*Jmi *•?*■ «•?•< '•V ‘•7* ‘•F* S*T*'	»V	»V	P
Ameriško perilo, ohifron-zavratniki, manšete
Telovniki, nogovioe, normalno perilo
m	prve	graške
K delniške pivovarne
(poprej Schreiner in sinovi)
J združene pivovarne Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu je pri
M./OPPITSCIIU
v ItlublJani Kolodvorske ulice št. 24 pritlično na levo ter priporoča priznano najboljie vrste piva.
Nu vpraftanja z ileicle odnovarja totno poitnine pro»to.
Andr. Druškovič,
trgovec i železnino, v Zijublj ani, Zlest ni trg 10
priporofia v velikem izboru in prav po nizki ceni okove za okna in vrata, Štorje za štokodoranje, drat in cveke, vezi za zidovje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano naj-. boljši kamniški Portland-) in Roman-cement, sklejni papir (Dach pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepa in močna
štedilna ognjišča
in njih posamezna dela.
Velika izbera raznih ravnotežnfc. in
Pri stavbah, kjer ni blizu vode, neobbodno potrebne y 4> n j	o
za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroSki na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne oevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe, ventile in železna okova.
Lepo pozlačene nadgrobne križe.
Za poljedelstvo:
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejene pljuge in pljužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rovnioe, krampe itd. — Tudi se dobiva svež
dovski mavec (Lengenfelder Gyps)
za gnojenje polja.
C. J. HAM AN N,
H
v Ljubljaiii,Jtfestiii Trg št. 8. |
Največja zaloga In izb era
trajnega perila lastnega izdelka
za gospode, gospč in otroke.
Normalno perilo ^.'^‘1.4	|
Kopališdno perilo v vseh oblikah.
&šf* Nevestine oprave *v£K j]
najcenejše do najfinejše izdelane,
Zaloga vsakovrstnega platnenega in damaškega blaga [1 le zanesljivo trajnega izdelka. Tkano in pleteno blago M v najvecjom izboru. Stodreoi za gospe in deklice, pred- N
®;?TlTZ?FTl^KrnT£FrTlTTr!?rZTZ?T27217T27?iTOTr‘. T2T&
L.MIKUSCH
v.LJUBUANI
%
cs<
»
5c o <
priporoča svojo
dežnikov in
v vseh velikostih in iz različnega blaga po ntijnlžjlli cenah.
veliko zalogo
solnčnikov
priprostili in naj-elegantnejših po imjnlžjlh cenah.
Prekupoem ae razpošiljajo obširni ceniki zastonj in franko.
| Ko“eulice ANTON KOŠIR, ia£sr |
,j; jermenar, sedlar in izdelovalec torbic v Ljubljani &
J/	priporoča lastnoročno trpežno izdelane	&
1 kovčg« in potne torbice |
(Taschen und Reisekoffer)	^
'i'	vsake	baže	in	velikosti,	dalje popolne	J
it 94T jezdne in vozne oprave “tV * $ in vsa v njegovo stroko vštevajoča dela po najnižjih cenah. ^
'27' •» • »««.«•• « • •••••«« ♦ • «•♦ ♦ • » « ♦ * * ♦	•	•••.»	•	^	•	•' '>•
 ".............................................................. I:
I
I <§
f'l»
A. *
:
Fran Kollmann
Glavni trg v Ljubljani Glavni trg
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini, obrtnikom, trgovcem, učiteljem itd. svojo izborno zalogo
Ditmar-jevih izdelkov
po tovarniških cenah, dalje
steklenega in porcelanskega blaga, ~3K svetilk, cerkvenih svečnikov
iz stekla in kovin.
Prevzema in izvršuje naročila na steklarska dela pri novih stavbah cerkvenih in drugih poslopij.
&
*s»
1
  —    ^
■Kr* Franjo Hribar,srs
uiHiujm* v I^jubljanl,
priporoča svojo izborno zalogo
*£«•-	J	*•-
(lastal Izdelek z vrhniškim strojem),
istotako vsakovrstnega najboljšega
&£• usnja za podplate *S3L
na drobno in dubida. Tudi ima v zalogi usnje *a konjsko opravo po nnjnižjik conah.
kočevska, domača obrt|$?
upruvitoljstvo in prodajal ni ca je
Šeleuburgove u | in hi in ni Šleimerjevo ulice 4	“ LJUDIJdni poslopje
se priporoča v izdelovanje najlepših okvirov za fotografije in slike. Velika in izborna zaloga krožnikov iz javorovega lesa z napisi (monogrami), grbi. znamenji itd., tobačnih pip, cevi za smodke in cevi iz višnjevega lesa, palic, sezuvalnikov, pletenic in voz za otroke.
IjiaBBaagaS it<" Postrežba točua, uljudua ln cena. "JtlP USil
Avgust Žabkar,
DunstČa7:e,ta LJUBLJANA Dun»tv“ "sta
priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo vzgledno vrejeno
—= ključarsko obrt, =—.
v kateri izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela vestno, trpežno in po primerno nizkih cenah. Izvršuje tudi naročila na
štedilna ognjišča,	stavbinska	dela,
cerkvene ograje, železna okna.
1
S
n--;
H-
m
m
P
P
P
p
F
P
F
m
P
P
v vsakterem umetnem slogu.
-•»ff© Vnanja, naročila Izvrši točno,
<t? ttv ttt <4? " tjt Tt> ?*?	tt>	tl?
[ ?•>«•*!. I&I11S M v.,,. |
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in materialnega blaga na debelo in drobno. Posebno priporoča garantirano najboljši pristni brl-njeveo, domač izdelek. Zdravilo proti obtežitvi želodca, vodenici in raznim drugim boleznim. Priporoča tudi veliko zalogo špirita, rama, raznih likerov itd. ®
?r	Naročila	se	Izvršujejo	točno.	'.	|
A	Jlt.	Jt*a. ■«*»■ Ono. Jlt«. .AAA, JUS.	411.	aAAjl.	.a	a	A.	A
YVWtyVtP'vwivvwaw'v?v'V7tšVvip*yvv'WWVWWBVvVVvV''yvtp'vinp'Vvtpv
priporoča
PAVEL S E E MAN N
v LJUBLJANI.
Priporočilo
Podpisani uljudno opozarja preč.duhovščino in slav. občinstvo na svoj v Ljubljani, Rožne ulice št. 29, vže mnogo let poslujoči
-^krojaški obrt —
ter se priporoča v obila naročila, katera vestno, trpežno, po najnovejšem kroju in po priznano nizkih cenah izgotavlja. — V zalogi ima tudi raznovrstno tu- in inozemsko blago.
Spoštovanjem
Anton Ravnikar, v Ljubljani, Rožne ulice št. 29.
Naročila z dežele izvršujejo ae točno.
FILIP FAJDIGA,
v Ljubljani, Slonove ulice štev. 50,
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoj
mizarski obrt in delavnico,
v kateri izdeluje vsakovrstne meblje iz zajamčeno suhega lesa; dalje garniture, navadne in spalne divane, žimnike na peresih (Federmatratzen).
Ht&~ Vse po najnižji ceni.
********* **** ********************** Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plom-bovanja
zobozdravnik A. PAICHEL
pri Hradeekes;* mostu I. nadstropje.
konsorcija
Alliin G. AMin, Felix Nolll, Jos.StaftleF
priporoča ae i nadalje vsem p. t. hišnim posestnikom v Ljubljani za izvršitev in tudi popravo vodovodnih instalacij.
Več od 200 že izgotovljenih instalacij so najbolje spričevalo za solidnost izvršenih del.
Noše zveze s prvimi in zmožnimi	tovarnarji to stroke, in	pa
Ito,	da smo za izvedenje instalacijskih	del naročili le spretne	in
Jtkuiene monteure, omogočujejo nam, zagotoviti našim p. n. naročnikom mtfsolidnejo in najcenejo izvrlitev del.
J	Naša pisarna, glavna zaloga in	instalacijska delavnica	jo
1	pri	gospodu Albin C. Ahčin-u v Gledaliških ulicah it. 8; poleg	to
smo osnotali pri gosp. Feliksu Nolli-ji	na Valvazorjevem trgu	in
[ pri gosp. Josipu Stadler-ji v Čevljarskih ulicah uzorčni zalogi.
J	Narččila	vsprojcmajo so v vseh treh krajih, nataneneja po-
I jasnila sc dajo radovoljno ter na zahtevanje izdeljujejo tudi proračuni stroškov.
,pri Angelju*, Dunajska cesta,
,pri Angelju*, Dunajska cesta,
katero
pripravlja
lekar v
Ljubljani
Je uplivno zdravilo, katero krepča želodeo, mehča, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih suovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če so prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja izdelova-
telj proti poštnem w /C&. X r" g jr-,' povzetju v škat- f ^ Jv.% ^	\	2	"	5	J:
ljah po 12 stekle-ničic za gl, 1 ISO; po 24 za gl. 3*60; po 36 za gl 3-84; po 44 za gl. 4'26; po 55 za gl. 5 26;
110 za gl, 10-30;
550 za gl. 5()-—.
V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh t a tu- in inozemskih pl lekarnah.
Založba tovarne
pn
liram I j-
V I_ijlll>lj3»lii
Stari Trg štev. 1, nasproti železnemu mostu
(v lastni hiši).
Ondi se dobivajo najrazličnejši
kmetijski stroji,
drugi stroji
in
razno orodje,
kakor mlatilni stroji na vlačilo iGoppel) in na roko, slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje mlini, ki snažijo, žito prekoljejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otr-gači za koruzo robkati in grozdje obirati, pritiskalnice (preše) za vino in sadje, smrki (pumpe). dalje tudi smrki za gnojnico; stroji, s katerimi se repa in korenje drobi, blagajnice, varne pred tatovi in ognjem itd.
To vse se dobiva v razni velikosti, more se primerno odbrali; cena je dokaj w nizka.	y
©<==XZZX=ZX==XZZ>d
prva in najstarejša alopatiška in homeopatiška lekarna na Kranjskem, zaloga vseh izkušenih tu- in inozemskih medicinskih | larmacevtiških preparatov in posebnosti, priporoča preč. gospodom | duhovnikom in p. n. občinstvu svoja preskušena in po najboljših predpisih pripravljena zdravila, kot:
Cvet zoper luskine je najracijonelnejše sredstvo za od-| stranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena steklenici z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper protin in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici
■ 50 kr., dvanajstorici 5 gld.
Fijakerskl praiek, znano zdravilo proti kašlju. Cena |škatljici 25 kr.
Francoski čaj proti kašlju. Po pravem receptu narejen samo v moji lekarni, ter je izkušeno sredstvo proti vsem prsnim
■ boleznim, kašlju, zamolklosli itd. Cona zavoju 25 kr.
Orenko vino, tudi želodeo krepčajoče vino ime-I novano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij,
I slabem želodci, slabem prebavljanju, posebno pri zastaranih boleznih želodca. Steklenica z navodilom rabe velja le 80 kr.
Horstova voda za oči proti vnetim očem, njih katara-ličnim afekcijam. Cena steklenici 30 kr., dvanajstorici 3 gld.
Kapljioe za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi, zobje ne črnč. Cena flakonu 40 kr.
Kapljioe zoper krč neprokosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na slndkoru ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. Cenu steklenici 36 kr., I dvanajstorica le 3 gld. 60 kr.
Kapljice zoper mrzlioo, za menjajočo mrzlico vsake; vrste. 1 steklenica 30 kr„ dvanajstorica 3 gld.
Kri čistilne krogljice poprej univerzalne krogljice ime- ji novane. Dobivajo se pristne le pri meni. Cena škatljici 21 kr.,! zvitku s (5 škatljicami in navodom rabi I gld. 5 kr., 6 zvitkov I 5 gld. 25 kr.
Kri čistilni čaj Kollerjev. Majhen zavitek 75 kr., velik 1 gld. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice zoper bledioo dr. Blauda (pocukrene), katere rabijo najslavnejši zdravniki z uspehom proti pomanjkanju krvi I (bledici, šlabosti, pešanju). Škatljica velja 60 kr.
Mazilo za kile, ta iz svežih, močnih aromatičnih planinskih zeljišč kuhana maža ozdravi vsakovrstne kile, naj so tudi j zastarane. Cena lončku I gld.
Obliž zoper kurja očesa, obliž za turiste, imenovan! Buserjev 60 kr., ravno tak pa od mene narejen le 40 kr.
Rusko mazilo zoper ozebline po nekem posebnem, do j sedaj še nikomur znanem predpisu pripravljena. Cena lončku 40 kr.
Sirup iz planinskih zelJUč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planin- j skih zeljišč. Cena steklenici 50 kr., dvanajslorici 5 gld.
Tinktura za rast l&s proti izpadanju lAs in za obnov-Ijenje in oživljenje rasti lAs. Cena steklenici 60 kr.
Univerzalni jedilni praček. Ta prašek je v širnih krogih pripoznan za izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu, i želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju ter je j jako priljubljen. Škatljica z navodom 50 kr.
Univerzalni zdravilni obliž ima vse kreposti, ki se; morejo zahtevati od obližov najboljših in daleč' znanih sestavin, j ■To je racijonalno in mnogo preskušeno sredstvo za popolno j ozdravljenje vseh vnetij, ran in oteklin. Cena škatljici 30 kr.
Ustna voda dr. Duflosa, pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ohranjuje zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravi; vsakovrstne zobne bolečine. Po tem takem je jedno najprvih in, najizvrstnejših sredstev za ohranjenju zob in dlesna. Cena večemu | llukonu 60 kr.
Zobne kapljioe, ondontin imenovane. Steklenica velja; 10 kr.. 1 dvanajstorica 90 kr.
Zobne kapljioe po dr. Hagerji, ukrotč nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. Steklenica velja 30 kr.
Zobni praiek, beli, po dr. Heiderji, je jake priljubljen in’ se mnogo zahteva. Poleg tega imam vedno v zalogi rudeči, sivi Iin črni vegetabilični zobni prašek. Škatljica velja 30 kr.
Želodčne kapljioe Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo vsakovrstne bolezni želodca, da, celo najtrdovratnejše,
zlasti pomanjkanje slasti do jedij, tiščanje v želodci, krč v želodci", motenje v prebavljenju, koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. Cena steklenici 30 kr., dvanajsterici 3 gld.
Živinska zdravila.
Homeopatične kapljice za prašiče. Te kapljice ozdra-, vijo vse bolezni prašičev, zlasti hujšanje, če nečejo jesti, gnjilobo j Ščetin, vnetico vratu itd. Steklenica z navodilom 30 kr. — Po-skušni prašek za prašiče. Ta preskušeni prašek je izvrstno sredstvo proti perečemu ognju, vraničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru itd. Zavitek z navodom 30 kr, — Konjski cvet za utiranje udov, pri raztegnenji kit. nogah, žolčni bolezni, bulah na komolci, zabreki na nogi, zmečkaninah, otiščaninah sedla in konjske oprave in pri sušici. Steklenica I gld., liter 2 gld. — Poskušen konjski prašek. Ta prašek obvaruje konje pred vsemi nalezljivimi boleznimi itd. Zavitek z .navodom 50 kr. — Poskušeni mlečni in goveji prašek. Pri ovcah služi ta prašek posebno za ozdravljenje jetornih metljajev, gnjilobe itd. Zavitek z navodom 50 kr. Pasje kroglice so dobro varovalno sredstvo proti vsakej bolezni. Skatljica z navodom 50 kr.
Preskrbujejo se vsa homeopatlčna zdravila natančno, točno ln zanesljivo.
Vsa zdravila, kakor razredčenja ln potenoovanja, napravijo se vedno sveža, z najskrbnejio natančnostjo. — Naročena zdravila pošiljajo se dvakrat na dan.
pri,.Mariji Deželna lekarna pri,.Mariji pomagaj11	Gxeč>el-«.a	pomagaj"
v Ljubljani.
* 'A * ** * ****** * * * * ■» * * * •»	* &
FR. PETRIČ,
v Ljubljani "•“*Jj
priporoča h voj o boratu zalogo 11 u j r a z n o v r s t n o j s e g a
modnega in kramarskega blaga,
posebej še sukno za možke in ženske obleke, dalji: močno, lopo volneno blairo dvojne širokosti motor od 60 kr. viiio. Nnj-ročja itbnn nujcctiijsih robcev /,u na giuvo svilnatih in volnenih v iiajrozllniojšili bojitb daljo platno, kotonlna, hlačevina, volneno blago belo in Imrvano, po najnižjih oenah.
f V"V+++•»• * ¥ ¥ ¥	^+* * •> -i-V V •¥■+++'4 W