USMERJANJE OSMOŠOLCEV LEDINE V IZOBRAŽEVANJU
Selekcija na pamet
Usmerjanje v izobraževanje pomeni izredno pomembno aktiv-nost. Na osnovi potreb, ki so opredeljene v planih izobraževanja ter interesov mladine in delavcev, usmerjamo le-te v različne vzgojnoizobraževalne programe. Oblike usmerjanja so različne, predvsem pa je pomembno, da /e usmerjanje proces /n ne samo enkratna akcija, ker /e tako lahko pričakujemo dobre rezultate.
Z Vero Rozman in Veroniko To-minšek, psihologinjo in socialno de-lavko v osnovni šoli Ledina, smo se pogovarjali o tem, kakšno je stanje in kakšni problemi nastopajo sedaj, ko prehajamo na usmerjeno izobraževa-nje.
V Osnovni šoli Ledina je 586 učen-cev, od teh pa kar 86 osmošolcev, tistih učencev torej, ki se bodo letos prvič vključili v sistem usmerjenega izobraževanja. Od teh 86 otrok se jih je 18 vpisalo v naravoslovno matema-tično usmeritev, v družboslovno smer štirje, kar 43 na srednje tehnič-ne šole pete zahtevnostne stopnje in 21 v izobraževanje na srednji stopnji četrte zahtevnostne stopnje.
Pravzaprav so se otroci vpisovali kar primerno svojemu znanju in spo-sobnostim. Vendar pa šole, kamor so oddali svoje prijavnice, ne mislijo ta-
ko. Vemo namreč, da so prenekatere šole že prezasedene, da vseh prijav-ljenih oziroma vpisanih učencev pre-prosto ne morejo sprejeti, ker pač nimajo tolikšnih zmogljivosti. Zato šole srednjega usmerjenega izobraže-vanja pošiljajo dopise za preusmeri-tev.
Ta dejavnost pa poteka silno nepo-vezano in površno. Nekatere šole po-šiljajo namreč dopise o preusmeritvi kar učencem oziroma njihovim star-šem, nekatere osnovnim šolam. V Osnovni šoli Ledina so zaenkrat do-bili tri takšne dopise.
Iz bežigrajske gimnazije - naravo-slovno matematična usmeritev - pro-sijo, naj preusmerijo 9 učencev na kakšno drugo šolo, iz Šolskega cen-tra za vzgojo pisarniških kadrov predlagajo eno preusmeritev (iz Le-dine pa so se vpisali trije!), v Gimna-ziji   Vide   Janežič   -   družboslovna
usmeritev - pa so od štirih učencev iz Ledine odklonili kar tri.
In kam te učence preusmeriti?
Naši sogovornici tega preprosto ne vesta, Od 18 otrok, ki so se, na pri-mer, vpisali na naravoslovno-mate-matično usmeritev, jih je kar 16 takš-nih, ki so za to usmeritev primerni in sposobni. Prostor za šolanje pa je sa-mo še v Gostinskem šolskem centru. Niti otrok, še manj pa staršev se seve-da ne da prepričati, da bi ti otroci nadaljevali šolanje na tej šoli. Kaj storiti? Čakati, pravita psihologinja in socialna delavka, ki sta že spomla-di opozarjali na ta problem. Učenci in starši bodo torej počakali, da bodo šole srednjega usmerjenega izobraže-vanja našle izhod. Izhod pa je, da se odprejo še novi oddelki, ali pa da opravijo selekcijo s sprejemnimi iz-piti, s preizkusi znanja. Kar tako na pamet, ne da bi za mnenje vprašali osnovne šole, ki učence najbolj poz-najo, selekcija namreč ni dobra pa tudi ne pravična. Dejstvo je tudi, da šole iste usmeritve med seboj ne so-delujejo in da zato prihaja do še no-vih, nepotrebnih zmešnjav.
Zanimalo nas je tudi, kakšno je za-nimanje naših otrok in staršev za ka-drovske štipendije. Iz Osnovne šole Ledina vsako leto zaprosi za štipen-dijo le eden, mogoče dva učenca. Vzrok je na eni strani v dobrem eko-nomskem stanju družin, na drugi strani pa nerazumljiva sramežljivost,
Zaskrbljen pogled malega moža
da bi otrok prejemal finančno podpo-ro od družbe.
Problem izobraževanja naših otrok bi veljalo jeseni še enkrat pogledati. Bodo otroci lahko polnili svoje zna-nje željne glavice z znanjem, ki si ga želijo sprejeti? Bodo naši otroci z ve-seljem opravljali svoje delovne na-loge?
Darinka Legat-Čož