GDK 30+461+114.59: (497.12 Kras) Prispelo / Received: 14. 09. 2000 Izvirni znanstveni članek Sprejeto/Accepted: 28. 09. 2000 Original scientific paper ZNAČILNOSTI POŠKODB DREVJA IN TAL PRI REDČENJU SESTOJEV S TEHNOLOGIJO STROJNE SEČNJE NA PRIMERU DELOVIŠČA ŽEKANC Boštjan KOŠIR*, Robert ROBEK** Izvleček V prispevku analiziramo prometno omrežje in poškodovanost sestojev pri redčenju rdečega bora na Krasu s tehnologijo strojne sečnje. Ugotovljena gostota vlak na delovišču je v okviru vrednosti, ki so običajne za tako tehnologijo, obseg vidnih motenj tal pa je višji kot pri sečnji z motorno žago in traktorskem spravilu lesa. Poškodb drevja na analiziranem delovišču je manj, površina poškodb je manjša, skoncentriranost poškodb na deblu pa večja od slovenskega povprečja. Najbolj izrazite poškodbe tal smo ugotovili na primarnih vlakah. Zmanjševanje poškodb tal na sekundarnih in sečnih vlakah s polaganjem sečnih ostankov pod kolesa strojev je bilo na delovišču izvedeno pomanjkljivo. Ključni vzvodi za zmanjševanje poškodovanosti drevja in tal pri strojni sečnji so delovni nalogi primeren izbor strojev, skrbno načrtovanje primarnih in sekundarnih vlak ter kakovostno delo strojnika. Ključne besede: pridobivanje lesa, tehnologija kratkega lesa, poškodba drevja, vlaka, poškodba tal, Kras (JZ Slovenija) CHARACTERISTICS OF THE STAND AND SOIL DAMAGE IN CUT-TO-LENGTH THINNING ON THE ŽEKANC WORKING SITE (SW SLOVENIA) Abstract In this article, we shall analyse the forest road network and damage to forest stands in the Karst region caused by intermediate cut-to-length thinning of the Scots pine. The established density of skid trails at the worksite is within the values commonly found when using such technology. However, ciit-to-length-thinning implies a higher degree of visible soil damage than chainsaw cutting with wood extraction performed by tractors. On the one hand, there is less damage at the analysed worksite, including a smaller surface of damage. On the other hand, more damage concentrates on the stem than on average in Slovenia. We found the most marked soil damage occurred with primary skid trails. A certain reduction of soil damage on the secondary and cutting machinery trails at the worksite was achieved by placing cutting remnants under the wheels of machinery -however, this was not performed to satisfaction. To attain optimum reduction of tree and soil damage with mechanical cut-to-length thinning, it is crucial to choose the machinery according to task, to set up a detailed plan of primary and secondary trails, and for the machinist to provide high-quality work. Keywords: logging, cut-to-length thinning, tree stand damage, skid trails, soil damage, Karst (SWSlovenia) dr., BF - odd. gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1000 Ljubljana, Večna pot 83, SVN Mag., Gozdarski inštitut Slovenije, 1000, Ljubljana, Večna pot 2,SVN VSEBINA CONTENT 1 UVOD INTRODUCTION.............................................................................89 2 METODE METHODS........................................................................................90 3 REZULTATI RESULTS..........................................................................................98 4 RAZPRAVA DISCUSSION..................................................................................106 5 POVZETEK...................................................................................109 6 SUMMARY....................................................................................110 7 VIRI REFERENCES................................................................................112 8 ZAHVALE ACKNOWLEDGEMENTS.............................................................113 9 PRILOGE APPENDIX......................................................................................114 1 UVOD INTRODUCTION V svetu lahko zasledujemo dve težnji pri sodobnih tehnologijah pridobivanja lesa. Prva težnja je, da skušamo iz gozda spraviti čim večja bremena (dolg les, v skrajnosti kar celo drevo) in opraviti krojenje na Sortimente na mehaniziranih ali drugih skladiščih v gozdu ali zunaj njega z motorno žago oziroma s stabilnimi ali premičnimi stroji (npr. stroji za kleščenje in krojenje - procesoiji). Druga težnja je prav nasprotna in zahteva, da spravimo stroje do drevesa, kjer opravimo poleg podiranja tudi krojenje lesa na Sortimente in spravljamo iz gozda kratek les. V prvem primeru uporabljamo za podiranje predvsem motorno žago (drugod po svetu uporabljajo tudi stroje za podiranje in zbiranje lesa - feller-buncher) in nato dolg les vlačimo do ceste z ustreznimi traktorji ali žičnicami. V drugem primeru pa za sečnjo uporabljamo stroje za sečnjo (harvester), nato pa kratek les vozimo z zgibnimi prikoličarji (forvvarderji). Za strojno sečnjo lahko uporabljamo dve vrsti strojev, vendar so le stroji za sečnjo sposobni opraviti vse postopke od podiranja, kleščenja, merjenja do krojenja in prežagovanja debel. Opisani skupini tehnologij pridobivanja lesa sta del različnega pristopa h gospodarjenju z gozdom. Zahtevata različne pristope k operativnemu načrtovanju, vodenju in nadzoru del ter bistveno različno omrežje sekundarnih prometnic. Sistemi kratkega lesa zahtevajo, da se stroji neposredno približajo drevju, kar pomeni zelo veliko gostoto prometnic, ki praviloma nastanejo s ponavljajočo vožnjo strojev po isti trasi. Težkih bremen - dolgega lesa - ne vlačimo po gozdnih tleh, temveč kratek les nakladamo in nato vozimo do ceste. Če opazujemo značilnosti te - za Slovenijo nove tehnologije - z vidika ohranjanja gozdnega okolja, ugotovimo, da se bistveno spremenijo razmerja med poškodbami drevja in poškodbami tal. Strojna sečnja v Sloveniji ni običajna. V zadnjih letih so sicer to tehnologijo nekajkrat uporabili, vendar vselej s stroji za sečnjo (harvesterji) in z zgibnimi prikoličarji. Zadnji tak primer je redčenje sestojev rdečega bora na Krasu koncem 1999 in v začetku leta 2000. Glede na pomembnost vprašanja o ekološki primernosti takšne tehnologije, smo primer izkoristili za podrobno raziskavo prometnega omrežja, poškodb sestojev ter poškodovanosti tal. Rezultate te raziskave, kije potekala v okviru projekta Analiza stanja in razvoj tehnologij za zmanjšanje poškodb gozdov pri pridobivanju lesa (CRP GOZD), prikazujemo v tem sestavku. 2 METODE METHODS 2.1 OBJEKT RAZISKAVE STUDY AREA Objekt raziskave nosi krajevno ime Žekanc in se nahaja v gozdnogospodarski enoti Kras 1, oddelek 103. Geološka podlaga je apnenec, nadmorske višine pa med 257 in 280 m. To je zmerno razgiban kraški svet z eno zelo izrazito vrtačo in spremenljivo skalovitostjo. Površina oddelka je 21,22 ha in zajema dva strnjena kompleksa gozda, ki sta med seboj ločena z okoli 50 m širokim pasom odraslih cerov. Vse popise smo delali ločeno po obeh delih - delovnih poljih, ki sta glede spravilnih poti med seboj povsem neodvisni. Površina popisanih delovnih polj je manjša od površine celega delovišča zato, ker smo popisovali samo površino, kjer so izvajali strojno sečnjo. Izločili smo pas cerovega sestoja in površino vrtače. Manjše delovno polje (A) je imelo površino 4,80 ha, večje (B) pa 12,60 ha. Lesno zalogo na vsem delovišču so ugotavljali po Bitterlichu z mrežo 40 točk (50 x 100 m). Najmanjša ugotovljena lesna zalogaje bila 80 m^/ha, največja pa 503 m^/ha. Sestoj, ki ga tvori pretežno nasad rdečega bora (preglednica 1), je v različnih razvojnih fazah, od tanjšega drogovnjaka naprej. Srednja sestojna višina je 16,8 ± 1 m. Preglednica 1: Sestava lesne zaloge na delovišču Žekanc Table 1: The structure of the growing stock in Žekanc working site Vrsta / Species Zaloga m^/ha Wood stock m^/ha Delež % Share % Cmi bor / Black pine 50,00 16,41 Rdeči bor / Scots pine 218,20 71,61 Zeleni bor / Eastern white pine 8,00 2,63 Cer / Turkey oak 24,90 8,17 Ostali listavci /Other broadleaves 3,60 1,18 Skupaj / Total 304,70 100,00 Iglavci / Conifers 276,20 90,65 Listavci /Broadleaves 28,50 9,35 V sestoju so načrtovali redčenje z intenziteto 25 % lesne zaloge (preglednica 2). Pred tem redčenjem tod še ni bilo tako intenzivnih sečenj po vsej površini. Glavnina drevja, označenega za posek, je spadala v nižje debelinske stopnje. Tudi primerjava strukture lesne zaloge in načrtovanega poseka (preglednica 3) pokaže, da so pri redčenju načrtovali odstranitev zlasti drobnega drevja. Po sečnji so se pokazale manjše razlike med strukturo načrtovanega in realiziranega poseka. Razlika je nastala zato, ker je strojnik sam izbiral smer sečnje in spravila in je pri tem moral posekati tudi nekaj neoznačenih dreves, vendar je zato puščal v okolici neposekana drevesa, označena za posek. Delež neposekanih dreves smo ugotovili z vzorčno metodo. Gibal se je med 4 in 8 % dreves pred sečnjo oz. med 12 in 21 % dreves označenih za posek (p < 0,05). Čeprav je šlo za drugo redčenje, je bila načrtovana jakost poseka večja (77 m^/ha) kot je to povprečje pri dosedanjih meritvah poškodb pri pridobivanju lesa v Sloveniji (36 m'/ha). Preglednica 2: Debelinska struktura lesne mase, označene za posek, na delovišču Žekanc Table 2: The width structure of wood biomass planned for cut on the Žekanc working site Prsni premer Breast height diameter cm Število dreves Number of trees Načrtovani posek bruto m^ Planned cut - gross m^ Načrtovani posek bruto m^/ha Planned cut - gross m^/ha Načrtovani posek neto m^ Planned cut -net m^ Povprečno neto drevo - m^/drevo Average net tree - m^/tree 5-9,9 3306 165,3 7,79 140,51 0,04 10-14,9 5020 401,6 18,93 341,36 0,07 15-19,9 3400 612 28,84 520,20 0,15 20 - 24,9 1211 387,52 18,26 329,39 0,27 25 -29,9 121 60,5 2,85 51,43 0,43 30-34,9 5 3,65 0,17 3,10 0,62 Skupaj / Total 13063 1630,57 76,84 1385,98 0,11 Preglednica 3: Struktura lesne zaloge in načrtovanega poseka (%) na delovišču Žekanc Table 3: The wood stock and planned cut structure (%) of Žekanc working site Debelinski razred (cm) Width class (cm) Lesna zaloga % Growing stock % Načrtovani posek % Planned cut % Do 30 / Up to 30 87,37 99,74 30-50 11,92 0,26 Nad 50 / Above 50 0,70 0,00 Skupaj / Total 100,00 100,00 2.2 ODPRTOST GOZDOV PRED PROIZVODNJO IN UPORABLJENA TEHNOLOGIJA PRIDOBIVANJA LESA STAND ACCESSIBILITY BEFORE FOREST OPERATIONS AND APPLIED HARVESTING TECHNOLOGY Delovišče je zelo dobro odprto z gozdnimi cestami, saj leži med dvema cestama, ki sta služili kot začasno skladišče za gozdne Sortimente (celulozni les dolžine 2 m). Na obeh delovnih poljih pred pričetkom dela ni bilo grajenih vlak niti izrazitih poti od preteklih spravil, ki bi jih lahko uporabili pri tokratni proizvodnji. Pogodbeni izvajalec je uporabil moderno tehnologijo kratkega lesa in sortimentno metodo. Ves les so skrojili pri panju in ga z zgibnim prikoličarjem prevažali do ceste, kjer so ga skladiščili do prevoza. Sečnja je potekala s strojem za sečnjo Timberjack 1270B, spravilo - vožnja - lesa pa z zgibnim prikoličaijem Timberjack 1410 (preglednica 4). Preglednica 4: Osnovne tehnične značilnosti uporabljenih strojev z nekaterimi opcijami Table 4: Basic characteristics of the machines with some options Značilnost / Characteristic Enota Unit Stroj za sečnjo Harvester Timberjack 1270 B Zgibni prikoličar Forwarder Timberjack 1410 Teža / Weight kN 16.350 17.000 Širina / Width mm 2.680-2.860 2.750-2.930 Dolžina / Length mm 7.185 9.200 Višina / Height mm 3.645 3.700 Prehodnost / Ground clearance mm 625 605 Motor / Engine Perkins 1.306-8T1, turbo, 6 y2i\)evlcylinder, diesel Perkins 1.006-60TW, turbo, 6 vzVstv!cylinder, diesel Moč/obrati / Power/revolutions kW/rp m 152/1.800 124/2.000 Največji navor/obrati! Max. torque/revolutions Nm/rp m 847/1.600 663/1.440 Št. osi/koles ///o. axlesAvheels (lxBogie+l)/6 2xbogie/8 Pnevmatike spredaj / Tires front 600 -26,5 ali 700-26,5 600 -26,5 ali 700-26,5 Pnevmatike zadaj / Tires rear 600-34 ali 700-34 600 -26,5 ali 700-26,5 Dvigalo tip !Crane - Loader type TJ 200 H F71 F72, teleskopski / telescopic Dvižni moment / Gross lifting moment kNm 168 99 Doseg dvigala / Range m 8,6-10,0 7,2-10,0 Glava za podiranje / Harvesting head tip 746C Odprtina zg. nožev / Max. opening upper knives mm 450 _ Odprtina sp. nožev / Max. opening lower knives mm 500 _ Širina glave za podiranje/ Harvesting head width mm 1.380 - Največji premer lesa / Maximum cutting diameter mm 500 - Teža glave za podiranje / Harvesting head weigth kg 930 - 960 - Dolžina letve / Saw bar length mm 640 Nosilnost/Afox load rating kg - 14.000 Dolžina nakladalnega prostora / Load area -length m - 4.225 Presek nakladalnega prostora / Load area -max- crossec. m^ - 4,6 Oba stroja imata hidrostatsko-mehanski prenos moči z dvostopenjskim gonilom. Največja vlečna sila stroja za sečnjo je 148 kN, razpon hitrosti pa od O do 25 km/h. Zgibni prikoličar ima največjo vlečno silo 175 kN, razpon hitrosti pa od O do 22 km/h. Na delovišču ni bilo gradbenih posegov. Priprave dela za novo tehnologijo niso opravili, zato je strojnik sam pred pričetkom dela delovišče pregledal in si z barvo označil glavne smeri za sečnjo in izvoz lesa. Delo je potekalo dnevno 24 ur v dveh izmenah. Ob zamenjavi strojnikov so izvedli tudi vsa potrebna vzdrževalna dela. Naša ocena je, da sta bila oba uporabljena stroja prevelika za redčenje sestojev v takšni razvojni fazi. 2.3 UGOTAVLJANJE POSKODOVANOSTI TAL SOIL DAMAGE DETERMINATION Naravno stanje gozdnih tal je slojevitost organsko-mineralnih horizontov tal ter pokritost površja s plastjo organske snovi oziroma določene stopnje kamnitosti. Spremembe tal pri pridobivanju lesa so najbolj izrazite na prometaicah in okoli njih, saj nastajajo kot posledica delovanja sil stroja in bremena na naravna tla (STANDISH / COMMANDEUR / SMITH 1988). Vidne spremembe površja gozdnih tal so nezanesljiva ocena poškodovanosti tal pri delu v gozdu, razen če popis površja tal izvajamo neposredno po končanem delu. V tem primeru je površina spremenjenega površja tal ocena obsega površin z neposredno ali posredno spremenjenimi pogoji rasti vegetacije (HILDEBRAND 1991, 1994). Ker spremembe tal pri gradnji prometnic in vožnji po naravnih tleh praviloma zmanjšujejo rodovitnost tal in povečujejo ekološko tveganje, govorimo o poškodovanih tleh (ROBEK 1994). Na vzorcu petih 50 - metrskih slučajnostno izbranih odsekov v vsaki kategoriji vlak smo po končani proizvodnji popisali zunanjo morfologijo tal in sečne ostanke na vlaki ter okoli nje. Odsek vlake smo merili vedno po osi od priključka vlake na cesto ali prometnico višje kategorije ter tako zajeli priključek in površine, ki so značilne za posamezne kategorije vlak. Vsak odsek vlake smo pri popisu razčlenili na 10 petmetrskih pododsekov, na njih pa opredelili naslednje tri pasove: 1. kolesnice, ki zajemajo površino obeh vidnih kolesnic; 2. vmesni prostor, ki zajema površino med kolesnicama; 3. okolico vlake, ki zajema delovni doseg harvesterja levo in desno od vlake. Na pododseku smo merili: • širino pododseka v dm (meqeno z vzmetnim metrom od začetka zunanjega roba leve kolesnice - gledano v sestoj - do zunanjega roba desne kolesnice). • širino vmesnega prostora med kolesnicama v dm (od začetka notranjega roba leve kolesnice do notranjega roba desne kolesnice). • največjo globino kolesnice v cm (na meji med dvema pododsekoma). Na pododseku smo ocenjevali: • odstotni razred površine (na 10 % natančno) štirih kategorij tal (ločeno na kolesnicah in med kolesnicami): - raščenih skal, - s sečnimi ostanki pokritih tal (potlačene debeline debeline 10 cm), - s sečnimi ostanki nepokritih in neerodiranih tal ter - erodiranih tal. • površino sečnih ostankov levo in desno na dolžini pododseka v m^. Sečne ostanke zunaj vlake in v dosegu harvesterja smo 'v mislih' razgrnili na okvirno podačeno debelino 10 cm in ocenili površino take podlage. Čeprav smo površino posameznih kategorij tal ocenjevali, je bila zaradi majhnega predmeta vsakokrataega opazovanja napaka relativno majhna. Vse meritve in ocene je v strnjenem obdobju opravil isti merilec, kar je povečalo relativno zanesljivost ocen. 2.4 UGOTAVLJANJE POŠKODOVANOSTI SESTOJA STAND DAMAGE DETERMINATION Mera poškodovanosti sestoja je delež poškodovanih stoječih dreves, pri čemer smo za poškodbo vzeli odrgnine velikosti nad 10 cm^ in druge poškodbe, kot so zlomljene veje in vrhovi in podobno. Poškodovanost smo ugotavljali po prilagojeni švedski metodi (slikal, priloga 1), ki jo na Švedskem uporabljajo za enak namen pri tehnologiji kratkega lesa (FRODIG 1992). Prilagojena švedska metoda temelji na sistematičnem vzorčenju ploskev, velikosti 100 m^ (polmer je 5,64 m) z razmakom med ploskvami, ki je odvisen od velikosti delovišča (slika 2, preglednica 5). Na slikah 1 in 2 pomeni: R = razmak (preglednica 5), A = razdalja do vlake (m), C in D = razdalja od vlake do najbližjih dreves (dm) - širina vlake je C + D (vzorec je vzet v pasu 10 m levo ali desno od mesta, kjer smo merili razdaljo A). Slika 1 : Način vzorčenja poškodovanosti drevja in ocenjevanja širine vlak po prilagojeni švedski metodi Figure 1: Sampling pattern of the tree damage and skid trails width estimation according to adapted Swedish method Slika 2: Položaj ploskev pri švedski metodi (R = razmak med ploskvami v metrih je odvisen od stopnje vzorčenja) Figure 2: Sample plots layout according to adapted Swedish method (R = interval between the plots in meters which is dependent upon the sampling intensity) Preglednica 5: Razmak med ploskvami in stopnje vzorčenja (FRODIG 1992) Table 5: Interval between tke plots and the sampling intensity (FRODIG 1992) Velikost delovišča Working unit size ha Razmak med ploskvami - R Interval between plots - R m Pribl. število ploskev Approximate number of plots Pribl. stopnja vzorčenja Approximate sampling intensity 1 30 11 0,11 2 35 16 0,08 3-4 40 22 0,06 5-6 45 rt 0,05 7-8 50 30 0,04 9-10 55 31 0,03 11-15 65 31 0,02 16-20 75 32 0,02 21 -25 80 36 0,02 26-30 85 39 0,01 31-35 90 41 0,01 36-40 95 42 0,01 Nad AO!Above 40 100 43 0,01 3 REZULTATI RESULTS 3.1 OMREŽJE SEKUNDARNIH PROMETNIC PO KONČANI PROIZVODNJI ACCESS INFRASTRUCTURE NETWORK AFTER HARVESTING Po končanem delu so v obeh delovnih poljih ostale vidne številne sekundarne prometnice, ki smo jih posneli z metrom in kompasom ter jih razvrstili v tri kategorije: • močno obremenjene vlake, po katerih je potekal izvoz lesa v večjih količinah. Ta kategorija ustreza stalnim primarnim vlakam. Kolesnice so dobro vidne, nepoškodovanih gozdnih tal praktično ni več, saj je vsa površina tal na vlaki spremenjena. • srednje obremenjene vlake, po katerih je potekal premik stroja za sečnjo in izvoz manjših količin lesa iz manjših delov delovišča. Vlake so manj obremenjene kot tiste v prvi kategoriji in jih štejemo k sekundarnim vlakam. • vlake, ki so namenjene predvsem dostopu stroja za sečnjo do dreves in izjemoma za transport manjših količin lesa. Povečini so to krajši in manj obremenjeni odcepi sekundarnih vlak. Te vlake smo poimenovah vlake za sečnjo, ker nastanejo predvsem zaradi pren^ikanja stroja za sečnjo po sestoju. Prometnice smo narisali na karto (slika 3) in za vsako delovno polje izračunali osnovne kazalnike sekundarne odprtosti (preglednica 6). Gostota vlak je večja v delovnem polju A, kjer zaradi lege cest ni bilo potrebe po primarnih vlakah. Gostota vseh vlak v obeh delovnih poljih je znatno višja od tiste pri uveljavljenih tehnologijah traktorskega spravila lesa v Sloveniji (preglednica 7). Opazimo podobnost med skupno gostoto primarnih in sekundarnih vlak pri strojni sečnji ter gostoto načrtovanih vlak pri uveljavljenih tehnologijah spravila lesa pri nas. Glavnina razlik v skupni gostoti sekundarnih prometnic izhaja iz odstopanj med količino t.i. sečnih vlak in nenačrtovanih vlak. Razlika izvira iz narave tehnologije kratkega lesa, ki povzroča praviloma večji obseg talnih poškodb. Da bi ugotovili delež površin, poškodovanih pri strojni sečnji in spravilu z zgibnimi prikoličaiji prizadete, potrebujemo poleg dolžin prometnic tudi povprečne širine vlak za vsako opredeljeno kategorijo vlak. Povprečna ocenjena širina koridorja sekundarnih prometnic po prilagojeni švedski metodi je v delovnem polju A znašala 4,24 m, v delovnem polju B pa 4,27 m. Tako ugotovljena širina je opredeljena z okoliškimi drevesi, ne kaže razlik v površini poškodovanih tal pri različnih kategorijah vlak in ni primerna za izračun deleža poškodovanih tal na delovišču. Legenda / Legend-. Sekundarne vlake / Secondary skid trails Sečne vlake / Access to tree Primarne vlake / Main skid trails--Meja delovišča / Working site boundary Ceste / Roads Slika 3: Primarne, sekundarne in sečne vlake na delovnih poljih A in B Figure 3: Plan of the primary, secondary and »access to tree« trails on logging units A andB Preglednica 6: Gostote prometnega omrežja na delovišču Žekanc Table 6: Skid trail density on Žekanc working site Delovno polje / Logging Unit Delovno polje / Log ging Unit Kategorije vlak Skid trail catej^ory A m/ha B m/ha Povprečno m/ha Average m/ha A% B% Povprečno % Average % Primarne / Main skid trails 0 87,46 63,33 0 17 12 Sekundarne Secondary skid trails 214,17 101,83 132,82 38 20 25 Skupaj / Total 214,17 189,29 196,15 38 37 37 Sečne !Access to tree 288,33 290,24 289,71 51 57 55 Skupaj / Total 502,5 479,52 485,86 88 93 92 Ceste / Roads 67,5 33,73 43,05 12 7 8 Skupaj / Total 570 513,25 528,91 100 100 100 Preglednica 7: Gostote prometnic pri dosedanjih meritvah poškodovanosti drevja v Sloveniji (m/ha) Table 7: Skid trails and forest roads sensity when estimating the stand damages in Slovenia (m/ha) Načrtovane /Planned 171,51 Nenačrtovane! Unplanned 47,04 Vse vlake ! All skid trails 218,55 Ceste /Roads 19,62 Skupaj / Total 238,17 3.2 ZNAČILNOSTI POVRŠJA PROMETNIC IN POŠKODBE TAL CHARACTERISTICS OF THE INFRASTRUCTURE SURFACE AND SOIL DAMAGE Povprečne tlorisne širine telesa posameznih kategorij vlak in globine kolesnic smo merili na slučajnostnem vzorcu odsekov vlak. Na proučevanem delovišču nismo ugotovili statistično značilnih razlik v povprečni širini posameznih kategorij vlak, ugotovih pa smo visoko značilno razliko v globini kolesnic med primarnimi vlakami in ostalima dvema kategorijama vlak (preglednica 8). S pomočjo povprečnih vrednosti dolžin in širin posameznih kategorij vlak smo za posamezna delovna polja izračunali intervalne ocene odstotka površin motenih tal na obeh analiziranih delovnih poljih. Med delovnima poljema ni bistvenih razlik v odstotku površin motenih tal (preglednica 8) in povprečne širine vlak. Razlika med izmerjenimi vrednostmi širine vlak in ocenjeno širino po prilagojeni švedski metodi je znatna. Največjo skrb zbuja absolutna vrednost motenih površin, saj je zaradi transporta samo ob tokratai proizvodnji vidno spremenjena skoraj petina površine gozdnih tal na delovišču. V tem izračunu smo upoštevali hidi površino med kolesnicama, čeprav ne kaže vedno vidnih sprememb. Preglednica 8: Značilnosti sekundarnih prometnic m obseg vidnih motenj tal na delovišču Žekanc Table 8: Characteristics of the skid trails and extent of visual soil disturbances on the Žekanc working site Kategorija vlake Skid trail category Povprečna širina vlake Average width of the skid trails dm Povprečna globina kolesnic Average depth of the nits cm Delež površin motenih tal v delovnem polju (%) Share of the disturbed area in logging unit (%) A B Primarne/ Main skid trails 36,6 ±2,0 12,3 ± 1,8 0 3,0 ±0,1 Sekundame Secondary skid trails 34,8 ± 1,1 4,8 ± 0,9 7,4 ± 0,3 3,6 ±0,1 Sečne !Access to trees 34,4 ± 1,4 3,7 ± 0,8 10,0 ±0,3 10,6 ±0,6 Skupaj / Total 35,3 ± 1,5 — 17,4 ±0,5 17,2 ±0,7 Podrobnejša analiza površja na vlakah je pokazala, da se na kolesnicah in na vmesni površini pojavijo vse kategorije tal (grafikon 1). Najredkeje smo določili erodhana nepokrita tla na področju med kolesnicama (največkrat na priključku vlake na cesto), delež erodiranih tal na kolesnicah pa se stopnjuje s pogostostjo voženj zgibnega prikoličaija in je največji na primarnih vlakah. Tla na kolesnicah sečnih vlak praviloma ne kažejo znakov progresivne degradacije, medtem ko pri primarnih vlakah ne moremo več govoriti o gozdnih tleh. Z vidika sprememb tal so sekundame vlake bolj podobne sečnim vlakam. 400 300 200 100 Sečne vlake Cutting trails Sekundarne vlake Secondary trails Primarne vlake Primary trails □ Pokrito-vnnes Covered-between 0 Pokrito-kolesnica Covered-rut □ Nepokrito-vmes Uncovered-between □ Nepokrito-kolesnica Uncovered-rut ■ Erozija-vmes Erosion-between ruts □ Erozija-kolesnica Erosion-rut BSkalovitost Rocks Grafikon 1: Povprečna struktura površja vlak neposredno po končanem delu na delovišču Žekanc Graph 1: Average structure of the skid traill surface immediately after the work was finished in the Žekanc working site Različne kategorije vlak imajo na delovišču podobno širino, različen obseg omrežja in bistveno različne ekološke posledice. Bistvenega pomena za zmanjševanje negativnih vplivov strojev na tla so sečni ostanki, vendar le če so položeni na kolesnice in znaša potlačena debelina vsaj 10-15 cm. Oceno povprečne količine in lokacije sečnih ostankov na vzorcu vlak pri strojni sečnji na delovišču Žekanc prikazuje grafikon 2. Količina sečnih ostankov pri opravljenem redčenju z nadpovprečno visoko jakostjo še zdaleč ne zadošča za prekritje površine nastalih kolesnic. Del sečnih ostankov je obležal v sestoju, del pa med kolesnicami in ni prispeval k zmanjševanju pritiska strojev na tla. Največji delež površin kolesnic, pokritih s sečnimi ostanki, je bil na sečnih vlakah, vendar tudi tam ne preseže 25 %. Tudi če bi vse sečne ostanke razporedili po kolesnicah, bi bilo na delovišču še vedno več kot 50 % površin kolesnic nepokritih s sečnimi ostanki in tako nezavarovanih pred zbijanjem tal zaradi vožnje strojev z velikim statičnim in dinamičnim pritiskom na tla. 60 50 i ro 40 D 130 0 Poleg vlake - Beside trail □ Med kolesnicama - Between ruts B Že na kolesnicah - Already on ruts Primarne vlake Primary trails Sekundarne vlake Secondary trails Sečne vlake Access to tree Grafikon 2: Povprečna količina in lokacija sečnih ostankov za pokrivanje kolesnic v stlačeni debelini 10 cm pri različnih kategorijah vlak na delovišču Žekanc Graph 2: Average quantity and location of the cutting residues for covering the ruts in 10 cm compacted depth in different skid trail categories in Žekanc working site 3.3 POSKODOVANOST SESTOJA STAND DAMAGE Pomemben vidik študije je bilo ugotavljanje poškodovanosti drevja po sečnji in spravilu, saj je šlo za novo tehnologijo, do katere so mnogi zelo nezaupljivi. Preveriti je bilo potrebno, ali so poškodbe drevja pri uporabljeni tehnologiji v pričakovanih mejah, ki veljajo za uporabo obstoječih tehnologij pri nas. V naslednji preglednici so podatki o številu drevja pred sečnjo in po njej. Jakost načrtovanega redčenja je bila primemo visoka, vendar je pri izvajanju sečnje prišlo do nekaterih razlik. Tako ni bilo vnaprej določeno, kje se bo gibal stroj, zato je moral strojnik določeno drevje, ki ni bilo označeno za posek, na svoji poti posekati. Kjer se je to zgodilo, je v zamenjavo v bližini pustil neposekano označeno drevje. Zaradi takšne naknadne izbire drevja za posek se jakost sečnje ni bistveno spremenila, nejasna pa je struktura tega dela izbranega drevja, ki je nismo mogli preveriti (preglednica 9). Preglednica 9; Sestoj pred sečnjo in po njej Table 9: Stand before and after thinning Kazalci redčenja Thinning parameters Enota Unit Delovno polje / Logging unit A B Skupaj dreves pred redčenjem No. of trees before thinning n 1711 1581 Skupaj dreves po redčenju No. of trees after thinning n 1163 1135 Jakost redčenja Thinning intensity % 32 28 Delež neposekanih dreves Share of left marked trees % 4 8 Razlog, da smo pri ocenjevanju poškodb drevja uporabili švedsko metodo, je v tem, da je bolje prilagojena deloviščem z zelo gostim vzorcem sekundarnih prometnic. Slovenske metode (ROBEK / KOŠIR 1996) pravzaprav ne bi mogli uporabiti, če bi se hoteli strogo držati njenih pravil. Stopnja vzorčenja, ki smo jo uporabili je bila primerljiva z drugimi študijami poškodb drevja pri nas in je bila v delovnem polju A 4,0 %, v delovnem polju B pa 2,1 % oziroma v povprečju 2,6 %. Preglednica 10: Struktura poškodovanosti drevja na delovišču Žekanc Table 10: Structure of the tree damages on the Žekanc working site Delovno polje Logging unit Iglavci Conifers Listavci Broadleaves Povprečno Average A 0,03 0,14 0,08 B 0,12 0,11 0,12 Povprečno Average 0,08 0,13 0,10 Poškodovanost (preglednica 10) je večja, kot ugotavljajo avtorji v skandinavskih deželah, vendar so tudi sestojne razmere drugačne (HARSTELA 1995). Neposredna primerjava poškodovanosti iglavcev in listavcev s slovenskim povprečjem ni mogoča, ker tega pri slovenski metodi nismo ugotavljah (ROBEK / KOŠIR 1996, KOŠIR 1998). Z dosedanjimi meritvami smo vsekakor ugotovili poškodovanost (vse nove poškodbe) v sestojih, kjer prevladujejo iglavci (25 %) in listavci (24 %), vendar je razlika neznačilna. Povprečna poškodovanost, ki smo jo ugotovili s slovensko metodo pri različnih oblikah spravila lesa v Sloveniji, je 24 %, pri čemer so vštete vse nove poškodbe, torej vse drevje, ki je bilo poškodovano v zadnjem posegu, ne glede na to, ali je bilo pred tem že kdaj prej poškodovano. Ta poškodovanost je primerljiva z raziskavami v tujini pri podobnih tehnoloških procesih (BUTORA / SCHWAGER 1986). Struktura poškodb po velikosti daje po obeh metodah podobne rezultate (preglednica 11). Večina poškodb se nahaja v razredu najmanjših poškodb med 10 in 29 cm^ ter do 49 cm^. Razhka med slovenskim povprečjem in to meritvijo je znatna, saj smo pri naših tehnologijah doslej ugotovili največ poškodb v razredu največjih poškodb. Preglednica 11: Povprečna velikost poškodb na drevju Table 11: Average tree wound size Delovno polje Logging Unit 10-29 cm' 30-49 cm^ 50-99 cm^ 100-199 cm' nad 200 cm' A 0,43 0,13 0,06 0,25 0,13 B 0,19 0,33 0,16 0,06 0,26 Povprečno !Average 0,28 0,26 0,13 0,13 0,21 Slovensko povprečje Average in Slovenia 0,18 0,16 0,19 0,19 0,28 Deleži poškodb glede na lego na drevesu kažejo v primerjavi s slovenskim povprečjem nekoliko drugačno porazdelitev (preglednica 12). Precej večji je delež poškodb na deblu in na vejah, znatno manjši pa so deleži poškodb na krošnji in na koreničniku. To razlagamo z drugačno tehniko pri delu. Glava za podiranje drevja čvrsto drži podžagano drevo in ga — če ni prostora — tudi v pokončnem položaju potegne tja, kjer je mogoče drevo spraviti v ležeč položaj. Očitno pa pri tem nastaja več poškodb na deblih sosednjih dreves. Preglednica 12: Poškodbe glede na lego na drevesu Table 12: Structure of damage according to the part of the tree Delovno polje Logging Unit h Dama^ ega poškodbe ^ed part of the tree Krošnja Canopy Veje Branches Deblo Stem Koreničnik Stump Korenine Roots A 0,00 0,00 0,68 0,13 0,19 B 0,00 0,13 0,68 0,13 0,06 Povprečno / Average 0,00 0,08 0,68 0,13 0,11 Slovensko povprečje Average in Slovenia 0,05 0,06 0,43 0,34 0,12 Analiza poškodb drevja na delovnih poljih A in B kaže, da je poškodb pri strojni sečnji manj, kot je slovensko povprečje, ter da je površina poškodb manjša. Razporeditev poškodb vzdolž drevesa pa kaže, da je največ poškodb pri tej metodi na deblu, in to precej večji delež kot pri slovenskem povprečju. 4 RAZPRAVA DISCUSSION Proučevani primer uporabe tehnologije kratkega lesa ni značilen za trenutne težnje razvoja tehnologij v Sloveniji. Iz več razlogov tudi ne moremo trditi, da je bil ves potek dela tipičen za takšne sestoje. Objekt se je nahajal na območju Krasa v nasadih rdečega bora, kar ni značilno za potencialna delovišča, kjer bi v Sloveniji lahko povečini uporabili takšno tehnologijo. Drugi vidik predstavljajo značilnosti obeh uporabljenih strojev, ki sta bila, če naredimo miselno primerjavo s podobnimi sestoji v Skandinaviji, bolj primerna za sečnjo in prevoz debelejšega drevja. Podobno lahko trdimo za pripravo dela, ki je potekala po naših merilih in ne tako, kot je običajno v deželah, kjer so doma sodobne tehnologije kratkega lesa. Kljub temu je proučeni objekt in delovni proces v njem zelo dobra priložnost, da v naših razmerah ocenimo določene značilnosti dela in posledice v sestojih, ki so lahko značilne za takšne tehnologije. V prihodnosti, ko bo takšnih primerov več in bodo podobni stroji delali tudi v drugačnih sestojnih razmerah, bo mogoče rezultate te raziskave ustrezno dopolniti. Gostota prometnic na analiziranem delovišču je bila v okviru vrednosti, ki so običajne za takšno tehnologijo, obseg vidnih motenj gozdnih tal pa je precej višji kot pri uveljavljeni tehnologiji pri nas. Vidni obseg motenj gozdnih tal še ne pomeni deleža trajne izgube gozdne površine, predstavlja pa poškodbo naravne strukture gozdnih tal, ki lahko traja več desetletij (RYDER / BRIGGS / MORIN / SEYMOUR 1994). Čeprav se regeneracij ski procesi pričnejo takoj po končanem delu, nas obseg vidnih motenj gozdnih tal in tudi gostota sekundarnih prometnic opozarjata na potrebo po primerni pripravi in nadzoru poteka dela. Izrazite poškodbe tal v obliki globokih kolesnic in progresivne površinske erozije so bile v obeh delovnih poljih praviloma omejene na primarne vlake. Po količini jih je razmeroma malo, vendar jim je potrebno prišteti še sekundarne vlake. Obeh kategorij vlak je le nekaj več, kot je povprečje gostote načrtovanih vlak v Sloveniji, kije tipično za domače tehnologije sečnje in spravila lesa. Gostota teh dveh kategorij skupaj je obenem znatno višja od gostote, ki je z veljavnim pravilnikom o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic (1999) določena za sekundamo odpiranje gozdov pri nas, vendar velja to tudi za povprečne gostote traktorskih vlak pri nas. Sekundarne vlake - te so v opisanem delovišču namenjene še vedno predvsem vožnji z zgibnim prikoličarjem - so z vidika sprememb tal bolj podobne sečnim vlakam. Gostota sečnih vlak je najvišja, saj so namenjene dostopu stroja za sečnjo k drevju in le v manjši meri odvozu lesa. Vse tri kategorije vlak predstavljajo zelo visoko gostoto sekundarnih prometnic, ki pa je skladna z dosedanjimi spoznanji o uporabi tehnologij kratkega lesa. Po spoznanjih iz dežel, kjer so te tehnologije že dolgo udomačene, strojniki polagajo sečne ostanke pred kolesa stroja, ki prodira v sestoj. Glede na to, da se po istih kolesnicah opravlja tudi prevoz lesa, lahko pričakujemo manjše poškodbe tal, če je debelina podloženih sečnih ostankov dovolj velika. Takšno ravnanje je torej skladno z običaji oz. navodili za delo pri tovrstnih tehnologijah, vendar ni v skladu s pri nas uveljavljenim ravnanjem s sečnimi ostanki. Res pa je zopet, daje polaganje sečnih ostankov pod kolesa okolju bolj primemo, zato bi bile motnje tal še neprimerno večje, če bi strojnika ravnala s sečnimi ostanki drugače. Kljub temu smo ugotoviU, daje veliko sečnih ostankov obležalo na mestu, kjer niso prispevali k manjši poškodovanosti tal. To je znak površnega dela, ki bi lahko bilo okolju bolje prilagojeno. Kljub visoki jakosti redčenja količina sečnih ostankov še zdaleč ni zadoščala za primemo prekrilje površine kolesnic. Poškodbe sestoja po sečnji in spravilu so manjše kot pri tehnologijah, ki so uveljavljene pri nas, vendar so večje, kot pri enakih tehnologijah v skandinavskih deželah, kar lahko pripišemo drugačnim sestojnim razmeram (večja gostota) in prevelikim strojem. Ugodnejši kot pri domačih tehnologijah pridobivanja lesa so tudi rezultati razporejenosti poškodb drevja glede na velikost in lego poškodb na stoječem drevju. Po naši presoji je bistvenega pomena za strojno sečnjo in vožnjo lesa delovni nalogi primeren izbor strojev, skrbno načrtovanje primarnih in sekundarnih vlak ter kakovostno delo strojnika, medtem ko lahko položaj in obseg sečnih vlak prepustimo strojnikom. Pokazalo se je, da je potrebna gostota primarnih in sekundarnih vlak višja od največje gostote, ki je dovoljena za načrtovanje vlak po naših predpisih. Če bi sečne vlake uvrstili med »prave« vlake, potem tehnologije kratkega lesa v Sloveniji preprosta ne pridejo v pošte v, saj gostota vseh vlak več kot trikrat presega zgornjo mejo dovoljene gostote vlak pri nas. Ponekod v tujini v podobnih sestojnih razmerah (enomemi sestoji iglavcev) prepuščajo strojnikom celo izbiro drevja za posek, vendar so strojniki ustrezno usposobljeni (mnogi imajo srednjo ali celo visoko strokovno šolo gozdarske smeri in ustrezne praktične izkušnje). V tem primeru tudi nimajo težav z evidenco drevja, ki ni bilo izbrano za posek in ovira stroj pri napredovanju. Na našem delovišču je bilo takšnih dreves med 4 in 8 %, če drži predpostavka, da je strojnik za vsako posekano, neoznačeno in neodkazano drevo pustil v bližini neposekano drevo, ki je bilo označeno za posek. Ocenjujemo, da je študij tehnologije kratkega lesa na delovišču Žekanc odprl vprašanja, ki jih moramo nujno rešiti pred prihodom novih tehnologij, ki sicer dobivajo tudi izven Skandinavije vse večji zagon. Odgovorili smo tudi na nekatera metodološka vprašanja in poiskali odgovore na zastavljene raziskovalne cilje. Med slednjimi tokrat nismo ugotavljali učinkov in ekonomičnosti dela. 5 POVZETEK Strojna sečnja v Sloveniji ni običajna, se pa občasno pojavlja. Na delovišču Žekanc (področje Krasa konec 1999 in v začetku leta 2000) je potekalo redčenje sestojev rdečega bora s tehnologijo strojne sečnje. Pogodbeni izvajalec je uporabil moderno tehnologijo kratkega lesa in sortimentno metodo. Sečnja je potekala s strojem za sečnjo timbeijack 1270B, spravilo - vožnja - lesa pa z zgibnim prikoličarjem timberjack 1410. Glede na pomembnost ekološke primernosti takšne tehnologije, smo primer izkoristili za podrobno raziskavo prometnega omrežja ter poškodovanosti sestojev in tal. Delovišče smo za raziskavo razdelili na delovno polje A in delovno polje B. Po končanem delu so v obeh delovnih poljih ostale vidne številne sekundarne prometnice, ki smo jih posneli z metrom in kompasom ter jih razvrstili na primarne vlake (izvoz večjih količin lesa), sekundarne vlake (premik stroja za sečnjo in izvoz manjših količin lesa) in vlake za sečnjo (krajši in manj obremenjeni odcepi sekundarnih vlak). Na vzorcu petih 50 - metrskih, slučajnostno izbranih odsekov v vsaki kategoriji vlak smo po končani proizvodnji izvedli popis stanja zunanje morfologije tal in sečnih ostankov na vlaki ter okoli nje. Poškodovanost sestoja smo ugotavljali po švedski metodi (FRODIG 1992), ki smo jo prilagodili našim razmeram in ciljem raziskave (priloga 1). Mera poškodovanosti sestoja je bil delež poškodovanih stoječih dreves, pri čemer smo za poškodbo vzeli odrgnine in druge poškodbe velikosti nad 10 cm^. Zmanjševanje poškodovanosti tal s polaganjem sečnih ostankov pred kolesa stroja je skladno z navodili za delo pri takšnih tehnologijah v tujini, vendar ni v skladu s pri nas uveljavljenim ravnanjem s sečnimi ostanki. Na obravnavanem delovišču je veliko sečnih ostankov obležalo na mestih, kjer niso prispevali k manjši poškodovanosti tal. To je znak površnega dela, ki bi lahko bilo okolju bolje prilagojeno. Kljub visoki jakosti redčenja količina sečnih ostankov na delovišču še zdaleč ni zadoščala za primemo prekrije površine kolesnic. V raziskavi ugotovljene poškodbe sestoja po sečnji in spravilu so manjše kot pri tehnologijah, ki so uveljavljene pri nas, in večje, kot pri enakih tehnologijah v skandinavskih deželah. To pojasnjujemo z drugačnimi sestojnimi razmerami (večja gostota) in z uporabo prevelikega stroja v proučevanem primeru. Večina ugotovljenih poškodb drevja se nahaja v razredu najmanjših poškodb med 10 in 29 cm^ ter do 49 cm^. Precej večji je delež poškodb na deblu in vejah, znatno manjši pa so deleži poškodb na krošnji in koreničniku. Z vidika poškodovanosti drevja je bila analizirana tehnologija primernejša, z vidika poškodovanosti tal pa manj primerna glede na uveljavljene tehnologije pridobivanja lesa v Sloveniji. Po naši presoji je bistvenega pomena za strojno sečnjo in vožnjo lesa delovni nalogi primeren izbor strojev, skrbno načrtovanje primarnih in sekundarnih vlak ter kakovosmo delo strojnika, medtem ko lahko položaj in obseg sečnih vlak prepustimo strojnikom. Potrebna gostota primarnih in sekundarnih vlak pri strojni sečnji je višja od največje gostote, kije dovoljena za načrtovanje vlak po naših predpisih. 6 SUMMARY In Slovenia, cut-to-length thinning is still being introduced. This technology was used at the Zekanc worksite in the Karst region (end of 1999 and early 2000) in thinning Scots pine stands. The contracting party applied modern short-log technology and the wood assortment method. The thinning was performed with a Timberjack 1270B harvester, while for wood extraction (i.e. wood transportation) a Timberjack 1410 forwarder was used. Respecting the important issue of ecological appropriateness of technology, we used our case a detailed study of the road infrastructure, as well as of tree stand and soil damage. For this purpose, the worksite was divided into a logging unit A and a logging unit B. After work was finished in both logging units, numerous secondary, connecting lines became apparent. We measured them with the help of a ruler and a compass, assigning them to three categories: primary skid trails (extraction of large quantities of wood), secondary skid trails (transfer of cutting machinery, extraction of less important quantities of wood), and harvester trails (short and less burdened secondary skid trails). We randomly selected five skid trail sections of 50 metres in each category, we then made a description of the morphological soil situation and of cutting remnants on the skid trails and nearby. The degree of damage was established by using the Swedish method (FRODIG 1992), which we adapted to our situation and to the goals of our research work (appendix 1). The unit of measurement was provided by the percentage of standing damaged trees, damage being acknowledged in case of abrasion or other damage covering more than 10 crn^. In Slovenia, cutting remnants are not normally used to underlay the wheels of the harvesting machinery, as is the case in other countries where the mechanical cut-to-length technology implies such instructions so that soil damage can be reduced. At the studied worksite, large quantities of cutting remnants remained in places where they did not contribute to a reduction of soil damage. This is a sign of superficial work, lacking in environmental awareness. Despite the high degree of thinning, the quantities of cutting remnants at the worksite were by far insufficient for an adequate coverage of the wheel ruts. It is true that tree stand damage after thinning and extraction - as established in our research work — is smaller compared to conventional cutting methods used in Slovenia. However, the same technology applied in Scandinavia results in less damage. This can be explained first by different tree stand situations (higher density) and second by the use of an oversized machine in the studied area. Most damage is within the smallest tree damage class (between 10 cm^ and 29 cm^), but a damaged surface of 49 cm^ has also been registered. The most affected tree parts are the stem and the branches, while the crown and the base are usually in a markedly better condition. From a perspective of tree stand damage, the technology used showed a clear improvement, but was less appropriate for soil damage, which in our case exceeded damage caused by conventional cutting methods in Slovenia. We are convinced that, in mechanical cut-to-length felling and wood extraction, it is crucial to select the machinery according to the planned task, to make a detailed plan of the primary and secondary skid trails and for the machinists to provide high-quality work, including a sensible location and size of machinery skid trails. Interestingly, the density ofprimary and secondary skid trails necessary for this technology exceeds the highest density permitted by Slovenian regulations. 7 VIRI REFERENCES BUTORA, A. / SCHWAGER, G., 1986. Holzemteschaden in Durforstungbestanden,-Berichte 288, Eidgenossische Anstalt for das forstliche Verzuchswezen, Binnensdorf, 51 s. FRODIG, A., 1992. Thinning damage - A study of 403 stands in Sweden in 1988,- Rapp. Nr 193, Sweriges Landbruks-universitet, Institut for skogsteknik, Garpenberg, 45 s. HARSTELA, P., 1995. Environmental impacts of wood harvesting in nordic countries.-V: Environmental impacts of Forestry and Forest Industry. EFI Proc. 3, s. 37 - 44. HILDEBRAND, E. E., 1991. Der Einfluss der Befahrung auf die Bodenfunktionen im Forststandart.- V: Bodenschäden durch Forstmaschinen, KWF - Bericht Nr 4, 21 - 23 September 1987 Gross - Umstadt, Deutchland, 2. ed., s. 35-50. HILDEBRAND, E.E., 1994. Forest soils - Medium for Root Growth.- V: Proceedings of lUFRO P3.08.00 seminar on soil, tree, machine interactions, 4. - 8. July 1994 , Feldafing, Germany, 14 s. KOŠIR, B.,1998.Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa.- V: Gorski gozd. Diaci, J. (ed.), XIX. gozd.štud.dnevi. Zbornik referatov. Logarska dohna, marec 98. Ljubljana, Univerza v Ljubljani , Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 95-107. ROBEK, R., 1994. Vpliv transporta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh.-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 132 s. ROBEK, R. / KOŠIR, B.,1996. Razvoj metode vzorčnega ocenjevanja motenj pri izkoriščanju gozdov.- V: Izzivi gozdne tehnike. Zbornik mednarodnega posveta. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo; Gozdarski inštitut Slovenije; Šumarski fakultet u Zagrebu, Ljubljana, s. 73-81. RYDER, R. / BRIGGS, R. / MORIN, L.. / SEYMOUR, R., 1994. Harvest design relationships to soil disturbance.- V: Proceedings of the Meeting on Advanced Technology in Forest Operations: Applied Ecology in Action, Portland/Corvallis July 24-29, 1994, Oregon, s. 167-172. STANDISH, J. T. / COMMANDEUR, P. R. / SMITH, R. B., 1988. Impacts of forest harvesting on physical properties of soils with references to increased Biomass recovery - a review.- Information report, BC - X - 301, Pacific Forestry Centre, Canadian Forestry service, 24 s. Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic,- Uradni list RS, 7 / 2000, s. 8 ZAHVALE ACKNOWLEDGEMENTS Raziskava je nastala v projektu Analiza stanja in razvoj tehnologij za zmanjšanje poškodb gozdov pri pridobivanju lesa (Ciljni raziskovalni program GOZD) s sodelovanjem Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije. Avtorja se zahvaljujeta kolegom z OE Kraškega gozdnogospodarskega območja: univ.dipl.inž.gozd. Boštjanu Košičku in univ.dipl.inž.gozd. Bogdanu Magajni, ki sta nesebično in zavzeto sodelovala pri načrtovanju raziskav ter nam posredovala potrebne podatke o značihiosti rastišč in sestojev na objektu Žekanc. Pri terenskih in kabinetnih delih sta vestno sodelovala še Darko Klobučar, inž.gozd. in Robert Krajnc. 9 PRILOGE APPENDIX Priloga 1: Snemalni list prilagojene švedske metode popisovanja poškodovanosti sestoja zaradi pridobivnja lesa Appendix 1: Field form for adapted swedish methods survey of stand damages due to wood harvesting operations Datum / Date: Cas izvedbe / Operation time: Delovišče / Working site: Metoda dela / Working method: Izvaialec / Operator: Stroi / Machine: Snemalec / Survevour: Znak/Parameter Zapis / Record Ploskev / Plot Številka / Number I 2 3 Število dreves / Number of trees Iglavci / Conifers Listavci / Broadleaves Število panjev / Number of stumps Iglavci / Conifers Listavci / Broadleaves Neposekano drevje / Uncut trees Številka / Number Število poškodb / Number of wounds Iglavci / Conifers Listavci / Broadleaves Lega poškodb / Position of wounds Krošnja / Tree crown Veje / Branches Deblo / Stem Koreničnik / Stump Korenine / Roots Velikost poškodb / Size of wounds >10<30 >30<50 >50<100 >100<200 >200 Razdalja do vlake / Distance to the skid trail m Globina kolesnic / Wheel rut depth cm Sirina vlake / Skid trail width dm Pojasnilo k prilogi 1: Neposekano drevje Mesto poškodb Število dreves, ki bi morala biti posekana, pa so bila pomotoma izpuščena oz. odkazano neposekano drevje Panj/kor.: Panj in korenine, Sp.deblo: spodnji del debla, koreničnik do 0,5m, Zg.deblo: zgornji del debla nad 0,5m (list 1), po naši metodi: krošnja, veje, deblo, koreničnik, korenine Velikost poškodb: Temeljnica Razdalja do vlake Globina kolesnic Širina vlake <15, 15-100, >100 cm2 originalni velikostni razredi poškodb (list 1), naša metoda ima naslednje razrede: >10 -30, >30-50, >50-100, >100-200, >200cm2 (list 2) ocena z relaskopom (list 1) pravokotna razdalja do osi najbližje vlake globina glede na okoliški teren, ne upošteva se narita zemlja ob kolesnici izmerimo razdaljo med dvema drevesoma do osi vlake; vzamemo najbližja drevesa ob vlaki v pasu 10 m od mesta, kjer smo izmerili pravokotno razdaljo do vlake. Ploskve, ki padejo na mejo oddelka, ne upoštevamo, če je njihova površina zmanjšana za več kot 10 %. Če je oblika delovišča zelo neenakomerna, vzamemo za eno stopnjo večjo gostoto vzorčenja, kot bi bilo potrebno glede na velikost delovišča.