• Vztrajnost zmotnih prepričanj glede spomladanskega krmljenja čebel • Andreja Kandolf Borovšak doktorirala • Antibiotiki v čebelarstvu so prepovedani in škodujejo zdravju čebel 69. redni volilni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 69. redni občni zbor ČZS bo v so-tudi volitve za predsednika Čebe-no v naslednji številki Slovenskega boto, 7. marca 2020, ob 9. uri v pro-larske zveze Slovenije, Nadzornega čebelarja. storih ČZS na Brdu pri Lukovici. Na odbora in Častnega razsodišča. Va-tem občnem zboru se bodo izvedle bilo z dnevnim redom bo objavlje-Boštjan Noč, predsednik ČZS UVODNIK Aleš Bozovičar .................................................................................................. 33 VOLITVE ČZS 36 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Franc Šivic in Marko Borko: Novice iz sveta .................................................... 38 Boštjan Noč: Pobuda za enotno označevanje točnega porekla medu v EU – enakovredna projektu Svetovni dan čebel!.......................................... 39Lucija Žvokelj, dr. vet. med., Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. in Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med.: Antibiotiki v čebelarstvu ........................................40 Vlado Auguštin: Pomen vode za čebele.......................................................... 41 Vlado Auguštin: Spomladansko krmljenje čebel...........................................43 dr. Janez Prešern: Genetika in dedovanje pri čebelah ....................................44 Nataša Lilek: Kaj je pokazala analiza čebeljih pridelkov?..............................46 doc. dr. Danilo Bevk: Svetli in temni zemeljski čmrlj (Bombus lucorum/terrestris)...............................................................................48 DELO ČEBELARJA Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v februarju................................................49 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 51 OBVESTILA ČZS 52 OGLASI 60 V SPOMIN 64 EDITORIAL Aleš Bozovičar .................................................................................................. 33 SBA ELECTIONS 36 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Franc Šivic and Marko Borko: World news......................................................38 Boštjan Noč: An initiative for the uniform labeling of the exact origin of honey in the EU – equivalent to the World Bee Day project!.....................39 Lucija Žvokelj, DVM, Anita Vraničar Novak, DVM and Jerica Vreček Šulgaj, DVM: Antibiotics in beekeeping .......................................................................40 Vlado Auguštin: Importance of water for bees............................................... 41 Vlado Auguštin: Spring bee feeding ............................................................... 43 Janez Prešern, DSc: Genetics and heredity of bee ..........................................44 Nataša Lilek: What did the analysis of honey bee products show?...............46 Danilo Bevk, DSc: White-tailed and Buff-tailed bumblebee (Bombus lucorum/terrestris) ..................................................................................48 BEEKEEPER'S WORK Ivan Esenko: Beekeeper's tasks in February....................................................49 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 51 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 52 ADS 60 IN MEMORIAM 64 Pred˛avitev Pravilnika o hudi gnilobi in Pravilnika o varozi – mag. Breda Hrovatin (UVHVVR) Uradno odprtje ~ebelarskega posveta Problematika zdrav˛venega var˛va ~ebel po svetu in izzivi pri njenem reševanju Osrednja predavateljica: dr. Fani Hatjina Dr. Fani Hatjina je razis oval a na Inštitutu za metijvo in vodja inštituta za zootehni o in ˘ebelarvo v Gr˘iji, od letos naprej pa tudi predsednica znanvene omisije o zdravvenem varvu ˘ebel pri Apimondiji. Pred˛avitev tehnoloških smernic dobre ~ebelarske prakse na podlagi izkušenj slovenskih ~ebelarjev in veterinarjev, Vlado Auguštin, Robert Bali, Brane Borštni , Alen a Jurif, dr. vet. med., Andrej Jus, dr. Stanislav Kapun, mag. Vida Lešni , dr. vet. med., Matjaž Levi˘ar, Ja ob Madjar, dr. Met a Pisla Ocepe , dr. vet. med., Boris Seražin, Marija Sivec in Suzana S erbiš, dr. vet. med. V nedeljo, 15. marca, prisluhnite naslednjim predavanjem: Novi pri˛opi pri prodaji medu – Boštjan Kova˘, Tadej Glavan (Ko os Agency d.o.o.) Kri˛alizacija medu v satju – Aleš Bozovi˘ar (vodja ONS, OZS) Kako ohranjati mo~ družin ~ez leto, ko ni paše – Štefan Šemen (˘ebelar, podjetni ) Moj na~in ekološkega ~ebelarjenja Osrednji predavatelj: dr. Stefan Mandl Dr. Stefan Mandl je eden izmed najve˘jih e ološ ih ˘ebelarjev v Evropi, prihaja iz Avrije, na podro˘ju e ološ ega ˘ebelarjenja ima ve˘ ot 20 let iz ušenj, na s upnem ˘ebelarvu, i ga imata s olegom, pa upravljata z ve˘ ot 10.000 ˘ebeljimi družinami na ve˘ ot 600 lo acijah, zaposlujeta tudi ve˘ delavcev (˘ebelarjev) in sezons ih ˘ebe­lars ih pomo˘ni ov. Skrb za ~i˛o˛ kranjske sivke – Franc Podrižni (˘ebelar, terens i svetovalec) Med in cvetni prah v satju, tehnologija pridelave – Simon Golob (svetovalec OZS) Zaš~ita ~ebelnjakov pred medvedi – Tomaž Berce (Zavod za gozdove RS) Kaj vse lahko ponudi ~ebelar˛vo – Mar o Cesar (˘ebelar, podjetni ) Mladim ˘ebelarjem bo omogo˘ena brezpla˘na udeležba na enem dnevu posveta. Za ˘ebelars e rož e pripravljamo uvarjalne delavnice za izdelavo gnezdilnic za ˘ebele samotar e. Prijave do srede 5. februarja 2020 na info@czs.si. Na ApiSloveniji bo dišalo po doma~em! Ohranjanje in prenos ulinari˘ne dediš˘ine, lo alne seavine in najve˘ja slovens a ulinari˘na posebno – POTICA VELIKANKA, i jo pripravlja Zveza metic Slovenije! Ne zamudite najve~jega ~ebelarskega dogodka v Sloveniji! VOLITVE ČZS Program kandidata za predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča 13 let … ja, aprila bo 13 let, odkar vodim ČZS, in na svoje delo, na svoje sodelavce na ČZS, na vse sestave UO-jev in NO-jev, na vodstva čebelarskih društev in na vse vas, čebelarje na terenu, sem zelo ponosen. Ob pogledu nazaj lahko z zadovoljstvom in ponosom rečem: veliko večino želenega in načrtovanega smo skupaj dosegli in veliko presegli. Zelo pogosto v državi od naj­višjih predstavnikov slišimo, da je ČZS najbolje organizirana organizacija v Sloveniji, da ima jasne cilje, da smo lahko zgled vsem, kako nam s skupnim delom, s skupnimi cilji in eno­tno vizijo uspe izvesti številne projekte doma in tudi v tujini! Skratka, Slovenija je ponosna na slovenske čebelarje! Tudi svet spoštuje slovensko čebelarstvo. Nekdanji predsednik Apimon-die, Gilles Ratia, je na svetovnem kongresu v Ukrajini dejal, da mora vsak pravi čebelar na svetu enkrat obiskati Slovenijo. Pomembne so tudi besede žal že pokojnega predsednika Api­mondie, Philipa McCaba, ki je na prvem praznovanju svetov­nega dne čebel v Sloveniji dejal, da čebelarji s celega sveta gle­dajo na Slovenijo kot na srce čebelarskega sveta. V zadnjih letih je bilo narejenega ogromno, vidi se (seve­da kdor želi videti) velik napredek slovenskega čebelarstva. Temelj temu so postavili številni čebelarji pred nami, tisti, ki so mogoče v tem času nevidni in ki jim je treba na glas reči hvala, hvala za odlične temelje, in zato so ti uspehi ČZS tudi zasluga vseh vas! Seveda vse ni bilo vrhunsko, kaj šele idealno. Tudi sam sem sprejel marsikaj, kar bi v drugem trenutku morda dru­gače, vendar sem vedno imel v mislih večino slovenskih če­belarjev, vedno sem iskal pot in cilj, ki bi bila najbližje večini slovenskih čebelarjev, nikoli in nikdar nisem delil čebelar­jev na velike in majhne, na regijsko pripadnost … Napake priznam in se jih zavedam. Ampak iz napak se učimo … V nasprotju s slovensko politiko sam želim vnaprej predsta­viti ožjo ekipo vodstva ČZS, ki bo poleg zaposlenih pripravljala in oblikovala predloge dela ČZS. V mandatnem obdobju 2020– 2024 bom predlagal nekoliko širšo ekipo vodstva. Sestava ožje ekipe bo nekoliko osvežena z novimi imeni, predvsem pa va­njo aktivno vključujem tudi ženske. Za podpredsednike bom predlagal naslednje: Marko Alauf, Janez Vencelj, Marija Sivec in Matej Kotnik. Člani kolegija predsednika bodo še: Tatjana Vedlin, Stanka Subotič, Miha Metelko, Karel Vogrinčič. Celoten program je objavljen na https://www.cebelarstvo--noc.si/wp-content/uploads/2019/10/Program-2020-24.pdf. Ključne usmeritve v mojem programu so: 1. V EU doseči enotno označevanje medu po državi porekla, da bo KONEC označevanja medu iz EU in izven EU … 2. Razglasitev čebel za ogrožene in s tem pridobitev možnosti za podpore na sleherno čebeljo družino vsakega čebelarja. 3. Skrb za varnost in kakovost čebeljih pridelkov je pri­oriteta št. 1 čebelarja in ČZS. 4. Ohranjanje naše kranjske čebele ostaja prioriteta, selekcijsko delo bomo nadgradili, odprli bomo nove prodajne poti za izvoz matic in čebel po svetu. 5. Vzpostaviti nacionalni muzej kranjske čebele v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori. 6. Prizadeval si bom, da z VF NVI pripravimo skupni dolgoročni »partnerski« program zdravstvenega var-stva čebel, ki bo zaveza in obveza za ČZS in VF NVI. 7. Na področju zdravstvenega sodelovanja moramo vzpo­staviti tesno sodelovanje z inštitutom Dol na Češkem. 8. V naslednjem obdobju je treba oživiti šolo Antona Janše in s tem nadgraditi sistem usposabljanj čebe­larjev. Tečaj za začetnike je treba nadgraditi. 9. Na vsakem volilnem območju ČZS je treba postaviti učni čebelnjak za potrebe praktičnega usposabljanja. 10. V Mariboru vzpostaviti sodobni apiterapevtski cen­ter dr. Terča. 11. V Lanšprežu vzpostaviti park medovitih rastlin z banko semen in rastlin. 12. Še naprej se bom zavzemal, da mora vsak, še preden se začne ukvarjati s čebelarstvom, pridobiti potrdilo o usposobljenosti za čebelarjenje. 13. Zavzemal se bom za večji nadzor nad neregistrirani-mi čebelarji in strogo sankcioniranje teh. 14. Še naprej bomo v čebelarstvo vključevali ranljive skupine: paraplegike, slepe in slabovidne, ljudi z mo-tnjami v razvoju … 15. Še bolj bomo spodbujali čebelarje za vključitev v she-me kakovosti in ekološko čebelarstvo. 16. V čebeljih pridelkih slovenskih čebelarjev bomo is-kali zdravilne učinke, poudarek bo tudi na iskanju novi čebeljih izdelkov in uporabi čebeljih pridelkov v kulinariki. 17. Vzpostavili bomo konzorcij ponudnikov čebelarske­ga turizma (lokalne skupnosti in čebelarji). 18. Slovensko čebelarstvo želimo uvrstiti na seznam Unesca. 19. Slovensko čebelarstvo mora biti del slovenske turi­stične ponudbe. 20. Kranjska čebela in slovensko čebelarstvo morata biti prepoznavna simbola naše domovine Slovenije! Najpomembnejša naloga vseh nas pa je, da slovensko če­belarstvo ostane enotno. Imamo različne poglede, imamo različne ideje, imamo različne statuse itd., a vsem je sku­pno, da smo čebelarji. Dokler bomo svoja različna mnenja usklajevali med sabo in nastopali enotno, toliko časa se nam za napredek ni bati. V svetu je zelo malo držav, kjer so čebelarji v 90 % povezani v svoji krovni organizaciji, in prav zato smo vsem za zgled, saj samo enotni lahko uspešneje uresničujemo svoje interese. Spoštovane čebelarke in spoštovani čebelarji! To je na kratko povzetek programa in usmeritev za naslednje ob- VOLITVE ČZS dobje. Program je uresničljiv, seveda ob naši enotnosti in s skupnimi močmi. Zapisane besede so velika obveza in za­veza zame. Že vnaprej hvala za podporo, predvsem pa za sodelovanje in naj medi! Boštjan Noč 18.čebelarski praznik Slovenije in 3. praznovanje svetovnega dne čebel v Dolenjskih Toplicah Vabljeni na 18. čebelarski praznik ter praznovanje 3. svetovnega dne čebel, ki ga bomo obeležili v soboto, 23. maja 2020, v Dolenjskih Toplicah na prireditvenem prostoru na Jasi. Na slovesnosti pričakujemo domače in tuje goste. Prire­ditev bo potekala od 11.00 do 12.30, nadaljevala se bo s ko­silom in druženjem ob glasbi ansambla Petra Finka. Zbor praporščakov bo od 10.00 do 10.40. Prijave in plačilo za kosila pričakujemo do 31. marca 2020, saj boste s tem olajšali organizacijo. Cena kosila zna­ša 10 EUR. Na INFO točki pri prireditvenem šotoru boste od 8. do 14. ure lahko opravili registracijo prijavljenih čebe­larjev in prevzeli kupone za kosilo. V spremljajočem programu, ki bo potekal od 9.00 dalje, si boste lahko ogledali čebelarsko razstavo v Kulturno-kon­gresnem centru Dolenjske Toplice, kmečko razstavo, de­lavnice, predstavitev čebelarstva, čebelnjak Franca Kapša v Rumanji vasi, Destilarno in čokoladnico Berryshka v Obrhu, čebelarski dom v Podstenicah v Kočevskem rogu, Hudičev turn in depo vozil v Soteski ali si izbrali kopanje v Hotelu Balnea – po znižani ceni. Ob prijavi navedite želje ogledov. Informacije dobite pri g. Antonu Andrejčiču, predsedni­ku ČD Straža - Dolenjske Toplice na e-naslov tone.andrej­cic@guest.arnes.si ali na tel. št.: 051/258 283 v popoldan­skem času. Vabljeni! ČD Straža - Dolenjske Toplice IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Novice iz sveta Avstrija Pri naših severnih sosedih čebelari pribli­ žno 29.000 čebelarjev z okoli 370.000 čebelji- mi družinami, povprečni letni donos medu pa znaša dobrih 5000 ton. Med njimi je 1 % poklicnih čebelar­jev, vsi drugi so ljubiteljski ali jim predstavlja čebelarstvo dopolnilno dejavnost. 2500 ton domačega medu avstrijski trgovci izvozijo. Ker je letna poraba medu 10.000 ton, mora­jo razliko 7500 ton pokriti z uvozom. Pretežno gre za uvoz kitajskega medu po ceni 1,50 do 2,00 EUR za kilogram, ki ga mešajo z majhnimi količinami evropskega medu, da ga lahko deklarirajo kot med iz neevropskih dežel ter EU in da ga potem velike trgovske verige prodajajo po 6,00 EUR do 7,00 EUR. Pojavlja se vprašanje, kako naj ljubiteljski če­belarji konkurirajo trgovcem, če je lastna cena avstrijskega medu 10,00 EUR, pri čemer sploh niso upoštevani stroški vloženega dela. Lahko ga sicer prodajo doma polnilcem medu v večjih posodah, toda ti zanj niso pripravljeni pla-čati več kakor 6,00 EUR ali 7,00 EUR za kilogram. Rešitev vidijo mali čebelarji v večji ozaveščenosti potrošnikov, da je domači med sicer dražji od uvoženega, toda njegova ka­kovost je višja. Razen tega zagotavljajo domači čebelarji enakomerno pokritost države s čebeljimi družinami, kar je za opraševanje kulturnih in vseh drugih rastlin neobhodno potrebno. S povečanim odkupom doma pridelanega medu bodo potrošniki omogočili, da se število čebeljih družin v prihodnjih letih ne bo zmanjšalo. Prevod in priredba Franc Šivic. Vir: Kettner, E. (2019): Lesermeinung. Bienen aktuell, št. 7–8, julij–avgust, str. 9. Francija Francosko podjetje Beelife je razvilo pa-metni panj Cocoon, ki s pomočjo sodobne tehnologije in sončne energije varuje čebe­lje družine pred varojami. Pametni panj Cocoon, ki so ga javnosti predstavili na sejmu elektronike CES v Las Vega-su, ima na pokrovu nameščene sončne celice, ki ustvarijo dovolj energije, da se temperatura v notranjosti panja po potrebi postopoma dvigne na 42 °C in pobije prisotne va­roje. Višja temperatura bi naj bila namreč ena redkih šib­kih točk varoj. Pri večurni izpostavitvi temperaturam okoli 42 °C začnejo varoje odmirati. Zamisel o temperaturnem tretiranju varoj ni povsem nova, saj na podobnih prije­mih temelji že kar nekaj čebelarskih izdelkov. Panj Coco- Foto: internet Z dodajanjem manjših količin medu iz držav EU se umetno dviguje cena nizkocenovnemu medu iz tujine, s tem pa se obenem zavede in opehari potrošnika. on pa je opremljen tudi z dodatnimi funkcijami, senzorji in umetno inteligenco, ki panju omogočajo, da v posebno vročih dneh znižajo temperaturo v panju, sprožijo alarm, če bi kdo želel ukrasti ali poškodovati panj. Avtomatika v panju pošljejo po potrebi tudi opozorilo za ukrepanje proti varojam. Snovalci pametnega panja še zbirajo sredstva za IZ ZNANOSTI IN PRAKSE zagon množične proizvodnje. Polno opremljen panj naj bi stal 850 evrov. Prevod in priredba MB Vir: www.springwise.com. Pobuda za enotno označevanje točnega porekla medu v EU – enakovredna projektu Svetovni dan čebel! V letu 2019 je ČZS na ministrico dr. Aleksandro Pivec na­slovila pobudo, da kot država Slovenija v EU damo pobudo, da se ves med na tržišču označuje s točno navedbo države porekla. Pobuda ČZS je bila zelo drzna in za marsikoga v prvi fazi neuresničljiva, bolj pobožna želja, včasih celo dele­žna ciničnih besed … Na srečo ne za ministrico dr. Aleksan­dro Pivec, ki je bila nad pobudo takoj navdušena in skupaj s sodelavci takoj začela njeno realizacijo. Veseli nas izjava za javnost MKGP-ja v sredini januarja, ki je napovedala, da bo Slovenija na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo 27. januarja v Bruslju skupaj s Portugalsko predstavila po­budo za označevanje točnega porekla medu. Trenutno Direktiva o medu 2001/110/ES pridelovalcem in proizvajalcem medu med drugim nalaga obveznost označeva­nja države izvora medu. Če je mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se proizvod lahko označi kot »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. ČZS meni, da taka informaci­ja potrošniku ne pove ničesar o poreklu medu, izkušnje pa ka­žejo, da je ta informacija potrošnikom zelo pomembna in da se s trenutnimi označbami marsikdaj potrošnike tudi zavaja. Pobuda za enotno označevanje medu po točni državi pore-kla je enakovredna oziroma za čebelarja in potrošnike medu ta trenutek še konkretnejša od projekta Svetovni dan čebel. To je prvi in odločilen korak h koncu zavajanja potrošnikov in zaščiti čebelarjev pred nelojalno konkurenco. Potrošnik si zasluži, da je seznanjen s točnim poreklom medu, če pa je mešanica medu različnih držav, pa naj se navede, med kate­rih držav mešanica vsebuje in koliko odstotkov posameznega medu posamezne države je v mešanici medov. Slovenija bo s predstavitvijo pobude v EU ponovno dokazala, da smo kljub teritorialni majhnosti pravzaprav veliki ... veliki s konkretnimi pobudami, ki jih strokovno podkrepimo in jih v skupno dobro vseh predložimo pristojnim institucijam. Slovenija, MKGP, ministrica dr. Aleksandra Pivec in vse strokovne službe z na­povedano predstavitvijo pobude pristojnim v EU dokazujejo, da je Slovencem mar za potrošnike in čebelarje ter da si kljub svoji majhnosti upamo biti predlagatelji plemenite pobude v želji po zaščiti potrošnikov in čebelarjev v celi EU. Lahko reče-mo, da gre za zgodovinsko pobudo, ki bo pustila trajne sledi. Verjamem in prepričan sem, da se bodo pristojni v EU končno postavili na stran potrošnikov in čebelarjev in po- Potrošnik je kralj! Zasluži si kakovosten med z znano državo porekla medu. Kaj je s temi ljudmi? SAMO ČEBELE PROIZVAJAMO MED. Le še malo sladkega sirupa ter umetnih arom in moj med bo najboljši. Ilustracija in oblikovanje: Andrejka Čufer budo Slovenije podprli! Slovenski čebelarji se zahvaljujemo vsem, ki so pobudo ČZS pripeljali do te faze, da bo predsta­vljena v EU, in verjamemo, da bo v nadaljevanju tudi sprejeta. Boštjan Noč, predsednik ČZS IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Antibiotiki v čebelarstvu Foto: vitamini.hr Lucija Žvokelj, Anita Vraničar Novak in Jerica Vreček Šulgaj Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si in jerica.vreceksulgaj@vf.uni-lj.si 1.Zakaj se izvaja monitoring oziroma nad­zor nad čebeljimi pridelki? Glavni razlogi spremljanja čebeljih pridelkov so: varnost živila na trgu in s tem zaščita zdravja potrošnikov, izbolj­šanje kakovosti, razna državna in mednarodna ocenjevanja čebeljih pridelkov, sheme kakovosti in podobno. Med vse-mi naštetimi je varna hrana na prvem mestu. Odgovornost za varno hrano nosi proizvajalec oziroma nosilec živilske dejavnosti, državne institucije pa sprejemajo in izvajajo ukrepe nadzora. Čebelar je produktno odgovoren za svoje proizvode, ki jih daje na trg ali v dar, ter za svoja dejanja, zato nevednost ni izgovor. 2.Kako se ostanki antibiotikov in kemote­rapevtikov pojavijo v medu? Ostanki antibiotikov ali kemoterapevtikov so v medu prisotni, kadar jih čebelam doda čebelar. Čebelam jih po­klada z namenom preprečitve ali zdravljenja izbruhov bak­terijskih bolezni čebel (najpogosteje hude gnilobe čebelje zalege). Ravnanje čebelarja, ki uporablja antibiotike, je skrajno nedopustno dejanje, saj prikriva bolezen čebel in ogroža potrošnika. 3.Ali smo lahko uspešni pri sanaciji hude gni-lobe čebelje zalege z uporabo antibiotikov? Povzročitelj hude gnilobe, Paenibacillus larvae, je bakte­rija, ki se v neugodnih razmerah za razmnoževanje obda z izredno odporno ovojnico. Pravimo, da bakterija sporulira, torej nastane spora ali tros, ki v okolju preživi več desetletij, nanjo pa ne delujejo niti znana razkužila niti antibiotiki. Brez ovojnice je bakterija le v telesu čebelje ličinke, dokler se v njej lahko razmnožuje (in seveda na gojišču v labo­ratoriju). Povsod drugje v panju in okolju je torej v obliki trdovratne spore. Če čebelji družini, v kateri so prisotne spore P. larvae, čebelar doda antibiotik, ta nanje prav nič ne učinkuje, le za krajši čas prepreči pojav značilne klinične slike pri zalegi. Okužba se posledično neopazno širi še na druge čebelje družine v čebelnjaku, z ropanjem pa tudi na druge čebelnjake, saj čebelar ne opazi sprememb. Ko če­belar preneha dodajati antibiotik, pa bolezen izbruhne v večjem številu panjev in v težji obliki, saj se je okužba raz­širila neopazno. Zaradi dodajanja antibiotika je bila okuž­ba le prikrita, ne pa ozdravljena. Veliko bolje je, da čebelar zgodaj opazi spremembe na zalegi v okuženi družini, ko se spore še niso razširile na druge družine, ter s pravočasnim ukrepanjem v sodelovanju z veterinarsko službo poskrbi za učinkovito sanacijo bolezni. 4.Kako lahko z ostanki antibiotikov ali kemoterapevtikov kontaminiran med škoduje ljudem? Antibiotiki so zdravila, ki se pri ljudeh in živalih upora­bljajo za zdravljenje izključno bakterijskih okužb. Nekate­ri antibiotiki delujejo na veliko število bakterij, drugi na manjše število ali pa celo na eno samo vrsto. Pomembno je vedeti, da antibiotiki ne delujejo proti virusom in glivicam. Prisotnost ostankov antibiotikov v čebeljih pridelkih ima lahko negativne učinke na zdravje ljudi. Nekateri antibioti­ki imajo toksičen učinek, celo kancerogen in mutagen. Pri številnih ljudeh je znana preobčutljivost oziroma alergija na nekatere vrste antibiotikov. Pri potrošniku z alergijo na določen antibiotik, ki bi zaužil med z njegovimi ostanki, bi lahko prišlo do razvoja različnih stopenj alergijske reakcije, pri težjih primerih alergije pa je lahko tudi ogroženo člo­vekovo življenje. Antibiotiki imajo pri ljudeh in živalih še en negativen učinek – uničijo koristne bakterije v prebavi­lih in na sluznicah, ki so nujno potrebne za obrambo pred povzročitelji bolezni ter tvorbo nekaterih vitaminov in en-cimov. Brez njih naš organizem ne deluje dobro. Drugi pomembni vidik je pojav odpornosti bakterij proti antibiotikom. Odpornost posamezne vrste bakterij je lahko obstajala že od nekdaj, pogosteje pa se je razvila v novejšem času, ravno zaradi široke uporabe antibiotikov. Zato imamo danes nekatere vrste in seve bakterij, ki so od­porne proti večini antibiotikov, in s tem so bolezni, ki smo IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ličinke pred okužbo s hudo gnilobo. Če so te koristne bakterije prizadete zaradi an-tibiotika ali drugega vzroka, pride do okužbe s hudo gnilo­bo prej, saj je dovolj že manj­še število spor, da povzročijo Odpornost bakterij proti antibiotikom okužbo. Porušeno ravnotežje je ena največjih zdravstvenih težav v sestavi črevesne mikrobi-na svetu (npr. bolnišnične bakterijske okužbe). ote je tudi vzrok za krajšo življenjsko dobo čebel. Če zapišemo na kratko, z uporabo antibiotika ne le da čebelam ne pomagamo, ampak jim celo škodujemo. 6.Kaj pomeni najdba ostankov antibioti­kov ali kemoterapevtikov v medu na trgu? Znan je primer izpred nekaj mesecev v Sloveniji. Poleg uničenja medu je posledica tudi povečano nezaupanje po­trošnikov. Kaj povzroči nedovoljena uporaba antibiotikov, zelo nazorno kaže tudi nedavna zgodba iz Srbije. Novem-bra 2019 je namreč Norveška v Srbijo vrnila 20 ton akacije­vega medu, ki je bil kontaminiran z antibiotikom metroni­dazolom, in o tem obvestila Evropsko komisijo (RASFF, 5. 12. 2019). Zagotovo je to slaba promocija za njihov nadaljnji izvoz čebeljih pridelkov. Želja po zaslužku ali začasnem prikrivanju težav ne sme nikoli prevladati nad odgovornostjo čebelarja za proizvo­de, ki jih ponudi potrošniku. Viri: Reybroeck, W. (2018): Residues of antibiotics and chemotherapeutics in honey. Journal of Apicultural Research, 57(1), 97–112. Reybroeck, W., Daeseleire, E., De Brabander, H. F. in Herman, L. (2012): Antimicrobials in beekeeping. Veterinary microbiology, 158(1-2), 1–11. Raymann, K., Shaffer, Z., & Moran, N. A. (2017): Antibiotic exposure per­turbs the gut microbiota and elevates mortality in honeybees. PLoS biology, 15(3), e2001861. Uredba komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobiolo­ških merilih za živila (Besedilo velja za EGP) (UL L 338, 22. 12. 2005, str. 1). Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 s spremembami). Foto: sciencebusiness.net jih v preteklosti uspešno zdravili z antibiotiki, spet postale težko ozdravljive ali neozdravljive, kot na primer nekate-re oblike tuberkuloze. Uporaba antibiotikov v humani in veterinarski medicini se vse bolj omejuje le na primere, ko so nujno potrebni. Zakaj je vse to tukaj pomembno? Za lažjo predstavo si zamislimo hipotetičen primer, ko skrb­na mama prehlajenemu otroku pripravi čaj z medom. Če je med kontaminiran, četudi z majhnimi količinami anti-biotika, se z njegovim zaužitjem razvija odpornost bakterij na protimikrobne snovi. Možna posledica je, da v primeru bakterijske bolezni zdravila ne učinkujejo več. 5.Kako uporaba antibiotikov vpliva na čebeljo družino? Tudi na čebeljo družino antibiotiki delujejo škodljivo. Zdravljenje z antibiotiki ima trajen negativen vpliv na se­stav koristnih bakterij v prebavilih čebele oziroma na čre-vesno mikrobioto, saj spremeni njeni sestavo in številčnost. Znano je, da črevesna mikrobiota pomaga pri metabolizmu čebele in povečuje njeno odpornost proti okužbam z opor­tunističnimi povzročitelji bolezni, to je tistimi, ki povzroča­jo bolezen le neodpornemu organizmu. Dokazano je tudi, da zdrava črevesna mikrobiota do neke mere pomaga ščititi Foto: Jerica Vreček Šulgaj in Lucija Žvokelj, 2019 Pomen vode za čebele Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Čebele potrebujejo za svoj razvoj tudi vodo. Ta jih je, poleg nektarja in cvetnega prahu, spre­mljala skozi dolgih 70 milijonov let njihovega razvo­ja. Potrebujejo jo za topljenje kristaliziranega medu in za pripravo hrane. Prav tako jo uporabljajo v hudi poletni vročini za hlajenje. Čebelja družina tako v celem letu porabi več deset litrov vode. Vodo v panj prinašajo čebele v svojih mednih želodčkih. Foto: Vlado Auguštin IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Na žalost čebelarji vedno v glavnem razmišljamo o hrani, ob tem pa pozabljamo, da je žeja za čebele prav tako nevarna kot lakota. Voda za čebele ni samo pijača, ampak je na neka­kšen način tudi hrana. V njej so namreč razne soli in druge rudninske snovi, ki so potrebne za razvoj ličink in odraslih če­bel. Tako družina brez vode ne more vzrejati zalege. To skupaj z medom in cvetnim prahom potrebujejo čebele krmilke za tvorbo mešanice, s katero prehranjujejo ličinke od četrtega do šestega dneva starosti. Večji je razvoj čebelje zalege, več vode potrebuje družina. Če opazujemo obremenitev pašnih čebel, kaj hitro ugotovimo, da imajo največ dela tiste, ki nosijo vodo. Te izletavajo tudi do stokrat na dan, medtem ko nabiralke nek­tarja 10–15-krat, nabiralke cvetnega prahu pa samo 3–5-krat. V naših krajih potrebujejo čebele največjo količino vode v času spomladanskega razvoja, ko se z veliko hitrostjo poveču­je površina zalege in ko se v čebeljem panju porabljajo zadnje medene rezerve. Tedaj porabijo čebele tudi do dva decilitra vode na dan. V hrani, ki jo pripravljajo čebele krmilke, najde-mo približno 80 % vode za prvi razvojni dan ličinke in pribli­žno 33 % vode za njen šesti razvojni dan. Ker je količina vode v medu za te potrebe premajhna (15–20 %), je naša naloga, da pri zagotavljanju vode čebelam priskočimo na pomoč. Poma­gamo jim tako, da postavimo primeren napajalnik z vodo. Poznamo različne izvedbe napajalnikov, najprimernejši pa je takšen, ki ima stalen dotok sveže vode. Napravimo ga iz približno meter dolge deske, v katero v cikcaku ureže-mo utore. Na vrh deske kaplja voda skozi odprtino ali pipo primerne posode. Prav tako je čebelarjem v čebelarskih tr-govinah na razpolago profesionalni higienski napajalnik čebel, ki je napravljen iz balona za vodo z volumnom 20 l in vodoodpornega betona. Konstrukcija napajalnika onemo­goča dostop do vode drugim živalim in onesnaženje vode s strani čebel. Če v okolici čebelnjaka pravočasno ne postavimo napajal­nika, so si čebele primorane priskrbeti vodo iz luž, mlakuž in kanalov. To najdejo s svojimi čutili prav tako kot mediči-no. Ta voda je oporečna, ker največkrat vsebuje mikroorga­nizme, ki so škodljivi za zdravje družine. Tudi kadar imajo čebele na razpolago neoporečno vodo, iščejo rudninske sno-vi in soli, ki jih največkrat najdejo na gnojiščih. Da se temu izognemo, v pripravljeno vodo dodamo 1 g morske soli na 10 l vode. Pri tem moramo biti zelo previdni, kajti večje kon­centracije soli v vodi krajšajo življenjsko dobo čebel. Za vzrejo in vzdrževanje visoko produktivnih, biološko močnih in zdravih družin nujno potrebujemo higiensko neoporečno vodo. Neodgovornost čebelarja, ki jim tega ne zagotovi, se običajno kaznuje z manjšim donosom medu in obolevanjem družine. Na ta dejstva čebelarji vse prevečkrat pozabljamo, še posebno v času hude poletne vročine, ko začne družina vzrejati zimske čebele, ki so temelj čebelar­stva v naslednjem letu. Gorenjska izvedba higienskega napajalnika pokojnega gospoda Brenkuša iz Besnice Prof. dr. Kezić prikazuje sestavljanje higienskega napajalnika. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Spomladansko krmljenje čebel Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Spomladansko krmljenje čebel je tema, o katerise pogosto krešejo mnenja čebelarjev. Številni čebelarji namreč hvalijo spomladansko krmlje­nje čebel s pogačami, drugi priporočajo sladkor­ni sirup, tretji pa nasprotujejo kakršnemu koli krmljenju. Pri krmljenju čebel moramo upošte­vati praktične izkušnje, znanstvena stališča, naj­bolj pa potrebe čebel. Dejstvo je, da čebelje dru­žine z zadostno zalogo medu in cvetnega prahu ne potrebujejo nikakršnega krmljenja. Žal so se v zadnjem času nekateri čebelarji zaradi visokih cen medu in drugih čebeljih pridelkov v prodaji na drob-no prelevili v medarje, pohlep po čim večjem zaslužku pa jih je privedel do tega, da čebelam odvzemajo preveč nji­hovih zalog hrane, tj. medu in cvetnega prahu. Namesto tega jim pozneje spomladi dodajajo sladkor in nadomestke cvetnega prahu (slednje je prepovedano), zato moč čebeljih družin fiziološko slabi, s tem pa izgubljajo tudi sposobnost obrambe pred boleznimi. Temeljite raziskave v minulih 20 letih, ki so jih Anton Im­dorf, Kaspar Ruoff in Peter Fluri leta 2008 objavili v knjigi Volksentwicklung bei der Honigbiene (Razvoj družine medonosne čebele), so nesporno dokazale, da posledica dražilnega kr­mljenja s sladkorno raztopino ni niti večje zaleganje niti hitrejši razvoj družin. S takim ukrepom družin ni mogoče spodbuditi k večjemu nabiranju cvetnega prahu niti k ve-čjemu donosu medu. Dokazano je bilo tudi, da se družine, ki so bile krmljene z dodatki beljakovin, celo slabše razvijajo (verjetno zaradi fermentirane hrane). Na žalost so resnice in dokaze iz omenjene knjige preglasili članki, katerih avtorji zagovarjajo dražilno krmljenje in uporabo sladkorja v pre­hrani čebel, zato bo minilo še veliko časa, preden bodo če­belarji spomladi prenehali »zasipavati« panje s sladkorjem. Čebelarji se pri spomladanskem dražilnem krmljenju pre­malo zavedamo, da zaloga hrane v tem obdobju nista samo med in cvetni prah, ki ju vidimo v panju, ampak tudi zaloge maščobnih telesc v zimskih čebelah. Te so ključnega pomena za razvoj poletnih čebel, saj zimske čebele iz njih črpajo hrano za ličinke in vzrejo prvih generacij čebel, medtem ko je nara­va še odeta v zimsko spanje. Zadostna preskrba z medom in s kakovostnim cvetnim prahom, za katero moramo čebelarji poskrbeti že po zadnjem točenju, je odločilna za razvoj notra­njih organov zimskih čebel, še posebej za maščobna telesca in za proizvodnjo krmilnega soka. Ob pomanjkanju cvetnega prahu v naravi ali v satju čebele ne morejo krmiti veliko za­lege, tako da se zaleganje lahko celo ustavi, ne pospeši pa ga nobeno dražilno krmljenje s sladkorno raztopino. Ob upoštevanju v praksi potrjene vloge cvetnega prahu je naloga čebelarjev, da čebeljim družinam omogočimo opti­malne razmere za nabiranje zadostnih količin peloda za normalno redno uporabo in re-zervo. To dosežemo z vzrejo in ohranjanjem močnih čebeljih družin, s stalnim vzdrževanjem ugodne starostne strukture če­bel v družini ter s pravočasno in čim bolj optimalno oskrbo čebe­ljih družin. Če v okolici čebelnja- ka ni dovolj cvetnega prahu, moramo čebelarji tam posaditi medovite rastline. Prijetno lahko združimo s koristnim in okolico uredimo tako, da bodo naše čebele tam našle koristno pašo, poleg tega pa bodo rastline čebelnjaku v okras in čebelar­ju v ponos. Pri sajenju medovitih rastlin se moramo zavedati, da zgodaj spomladi več kot polovica pašnih čebel nabira cvetni prah – in to po večini bližje kot 400 m od čebelnjaka. Če se zaloga hrane ob gnezdu hitro zmanjšuje, nimamo druge izbire, kot da čebelam dodamo hrano. Dodamo jim medene sate iz rezerve z nastrganimi pokrovci, da se ne tru­dijo še z odkrivanjem medu. Tu moramo biti previdni zaradi nevarnosti širjenja hude gnilobe čebelje zalege (med iz satov je treba pregledati, če vsebuje spore). Če ni prehladno, jih lahko krmimo tudi s sladkorno raztopino v razmerju trije deli sladkorja in dva dela vode. Taka raztopina je bolj stabilna in se kvari počasneje. Pri uporabi krmnih pogač moramo biti previdni, kajti če­bele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, to pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti nemalo težav. Ob zdajšnjem zelo spremenljivem vremenu s hitrimi ohladitva-mi obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati vse zalege, posledica tega pa bodo pojav prehlajene zalege, griže, noseme itd. Če že prisegate na pogače, uporabite invertne pogače, ki jih lahko dobite v bolje založenih trgovinah s čebelarskim materialom. Odsvetujem pa vam uporabo različnih do-datkov v pogačah, ker lahko posredno vplivajo na kakovost medu. Zavedati se moramo, da cvetnega prahu ne more na­domestiti noben nadomestek. Glede na to, da je v AŽ-panjih še vedno železno pravilo Preussova metoda prevešanja sa­tov, se kaj hitro lahko zgodi, da se pozneje v medu pojavijo ostanki nadomestkov cvetnega prahu. V med pa ne sodi nič, kar ni njegova naravna sestavina. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zavedajmo se, da presežek medu v čebeljih panjih pozi-mi in v prvem delu pomladi ni stran vržen denar. Nekateri čebelarji namreč med še vedno raje skladiščijo v sodih in ča­kajo na kupca z dobro ceno, kot da bi ga vsaj manjši del čez zimo pustili čebelam. Ne samo da je med tam manj izposta­vljen kristalizaciji, ampak tudi bolje od sladkorja spodbuja razvoj čebelje družine. Čebele so pri porabi medu zelo raci­onalne in presežek hrane bo slej ko prej na voljo čebelarju v obliki dobro razvitih čebeljih družin, ki bodo maksimalno pripravljene na prvo pašo. Prav tako so pogoj za uspešen spomladanski razvoj dolgožive zdrave zimske čebele, polne energije, ki morajo v tem obdobju zagotoviti nemoten ra­zvoj čebelje družine tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah. Skrb za te čebele se začne že avgusta prejšnjega leta, spomladi pa s krmljenjem samo popravljamo tedanje napake. Genetika in dedovanje pri čebelah dr. Janez Prešern Kmetijski inštitut Slovenije janez.presern@kis.si Svatbeni let mlade matice je enkraten dogodek v njenem življenju: od nabora »spoznanih« trotov je odvisna prihodnost njene družine. V prispevku bomo pogledali osnove genetike in dedovanja. Pri medonosnih čebelah in njihovem bližnjem sorodstvu najdemo tako imenovani haplodiploidni sistem določanja spola osebka. Ljudje (in drugi vretenčarji) smo diploidna bitja. Genski zapisi – genski zapis si lahko predstavljate kot del »gradbenega načrta« – za skoraj vse lastnosti so pod-vojeni, vendar ne nujno enaki. Pol zapisov dobimo v obliki 23 kromosomov od mame, drugo polovico od očeta, skupaj torej 46 kromosomov, vključno z dvema spolnima kromo­somoma (X in X pri ženskah ali X in Y moških). Kromosomi so »paketi« informacij, lahko si jih predstavljate kot fasci­kle. Kromosome poznamo individualno in so stereotipno organizirani (recimo zapis za lastnost A bomo vedno našli na kromosomu 1). Kot rečeno, imamo sesalci skoraj vse za­pise podvojene. Izjema je spolni kromosom Y, ki določa mo-ški spol. V primerjavi s kromosomom X zapisi za nekatere lastnosti na njem manjkajo. To se izrazi npr. pri dedovanju anemije srpastih celic, kjer se bolezen lahko skrito deduje po ženski liniji, moški osebek pa v primeru okvare zapisa ne preživi. Oče lahko svojim potomcem posreduje enega od svojih dveh spolnih kromosomov: če gre za X, bo potomec ženskega spola, če pa gre za Y, bo potomec moškega spola. V haplodiploidnem sistemu čebel pa je stvar drugačna. Če ima osebek le en komplet zapisov, bo moškega spola, če pa dvojnega, bo najverjetneje ženskega spola – delavka ali matica. Najverjetneje pravim zato, ker pod določenimi pogoji nastane izjema, ki je za čebelarja kar pomembna in jo bom pojasnil kasneje. Skratka, delavke in matice so di­ploidne (imajo dvojni genetski zapis za lastnosti), troti pa haploidni (enojni zapis za genetske lastnosti). Tu naj pou­darim: delavke in matice dobijo od svoje mame eno polo-vico in od očeta drugo polovico genskega zapisa, skupaj 32 kromosomov. Prednost take organizacije genoma je v tem, da se v primeru trotov okvare težje skrijejo. Če je zapis za neko vitalno lastnost na enem od kromosomov okvarjen, celica ne more dobiti delujočega zapisa iz njegovega para. Preprosto povedano to pomeni, da se genetske napake v zapisu ključnih lastnosti po trotovski liniji ne dedujejo, saj troti z genetskimi napakami poginejo. Spolne celice so vedno haploidne, ne glede na spol: 16 kro­mosomov pri čebelah oz. 23 pri ljudeh. Ko nastajajo spolne celice pri maticah (in drugih diploidnih osebkih), pride do tako imenovane rekombinacije, mešanja genetskih zapi­sov. To si lahko predstavljate tako, da imate dva »fascikla«, IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ki vsebujeta zapise – ki so lahko različni – o istih stvareh. Ko pripravljate komplet kromosomov za spolno celico, odprete nov »fascikel«. Napolnite ga s »kopijami dokumentov« iz originalnih dveh, s tem da nekatere zapise vzamete iz prvega, ne­katere pa iz drugega. Rezultat je »fascikel«, ki je izvirna mešanica izvirnih dveh. Spolnih celic se tvori veliko in vsaka je običajno edinstvena kom­binacija zapisov. Pri haploidnih osebkih, kot so troti, pa te rekombinacije ni. Genski zapis spol­nih celic trotov je kopija genskega zapisa njih samih. Rekombinacija zanje se je zgodila eno generacijo nazaj, torej v maticah, ki so jih zale­gle. Mlada sprašena matica tako v spermateki nosi nekaj »kompletov« semena različnih tro­tov, znotraj enega kompleta pa so spolne celice enake. Ker imajo istega očeta in s tem pripadajo isti očetovski liniji, so si nekatere delavke v panju bolj sorodne, kot so sorodne čebelam, ki imajo drugega očeta. To so t. i. supersestre, ki tvorijo poddružino znotraj družine. Pogosto se dedovanje meša s sorodnostjo: med čebelarji se pogosto sliši, da delavke dobijo 75 % dednine od trotov. To ni res. So pa v pov­prečju lahko 75-% sorodne med seboj. In zakaj je tako? Najprej vprašanje za vas, cenjena bralka, cenjeni bralec: koliko ste v sorodu s svojim so-rojencem, bratom ali sestro? Boste rekli 50-%? Saj ste ja dobili (tako kot sestra ali brat) pol gen-skega materiala od mame, drugo polovico pa od očeta, 50-% bo gotovo pravilen odgovor! In je, ampak le v povprečju populacije. Obstaja hipote­tična skrajna možnost, da se pri pripravi novega »fascikla« – torej pri tvorjenju spolnih celic – ves material vzame le iz enega od starševskih, pri pripravi materiala za sorojenca pa le iz drugega. V takem primeru s svojim bratom, sestro niste v sorodu, kakor koli se to že smešno sliši. Druga skrajnost je, da se za oba »fascikla« vzame točno enaka kombinacija zapisov. V tem primeru ste si s soro-če gre za polsestre različnih očetov (Meixner in Moritz, jencem enaki in ste 100-% v sorodu (enojajčni dvojčki niso 2004). Že od nekdaj velja, da se naloge delavk spreminjajo posledica tega procesa). Torej, ker je seme istega trota med s starostjo. Ve pa se tudi, da so delavke iz določenih pod-seboj enako, edina variabilnost pride preko rekombinacije družin bolj nagnjene k določenim opravilom. Tako čebele, pri tvorbi jajčec v matici. Vse delavke, ki so potomke iste ki prinašajo vodo, izvirajo le iz nekaj poddružin v panju matice, so tako v 50 % sorodne materi (dobile so pol dedni-(Kryger in drugi, 2000). Podobno sta ugotavljala tudi Ro­ne). Med seboj pa so si delavke, ki so potomke istega očeta, binson in Page v seriji člankov konec osemdesetih in na lahko v 75-% sorodstvu: očetov del je nespremenljiv in zato začetku devetdesetih let: stražarska opravila, nabiranje dosežejo že preko očeta 50-% sorodnost, materina polovica peloda (in nektarja), čiščenje ipd. imajo genetsko podlago pa je zaradi rekombinacije spremenljiva: ta del sorodnosti – določene poddružine so bolj osredotočene na eno, druge je v povprečju 25-%. Delavke, potomke različnih očetov, so pa na druga opravila. Čebelar se pri tem vpraša, ali to velja torej v 25-% sorodstvu. tudi za izbiro ličink za prihodnje matere pri preleganju. Pomen supersester je važen z biološkega in rejskega sta-Raziskave so pokazale, da je bolj kot sorodstvo pomembna lišča. V laboratorijskih poskusih se je pokazalo, da sveže količina hrane v celici (Sagili in drugi, 2018), skratka, ne­poležene supersestre tvorijo tesnejše gruče na satju, kot potizem odpade. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ob tem je pomemben še podatek, koliko poddružin prav­zaprav pričakujemo v panju. Kryger s sod. je v istem članku (2000) z uporabo molekularnih metod naštel v povprečju 16 očetov. Tudi študija parjenja v polizoliranih dolinah v Veliki Britaniji je pokazala podobno povprečno številko, 17 (Jen­sen s sod., 2005), kar je več, kot navajajo Koeniger s sode­lavci (7–12, 2014). Ker se troti razvijejo iz neoplojenih jajčec, pomeni, da nimajo očeta. Imajo pa deda! To je trot, ki se je sprašil z matico, ki je mati njegove matere. V naših razme-rah sveža matica redko zaleže trotovsko zalego v isti sezoni oz. povedano drugače, trotovska zalega sveže matice je red-ko pomembna pri vzreji v istem letu. Čebelarji morajo zato vzrediti matice, ki bodo uporabne za trotarje, eno sezono preden začnejo cepiti ličinke. Kaj pa tista zgoraj omenjena izjema pri razvoju spola? Pri čebelah (ter pri nekaterih drugih kožekrilcih) je pri razvoju spola pomemben t. i. spolni alel, ki ga najdemo na enem od kromosomov. Delavke in matice, ki so diploidne, imajo dva, haploidni troti le enega. Pri razvoju ženskega spola je pomembno, da sta spolna alela različna. Če nista, dobimo diploidnega trota. Ti troti imajo tudi diploidno seme in po­sledično bi lahko imeli triploidne in sterilne potomce, zato negovalke diploidne trotovske ličinke odstranijo kmalu po izleganju. Posledica so presledki v zalegi. Diploidni troti niso edini razlog za presledkasto zalego, vendar so brez drugih očitnih patoloških vzrokov (npr. poapnela zalega), najboljši kazalnik za parjenje v sorodstvu. Pri tem je po­membno, da očetovske linije niso določene s spolnim ale-lom: različne očetovske linije imajo lahko enak spolni alel. Pri vzreji matic je zato zelo pomembno, da se pregleda pokrita zalega, preden se dajo matice na trg. Ne samo to: če ima vzrejevalec možnost plemeniti del svojih matic pri ko­legu vzrejevalcu ali na plemenilni postaji, naj tako tudi na­redi, zlasti pri maticah, ki so namenjene družinam, izmed katerih izbira matičarje ter trotarje. Za nas na Kmetijskem inštitutu pa je pomembno, da so take stvari zabeležene in sporočene. Viri: Meixner in Moritz (2004): Clique formation of super-sister honeybee wor­kers (Apis mellifera) in experimental groups. Insectes Sociaux, 51: 43–47. Kryger, Kryger in Moritz (2000): Genotypical variability for the task of water collecting and scenting in a honey bee colony. Ethology, 106 (9): 769–779. Sagili, Metz, Lucas, Chakrabarti in Breece (2018): Honey bees consider larval nutritional status rather than genetic relatedness when selec­ting larvae for emergency queen rearing. Scientific Reports, 8(1). Jensen, Palmer, Chaline, Raine in drugi (2005): Quantifying honey bee mating range and isolation in semi-isolated valley by DNA microsa­tellite paternity analysis. Conservation Genetics, 6(4): 527–537. Koeniger, Koeninger, Tiesler (2014): Paarungsbiologie und Paarungskon­trolle bei der Honigbiene. Buschhausen Druck un Verlagshaus – Herten. Kaj je pokazala analiza čebeljih pridelkov? Nataša Lilek svetovalka JSSČ natasa.lilek@czs.si V skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukre­pov na področju čebelarstva v Republiki Slove­niji v letih 2017–2019 in Programa podpore la-boratorijem za analizo čebeljih pridelkov so se v okviru tretjega sklopa v letu 2019 izvajale ana­lize čebeljih pridelkov (cvetni prah, propolis in vosek) na prisotnost ostankov akaricidov kuma­fosa, timola ter razpadnih produktov amitraza. Za med in cvetni prah je na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. 12. 2009 o farmakološko aktivnih sno­veh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora in Uredbe Komisije (ES) 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter spremembe Di-rektive Sveta 91/414/EGS predpisana najvišja mejna vre­dnost (MRL) ostankov po uporabi zdravila v veterinarski medicini, ki jo Evropska skupnost sprejme kot zakonsko dovoljeno ali priznano kot sprejemljivo v ali na živilu. Za propolis in vosek najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti za zdaj še ni predpisanih. Metode dela Vzorce čebeljih pridelkov so vzorčili čebelarji sami. Zbirali smo jih naključno glede na prostovoljno odločitev čebelarjev. Zbranih je bilo 30 vzorcev voska, 10 vzorcev propolisa in 10 vzorcev cvetnega prahu osmukanca iz različnih statističnih regij Slovenije. V navedenih čebeljih pridelkih se je določala vsebnost ostankov kumafosa, amitraza in njegovih razpadnih produktov ter timola. Kemijske analize je opravil Eurofins ERICo Slovenija, Inštitut za ekološke raziskave iz Velenja. Rezultati analiz voska V 73,3 % analiziranih vzorcev voska je bila določena vsebnost ostankov kumafosa pod mejo detekcije naprave (< 0,01 mg/kg) ali je bila manjša od 1 mg/kg. 26,7 % vzorcev voska pa je vsebovalo več kot 1 mg/kg kumafosa. Ta vre­dnost je po nekaterih podatkih iz literature mejna vrednost vsebnosti kumafosa v vosku, ko začne ta prehajati v med. Največja vsebnost ostankov kumafosa v vzorcu voska je znašala 28,50 mg/kg, povprečna vsebnost vseh analiziranih vzorcev voska (n = 30) pa 2,58 mg/kg. V primerjavi z letoma 2017 in 2018 beležimo večji odstotek vzorcev, ki kumafosa niso vsebovali oz. je bila vsebnost tega pod 1 mg/kg. Naj­večja določena vsebnost ostankov kumafosa v vosku je bila letos enkrat večja v primerjavi z letoma 2017 (13,30 mg/kg) in 2018 (14,04 mg/kg). Na račun vzorcev voska, ki so vsebo­vali večjo vsebnost ostankov kumafosa (> 1 mg/kg), je tudi povprečna vsebnost ostankov kumafosa v vzorcih voska v letošnjem letu večja v primerjavi z letoma 2017 in 2018. Dokazljivih ostankov metabolitov amitraza nismo dolo-čili v 73,3 % analiziranih vzorcev voska, kar je za dobrih 10 % boljši rezultat v primerjavi z letoma 2017 in 2018. V 26,7 % vzorcev voska so se našli razpadni produkti amitraza (for-mamid, ksilidin). Največja vsebnost amitraza, določena v vosku, je bila 0,45 mg/kg in je bila nižja kot v letu poprej, ko je znašala 2,95 mg/kg. Ostankov timola v vosku nismo našli. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati analiz propolisa 60 % analiziranih vzorcev propolisa ostankov kumafo­sa ni vsebovalo (< 0,01 mg/kg), v preostalih 40 % vzorcev pa smo ostanke kumafo­sa določili. V letu 2019 v primerjavi z letoma 2017 in 2018 beležimo največjo povprečno vsebnost ostan­kov kumafosa v propolisu. Ta je znašala 0,49 mg/kg. Največja vsebnost ostankov kumafosa, ki smo jo določili v vzorcu propolisa, je znašala 1,66 mg/kg. 60 % vzorcev razpadnih produktov amitraza ni vsebovalo (< 0,04 mg/kg), kar je enako, kot je bilo ugotovljeno v letih 2017 in 2018. Vsebnost amitraza v vzorcih propolisa letos je v povprečju znašala 18,2 mg/kg. Največja določena vsebnost pa je bila kar 53,9 mg/kg, kar je desetkrat več v primerjavi z letom 2017. Ostankov timola v propolisu nismo našli. Rezultati analiz cvetnega prahu osmukanca V analiziranih vzorcih cvetnega pra­hu ostankov kumafosa in razpadnih produktov amitraza nismo našli (< 0,05 mg/kg) oz. so bili pod mejo določljivosti naprave. Tudi timola v cvetnem prahu nismo našli (< 0,02 mg/kg). Zaključek Čebelarji, ki so sodelovali na razpi­su, so prejeli poročila z rezultati analiz, obrazložitvijo rezultatov in priporočila za delo v prihodnje. Čebelarjem, kate­rih vzorci so vsebovali več kot 1 mg/kg kumafosa v vosku, smo svetovali, da za zatiranje varoj uporabljajo dovoljena oz. registrirana sredstva, ki v vosku in čebeljih pridelkih ne puščajo ostankov (uporaba sonaravnih sredstev), in se pred uporabo zdravil predhodno po­svetujejo z veterinarjem, pa tudi da zamenjajo čim več satja in uporabljalo satnice, v katerih je preverjeno, da ne vsebujejo ostankov (ekološke satnice, satnice s certifikatom, čiščenje voska). Priporočili smo jim tudi, da panje oči­stijo starih prizidkov voska in propo­lisa. Tudi propolis je treba pridobivati v skladu z dobro čebelarsko prakso in IZ ZNANOSTI IN PRAKSE namenskimi pripomočki. Za pridelavo varne hrane je po­membno, da smo seznanjeni z vsemi zahtevami glede za­konodaje in uporabe zdravil za zatiranje varoj, zato je zelo priporočljiva udeležba na predavanjih s tovrstno tematiko. Rezultati raziskave obravnavajo le del vzorcev slovenskih čebeljih pridelkov, na podlagi katerega lahko sklepamo o stanju v Sloveniji, ki kaže, da moramo skrbi za varnost vo-ska in propolisa posvetiti še več pozornosti. Viri: Lilek, N., Bedek, M., Glinšek, A. (2017): Poročilo o izvedbi Programa podpo- re laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov – sklop 3. Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj. Čebelarska zveza Slovenije in ERICo d. o. o. Velenje. Lilek, N., Bedek, M., Glinšek, A. (2018): Poročilo o izvedbi Programa podpo-re laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov – sklop 3. Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj. Čebelarska zveza Slovenije in Eurofins ERICo, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o. Velenje. Lilek, N., Bedek, M., Orešnik, K. (2019): Poročilo o izvedbi Programa podpo-re laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov – sklop 3. Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj. Čebelarska zveza Slovenije in Eurofins ERICo, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o. Velenje. Svetli in temni zemeljski čmrlj (Bombus lucorum/terrestris) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Svetli zemeljski čmrlj je najpogostejša vrsta čmrlja pri nas in za večino ljudi je to najbolj tipičen predstavnik čmrljev. Zelo podoben mu je manj pogost, a vseeno precej razširjen temni zemeljski čmrlj. Ker sta si tako podobna, ju predsta­vljamo skupaj. Oba sta v osnovi črna čmrlja z rumeno pro-go na začetku oprsja in na drugem obročku zadka. Rumeni progi na zadku sledi črna, konica pa je bela. Pri svetlem ze­meljskem čmrlju je rumena barva čista, svetla, pri zemelj­skem pa bolj temna in motna, vendar pa ju je samo po barvi težko zanesljivo ločiti. Osebki so večinoma veliki. Matice so dejavne med prvimi spomladi, v nižinah največ­krat marca, lahko že prej. Gnezdijo večinoma pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev. Družine so velike in šteje­jo nekaj sto osebkov. Vrsti sta pogosta in pomembna opraše­valca sadnega drevja in jagodičja. Ker sta dejavni tudi že zgo­daj zjutraj, so matice pomladi zelo izpostavljene morebitnim ostankom pesticidov na sadnem drevju. Če že, je zato bolj varno škropiti zelo pozno zvečer. Temnega zemeljskega čmr­lja v Evropi množično gojijo za opraševanje v rastlinjakih. Foto: Danilo Bevk Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Prosimo vas, da, če še niste, poročila o porabi prelepk in količini medu, označenega s prelepkami SMGO, v letu 2019 čim prej posredujete na e-naslov ines.zunic@czs.si. Število novih članov SMGO-ja decembra 2019 Število članov, ki so izstopili decembra 2019 Število vseh članov SMGO-ja decembra 2019 4 0 430 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v februarju Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Tudi za februar velja, da čebele še najbolj po­trebujejo mir, zato jih ne vznemirjajmo z nepo­trebnim preverjanjem. Dnevi se v tem mesecu že občutno podaljšajo, kar pomeni, da bodo prve tople in sončne dni izkoristile, da bodo iz­praznile svoja prebavila. Takšni dnevi so težko pričakovani tudi za čebelarja, kajti čistilni izlet je prvi resni kazalnik stanja v panjih, ki so v zim­skem času za čebelarja nedotakljivi. Čistilni izlet, zlasti prvi v letu, je tehten razlog, da če­belar obesi na klin vsa druga opravila v hiši in se posveti izključno opazovanju čebel in razbiranju njihovih sporo-čil, kajti na to je čakal celo zimo. Pri tem se osredotočimo na jakost izletavanja čebel in bodimo pozorni na panje, iz katerih čebele sploh ne izletavajo. Na videz »mrtvi« panji to največkrat niso, kajti različne čebelje družine imajo pov­sem drugačne potrebe po zgodnjem izletavanju. Vsekakor pa to lahko najlažje preverimo ravno na izletni dan, kajti takrat vladajo pravšnje zunanje temperature, na kar so če­bele opozorile kar same. To pomeni, da jih s tem, če bomo za kratek hip odprli vratca panja in rahlo pihnili vanj, da bi preverili odziv, ne bomo ogrozili. Pihnemo in prisluhne-mo lahko preprostejše kar skozi panjsko žrelo. Če se čebele odzovejo z rahlim šumenjem, pač nimajo potrebe po izle­tavanju, kar je za nas tudi dober podatek. Če odziva ni, je družina v panju preminula. Odprimo ga, odstranimo satje in očistimo podnico. Vse, kar je ležalo na dnu panja, zbe­remo na večjem papirju, da bomo lahko drobir kasneje v miru pregledali, če vsebuje varoje, kristale strjenega medu, ki bi govorili, da so bile čebele zazimljene na neprimernem medu, in drugo. Pri izletnem dnevu bodimo pozorni na iz­trebke čebel. Ti morajo biti pravilnih oblik, čvrsti in nitasto oblikovani. Razmazani nam nakazujejo na možnost okuž-be z nosemavostjo. Da so čebele obolele za nosemavostjo, nam zanesljivo povedo tudi ponesnažena pročelja panjev, česar pri zdravih družinah zanesljivo ne bomo nikoli videli. Vsekakor v nobenem primeru ne drezamo v panje pri zuna­njih temperaturah, nižjih od 10 °C, v senci. Dan, ko čebele izletavajo, izkoristimo tudi za preverjanje stanja varoze v panju. Nakazane črte, ki jih riše drobir, ko pada z ulic na podnico, nam prepričljivo povedo, kje se za­držuje zimska gruča, na dnu pa lahko najdemo tudi mrtvi­ce, kristale medu, neprimernega za prezimovanje, in tisto, česar se najbolj bojimo, varoje. V nakladnem panju je pre­gled podnice najpreprostejši, saj jo zamenjamo s pripravlje- Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko DELO ČEBELARJA no novo, zato se za takšen poseg čebele navadno še zmenijo ne. V AŽ- in drugih listovnih panjih previdno potegnemo papir, ki smo ga ob zazimljenju vložili na dno. Že desetle­tja uporabljam preprosto metodo diagnosticiranja varoze. Kozarec s prostornino 3 dl napolnim z jedilnim oljem. Vanj vsujem drobir iz enega panja in počakam vsaj 15 minut. Va-roje splavajo na površino, medtem ko se drobir posede na dno kozarca. Preprost način nas bo opozoril na zajedavce ali pa nas potolažil, da so čebele zdrave, če bo gladina čista. Olje po uporabi precedimo skozi gazo in ga shranimo v če­belnjaku, ker ga lahko v ta namen še velikokrat uporabimo. Metodo diagnosticiranja z oljem je že pred desetletji uvedel Čebelarski inštitut v Dolu pri Pragi (VUVČ). Izletni dan nam omogoča bežen pregled čebeljih družin, za katere sumimo, da z njimi nekaj ni v redu. Če kakšno pe­sti lakota, ji lahko pomagamo z medenim satom, če ga se­veda imamo na zalogi, ali sladkorno pogačo, ki jo položimo nad gnezdo. Vlaga, ki se sprošča iz izdihanega zraka čebel v gruči, se nabira na sladkornem testu in čebelam pomaga pri hranjenju oziroma zmanjšuje potrebe po vodi. Zimski čas je primeren za opravila, za katera v čebelarski sezoni navadno primanjkuje časa. Čebelarji ta čas snujemo delovne načrte, se udeležujemo strokovnih predavanj in pre­biramo čebelarsko literaturo. O redkokateri živali na svetu je bilo napisanega toliko kot o čebelah, kar potrjuje, da smo čebe­larji načitani ljudje, ki teorijo tesno združujemo s praktičnim delom. Za slovenske čebelarje to še posebej velja, saj se pona­šamo s pravimi biseri čebelarske literature, ki so ugledali luč sveta že pred stoletjem in še več. Kljub žlahtni patini preteklo­sti, ki jih pokriva, so ta dela berljiva in uporabna še dandanes. Eno od opravil, ki zadeva slehernega čebelarja, je žičenje satnikov. Mnogi satnike zbijajo sami, drugi kupujemo že zbite. Pri žičenju je zelo pomembna temperatura prostora, v katerem delamo. V prehladnem so satnice prekrhke in se rade lomijo, zato je priporočljiva najmanj sobna tempera-tura. Tudi satnice same je pred delom priporočljivo ogreti, da so mehkejše. En dan pred delom postavim karton s sa­tnicami na klop ob krušni peči, zaradi česar satnice pri delu niso nikoli krhke. Satnike z vtaljenimi satnicami shranju­jemo do uporabe tako, kot bodo stali v panjih, da se satnice do takrat ne ukrivijo in povesijo. Zimski čas je kot nalašč tudi za barvanje naseljenih pa-njev, na katerih so zbledele barve. V ta namen uporablja-mo v vodi topne barve, ki se hitro sušijo in ne dražijo čebel oziroma nimajo stranskih učinkov s hlapenjem ob sušenju. Zaradi tesne bližine sosednjih panjev v čebelnjaku pri tem uporabljamo pločevinast trak, ki ga med barvanjem vstavi-mo v režo med barvanim in sosednjim panjem. Za barvanje vsekakor ne bomo izkoristili izletnega dne, zato je dobro pogledati tudi vremensko napoved. Ta naj obeta nizke tem­perature, ki zadržujejo čebele v panjih. Februarja čebele že izletavajo na prvo pašo. Naraščajo-ča zalega v panjih zahteva vedno večje količine cvetnega prahu, ki pomeni beljakovinski vir hrane. Potem ko smo opazovali čebele na cvetovih, se postavimo pred čebelnjak, kjer bomo na bradah panjev zlahka ugotovili, katero pašo so obiskovale. Med prvimi pomembnimi čebeljimi pašami je leska, ki je nemalokrat glavni pelodni pašni vir, med vr­bami pa daleč prednjači iva, ki ob cvetnem prahu nudi tudi medičino. Navadni zvonček, črni teloh in spomladanski ža­fran so med znanilci pomladi pomembni viri medičine in cvetnega prahu. Prilagojeni nizkim temperaturam izločajo medičino že ob skromnem vplivanju sončnih žarkov. Med-tem ko na celini sramežljivo vznikajo prve spomladanske cvetlice, pa na Obali februarja že cvetijo mandljevci. Okrogla miza o različnih panjskih sistemih ter panjih iz umetnih materialov Javna svetovalna služba v čebelarstvu 5. marca 2020 ob 17.00 v Čebelarskem centru Slovenije prireja mode- rirano okroglo mizo, na kateri bodo čebelarji predstavi­ li svoje izkušnje pri delu z različnimi panjskimi sistemi in s panji iz umetnih materialov. Na dogodku bomo iz prve roke spoznali prednosti in slabosti posameznih panjev in materialov zanje ter način dela z njimi. Simon Golob, svetovalec JSSČ IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 100 let organiziranega čebelarstva na Kočevskem in priprave na 120-letnico Med dogodki, ki so se vrstili čez celo leto, je v sklopu kul­turnega leta čebel in medu 2019 ČD Kočevje 21. novembra v Kulturnem centru Kočevje obeležilo 100-letnico organizira­nega čebelarstva na Kočevskem po razpadu avstro-ogrske monarhije in nastanku nove države. Med samimi pripra­vami na praznovanje pa se je izkazalo, da ima organizirano čebelarstvo na kočevskem območju še veliko starejše kore-nine. Kot je razvidno iz zgodovinskih virov, je zagotovo sta­rejše za 18 let, tako da se moramo že dejavno pripravljati na 120-letnico čez dve leti. Za nas čebelarje so praznovanja okroglih obletnic po­membni dogodki, saj se ob takih priložnostih želimo spo­mniti svojih starih čebelarjev, očetov in mentorjev. Čebe­larsko društvo želi ohraniti izjemno dediščino čebelarstva na Kočevskem in s tem ohraniti zgodovinski spomin, kar nam daje zagon za naprej. V počastitev obletnice smo z Markom Alaufom, podpredsednikom ČZS, podelili odličja Antona Janše ter priznanja ČD Kočevje. V kulturnem pro-gramu so sodelovali Kulturno športno društvo Predgrad in Moški pevski zbor Svoboda. Mihael Petrovič ml. je predsta­vil bogato zgodovino čebelarstva na Kočevskem. Nagovoru predsednika društva Jurija Majerleta sta s slavnostnima go-voroma sledila še Marko Alauf in dr. Vladimir Prebilič, žu-pan Občine Kočevje. Odločitev občine za proglasitev temat­sko kulturnega leta na temo čebel in medu je še dodatno priznanje čebelarjem za dolgoleten trud na več področjih. Čebelarji skrbimo za prepoznavnost svoje blagovne znamke Kočevski gozdni med, skrbimo za naravno okolje na Kočevskem, za pašne razmere, skrbimo pa tudi za tradi­cijo in dobro ime čebelarjev, ki so prepoznani daleč naokoli. ČD skrbi za izobraževanje svojih članov, pri tem pa je najpo­membnejša zdravstvena oskrba čebeljih družin z vključeva­njem medenih izdelkov v zdravo prehrano in izmenjav do-brih čebelarskih praks. V sklopu prireditve so bile podeljene še nagrade fotografskega natečaja za naj fotografijo na temo čebel in medu. Na natečaj je prispelo 14 fotografij. Komisija je nagrado za prvo mesto podelila avtorici Mariji Zupančič za fotografijo z naslovom Lačna. Drugo mesto je zasedla foto­grafija Le kam naj odletim avtorice Natalije Šveigl, tretje mesto pa fotografija Prezgodaj rojena avtorja Pavla Majerleta. Jurij Majerle, predsednik ČD Kočevje Uspešna prva sezona urbanega čebelarjenja Sredi maja, dan pred svetovnim dnevom čebel, je Janko Prebil, horjulski župan in predsednik ČD Dolomiti Polhov Gradec, v družbi Simona Zajca, ministra za okolje in prostor, dobro dosedanje sodelovanje med občino in ministrstvom še nadgradil in na strehi stavbe ministrstva v centru Ljubljane postavili dva nakladna panja. S tem je želel opozoriti na po-men čistega okolja, saj so čebele izredno pomemben del na­šega življenja, pa čeprav se običajno tega niti ne zavedamo. Njihova ključna naloga pri ohranjanju raznovrstnosti kmetijskih pridelkov in plodov, ki nam jih daje narava, je v opraševanju, ki ga opravijo, medtem ko letajo s cveta na cvet. Na začetku septembra pa je ministrstvu izročil med, ki so ga pridelale prav te čebele v Ljubljani. Minister Simon Zajc je izrazil zadovoljstvo ob takšnem sodelovanju, ki poudarja pomen čebel in drugih opraševal­ Foto: Peter Kavčič Foto: Jurij Majerle OBVESTILA ČZS Prve paše so bile letos zelo slabe zaradi deževnega vre­mena. Šele po 10. juniju se je za čebele začela prava paša. Po tem so medili še gozd in kostanjeva drevesa, ki so tu v okolici. Čebele tu s strehe stolpnice odletijo proti Rožni­ku, morda dobrih 300 metrov, kjer očitno najdejo dovolj hrane. S pomočnikom Ivanom Krvino sta 18. julija nato-čila 30 kilogramov medu in pripravila čebele na jesen in prezimovanje. Namen teh dveh panjev oziroma čebeljih družin seveda ni samo v tem, da pridelujejo med, ki ga bodo na ministr­stvu razdelili kot protokolarna darila, ampak nam služijo kot kazalnik čistosti okolja, v katerem živimo. Analiza pri­delanega ljubljanskega medu, ki so jo naredili na kmetij­skem inštitutu, je pokazala, da med nima škodljivih prime-si in so bile čebele aktivne v zdravem okolju. »Veseli me, da so na ministrstvu dobro sprejeli to pobudo in z zanimanjem spremljali potek urbanega čebelarjenja. Eden od ci­ljev je bil tudi ugotovitev kakovosti medu in z rezultati smo zelo za­ dovoljni. Ministrstvo je s tem pokazalo tudi dober zgled, kar še po­ sebej pozdravljam,« je ob predaji medu povedal Janko Prebil. Peter Kavčič Praktična delavnica o propolisu ČD Antona Janše Breznica organizira izobraževanje in praktično delavnico v dveh delih na temo propolis (sestava, pridobivanje, macerat, vodna raztopina, alko­holna raztopina, mazilo), in sicer v četrtek, 6. februarja 2020, ob 16.30 in v petek, 14. februarja 2020, ob 16.30 v Čopovi hiši, Žirovnica 14, Žirovnica. Predavatelj: Vlado Pušnik. Za vse informacije se lahko obrnete na e-naslov: zirovnica96@gmail.com. Matjaž Pogačnik, ČD Antona Janše Breznica Druga obeležitev razglasitve svetovnega dneva čebel Državni zbor je v sodelovanju s ČZS in MKGP-jem 19. decembra 2019 pri­pravil dogodek v počastitev druge oble­tnice razglasitve svetovnega dne čebel (SDČ) v OZN, ki se je začel s slikanjem panjskih končnic v družbi učencev OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Zbrane so nagovorili mag. Dejan Židan, predse­ dnik DZ, dr. Jože Podgoršek, državni sekretar na MKGP-ju, ter Boštjan Noč, predsednik ČZS. Vsak od njih je osvetlil nekatere ključne dosežke na področju čebelarstva, ki so posledica tudi raz­glasitve SDČ-ja. Med temi so večja oza­veščenost o pomenu čebel, Slovenska čebelarska akademija, prepoznavnost slovenskega čebelarstva in kranjske čebele, načrt Vlade RS za projekt SDČ do 2022, povečanje sredstev za čebelar­stvo v EU, čebelarstvo kot enakovreden Foto: MB Foto: MB Slovesnost ob 140-letnici kranjske čebele Leta 2019 je kranjska čebela »pra­znovala« svoj 140. rojstni dan. Leta 1879 je namreč August Pollmann v sistematiki medonosnih čebel poime­noval in opisal čebele, ki jih je prejel iz Podsmreke pri Višnji Gori (danes del občine Ivančna Gorica), kot pod-vrsto Apis mellifera carnica, imenovano tudi kranjska čebela (Carniolan Honey Bee, Krainer Biene). Zato leto 1879 štej-mo kot letnico rojstva kranjske čebele. Praznovanje 140-letnice je potekalo 15. novembra v športni dvorani OŠ Stič­na v sklopu medenega zajtrka na dan slovenske hrane. Slovesnost sta pri­pravili Občina Ivančna Gorica in ČZS v sodelovanju z OŠ Stična in ČD Stična ter ČD Krka in Zagradec. Zbrane učen­ce, obiskovalce, številne praporščake in čebelarje z vseh koncev Slovenije so nagovorili Marjan Potokar, ravna­telj šole, Marjeta Bizjak, namestnica generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo, in Boštjan Noč, predse­dnik ČZS. Župan občine gostiteljice Dušan Strnad, ki je v kvizu odgovarjal na vprašanja učenke, je povedal še, da smo ponosni na opravljeno delo naših prednikov, da s prizadevnimi čebelarji nadaljujemo čebelarsko tradicijo in si želimo, da bi projekt Hiša kranjske če­bele v Višnji Gori postal prijazen dom za vse, ki se zavedamo, da so čebele znanilke in branilke življenja. Priredi­tev je obogatila skrajšana izvedba šol­skega muzikala Tu smo doma. Posnetek celotne slovesnosti si lahko ogledate na YouTube kanalu STA z naslovom Slovesnost ob 140-letnici kranjske čebele. V sklopu praznovanja je v nadaljeva­nju potekalo še čebelarsko predavanje podpredsednika Apimondie dr. Petra Kozmusa. Povzetek in priredba MB Vir: ivancna-gorica.si/aktualno OBVESTILA ČZS Andreja Kandolf Borovšak postala doktorica znanosti Andreja Kandolf Borovšak, sveto­valka za zagotavljanje varne hrane, je v sredo, 18. decembra 2019, na Bio­tehniški fakulteti Univerze v Ljublja­ni pod mentorstvom doc. dr. Mojce Korošec in somentorstvom izr. prof. dr. Janka Božiča uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Za-gotavljanje pristnosti medu s tehno­logijo prestavljanja satja in krmljenja čebel«. Predstavila je rezultate obseže­nega večletnega raziskovalnega dela ene izmed bolj perečih tematik čebe­larstva, ohranjanja pristnosti medu. Pod drobnogled je postavila vpliv spomladanskega krmljenja čebel na pristnost medu in njegov vpliv na koli-čino pridobljenega medu. Obravnava-la je vpliv tehnologije prevešanja satja na pristnost medu, pozornost name-nila tudi analitičnim metodam za odkrivanje potvorb medu ter preučila glavne dejavnike, ki vplivajo na pojav nepristnega medu. Andrejina doktor-ska disertacija predstavlja pomemben prispevek k čebelarstvu in predstavlja širok pogled in koristne izsledke, upo­rabne v praksi slehernega čebelarja, ki so že bili in v prihodnje še bodo obja­vljeni v Slovenskem čebelarju. Doktor-ska disertacija je javno dostopna na spletni strani Univerze v Ljubljani. Dr. Andreji Kandolf Borovšak sodelav­ci čestitamo za pomemben dosežek. Foto: MB Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2020 V petek, 24. aprila 2020, bo po vsej Sloveniji potekal Dan odprtih vrat slo­venskih čebelarjev. Želimo si, da bi na ta dan večina čebelarskih društev od­prla svoja vrata obiskovalcem iz ožje in širše okolice. Vključevanje društev v to vseslovensko akcijo je prostovoljno, odvisno pa je predvsem od kadrovskih zmožnosti posameznega društva. ČZS, JSSČ, bo k sodelovanju pova­bila slovenske občine, da bodo prek svojih lokalnih glasil poskrbele za pro-mocijo dogodka v domačem ČD-ju, o dogodku bo obvestila različna dru­štva, vrtce in osnovne šole, društvom bo posredovala napotke, kako naj se predstavijo obiskovalcem. Vsa zainteresirana društva prosi-mo, da se k sodelovanju prijavijo naj­kasneje do 28. februarja 2020. Vsa dru­ štva so že prejela prijavnico po pošti in e-pošti. Prijavnico pošljite na e-naslov: vlado.augustin@czs.si (prijavnica je tudi v elektronski obliki na spletu www.czs.si pod rubriko OBRAZCI). O nadaljnjem poteku akcije bomo obve-ščali samo tista čebelarska društva, ki bodo do navedenega datuma oddala svojo prijavo. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ, na te­lefonski številki: 040/436 516. Vlado Auguštin, vodja projekta Za letošnje zimske in pustne dni sem za vas pripravila malo druga-čen recept za krofe. Pustni krofki z medom in čokolado so krofi, pri­pravljeni v pečici (ne ocvrti), iz rahlega biskvitnega testa (niso kvašeni). Priprava je zato še preprostejša, pustni krofki pa so rahli, slastnega me-denega okusa in obliti z vašo najljubšo čokolado. SESTAVINE: 2 jajci, 90 g sladkorja, 1 žlička vaniljevega izvlečka, ščepec soli, 130 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 115 g masla, 1 zvrhana žlica (40 do 50 g) medu. Prelivi in posipi: čokolade po izbiri (bela, mlečna, temna, Ruby), grobo nase­kljani lešniki, kokosov čips, nasekljane pistacije, čokoladne mrvice. PRIPRAVA: Maslo Stalimo maslo in med. Jajca stepemo in postopoma dodajamo sladkor. Mešamo, da masa naraste. V drugi posodi zmešamo sol, moko, pecilni prašek in vse skupaj presejemo v maso. Dodamo še vaniljo in premešamo. Vmešamo staljeno maslo in med v maso. Maso damo v hladilnik za vsaj eno uro. Posodo pokrijemo s folijo za živila. Pri­pravimo pekače – če nimamo silikonskih, jih premažemo s staljenim maslom in pomokamo. Pri silikonskih to ni treba. S servirno vrečko nabrizgamo maso. Pečemo od 14 do 16 minut pri 180 °C. Krofki so pečeni, ko so ob robu rahlo rjavi, če se jih dotaknemo, pa so prožni. Počakamo, da se malo ohladijo, nato jih vzamemo iz pekača. Stalimo čokolado. Krofe pomočimo v čokolado in potresemo s posipi (kokosov čips, lešnikov krokant, čokoladne mrvice, pistacija …). Pustni krofki z medom in čokolado so nared. Njami! Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Avtorica recepta: Manca Rudolf OBVESTILA ČZS Iščemo lokacijo za drevored lip slavnih ljudi slovenskega čebelarstva s čebelarsko učno potjo Slovensko čebelarstvo so skozi zgo­dovino zaznamovala čebelarji, ki so za seboj zapustili trajne sledi. S svojim delovanjem so ponesli glas o našem čebelarstvu in čebeli po vsem svetu. Pripomogli so k oblikovanju čebelar­stva, kot ga poznamo danes, in prav je, da se jim za njihovo delo in zasluge temu primerno zahvalimo. V spomin našim največjim čebelarjem želimo vzpostaviti in urediti drevored lip slavnih ljudi slovenskega čebelarstva s čebelarsko učno potjo. Ena lipa za enega čebelarja, ki je zaznamoval naše čebelarstvo. Trenutno imamo opisa­nih 50 ljudi, se bo pa še kakšen dodal … Obračamo se na lokalne skupnosti in čebelarska društva, da nam sporo-čite, ali imate lokacijo za vzpostavitev tovrstnega drevoreda, in predvsem, kaj bi od ČZS potrebovali za njegovo vzpostavitev. Vloga na ta razpis naj bo skupna od lokalne skupnosti in čebelarskega društva. ČZS bo potem izbrala optimalno lokacijo. Drevored bi radi vzpostavili jeseni 2020 ali naj­kasneje spomladi 2021. Več informa­cij lahko pridobite na e-naslovu ales. bozovicar@czs.si. Na naveden na­slov pošljite tudi vlogo, najkasneje do 1. marca 2020, saj bi radi 14. marca na ApiSloveniji 2020 že objavili, kje bo ta edinstveni drevored. Aleš Bozovičar, vodja ONS Foto: Arhiv ČZS Foto: MB Didaktična paleta tipičnih slovenskih vrst medu Na ČZS smo zasnovali idejo, da se pripravi paleta tipičnih vrst medu, ki se pridelajo na območju RS in ponudi čebelarskim društvom, čebelarskim krožkom in čebelarjem proti plačilu, kot didaktični komplet za učne in pro-mocijske namene v šolah, na dogodkih ipd. Paleta barv in arom bo vsebovala od pet do sedem tipičnih vrst medu, pakiranih v slovenske kozarce za med, po 450 g, umeščenih na nosilec. Z namenom priprave palete medu že sedaj najavljamo zbiranje ponudb za dobavo enega ali več tipičnih vrst medu, ki bo potekalo v jesenskem času, predvidoma konec septembra. Osnova za dobavo bo vključenost medu v ocenjevanja medu, ki se iz­vajajo po Sloveniji. Čebelar, bo moral ponudbi priložiti ocenjevalni list ter vzorec medu na katerega se nanaša. Izbor za posamezno vrsto bo opravila ocenjevalna komisija. Pri izbiri doba­vitelja bodo imeli prednost čebelarji, ki so vključeni v kakovostne sheme ali v ekološko pridelavo medu. Ponudnik bo moral zagotoviti zadostne količine ponujene sorte medu za pripravo cca. 200 kompletov. Odkupna cena za 450 g medu bo polovica priporočene cene, ki jih potrdi komisija UO ČZS za eko­nomiko, za količino 900 g. Ob dobavi se bo opravil tudi naključen odvzem vzorca medu, ki se bo primerjal z vzor­cem medu oddanim v ponudbi. Za več informacij o zbiranju po­nudb ali o naročilu kompleta se obr­nite na Tomaža Samca (040/436 517, tomaz.samec@czs.si). Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Trening prodajnih veščin z Gregorjem Jagodičem Vsak med nami si postavlja svoje cilje in ima svoje sanje. Sanje lahko uresničimo s trdim delom in ustrezno dejavnostjo. Čebelarstvo je zanimiva panoga in za uspešnost v panogi ni dovolj poznati samo načinov pridelave in predelave, temveč je treba na koncu izdelke tudi prodati. Za lažjo prodajo je dobro razumeti kupce in njihove na-čine razmišljanja, obenem pa moramo vedeti, komu, kdaj in kaj ponuditi ter po kakšni ceni. Da lahko to doseže-mo, moramo biti odlični predvsem na področju komunikacije, saj moramo razumeti potrebe, želje, interese in pričakovanja svojih kupcev. Da je pro-daja lažja, moramo poskrbeti, da smo drugačni od drugih ponudnikov, ter razumeti svoj nastop na trgu, kjer se borimo za kupce. Vse navedeno bomo obravnavali na svojem letošnjem pro-dajnem treningu, ki ga organiziramo v četrtek, 6. februarja 2020, ob 17. uri na ČZS. Prodajni trening bo izvedel Gregor Jagodič, priznani predava­telj in svetovalec s področja sodobnih poti trženja in profesionalne prodaje. Namenjen je vsem čebelarjem, ki že­lijo biti pri prodaji uspešni! Ker je bil trening v preteklem letu zelo zanimiv in se ga je udeležilo veliko število čebe­larjev, prosimo, da se nanj prijavite na zlatica.kovacevic@czs.si, saj je število mest v dvorani omejeno. Prednost pri prijavi imajo čebelarji, vključeni v she-me kakovosti medu (SMGO, Kočevski gozdni med in Kraški med). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ OBVESTILA ČZS Pridružite se nam na 2.čebeljem pustnem karnevalu na Bledu V nedeljo, 23. februarja, bo na Bledu potekal 2. čebelji pustni karneval, ki ga organizira Turizem Bled v sodelovanju s ČZS. Tema letošnje pustne povorke so kranjske čebele sivke, čebelarstvo in vse, kar je povezano s to koristno žuželko! Sodelovanje na pustni po­vorki pomeni priložnost za druženje in odlično promocijo našega čebelar­stva ter vašo predstavitev javnosti. Vabimo vas, da motivirate in organi­zirate skupine in se v čim večjem šte­vilu udeležite letošnje čebelje pustne povorke. Zbor mask bo med 14.00 in 14.30 pri Infrastrukturi Bled, od koder bo povorka nadaljevala pot čez Bledec na Jezersko promenado, kjer se bodo maske prvič predstavile gledalkam in gledalcem, zatem pa sledita druga predstavitev mask na spodnji ploščadi Trgovskega centra Bled ter čebelarsko obarvana pustna zabava s skupino Ca­lypso. Turizem Bled sprejema prijave skupin do vključno 17. februarja na e-naslov: mateja.vilman@visitbled. si, informacije o pustnem karnevalu pa so na voljo na telefonski številki 045/780 500. Ob prijavi je treba nave-sti: ime in opis pustne maske, osebo za stik skupine z elektronskim naslo­vom in telefonsko številko mobilnega telefona, predvideno število oseb v povorki, morebitne posebnosti vaše skupinske maske (vozilo in druga me-hanizacija, druge posebnosti), opis za namen predstavitve skupine po ozvo- Foto: Arhiv ČZS čenju (opis društva, skupinske maske, vaših dejavnosti ipd.). Vsi člani pravo-časno prijavljenih skupin bodo preje­li bon za pustni krof in čaj, sladkan s Slovenskim medom višje kakovosti. Pridne kranjske sivke pa bodo poskr­bele za sladkanje z medenjaki. Vablje­ni k udeležbi in soustvarjanju pravega pustnega vzdušja na Bledu! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Predstavitev ukrepov Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev in Racionalizacija sezonske selitve panjev 20. decembra 2019 je bila objavljena Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2022 (Ur. l. RS, št. 78/2019). Programsko obdo­bje velja od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2022. Predstavljamo ukrep Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam če­belarjev, ki je namenjen sofinanciranju čebelarske opreme, in ukrep Racionali­zacija sezonske selitve panjev. Podrob­nejše informacije glede obeh ukrepov smo objavili na spletni strani ČZS. Ce-lotna uredba pa je objavljena na ura­dni-list.si/_pdf/2019/Ur/u2019078.pdf. Podukrep Sofinanciranje čebelar­ske opreme Čebelarji bodo lahko tudi v tem ob-dobju uveljavljali sofinanciranje če­belarske opreme. Dosedanji seznam opreme je dopolnjen s strojem za za- 21 do 40 čebeljimi družinami 2000 3000 101 do 249 čebeljimi družinami 6000 9000 41 do 150 čebeljimi družinami 6000 več kot 150 čebeljimi družinami 15.000 piranje embalaže čebeljih pridelkov in s kontrolno tehtnico za embaliranje. Vlagatelj mora opraviti usposabljanje o Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu, prav tako veterinarsko izobraževanje s področja zdravstvene­ga varstva čebel in apitehničnih ukre­pov, ki ne smejo biti starejši od štirih let pred objavo razpisa. Vlagatelj je do sredstev v okviru tega ukrepa upra-vičen največ dvakrat v programskem obdobju 2020–2022. Deleži sofinanciranja čebelarske opreme znašajo do 60 % skupne vre­dnosti izvedenega nakupa čebelar­ske opreme brez vštetega DDV, ki ne presega višine stroškov, ki jih pred­piše vlada. Pri sofinanciranju čebe­ljih panjev s testnimi vložki pa delež sofinanciranja znaša med 70 in 100 % skupne vrednosti izvedenega nakupa, glede na pogoje, ki jih izpolnjuje vla­gatelj (število čebeljih družin, izobraz­ba, vključenost v sheme kakovosti oz. v ekološko čebelarstvo). Podukrep za invalidne osebe določa najvišjo sto­pnjo sofinanciranja. Ukrep Racionalizacija sezonske se­litve panjev Vlagatelj je upravičen do sofinan­ciranja nakupa sredstev za prevoz če­ OBVESTILA ČZS bel na pašo, če je opravil nakup novih sredstev za prevoz čebel na pašo. Vla­gatelji morajo imeti opravljeno uspo­sabljanje o Smernicah dobrih higien­skih navad v čebelarstvu, veterinarsko izobraževanje s področja zdravstvene­ga varstva in apitehničnega usposa­bljanja čebel, najmanj štiri leta pred objavo javnega razpisa. Delež sofinan­ciranja znaša do 60 % skupne vredno­sti brez vštetega DDV, ki ne presega višine stroškov, ki jih predpiše vlada. Vlagatelj je upravičen do sredstev naj­več dvakrat v programskem obdobju 2020–2022. Na kaj morate biti še posebej po­zorni pri obeh ukrepih Vlagatelj mora biti vpisan v Regi­ster čebelnjakov najmanj tri leta pred objavo javnega razpisa. Poročati mora o številu čebeljih družin v skladu s pravilnikom, ki ureja vpis v Register čebelnjakov. Podatke je treba sporoči-ti najkasneje do 1. decembra za tekoče leto. Vsak čebelar je dolžan v Register čebelnjakov sporočiti podatke o števi­lu čebeljih družin, ki jih ima v lasti v posameznih čebelnjakih na dneva 15. april in 31. oktober. V programskem obdobju 2020–2022 mu ni smela biti izdana pravnomočna odločba Uprave za varno hrano, veterinarstvo in var-stvo rastlin glede nepravilne uporabe zdravil. Vlada bo pred objavo javnega raz­pisa za sofinanciranje čebelarske opreme in racionalizacijo sezonske selitve panjev s sklepom predpisala najvišjo višino priznanih stroškov nakupa čebelarske opreme in novih sredstev za prevoz čebel na pašo. Za programsko leto 2020 se bodo sred­stva izplačala do 15. oktobra 2020. Čebelarji, ki boste kupili opremo v državi izven Evropske unije in jo uvo­zili, morate obvezno blago prijaviti in plačati carinske dajatve. Uredba v sklopu ukrepa Tehnična pomoč čebe­larjem ne predvideva sredstev za sofi­nanciranje prvega nakupa za čebelarje začetnike. Razpis Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelar­jev in Racionalizacija sezonske selitve panjev bo predvidoma objavljen konec aprila ali v začetku maja 2020. O toč­nem datumu vas bomo obvestili. Vsem tistim, ki imate namen kandi­dirati na omenjena javna razpisa, pre­dlagamo, da si pravočasno pripravite vsa veljavna potrdila o usposabljanjih in račune ter potrdila o plačilih, ki bodo kot priloga sestavni del vloge na javni razpis. Pri računih bodite po­zorni, da se bodo glasili na vaše ime in bodo vsebovali podatke iz 82. člena ZDDV – torej tudi vašo davčno števil­ko. Tudi potrdilo o plačilu se mora gla­siti na ime vlagatelja. Vlagatelj mora biti imetnik transakcijskega računa. Vse vlagatelje na razpis Tehnična pomoč čebelarjem (kot tudi vlagate­lje na druge ukrepe skupne kmetij­ske politike) opozarjamo, da naj na upravnih enotah ali preko spletne aplikacije GERK (navodila najdete na spletni strani www.czs.si) preverijo, ali imajo vpise v Register kmetijskih gospodarstev ustrezno urejene v skla­du z Zakonom o kmetijstvu (ZKme-1). Za kmetijo, ki uveljavlja ukrepe sku­pne kmetijske politike (med ukrepe skupne kmetijske politike sodijo tudi zgoraj omenjeni ukrepi), mora nosilec kmetije izmed članov kmetije določiti namestnika ali namestnico nosilca. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Trinajsti natečaj čebelarske fotografije ČZS že trinajstič zapored razpisuje »Natečaj za čebelarsko fotografijo«, ki bo šestič tudi mednarodni. Na njem lahko s svojimi avtorskimi fotografija-mi sodelujejo fizične osebe iz katere koli države. Natečaj obsega tematske sklope: 1. čebela in rastlinski svet (foto­grafije čebel na cvetovih ali delih rastlin), 2. življenje čebel (fotografije iz ce­lotnega življenjskega obdobja čebel in čebelje družine, posa­meznih osebkov čebelje družine (matice, delavk, trotov) in njiho­vih opravil kot tudi čebelje druži­ne kot superorganizma, kar koli iz neverjetno zanimive biologije te živali), 3. čebelarska opravila in čebelji pridelki (fotografije čebelarskih opravil čez celo sezono, z raz­ličnim čebelarskim orodjem in opremo ter v interakcijah s če­belami, fotografije vseh čebeljih pridelkov v panju ali v fazi pri­delave in v fazi predelave oz. v končni embalaži oz. pri postrež-bi in uživanju), 4. tradicionalni ali sodobni čebel­njak/stojišče (fotografije stojišč ali panjev ter čebelnjakov od zu­naj in znotraj, v različnih letnih časih ali delih dneva), 5. svetovni dan čebel (fotografije različnih opraševalcev, čmrljev, čebel samotark ipd.). Letos razpisujemo poseben temat-ski sklop: 6. čebelja brada (fotografije čebe­larjev s čebeljim rojem na bradi ali v roki). Fotografije najkasneje do 10. febru­arja 2020 pošljite na e-naslov: marko. borko@czs.si ali na nosilcih elektron­skih podatkov (zgoščenke, USB-ključi) po navadni pošti na naslov: Čebelar-ska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Slovenija, s pripisom »Fotonatečaj 2020«. V vseh primerih morajo biti priloženi podatki o av-torju (ime in priimek, naslov, država, telefonska številka, e-naslov). Dobi­tniki zlatega, srebrnega in bronastega priznanja po odločitvi komisije bodo prejeli nagrado in listino. Razglasitev zmagovalcev in slovesna podelitev priznanj bosta na sejmu ApiSlovenija 2020 v nedeljo, 15. marca 2020, v Celju. Podrobnejše informacije o natečaju najdete na spletni strani ČZS. Čebelarska zveza Slovenije OBVESTILA ČZS Delavnica o osnovah trajnostnega razvoja za čebelarje in apiterapevte ČZS bo v soboto, 22. februarja 2020, ob 9. uri v prostorih ČZS organizirala delavnico o osnovah trajnostnega ra­zvoja za čebelarje in apiterapevte. Trajnostni razvoj je beseda, ki jo sli­šimo že na vsakem koraku. Poslušamo o podnebnih spremembah, pomenu trajnostnega razvoja za naše zanamce in oblikovanju proizvodov, ki varujejo okolje in naravo. Vendar je trajnostni razvoj še mnogo več od tega. Na de­lavnici bomo spoznali, kaj pravzaprav je trajnostni razvoj, kakšna so načela in merila, ki jih moramo spoštovati, in ne nazadnje, kako oblikovati proi­zvode, da lahko rečemo, da so trajno­stni. Del delavnice bo namenjen tudi komuniciranju trajnosti našim stran­kam. Spoznali bomo, kako lahko pove-mo svojim strankam, da spoštujemo načela trajnosti, in kako to obrnemo v svojo konkurenčno prednost. V prak-tičnem delu bomo skupaj oblikovali proizvode udeležencev in zanje nare­dili komunikacijski načrt, ki ga bodo lahko takoj uporabili v praksi. NA DELAVNICI BOMO OBRAV­NAVALI NASLEDNJE TEME: koncept trajnostnega razvoja; trajnostni razvoj in zakaj je to priložnost za manjše lo-kalne ponudnike; merila trajnostne­ga razvoja; oblikovanje trajnostnih proizvodov; komuniciranje trajnosti strankam; praktično delo. DELAVNICA JE NAMENJENA ČE­BELARJEM IN APITERAPEVTOM, ki bi radi svoje čebelnjake odprli turistom; ki bi želeli svojo ponudbo prilagoditi sodobnim turistom; ki bi radi ustvari­li in ponudili avtentične proizvode; ki želijo s svojo ponudbo prispevati k traj­nostnemu razvoju; ki si želijo prodora na domače in tuje trge; ki se zavedajo pomena dobre zgodbe za uspešno tr-ženje; ki želijo z uspešno interpretacijo navezati trajne odnose z gosti. Delavnica traja šest ur in je razde­ljena na teoretični in praktični del, kjer udeleženci že oblikujejo osnutek za svoj proizvod ter ga ocenijo skupaj z mentorjem. Cena za člane ČZS znaša 26,84 EUR z DDV, za nečlane pa 36,60 EUR z DDV. Prijave zbiramo na e-naslov barbara. dimc@czs.si ali 041/370 409. Prijave so obvezne. Za izvedbo delavnice mora biti prijavljenih vsaj 30 oseb. Barbara Dimc, tajnica ČZS Terensko svetovanje čebelarjem v letu 2020 Terensko svetovanje v čebelarstvu je dostopno vsem čebelarjem na ob-močju Republike Slovenije. Njihovo delo na terenu zajema svetovanje pri izvajanju splošnih preventivnih ukre­pov in pregledovanje čebeljih družin, ocenjevanje pravilnosti razvoja čebe­ljih družin ob različnih pogojih reje in ugotavljanje morebitnih sprememb v obnašanju čebel, sprememb na zalegi, pripravo čebel na prevoz ter izkori-ščanje paše in druge naloge, potrebne za izboljšanje tehnološkega stanja v čebelarstvu. Pomoč oz. svetovanje nudijo čebe­larjem začetnikom, ki stopajo na svojo pot čebelarstva. Za osebno svetovanje so na voljo tudi drugim čebelarjem, ki se jim pojavijo odprta vprašanja glede dela s čebelami. Čebelarjem so v pomoč tudi glede določanja vrste medu, saj so opremljeni s terenskimi instrumenti (konduktometer, refraktometer). Tako opravijo terensko analizo medu. Medu določijo vsebnost vode in električno prevodnost, ki je v pomoč pri določa­nju vrste medu. Poleg tega svetujejo o označevanju medu in izpolnjevanju čebelarske dokumentacije. Terenski svetovalci v čebelarstvu sodelujejo tudi pri ugotavljanju mor­fološke čistosti kranjske čebele. Če­belarjem svetujejo glede obarvanosti obročkov na zadkih čebel in so v po­moč čebelarjem pri ukrepu zamenjave matic. Sodelujejo tudi pri pregledih vzrejališč čebeljih matic. Po posame­znih občinah zbirajo vzorce čebel, ki se nato analizirajo v laboratoriju na ČZS. Med letom opravljajo tudi številne delavnice na svojih območjih delova­nja. Tako se čebelarska društva lahko dogovorijo za izvedbo delavnic od iz­vajanja osnovne odbire v čebelarstvu, dobre tehnološke prakse v čebelarstvu, izpolnjevanja obrazcev v čebelarstvu do predstavitve in vključevanja v kako­vostne sheme. Čebelarji na teh delav-nicah prejmejo znanje in s tem širijo svoj pogled na področju čebelarstva. Podatke za stik terenskih sveto­valcev v čebelarstvu za posamezno območje lahko najdete na spletni strani ČZS ali pokličete na telefonsko številko 040/436 517. Kot je razvidno, terenski svetovalci v čebelarstvu izva­jajo številne naloge na svojih območjih delovanja po Sloveniji. Predvsem so v pomoč čebelarjem pri odpravljanju težav, ki nastopijo pri delu s čebelami. Stopite v stik s terenskim svetovalcem v čebelarstvu in skupaj odpravita od­prta vprašanja, ki nastopijo pri vašem delu s čebelami. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Priprava čebelarske co, zato vabimo k pisanju vse ljubite-vsa niso bila ustrezna. Vabljeni pisci, lje, ki radi pišete kakršne koli pesmi s skladatelji, da se izkažete tudi na tem pesmarice čebelarsko vsebino oz. tematiko. Ne-področju. Besedila bomo zbirali do 20. kaj besedil se je v preteklosti že zbralo maja 2020. ČZS želi izdati čebelarsko pesmari-na ČZS, vendar jih je premalo, pa tudi Barbara Dimc, tajnik ČZS OBVESTILA ČZS Seminar o računovodstvu za čebelarska društva ČZS bo tudi letos organizirala se­minar o računovodstvu za čebelarska društva, ki bo zajemal informacije o novostih oz. spremembah s področja predpisov, o pripravi letnih poročil in poročanju na Ajpes/Durs. Na se­minar so vabljena vodstva čebelar­skih društev. Seminar, ki ga bo vodila Majda Gominšek iz Svetovalne hiše Gominšek, bo potekal v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici v torek, 25. februarja 2020, ob 17. uri. Prosimo vas, da se na seminar prija­vite do 21. februarja 2020, in sicer pri ge. Ines Zajc Žunić (ines.zunic@czs.si ali 041/337 854). Vljudno vabljeni! ČZS Tečaji za čebelarje začetnike 2020 Obveščamo vas, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 16. januarja 2020 objavilo razpis za usposabljanja v čebelarstvu. V okviru tega javnega naročila je predvidena izvedba tečajev za čebelarje začetni­ke ter drugih usposabljanj. Obvestilo o izvedbi tečajev ter zbiranju prijav bomo, po oddaji naročila MKGP-ja iz­branemu ponudniku, objavili na sple­tni strani ČZS, predvidoma na sredini februarja 2020. ČZS Glasovanje za dobavo učnih ja do 28. februarja 2020 na spletni stra-belarski krožki, ki delujejo pri čebelar­ni Prve osebne zavarovalnice www. skih društvih Studenci Pekre, Lovrenc čebelnjakov prva.si potekalo glasovanje za izbor na Pohorju, Pivka in Vojnik. treh upravičencev za dobavo učnih če­Obveščamo vas, da bo od 28. januar-belnjakov. Zanje se potegujejo štiri če-Lidija Senič, vodja služb ČZS Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v februarju 25. feb. 18.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Roman Marinko Zadružni dom Zadvor, Cesta II. Grupe g. Počervina odredov 43, 1261 Dobrunje 040/666 208 Urnik usposabljanj v februarju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obve­zno prinesti izkaznico ČZS! Iz objek­tivnih razlogov bo urnik lahko nakna­dno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na uspo­sabljanja o Apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj ob-vezno prinesite veterinarski dnevnik. 4. feb. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Nataša Lilek Čebelarski dom, Neblo 1b, Dobrovo g. Kristančič 4. feb. 4. feb. 5. feb. 5. feb. 5. feb. 17.00 18.00 16.00 16.00 17.00 OBNOVITEV Apitehnični ukrepi Moj način čebelarjenja skozi leto Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Apitehnični ukrepi Simon Golob Marija Sivec Dr. Andreja Kandolf Borovšak Nataša Klemenčič Štrukelj Vlado Auguštin v Brdih Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka OŠ Šenčur, Pipanova cesta 43, Šenčur Kulturna dvorana KS Šentjanž, Šentjanž 22, Občina Sevnica Gostišče Šadl (pri cerkvi), Križevci pri Ljutomeru 10 Dom čebelarjev Apis Ribnica, Dolenji 040/765 048 g. Novak 041/590 166 g. Kavčnik 040/858 085 g. Kolenc 041/342 070 g. Ostrc 041/208 239 g. Škulj 6. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf lazi Gasilski dom Britof, Britof 316, Kranj 041/368 115 g. Tiringer 10. feb. 16.00 OBNOVITEV Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Borovšak Dr. Andreja Kandolf Športni paviljon Sv. Vid, Sv. Vid 26, 041/971 121 g. Žvikart, 10. feb. 16.00 OBNOVITEV Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Borovšak Tomaž Samec Vuzenica Prostori ČD Slivnica pri Mariboru 031/375 107 g. Lipnik 10. feb. 16.00 OBNOVITEV Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ koroški Jeklarji Ravne na Koroškem, Javornik 35, Ravne na Koroškem 041/760 567 g. Vogel 041/347 229 OBVESTILA ČZS 11. feb. 16.00 Čebelje paše v Sloveniji Aleš Bozovičar Gostišče Kuhar, Kranjčeva ulica 13, g. Čiček Moravske Toplice 041/530 688 12. feb. 16.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi vrstami Simon Golob Restavracija Gastro, Rajšpova ulica g. Repič listovnih panjev 12, Ptuj 031/484 527 12. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska Nataša Klemenčič Družbeni center na Krki, Čukovina na g. Volaj zakonodaja s področja prodaje in trženja Štrukelj Krki, Krka 1a 030/996 007 12. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Bar Veseljak«, Šolska ulica 10a, g. Jelen Slovenj Gradec 041/522 230 12. feb. 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih Tanja Magdič ČRIC, Rožna dolina 50a, Lesce g. Perčič sredstev 041/523 781 13. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf Gasilski dom Velike Lašče, Na g. Borštnik OBNOVITEV Borovšak postajo 10, Velike Lašče 031/336 905 14. feb. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska Tanja Magdič KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, g. Kerin zakonodaja s področja prodaje in trženja Leskovec pri Krškem 040/438 148 17. feb. 17.00 Delavnica o uporabi spletnih aplikacij (vnos in Simon Golob Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta g. Babnik registracija stojišč, SIRIS, GERK) za upravljalce 23, Vojnik 041/211 295 pašnih redov 17. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Tomaž Samec Vaški dom KS Gorice pri Lendavi, g. Časar OBNOVITEV Lendavske gorice 041/471 088 18. feb. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Aleš Bozovičar predavalnica nad knjižnico Bena g. Fajdiga Zupančiča, Trg padlih borcev 5, 031/381 881 Postojna 18. feb. 17.00 Priprava čebel na prvo pašo in spomladanska Janez Kropivšek Čebelarski center Slovenije, Brdo pri ga. Kovačevič oskrba čebeljih družin Lukovici 8, Lukovica 01/729 61 24 19. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Občina Velenje, Titov trg 1, Velenje g. Podrižnik 041/420 821 21. feb. 17.00 Huda gniloba čebelje zalege in mali panjski hrošč Anita Vraničar Novak, KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, g. Kerin dr. vet. med. Leskovec pri Krškem 040/438 148 24. feb. 16.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi vrstami Simon Golob Čebelarski dom ČD Zagorje (pri piceriji ga. Paš listovnih panjev Čebelica), Valvazorjeva 2, Izlake 040/164 945 25. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Tomaž Samec Konjičanka, Stari trg 41, Slovenske g. Žvikart OBNOVITEV Konjice 041/548 135 26. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska Tanja Magdič OŠ Dobravlje, Dobravlje 1, Dobravlje g. Božič zakonodaja s področja prodaje in trženja 051/620 777 26. feb. 18.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih Tanja Magdič OŠ Dobravlje, Dobravlje 1, Dobravlje g. Božič sredstev 051/620 777 28. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Čebelarski dom ČD Beltinci g. Časar 041/471 088 2. mar. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Tomaž Samec Čebelarski dom ČD Beltinci g. Časar OBNOVITEV 041/471 088 3. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Simon Golob Čebelarski dom Hrastnik ga. Kandolf Borovšak 040/436 514 4. mar. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Nataša Lilek KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, g. Kerin OBNOVITEV Leskovec pri Krškem 040/438 148 5. mar. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe ga. Počervina OBNOVITEV Borovšak odredov 43, Dobrunje 040/666 208 5. mar. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele Dr. Peter Kozmus Občina Kobilje, Kobilje 56 g. Smej 041/354 931 X I I . D R Ž A V N I Č E B E L A R S K I S E J E M 1.–2. februar 2020. HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMA Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info OGLASI Matični mleček, pridelan v neo­krnjeni naravi Triglavskega naro­dnega parka, tel.: 041/487 742. Cvetni prah, 25 kg, suh, vakuum­sko pakiran po 2 kg, tel.: 031/505 566. Cvetni prah in gozdni med, tel.: 02/887 37 33. Akacijev in cvetlični med, tel.: 040/737 660. Akacijev, cvetlični in lipov med v sodih, kakovosten, sprejemam naročila za čebelje družine na 9 AŽsatih, tel.: 041/558 384. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov in goz­dni med, tel.: 041/575 640, 05/753 02 21. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in hojev med, tel.: 041/575 477. Akacijev, cvetlični in gozdni med, tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, gozdni in smrekov med, v kozarcih ali so-dih, lipove satnike ter štirisatno obračalno točilo, tel.: 041/330 669. Akacijev in kostanjev med v ko­zarcih ali sodih, SMGO, spomladi čebelje družine na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami, tel.: 070/869 248. Gozdni in hojev med, tel.: 041/248 018. Cvetlični med, tel.: 041/214 980. Cvetlični med, kakovosten, v 900­g kozarcih ali v 30-kg sodčkih, možna dostava, tel.: 031/620 375. Cvetlični in kostanjev med, čebe­lje družine na 5 in 7 AŽ-satih, mo-žna menjava za vosek, brezplačna dostava, tel.: 041/385 620. Cvetlični, lipov, kostanjev in gozdni med, možna dostava, tel.: 031/651 378. Cvetlični, lipov, kostanjev in hojev med v sodih ter rabljene AŽ-panje, tel.: 031/892 952. Gozdni med, tel.: 041/581 543. Prašilčke, petsatne (okolica Kobarida), tel.: 041/290 707. Čebelje družine z AŽ-panji 9S, letošnje matice, spomladi, tel.: 041/811 711. Čebelje družine na AŽ-satih (Žu­žemberk), tel.: 031/426 702. Čebelje družine na 5 AŽ-satih, aprila (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih (Kočevje), tel.: 041/788 826. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, zdrave, močne z lanskimi ma-ticami, mlado satje, sprejemam rezervacije, tel.: 041/386 697. Čebelje družine na 7 ali 9 AŽ-sa­tih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Čebelje družine na 7, 9 in 10 AŽ­-satih, konec marca, začetek apri-la (Dolenjska), tel.: 051/369 643. Pet čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Mozirja), tel.: 031/867 018. Deset čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 051/726 980. Deset čebeljih družin z lanskimi maticami na mladih AŽ-satih ter LR-satih, konec marca ali začetek aprila, tel.: 031/556 244. Deset družin v trietažnih panjih, 20 na 5, 7 satih, gozdni med v sodih, hojev v kozarcih, tel.: 031/298 041. 25 čebeljih družin na AŽ-satih, tel.: 031/311 165, 040/192 107. 40 čebeljih družin na AŽ-satih, tel.: 041/351 985. 50 čebeljih družin z AŽ-panji ali brez, lipov in kostanjev med, lipove AŽ-satnike, vrtane, ter AŽ­-satnice iz steriliziranega voska, tel.: 031/753 345. Nekaj čebeljih družin na 1/1 LR-satih z lanskimi maticami (Celje), tel.: 031/311 750. Več čebeljih družin na AŽ-satih, v aprilu, sprejemam prednaročila, tel.: 040/431 930. Več čebeljih družin na 5 AŽ-satih, cena po dogovoru (okolica Pod­četrtka), tel.: 031/718 949, 03/582 31 38. Več čebeljih družin na 9 AŽ-satih (Preddvor), tel.: 040/306 344. AŽ-satnike, zažičene, ter čebelje družine na 9 in 10 AŽ-satih v apri­lu (Sevnica), tel.: 031/266 814. AŽ-lipove satnike, lepljene, vrta­ne in sestavljene, tel.: 041/835 668. Rabljene AŽ-panje 10S, 2/3 LR-satnike in satnice ter nove 9-satne prašilčke, smrekov les, tel.: 031/553 293. Rabljene LR nakladne panje, 9-satarje, ugodno (Ljubljana), tel.: 064/112 117. Nove AŽ-panje, ugodno, zaradi zmanjšanja dejavnosti, tel.: 041/656 125. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažne, 20 naseljenih, ter subli­mator in ometalnik, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Pet novih 1/1 LR-panjev, lipovi, kompletni, možna menjava za AŽ-naklade ali AŽ-panje, tel.: 031/455 875. Šestsatne AŽ- in DB-panje, iz sturidura, z vgrajenim pitalni­kom, že pobarvane, možen dokup kompatibilnih mediščnih naklad, tel.: 070/666 455. Avto čebelnjak zabojnik Radgo­na, s čebelami ali brez, z elektri­ko, parcela od sklada kmetijskih zemljišč (Fala), tel.: 041/366 005. Zabojnik z 8 panji in 6 družina-mi, rabljen 3 leta, zelo ugodno, zaradi zmanjšanja dejavnosti, tel.: 041/656 125. Prevozni čebelnjak TAM 5000, atestiran, registriran z 61 AŽ­-panji 10S in 55 družinami, tel.: 041/548 135. Sončni talilnik voska in mehan­sko kovinsko panjsko tehtnico (Škocjan pri Turjaku), tel.: 041/698 103. Slovenski čebelar, kompletni letniki od leta 1996 dalje, za sim­bolično ceno (okolica Tolmina), tel.: 051/726 980. Seme evodije, tel.: 051/303 362. Zemljišče za postavitev čebel v okolici Ribnice ali Kočevja, tel.: 070/666 455. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 OGLASI Aritours vas vabi na izjemno STROKOVNO ČEBELARSKO POTOVANJE, IZRAEL IN PALESTINA 5. do 12. september 2020, 1250 € (45 oseb) 1350 € (35 oseb), strokovno vodstvo: g. Franc Šivic V Izraelu je čebelarstvo že 130 let organizirana dejavnost. Kmetijstvo v Izraelu je zelo razvita panoga, je največji izvoznik svežih pridelkov in vodilni na področju kmetijske tehnologije, kljub dejstvu, da geogra ija države po naravi ne omogoča kmetijstva. Več kot polovica zemlje je puščava, vroče podnebje in pomanjkanje vodnih virov pa nista oviri za uspešno kmetijstvo. STROKOVNI OGLEDI: Hebrejska univerza – predavanje o kmetijstvu in čebelarstvu v Izraelu raziskovalni inštitut – predavanje o vrstah čebel v Izraelu, njihov razvoj, načini čebelarjenja ... biodinamično čebelarjenje v jeruzalemskem hribovju srečanje s čebelarji v Palestini • urbani center, ki združuje vzrejevalce matic, čebelarje, biodinamike, čebelarske navdušence in je namenjen prenosu znanja, izobraževanju, treningom, raziskavam … najstarejši panj na svetu čebelarjenje, kmetovanje in življenje v kibucu, kjer živi in deluje več kot 600 ljudi, okoli 150 od teh so ljudje in otroci s posebnimi potrebami v rehabilitacijskih centrih znotraj kibuca še posebej zanimivo se bo srečati s čebelarstvom v puščavi ... TURISTIČNI OGLEDI: Jeruzalem, Betlehem – kraj Jezusovega rojstva, Nazaret, kopanje v Mrtvem morju, znameniti Kumranski rokopisi, Yad Vashem – spomenik holokavstu, Galilejsko jezero, Tel Aviv ... Prijave na agenciji Aritours do zasedbe prostih mest. Pokličite za program na tel. št. 02/ 25 21 619 ali www.aritours.si. nam pišite na info@aritours.si. Program najdete tudi na naši spletni strani www.aritours.si. Aritours, vodilna potovalna agencija za organizacijo strokovnih čebelarskih ekskurzij. Javno zbiranje ponudb za čebelarsko opremo Občina Radovljica je na spletni strani www.radovljica.si v rubriki RAZPISI in OBJAVE objavila javno zbiranje po­nudb za prodajo naslednje čebelarske opreme: • HOMOGENIZATOR Z GRETJEM IN MEŠALOM TER PODSTAVKOM kapacitete 600 kg – izhodiščna cena 7800 EUR, • POLAVTOMATSKA ETIKETIRKA zmogljivosti do 800 etiket/uro – izhodiščna cena 4400 EUR, • OGREVALNA KOMORA za dekristalizacijo medu dim. 140 × 160 – izhodiščna cena 2800 EUR, • NERJAVEČE ČISTILNO KORITO – izhodiščna cena 600 EUR, • NAPRAVA ZA OBRAČANJE SODOV – PREKUC­NIK volumna sodov 200 l in 50 l – izhodiščna cena 3200 EUR, • UNIVERZALNA NAMIZNA CENTRIFUGA – izho­diščna cena 1750 EUR, • ELEKTRIČNI VILIČAR nosilnosti 1000 kg – izho­diščna cena 4700 EUR. Oprema je last Občine Radovljica, letnik 2012, in zelo lepo ohranjena. Odpiranje ponudb bo 27. februarja 2020 ob 10. uri v prostorih Občine Radovljica. Podrobnejše in-formacije glede opreme, postopka javnega zbiranja po­nudb in možnosti ogleda opreme so navedene v objavi na spletni strani občine. Občina Radovljica OGLASI Delovni ~as: °EBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.00 14.00–16.00 DEBEVEC V februarju ob sobotah zaprto. °UŽA 7, 1360 VRHNIKA apis.med93@gmail.com E tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 www.apis-med.si KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,90 EUR PREDELAVA VOSKA V NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI SATNICE SAMO 1,45 EUR/KG PITALNIK 5L ZA AŽ-PANJE TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED IZOLACIJSKE PENE ZA 7-, 9-, 10- IN TRIETAŽNI PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠ°E (LR) °EBELJE POGA°E LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,28 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,23 EUR/KG PRAŠIL°EK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TO°ILA IN POSODA 10-SATNI PANJ Naro^eno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov . Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC , ki ga predhodno mehansko o^istimo ne^isto^ (do 90 % s posebnim postopkom posedanja (ne^isto^e so ve^inoma težje od ^ebeljega voska , s ^imer vam zagotavljamo ^istejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo ^ebelji vosek. Prekuhava voš^in brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plasti^nih vre^ah. Sati morajo biti PREŠTETI, sicer menjava ne bo mogo^a. Menjava je možna samo za satnice. Stare sate jemljemo samo do konca februarja! Sprejemamo prednaro^ila za ^ebelje družine in matice. • Panji so izdelani natan^no in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 2/2020 letnik CXXII OGLASI Wachsverarbeitung - Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 - 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at - www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. V SPOMIN NIKO URBANIJA 1953–2019 Niko Urbanija je bil vse­stransko dejaven in velik lju­bitelj čebel. Čebelariti je za-čel leta 1983 po smrti svojega očeta Franca. Leto kasneje je bil član Čebelarske druži­ne Lukovica, ob ustanovitvi samostojnega društva leta 1995 pa je bil član UO-ja in član komisije za zdravstveno varstvo čebel. Bil je tudi po­možni praporščak. Izredno dejaven je bil pri gradnji Če­belarskega centra na Brdu, za kar bo njegovo ime za ve­dno obeleženo na bronasti opeki v čebelarskem centru. Čebelaril je v očetovem če­belnjaku na idilični lokaciji pod Čebelarskim centrom Slovenije. Za posebne zaslu­ge za dvig slovenskega čebe­larstva je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Veliko se je tudi posvečal čebelarski kul­turni dediščini. Predvsem je redno zbiral reke s čebelar­sko vsebino. ČD Lukovica CIRIL KOŠIR 1948–2019 Ob vesti, da nas je avgu­sta 2019 zapustil čebelar Ciril Košir, smo se ponovno zdrznili in zamislili o člove­ški minljivosti, tudi čebelar­jevi. Ciril se je včlanil v ČD Jesenice leta 1972. Čebelaril je na Hrušici v AŽ-panjih. Ni bil čebelar z veliko druži­nami, bil pa je velik ljubitelj čebel in je zanje vzorno skr­bel. Za svoje delo je bil tudi nagrajen z odličjem A. J. III. stopnje. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. ČD Jesenice ANTON RASPOTNIK 1935–2019 Anton se je rodil 16. aprila 1935. Prvo družino je kupil v Trnovčah in jo na rami pri­nesel domov. Od takrat so ga čebele spremljale tako pri hiši na Viru kakor tudi v Pre­serjah pri Lukovici. Takoj po zaključku šolanja se je vklju-čil v ČD in postal blagajnik. Bil je tudi čebelarski pregle­dnik, za kar je v Ljubljani opravil tečaj. Anton se je zelo rad udeleževal delovnih ak­cij, društvenih dogodkov in srečanj. Z ženo Kristino sta se redno udeleževala vsako­letne strokovne ekskurzije. Za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Člani društva smo ponosni, da je bil Anton naš član, saj je bil član z najdalj­šim društvenim stažem. ČD Lukovica ČEBELJE MATICE zreli matičniki, paketni roji čebelje družine na LR satju gsm 051 325 369; 041 936 306 cebelarstvo.medokost@gmail.com www.apis-mellifera-carnica.eu Vzrejališče čebeljih matic Kozjansko Medokošt & Medovita Matija Koštomaj & Ivana Kovačević Lažiše 52, SI - 3225 Planina pri Sevnici 2/2020 letnik CXXII 3. Pislakov dan Soboto, 8. februar 2020, ob 10.00 Veterinarska fakulteta, Klinična predavalnica. Program: 9.30–10.00 Registracija in sprejem gostov 10.00–10.15 Uvodni pozdrav Borisa Seražina, predsednika Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev 10.15–10.35 Odvisnost ekonomičnosti čebelarjenja od lesne zaloge medonosnih vrst dreves ter gostote čebeljih družin; Dr. Janez Prešeren, Kmetijski inštitut Slovenije 10.35–11.35 Ukrepi za obvladovanje noseme (Nosema ceranae); Dr. Aránzazu Meana, dr. vet. med., dipl. vet. parazitologije na EVPC (Evropska akademija za veterinarsko parazitologijo), Španija 11.35–12.10 Odmor s prigrizkom 12.10–13.00 Panjski hrošč; Giovanni Formato, dr. vet. med., Inštitut IZSLT Rim, Italija 13.00–13.30 Več čebel – več bolezni?; Lucija Žvokelj dr. vet. med. Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani 13.30–14.30 Opraševanje jagodičevja s čebelami v rastlinjakih na Nizozemskem; Mario Coremans, čebelar in dipl. kmet. posl. admin., Imkerij Coremans Nizozemska 14.30–15.00 Predavanje predstavnika Bayer d.o.o. Vstop za člane prost, za nečlane kotizacija 10 evrov. Plačilo pri vhodu.Obvezna prijava na prijave@proficebelar.si.Vljudno vabljeni.