KRANJ, petek, 30. 9.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Seja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Brez stabilizacije v tovarnah ne bo napredka v družbenih dejavnostih ge uresničevanja gospodarske stabilizacije so na Gorenjcem uresničujejo zavzeto, njihovo nadaljnje uresničevanje pa je odvisno od obvladovanja sedanjih razmer Kranj — Komunisti ugotavljamo, daje bilo letos na Gorenjskem veli-■ narejenega za zagotovitev redne m kvalitetne proizvodnje, za boljšo oskrbo industrije, za večanje izvoza m uskladitev vseh vrst porabe, so poudarili v sredo na seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, na kateri so obravnavali uresničevanje gospodarske stabilizacije na Gorenjcem. To dokazujejo poslovni podatka V stalno spreminjajočih in negotovih pogojih gospodarjenja in ob pogosto premalo spodbujevalnih ukrepih ekonomske politike je gorenjsko gospodarstvo za 0,4 odstotka povedalo obseg proizvodnje. Več kot lani do konca avgusta so naredili v črni metalurgiji, v strojni industriji, lesarji, čevljarji, gumarji in v živilski industriji. Manjša je proizvodnja električnih strojnih aparatov, kemikih izdelkov in tekstila. Čeprav je rast skromna, se je produktivnost le nekoliko povečala, saj se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za približno pol odstotka, v negospodarstvu in obrti pa je na novo dobilo delo 200 delavcev. Industrijski izdelki so se podražili za 30,7 odstotka, kmetijski pridelki pa za 41,8 odstotka. Tako je gorenjsko gospodarstvo v osmih mesecih doseglo za 39 odstotkov višji celotni prihodek, za toliko so se povečali tudi stroški in bo zato enaka tudi rast dohodka. Izgube bodo po devetih mesecih predvidoma manjše kot so bile ob polletju. Izplačani čisti osebni dohodki so bili večji za 20,3 odstotka, kar pomeni da realno zaostajajo več kot je bilo predvideno. Za investicije pa je bilo porabljene komaj 70 odstotkov amortizacije, kar pomeni, da gospodarstvo ne zagotavlja več niti enostavne reprodukcije. Zavarovanje živine in posevkov v prihodnjem letu Ohraniti množično in poceni zavarovanje V kranjski občini se je v treh letih, kolikor traja skupinsko zavarovanje živine, povečal delež zavarovane živine od 16 na 81 odstotkov — Zavarovanje bo tudi prihodnje leto potekalo po enakih merilih kot letos, le da bodo nekoliko večje zavarovalne vrednosti in temu primerno tudi višje zavarovalne premije. Kranj — V kranjski občini so že pravili predlog, kako naj bi zavajali živino in posevke v prihod-letu. Podpisniki dogovora o skupinskem zavarovanju živine bodo se naprej prispevali enake deleže zavarovalne premije kot doslej — kmet dve petini, samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu m porabi hrane 48 odstotkov, klavnica in mlekarna 10 ter zadruga 2 odlika Povečak se bodo le zavaro-vrednostiTn temu primerno tudi premije, vendar pa ne toliko, da bi rile skupinsko zavarovanje. Nekateri kmetje so predlagali zavaro-živine za večjo vrednost, kot .deva sedanji predlog. Toda izvršnega odbora in delegati ■kupščine kranjskega intervencijskega sklada (ki prispeva največji delež) so menili, da mora zavarova-V le naprej ostati množično in po-• ker bo le tako imelo tudi ugodne učinke. Pripomoglo bo k nadaljnjemu povečevanju staleža zavaro-;'.<- živine, k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in k vzpostavitvi trdnejših odnosov med zadrugo, .v korejsko-veterinarskim zavodom m kmetom. . /Provalna vrednost krav se bo povečala s sedanjih 30 tisočakov na H tisoč dinarjev. Temu primerno, za wo tretjino, se bo povečala tudi pre-ki bo skupaj z dodatkom za preventivno zdravljenje (preprečevanje) mastitisa znašala 680 dinarjev. Vsak kmet bo imel možnost zatrovati kravo ali telico tudi za več I i tisoč dinarjev, vendar bo pla-l vsakih deset tisočakov povečano zavarovalno vrednost dodatnih ■Wj dinarjev. Za mlado pitano govedo, teleta, stara več kot deset dni, ter r- ile bo kmetov delež premije 252 dinarjev. S tem bo tovrstno govedo zavarovano po 85 dinarjev za kilogram (lani 70 dinarjev), toda največ do 500 kilogramov. Ker želi kranjska občina doseči večjo samooskrbo tudi s prašičjim mesom, tudi preko zavarovanja spodbuja organizirano, pogodbeno rejo. Polovico zavarovalne premije za prašiče bo prihodnje leto prispeval intervencijski sklad in preostalo klavnica. Za organizirano rejo več kot 20 ovc bo zavarovanje plačala skupščina občine Kranj z denar-jerrn namenjenim za razvoj krajevnih skupnosti. Hkrati s sklepanjem pogodb za prihodnje kmetijsko leto in z zavarovanjem živine bodo zadružni pospeševalci prvič zavarovali tudi posevke. Za zavarovanje enega hektara pšenice bo kmet plačal petino premije — 580 dinarjev. Ostalo bo namenil intervencijski sklad, toda le pod pogojem, če bo kmet oddal ob normalni letini s hektara vsaj 2750 kilogramov pridelka. Za nepogodbeno pridelovanje pšenice bo zavarovanje petkrat dražje — 2880 dinarjev. Za zavarovanje ostalih žit ter za silažno koruzo bo sklad prispeval dve petini premije, ostalo, bd 1430 do 1480 dinarjev, pa kmet. Navedeni predlog zavarovanja živine in posevkov bodo v začetku'pri-hodnjega leta obravnavali podpisniki dogovora o skupinskem zavarovanju. Ali bo obveljal ali bo doživel spremembe, je odvisno samo od finančnega rezultata letošnjega skupinskega zavarovanja. Za primer povejmo, da so bili lani izdatki za zdravljenje živine in odškodnine za tri odstotke večji, kot se je zbralo denarja z zavarovalnimi premijami. C. Zaplotnik Zunanjetrgovinska menjava je ohranila rast izvozu na konvertibilno tržišče, čeprav zaostaja za planiranimi cilji. Gorenjsko gospodarstvo je v osmih mesecih letos izvozilo na zahodni trg za 2,3 odstotka več, vendar na vzhod za 21 odstotkov manj in tako je skupni izvoz za 8 odstotkov manjši. Ker pa je tudi manj uvozilo, je ocena, da se menjava vendarle izboljšuje. Posebej je bilo na seji izpostavljeno vprašanje stabilizacije v zdravstvu in šolstvu. To sta dve področji, kjer nikakor ne bi smeli enostavno izračunati prihranka v odstotkih, ker so vsi takšni ukrepi lahko le kratkotrajni, posledice pa dolgoročne. Najbrž trenutno ne bo moč vseh standardov in zagotovljenih pravic ohraniti, vendar politično in družbeno dogovorjenih usmeritev na teh področjih ne gre spreminjati. Čeprav se da tudi v šolstvu in zdravstvu ter v vseh' drugih oblikah skupne in splošne porabe s primerno organizacijo dela in varčevanjem pri stroških še marsikaj prihraniti in je tudi nujno potrebno, da delavci v izvajalskih organizacijah tako ravnajo, se vendarle stabilizacija začne v tovarnah, v proizvodnji. Če se proizvodnja ne bo večala, če ne bomo izvažali in če ne bo dohodka, ne bo denarja za družbene dejavnosti in potem vsi skupaj ne bomo mogli uveljavljati že sprejetih pravic in programov s tega področja. Skratka, če ne bodo doseženi cilji v materialni proizvodnji, jih tudi v negospodarstvu ne bo moč dosegati. Zato je nujno potrebno, da se komunisti v osnovnih organizacijah, občinski organizaciji in celotni zvezi komunistov poenotijo do teh vprašanj in kjer so možnosti za hitrejši razvoj tudi sprejmejo ustrezna stališča in na vseh ravneh zahtevajo njihovo uresničevanje. L. Bogataj Podaljšana razprava Radovljica — Na nedavnem zboru krajanov v krajevni skupnosti Radovljica so javno razpravo o zazidalnem načrtu središča Radovljice podaljšali za štiri mesece. Tako bodo zbrali vse pripombe in oblikovali končni predlog. Množična udeležba na občnem zboru je namreč dala veliko z dejstvi oprtih pripomb. Kadar teče voda v grlo Kako potegniti zavoženo ekonomijo i: jarka, kamor smo jo zadnjih petnajst let tiščali s politiko inflacije. z d v i gora nje m do-hodka bolj s cenami kot pa s produktivnostjo, z uvažanjem tehnologije, ki je nismo znali bouutiti naprej z lastnimi kadri.' Strategijo imamo sicer :daj že izdelano s programom dolgoročne ustalitve gospodarstva. Vtem programu pa mora najti pomembnejše mesto tudi raziskovalna 'cjuvnost, ki smo jo v obdobjih, ko smo dohodek lahko pridobivali brez resnega trpnega dela, dobesedno zaprli v geto, kjer so si raziskovalci sami sebi zadajali naloge in se šli raziskovanje. '/.daj je treba takšno pojm )vanje raziskovalne dejavnosti postaviti na alavo. l'o normah, ki jih imajo v svetu, moramo v Sloveniji do leta 20011 i met i od 20.000 do dO.000 raziskovalcev. Le s toliko kadra obogatena dejavnost bo tudi dovolj močna, da bo ponujala gospodarstvu izhode iz sedanjega zavoženega stanja. Ali bomo strokovno oslabljeni zmogli to dejanje, bi moralo skrbeti marsiko-ga. O tem bo v oktobru razpravljala tudi republiška skupščina. Ko so na posvetu, ki ga je za Gorenjsko sklical Medobčinski svet S7.DL, razpravljali o uresničevanju zakona o raziskovalni dejavnosti, se pravzaprav ni bilo s čim hvaliti. Vendar pa smo v tako hudi ekonomski krizi, da se bo zavest o spodbujanju raziskovalne dejavnosti tako v sistemu vzgoje in izobraževanja kot v gospodarstvu hitreje spreminjala na bolje. Grenko je zvenela ocena eneqa od raz-pravljulccv i: naše velike delovne Organizacije, da so dolgo časa šteli izdelke raziskovalcev bolj kot motnjo v ustaljenem delovnem procesu; enako se je godilo tudi najobičajnejšim inovacijam. \' družbi, ki je vse doslej bolj cenila drago plačane tuje licence kot pa izdelke lastne pameti, je bilo razumljivo, da sistem »novoturijam« ni bil naklonjen. Spet pa se je izkazalo, da včasih sila kola lomi. Ko se je zaradi ustavljanja uvoza v marsikateri delovni organizaciji hudo zataknilo z rezenmimi deli, so se samo po sebi razumljivo obrnili k domačemu kadru in domačemu znanju. V Iskri Otoče so sprva zmajevali z glavo nad razstavljenimi kosi opreme, ki so jo doslej dobivali iz tujine in so jo kot spodbudo inovatorjem razstavili na tabli. Po prvih reakcijah, češ, ali bomo mi kdaj znali narediti kaj takega, za kar še tuji izdelovalec porabi leta razvoja, je že kazalo, da iz spoštovanja pred tujim znanjem vedno vržemo puško v koruzo. Zdaj pa že okoli polovice poprej razstavljenih uvoženih delov izdelajo doma — c domačimi stroji in domačim znanjem. Takšno ravnanje pa je tudi v sedanjih razmerah, ko popravljamo napake ekonomskega sistema, tudi edini način — med vire ekonomske rusti je treba vključiti raziskovalno dejavnost. Posluh za to pa je treba odkriti tudi v okoljih, kjer so bile doslej raziskovalna dejavnost, inovacije ni inventivna dejavnost bolj področje ta metanje polen pod noge. L. M. ' Pred tednom otroka Prebiramo geslo letošnjega svetovnega tedna otroka, ki so mu posvečeni dnevi med 2. in 5. oktobrom. Geslo govori o lačnem otroku. Prav gotovo so tako kot pravi geslo v sodobnem svetu lačni otroci izziv svetovne vesti. Pa pri nas? Na srečo lakote, kot jo poznajo afriški vrstniki naših otrok, azijski in še kje, — ne, tega ne poznamo. Toda postavimo temu olajšanju ob zavesti, da imamo site otroke, majhno pod vprašan je: kakšna pa je prehrana naših otrok po kakovosti? Znani smo po tem, da se neustrezno hranimo, da pojemo premalo beljakovin, preveč ogljikovih hidratov, da zaužijemo premalo z vitamini bogate hrane. Je to prehrana, ki jo privoščimo tudi otrokom? Povečini. Slaba prehranjenost, bolj posledica našega neznanja, v okostenelih navadah zakoreninjenih obrokov, ki so jih kuhale naše stare mame, ki pa so, nismo z višanjem standarda znali dodati prehrani tisto, kar strokovnjaki vedno znova ugotavljajo, da nam manjka. Posledice so pri mladini, ki vstopa pred naborno komisijo, več kot očitne: slaba prehrana se odraža skupaj s slabo rastjo in gibljivostjo mladega človeka. Kaj slabo spričevalo za vse, ki skrbimo za prehrano mladih. Lani, ko smo govorili o letini stoletja, so na nekaterih šolah otroci ob malici dobivali po pol jabolka. Kljub obilici sadja, ga znamo tako podražiti, da šolska kuhinja zmore le' z razpolavljanjem jabolka vsaj malo krmariti skakajoče materialne stroške. Smo se kdaj vprašali, kaj in koliko jedo dijaki — vozači, ki so po deset ur dnevno zdoma? Kje se hranijo, kakšna je njihova malica, kosilo? Največkrat je dnevni obrok »vroča hrenovka«, ki pa je ne bi noben strokovnjak za prehrano hotel ponuditi svojemu otroku. Študentsko prehrano zdaj rešujemo z boni, toda škodo, ki jo je nezadostna in nekakovostna prehrana napravila v zgodnejših letih, se pri domala odrasli mladini komaj kaj da popraviti. Kaj pa lahko .storimo v sedanjem času, ko ustalit-vena prizadevanja krčijo subvencije, regrese in druge olajšave ne le pri prehrani za mladino, pač pa tudi za druge dejavnosti mladine, je seveda vprašanje, na katerega pa bi si z medlim ali celo nikalnim odgovorom le znova otežili vest. yr Dan pionirjev — Ob 2H. septembru — dnevu pionirjev so bile po vseh osnovnih šolah pionirske konference, ki so jih posvetili vedno aktualni temi — varnosti otroka v prometu. 'Začetek šole je sicer po vsej Gorenjski potekel brez prometnih nezgod, v katerih bi bili udeleženi šolarji, vendar pa je treba šolarje neprestano vzgajati v samozaščitnem obnašanju v prometu. — loto: I. Kokulj 16. sejem stanovanjske opreme kranj 14.-21.10783 Prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah:pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika • velika razstava gob in pokušnja • termoizoliranje stavbnih objektov • razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) • prodajna razstava likovnih del • vsak dan modna revija GLAS2. STRAN NOTRANJA r Programska seja OK ZSMS Škofja Loka Mladi premalo govorili o svojih problemih » - -1—i Škofja Loka — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Škofja Loka je imela v sredo programsko sejo, kjer so pregledali dosedanje delo in sprejeli programske usmeritve za delo v p-ihodnje. Zelo kritično poročilo o delu OK ZSMS je podala njena predsednica Vesna Ha-rej. Kljub prizadevanju predsedstva občinske konference in njenih organov jim ni uspelo uresničiti vseh zastavljenih ciljev. Delo osnovnih organizacij zveze socialistične mladine je bilo vse prevečkrat osredotočeno le na organizacijo kulturno-zabavnih in športnih prireditev, premalo pozornosti pa je bilo posvečeno idejno-političnemu usposabljanju mladih. Se vedno jim ni uspelo v vseh krajevnih skupnostih organizirati osnovnih organizacij in tako združiti mlade in njihove interese. Tudi množični kulturi mladih so namenili premalo pozornosti, saj je bilo malo možnosti za seznanitev z ustvarjalnostjo mladih umetnikov. Odraz stanja v mladinski organizaciji je bila tudi razprava na poročilo o delu, kjer se delegati iz osnovnih organizacij niso in niso mogli odločiti za besedo. Vse je ustvarjalo videz, da mladi niso vajeni jasno in glasno spregovoriti o svojih problemih, povedati svojih predlogov in mnenj. Na seji so sprejeli tudi poročilo o finančnem poslovanju za prvo polletje 1983 in izvedli nadomestne volitve članov predsedstva in organov občinske konference. Med drugimi so za novo sekretarko občinske kon- ference izvolili Marjano Rihtaršič. V programskih usmeritvah za delo O K ZSMS v obdobju 1983/84 so si zastavili številne naloge. Poseben poudarek je na reševanju družbenoekonomskega položaja mladih. Na področju vzgoje in izobraževanja se bodo morali zavzemati za boljšo povezavo med usmerjenim izobraževanjem in proizvodnim delom, za vključitev mladih učiteljev v delo osnovnih organizacij na šolah. Izbiri delegacij za delegatsko skupščinski sistem bodo morali posvetiti več pozornosti, da bodo delegacije res zastopale interese mladinske organizacije. Do sedaj namreč na tem področju niso imeli dobrih rezultatov. V delo ZSMS je treba vključiti večje število mladih in jih usposobiti, da si bodo organizirani izboljšali svoj družbeni položaj. Veliko dela jih čaka tudi na področju mladinskega prostovoljnega dela. V plane krajevnih skupnosti morajo vnesti lokalne mladinske delovne akcije in urediti financiranje mladinskih delovnih brigad s samoupravnim sporazumom. V programskih usmeritvah so lepo zapisali svoje naloge. Upamo le, da bo na prihodnji programski seji po-r ročilo o delu vsebovalo zadovoljive rezultate. Pri reševanju nekataerih nalog pa bodo morale priskočiti na pomoč tudi ostale družbenopolitične organizacije, s čimer so se prisotni predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini strinjali. T. Bilbija Uskladiti morajo osebne dohodke NAŠ SOGOVORNIK Požrešne obresti in drago gorivo Temeljna organizacija potniški promet Alpetour Kranj mora nameniti letno okoli 40 odstotkov denarja od dohodka samo za gorivo — Obresti kreditov prevelike, z njimi bi lahko vsaki dve leti kupili nov avtobus KRANJ - Vseh 13.000 potnikov, 1 olikor jih dnevno sprejme avtobusna postaja v Kranju — že nekaj let pretesna — še kako dobro občuti vse križe in težave avtobusnih prevozov. Nasploh so avtobusni prevozi tudi brez spremenjenih začetkov delovnega časa in pomikov v dnevno svetlobo hud problem preštevilnih delavcev, zato smo se o teh problemih pogovarjali z vodjem temeljne organizacije potniški promet Alpetour, Velimirom Pešičem. lahko vozili, problemi pa so le z obračališči. Skupaj s krajevnimi skupnostmi bomo morali poskrbeti za ustrezna obračališča na končnih postajah. Prav tako bi bil nujen takšen avtobus za Hrastje in Britof, kjer pa prav tako ni mesta, kjer bi lahko obračali. »Temeljna organizacija ima 217 avtobusov, ki vozijo na rednih linijah, nekateri tudi v mednarodnem prometu, nekaj pa jih imamo za ko- -nice. V pomoč so v Skofji Loki, Kranju, Radovljici in deloma v Tržiču. Dogovorili smo se z Integralom za kar najboljše sodelovanje, v veljavi so skupne mesečne vozovnice. Razumljivo pa je, da se nam avtobusi večkrat tehnično pokvarijo in tedaj pride do težav. Zaradi visokih stroškov, zaradi inflacije ne moremo sproti obnavljati rednega in voznega parka, ne sledimo cenam, tako da ne moremo letno zamenjati dvajset do trideset avtobusov. Večja sredstva so zato namenjena vzdrževanju zastarelih, ki jih poskušamo obdržati v prometu. Vendar nam je uspelo letos uvesti v promet nekaj »zglobnih« avtobusov, večjih, ki bodo energetsko varčnejši kot običajni avtobus. Enega že imamo v mestnem prometu in vozi v komunalni coni, na desnem bregu Save, namenjen pa je delavskim prevozom. Po pogodbi bomo uvedli še dva: enega za Poljansko dolino, enega pa za Železnike. Vozili bodo v konicah. Te avtobuse smo preskušali tudi vvZirovnici, Krnici, Zasipu m izkazalo se je, da bi po teh krajih Ob raznih pritožbah potnikov bi dejal le, da so v Kranju izdelali študijo o stanju prometa in njegovega razvoja. Ta je pokazala, da imajo posamezna območja dokaj različne možnosti prevozov, saj, recimo, iz Struževega avtobusnih prevozov sploh ni, prav tako ne do Gorenje Save — razen skopih linij iz Besnice — in tako dalje. Obenem pa so linije, kjer vozijo mestni, lokalni in primestni avtobusi, kot so Stražišče, Ore-hek, Škofja Loka in tako dalje. Vprašanje pa je, če bomo v današnjih težkih gospodarskih razmerah lahko hitreje uresničevali program razvoja, kajti avtobusi so izredno dragi. Zglobni velja okoli 8 milijonov dinarjev, TAM-ov avtobus 2 milijona 500.000 dinarjev. Čeprav se zdi, da lahko ustvarjamo dovolj ostanka dohodka, dosegamo v resnici minimalne rezultate poslovne uspešnosti. Ves prihodek znaša 340 milijonov dinarjev, če pa pogledamo stroške, vidimo, da gorivo predstavlja 40 odstotkov, vzdrževanje odvzame 30 odstotkov in amortizacija 23 odstotkov. Da niti ne pomislimo na visoke in vedno večje obresti od kreditov, ki so postali tako zelo dragi, da je potreben temeljit pomislek, če se jih sploh splača najeti. Obresti so že 8 odstotkov dohodka, kar pomeni, da »požrejo« v dveh letih nov avtobus. Cene smo pred mesecem povečali za 29 odstotkov, a kaj, ko se je zdaj podražilo še gorivo. V mestnem potniškem prometu pa cen nismo povečali od 1. januarja letos, čeprav so v drugih občinah skupnosti za cene že dale svoje soglasje. V Škof j i Loki velja vožnja v mestnem prometu 11 dinarjev, v Kranju 9,50 dinarja, in v Kranju bomo ceno morali zvišati.« Tržič — Izvršni svet tržiške občinske skupščine je na zadnji seji, 23. septembra, med drugim razpravljal o uresničevanju dmžbene usmeritve razporejanja dohodki v občini v letošnjem prvem polletju. Ugotovili so, da je bilo ob polletju med kršitelji družbenega dogovora osem delovnih kolektivov v občini, v katerih so za osebne dohodke izplačali preveč. Vsem kršiteljem, Merca-torju — tozd Preskrba, Bombažni predilnici in tkalnici, SGP Tržič, Tiku, Zlitu, Obrtnemu podjetju, Rogu — tozd Cevarna, Sapu — tozd Gorenjska in Oblačila Novosti, bodo poslali opozorila, da morajo do konca leta razlike preveč izplačanih sredstev za osebne dohodke poravnati. Posebej pa so na seji izvršnega sveta razpravljali o sanacijskem programu Sapa — tozd Gorenjska, ki se je zaradi prenizkih cen znašel v izgubi. Glede na to, da so 1. julija letos lahko uskladili cene, zdaj kljub podražitvi goriva ocenjujejo, da bodo nastalo izgubo pokrili. Razen tega v sanacijskem programu predvidevajo, da bodo zaostrili nadzor nad porabo goriva, lotili so se ureditve delovnega časa in delno tudi razporeditve delavcev. Ena od pomembnih nalog pa je tudi ureditev dohodkovnih odnosov med tozdom Gorenjska in vzdrževalci. Izvršni svet je takšen sanacijski 'program ugodno ocenil, hkrati pa menil, da bi morali v tozdu pokazati večjo pripravljenost in zavzetost, še posebno glede tako imenovanih posebnih prevozov. Tudi zanje so sprejeli priporočilo, da morajo osebne dohodke do *konca leta uskladiti z družbenim dogovorom. V uresničevanje sanacijskega programa bi se morale aktivno vključiti tudi družbenopolitične organizacije v tozdu in v občini in ga še posebej oceniti ob devetmesečnem poslovanju. ^ g Aktivnosti pred 8. sejo CK ZKS Radovljica — Pred 8. sejo CK ZKS tudi komunisti v osnovnih organizacijah in drugih telesih zveze komunistov v radovljiški občini poglobljeno razčlenjujejo uresničevanje programskih obveznosti. Predsedstvo občinskega komiteja ZK je na zadnji seji 20. septembra v zvezi s tem sprejelo izhodišča za obravnavo izvajanja dolgoročnega programa stabilizacije, ki bo tudi osrednja točka dnevnega reda prihodnjega zasedanja občinskega komiteja ZK v drugi polovici oktobra. Predsedstvo je predložilo komiteju, da v okvir i te obravnave analizira rezultate gospodarjenja v nekaterih tozdih v Verigi Lesce, Elanu Begunje in v Vezenini Bled ter na področju družbenih dejavnosti v zdravstvu in šolstvu. Takšen izbor narekujejo proizvodne in dohodkovne težave, pa tudi aktivnost osnovnih organizacij ZK in komunistov v teh okoljih. Predsedstvo za pripravo gradiva z ustrezno Čeprav nam niso verjeli, nam je uspelo Predsednik sveta krajevne skupnosti Visoko Jan^ iT u »Imeli smo strokovno zelo dober gradbeni odbn J-ustrašil ničesar in smo zato tudi uspešno končalUkH^ ! ureditev telefonskega omrežja v krajevni skupnosU * Visoko - V krajevni skupnosti Visoko v kraniski petek popoldne na svečanosti ob krajevnem praznili « f° največjih delovnih zmag. V enem letu so sklenili do pr0s,avi11 * začrtano akcijo: vgradili so primarno telefonsko oLp""1"0 I imenovano kontejnersko telefonsko centralo in v w ■ e' odprl1 :av dobili tako prek 180 novih telefonov. Krajevni skup«* »V dobrem letu ste izvedli akcijo, ki je ta hin do « izračunih vredna okrog 20 milijonov novih diniriev^K^ 0n™ni,, uspelo?« smo vprašali predsednika sveta kraievnp V?mle* kranjski občini Janeza Kuharja. skupnosti Visoko * »Telefonija je bila na Visokem aktualna že vrsto 1 t t smo začeli resno razmišljati o tem. Zvedeli smo da h ^esw: demontirana manjša telefonska centrala. Čeprav ni«™ nav:-v ročnem programu Podjetja za ITT promet, so nam n^Č r Sre^ ' da dobimo to centralo, vendar pod pogojem da ured ' možnost- no telefonsko omrežje, vse potrebno za VF naDr-iv-1"10 sami Prin^ kabel. Bila je velika naloga in težak pogoj, vendar se rnsm^?^ Niso nam verjeli, da bomo vse to zmogli Mi do sm^ "lsmo "strasti zelo dober gradbeni odbor, ki se ni ustrašil ničesar i„ ♦ ?vili strokovw uspelo. n tako nam je tud: Ker stari projekt iz leta 1977 ni ustrezal, smo naročili nri t novega, zaceli smo zbirati interesente za telefr»n«n -j P T*®*& vsakega pobrali 1000 dinarjev namensko za financ^^ ljUČek in« cembra lani je bil projekt gotov, do spomladi na smo £1 ?rojekta ^ na soglasja. Potem smo položili kabel na Lužah nak\ vsa poti^ Po vsej državi smo iskali kabel, ker ga PTT podier S—Je zatakn* svoje potrebe. Tudi to težavo smo premestili in v začiti/" -1?610 mu čeli polagati še preostale kable. Zdaj lahko rečem da km jasmou- pri kateri bi marsikdaj lahko obupali. Ob zavzoti i« - , t0 "Nfc m široki do pridobljenih okrog 5000 kvadratnih metrov površin.« A. Žalar Odprto pismo Občinski konferenci SZDL Kranj in Koordinacijskemu odb /a boi proti alkoholizmu nadzoruje in kakšne sankcije so! sprejete. Menimo, da bi v kranjskih morali prenehati z odiranje« IsJr lov brez prehrane oziroma foknjt ter poostriti nadzor glede točr::. koholnih pijač mladoletnim osrtu i Strogo bi morali upoštevati top] četka točenja alkoholnih pijač i* j premakniti na poznejšo uro. V delovni organizaciji Iskra Ki-bernetika Kranj posvečamo posebno pozornost vplivu alkohola na delavce in to še posebno ob naporih za ustalitev gospodarstva. Za to področje imamo v delovni organizaciji zaposlenega socialnega delavca, ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov, ki ga vodi priznan terapevt, prav tako pa tudi organiziramo izobraževanje o škodljivosti alkohola ter borbo zoper alkoholizem. »Kljub vsemu prizadevanju pa ugotavljamo, da alkoholizem neprestano narašča. Večina kršitev delovnih dolžnosti je posledica alkohola — to velja za vinjenost na delu, prinašanje alkohola v delovno organizacijo, neupravičeno izostajanje, zamude pri delu, zapuščanje dela in fizično obračunavanje. Posebno kritično pa se nam zdi širjenje alkoholizma med mladimi delavci. Ugotavljamo, da družbenopolitične organizacije, organi skupščine in upravne službe v občini Kranj ne izvajajo obveznosti, sprejetih s programom boja proti alkoholizmu. Menimo, da bi moral Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL več narediti na tem področju. V zadnjem letu so bile v Kranju odprte štiri »pivnice alkohola«, kjer se večina prometa ustvari s prodajo pijač. To so lokali Tina, Kava bar. Kavka in Lipa. Lokal Kava bar je v neposredni bližini šole inje tako velika spodbuda mladim, saj se pijača toči celo na pločniku mladoletnim osebam, na očeh vseh inšpektorjev in kljub nasprotovanju pedagogov. Lokal Lipa je v neposredni bližini vzgojnovarstvene enote. V bližini športnih objektov je bil tudi odprt nov bife, čeprav ima že bife Športnega društva Triglav izredno negativen vpliv. Ugotavljamo, da se v Kranju streže alkohol že pred 7. uro, da se pijače, predvsem pivo, točijo tudi osebam pod 18. letom starosti in. vinjenim osebam. Zanima nas, kdo to Odbor za kadrom, zadeve in družbeni sta.... Iskra Kibernenkc v Končno prostori za mlade Jesenice — V jeseniški občini di nimajo primernega prostor« v bi se lahko shajali in or^. svobodne dejavnosti. Občinska ko: ferenca ZSMS si je tako že dolgopr zadevala, da bi za potrebe mki& dobila primeren prostor. Letos : je končno uspelo, saj so v prostor1 hotela Pošte na Jesenicah dob; možnost uporabe prostora, ki m je sebno velik, vendar pa ga nam»l lo se je. da jo veliko podedov* svojem stricu, k; je bil škof v 1 bljani. — Vzlic temu je govorii jazno z vsakim, tudi najniijcr, kom, da jo je cela dolina do* znala in rada imela Priju? bila le toliko časa. doklet so njo spodobno ravnalo. Če je su ali po plesu hotel kak fantt mu dajala kako posebne pr»w takoj odgovorila z bičem, kip med plesom ni odložila. V-o se je moral čutiti srečnega • potegnila preko obraza dob bas.« BOŠ PLESAL, IZIDOR KHAUJ! 5^ j kar naprej berem i \-^aj^ti, ki je z bičem krotila JI poljanske fante. Ta re ka ženska! »Pripovedovalo se je. da I Renata močnejša ko njen Naj da je posla, če se ji je um,v,... otleskala, da se mu je kil m pred očmi. In med tednom.it bila škofovega sorodstva, si videl pri različnem delu. Li ga laSl videl, da je z vohči prtr* gnoja na njivo ter prevrnila.« »Kaj je bilo vzrok, da jo obitelj prisilila, da je m* vati na samotnem šefertskci cu, ne vem. Bila je obenemo^a« 10 .\.| in gospodinja, pa oboje dobro.\ nu je delala, ob nedeljal kih pa je hotela plesati »Spustila se je s koma pretnejši jezdec, da so usta odpirali. Pristopila je • | roki, pustivši konja svojemu in obstala pred našo mizo. i premerila zbrane, ne ošabno, dar tako, da je kazala, da se' menitega stanu. Spoznala m stopila še bliže in vprašala sal. Izidor Khallan".'« Praznik KS Preddvor Osrednja svečanost v nedeljo v Mačah inovak 3 I Z i i >IM 2 Preddvor — Krajevna skupnost Preddvor z naselji Breg ob Kokri, Hrib, Mače, Možjanca, Nova vas, Po-toče, Preddvor in Tupaliče, 3. oktobra slavi krajevni praznik. Letos se spominjajo 40. obletnice izvolitve pr- . vega krajevnega narodnoosvobodilnega odbora na levem bregu Save v Mačah. Tako bo tudi osrednja spominska svečanost v nedeljo. 2. oktobra, ob 10. uri v Mačah pri Preddvo- . ru; v vasi, kjer so krajani med vojno enotno sodelovali in pomagali v odporu proti sovražniku. Slavnostni govornik na svečanosti bo predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Franc Puhar-Aci. Ob t?j priliki bodo podelili tudi bronaste značke in priznanja OF ter plakete ZZB NOV Preddvor. Posebno plaketo bo prejela tudi krajev na skupnost. V kulturnem programu bodo nastopili domača folklorna skupina, folklorna skupina zamejskih Slovencev iz Opčin pri Trstu, pevski zbor osnovne šole in do mači zabavni ansambel. V okviru praznika bo v soboto', 1. oktobra, ob 10. uri na igrišču pri osnovni šoli rokometni turnir za pio nirke, zvečer, ob 19. uri, pa bo v dvorani družbenopolitičnih organizacij slav mostna seja sveta krajevno skup- nosti. 2. oktobra ob 14. uri bo na strelišču Strelske družine Tugo v Dragi tekmovanje strelcev za prehodni pokal krajevne skupnosti in prikaz streljanja na glinaste golobe v disciplini trap. A. Ž. V nedeljo otvoritev lovske koče Veterno — Lovska družina Udin boršt pripravlja v nedeljo, 10. oktobra, ob 10. uri na Veternem v krajevni skupnosti Senično v tržiški obči-i ni svečano otvoritev lovske koče. To pomeni tudi uvod v različne prireditve v okviru letošnjega krajevnega praznika krajevnih skupnosti Križi1, Pristava. Senično in Sebenje v tržiški občini. Letos se namreč prebivalci teh krajevnih skupnosti spominjajo 39-letnice dogodka, ko je okupator pregnal vaščane in požgal vas Gozd. Osrednji slovesnosti v okviru praznika bosta prihodnjo soboto in nedeljo, H. in 9. oktobra. V soboto bo ob 18. uri v Križah slavnostna seja skupščin krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v ne deljo ob 10. uri pa bo sklepna slovesnost v (iozdu. - > ^ , . . . A. ž. Buče velikanke — Fnv\ | kar iz Valburge pri Smledi priznava, da je ljudski iw liolj mu je všeč, če reetm 1 navdušuje nad posebnost« 1 je pred letom bral vnek<:,: ški reviji o ženski, ki im ••' jem vrtu preko metra d, ,\ .•* Pričel je pred 14 leti in do a*** se mu jih je nabralo (ta V i mu listek m na njem napisi-vor žganja m tudi cena h, klenice je kupil za zdaj so najcenejše 3N ftinJ je tudi ob tej primerjavi m* spremljati divjanje i w ščanje inflacije. V 'uo so žganja i: škofjcloškikknb figovo žganje s Primorske:.: n je vet. žganja i: ostal vunskih republik. I'n imKu: zelo natančen, saj r '6iMm ■])ravo« žganje brc: dod«!lw ' de in sladkorja. — t. 7itju> -V_.-- PETEK, 30. SEPTEMBRA 1983 KULTURA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 5. STRAN O Lr A S Otvoritvena predstava nove gledališke sezone Nova postavitev Lizistrate Klasična grška komedija sooča ljubezen in vojno — Zadnja uprizoritev Lizistrate v Prešernovem gledališču leta 1957 Kranj — Jutri, 1. oktobra, zvečer'' začenja Prešernovo gledališče svojo letošnjo sezono. Kot otvoritveno >tavo so predvsem mlajši kranj-edaiiščniki naštudirali Aristo-fanovo »Lizistrato«, ki jo je v prevodu Frana Bradača režijsko pripravil Lojze Domanjko. Scenograf uprizoritve je Jože Logar, kostumografinja Nina Carnelutti, glasba Vinko Sodi in Tone Janša, koreografija Jasna Knez, lektor Ludvik Kaluža. Anstofanova »Lizistrata« je v slovenskih gledališčih že šestič na programu, kar seveda dokazuje vedno živ interes za konfliktno situacijo ljubezni in vojne, ki jo je komediograf Aristofan prepesnil v eno najboljših grških komedij. Tako je ljubljanska Drama leta 1925 prvič uprizorila Lizistrato, ponovno jo je uvrstila v svoj repertoar leta 1976, Mestno gledališče iz Ljubljane jo je igralo leta 1953, mariborska Drama pa leta 1963. Kranjsko Prešernovo gledališče jo je prvič uprizorilo leta 1957 kot eno zadnjih uprizoritev poklicnega gledališča. Ponovna uprizo-ntev bo tako preverjala ustvarjalne moči sedanjih mladih gledališčni-kov. V prvi kranjski »Lizistrati« je igral konec prejšnje sezone umrli KULTURNI KOLEDAR JESENICE — Kulturna skupnost Jesenice obvešča, da bosta Finžgarjeva in Prešernova rojstna hiša od 21. septembra do 29. oktobra odprti po naslednjem urniku: Finžgarjeva od 9. do 14. ure, Prešernova od 8. do 12. in od 13. do 16. ure, vsak dan, razen ponedeljka. V razstavnem salonu Dolik Jesenice je odprta razstava slik akademskega slikarja Leona Koporca. RADOVLJICA - Dre vi ob 20. je v dvorani KUD Radovljica — v graščini — literarni večer Republiške literarne kolonije Bled 83. Nastopajo člani Linhartovega odra mladih. BOHINJSKA BISTRICA -V soboto, 1. oktobra ob 19. bo v domu J. Ažmana v Boh. Bistrici srečanje pesnikov in pisateljev, začetnikov. Večer so pripravili recitatorji DPD Svoboda iz Boh. Bistrice in DPD Svoboda iz Boh. Bele. kranj - V mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnost-nozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava likovnih del Janeza Zupanca. V galeriji Mestne hiše razstavlja koroški slikar Sandro Bi-anchet, v Mali galeriji in Stebriščni dvorani pa se predstavlja akademski slikar Tomaž Gorjup. V Prešernovem gledališču v Kranju bodo 1., 3., 4., 5. in 6. oktobra uprizorili Aristofanesovo delo Lizistrata. Škofja loka - v loškem muzeju — galerija, Škofja Loka razstavlja akademski slikar Klavdij Tutt V knjižnici Ivan Tavčar v Skofji Loki bo drevi predavanje Andreja Pavlovca na temo Razvoj umetnostnozgodovinske misli pri Slovencih KAMNIK — V razstavišču Veronika v Kamniku je odprta spominska knjižna razstava Frana Albrehta. . . igralec Jože Kovačič. Kot je zapisano v gledališkem listu, je tokratna »Lizistrata« posredno namenjena spominu kranjskega igralca. V naslovni vlogi se bo predstavila Edka Oman, ob njej pa bodo igrali še: Vesna Jankovič, Milena Jekovec, Helena Bešter, Mirjana Erlah, Mateja Ribnikar, Lili Ropret, Jelka Štular, Polona Hribar, Dunja Jekovec, Mateja Martinovič, Jasna Skalar, Rasto Tepina, Jože Basaj, Jože Jerič, Andrej Krajcer, Bojan Regouc, Bojan Pretnar, Iztok Alidič, Igor Pavlovič, Janez Eržen, Andreja Gašperšič, Janja Ošlaj, Lena Knific, Irena Pajkič, Jernej Kalan in Zvonko Sever. Predstavo bo za abonmajsko občinstvo ter za vse tiste, ki se bolj ali manj »slučajno« odločajo za gledališče, Prešernovo gledališče ponavljalo ves naslednji teden. ^ J Mednarodni teden etnološkega in ekološkega filma Zanimiva in poučna prireditev Kranj — O*' 4. do 8. oktobra bo v Kranju potekal mednarodni teden etnološkega in ekološkega filma. Spored je že sestavljen in objavili ga bomo v prihodnji številki. Etnološki filmi prikazujejo stare navade in običaje pri nas in po svetu kot tudi sodobno življenje odmaknjenih in obrobnih ljudstev, kot so Eskimi, Romi. Ekološki filmi pa prikazujejo posege v naravo in poskuse, kako ohraniti naše okolje. Predstave bodo v kranjskem kinu Center, vsak dan ob 16. in 20. uri. Za predstave ob 20. uri so v prodaji abonmaji, ki stanejo 150 dinarjev. V predprodaji so v dopoldanskem času na upravi Kino podjetja Kranj, Stritarjeva 1, telefon 23-173. Cena posamezne vstopnice pa je 40 dinarjev. Podobne prireditve so v Kranju dokaj skromno obiskane. Pogosto slišimo pripombe, da je Kranj pač delavsko mesto in je zato nesmiselno pričakovati, da bi se takšne prireditve lahko uveljavile in postale tradicionalne. V prizadevanja za čim večji obisk te zanimive in poučne prireditve se je vključil svet za izobraževanje, znanost in kulturo pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju, ki je k akciji pozval vse osnovne organizacije sindikata. Kulturno razgibanost in ustvarjalnost dokazujejo mnoge organizacije združenega dela s številnimi amaterskimi kulturnimi društvi in živahnim kulturnim življenjem. Sedaj imajo možnost, da interese usmerijo tudi na področje filma, kjer je bilo doslej zanimanje manjše. Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske Radovljica — Letošnje območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov za Gorenjsko bo spet pripravila Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Prireditev bodo izpeljali v Bohinjski Bistrici, v domu Joža Ažmana, in sicer v soboto, 1. oktobra, s pričetkom ob 18. uri. Prijavilo se je 27 avtorjev z vse Gorenjske, največ iz radovljiške in jeseniške občine. Žirija, ki so jo sestavljali Berta Golob, Miha Mohor in Niko Rupel, je izbrala 12 avtorjev, ki se bodo predstavili na srečanju. V literarnem večeru boste tako lahko spoznali literarna dela Simone Anderlič z Blejske Dobrave, Valentina Benedičiča iz Globokega, Renate Gorjanc iz Gorenje vasi, Mojce Gra-dišek iz Radovljice, Nataše Koželj z Bleda, Bogdane Majcen z Jesenic, Staneta Pečarja iz Škofje Loke, Anice Slavinec iz Zapuž, Elizabete Ste-fancioze z Jesenic, Andreje Svoljšak iz Škofje Loke, Jožeta Volariča iz Kranja in Bernarde Vovko iz Domžal. Literarna kolonija na Bledu pn Zinja je za republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Lrradiscu v Slovenskih goricah izbra-la pesmi Elizabete Stefancioze, študentke z Jesenic. Že lani se je udeležila srečanja in žirija ugotavlja njej opazen pesniški napredek. Zanimivo je, da se je za letošnje srečanje prijavilo kar 6 avtorjev, ki so sodelovali že lani. Literarni večer, ki ga je pripravila Alenka Bole-Vrabec, bosta vodili Ana Bajt in Stanka Zupan. Sodelovali bodo mladi glasbeniki: flavtistka Maja Gogala, violinist Nejc Brence ter kitarista Maruša Oblak in Boštjan Soklič. Recitirali bodo igralci DPD Svoboda Tomaž Godec: Polona Bajt, Dragica Cvetrežnik, Marjeta Gašperlin, Boštjan Korošec, Bogo Odar, Miro Zima in Francka Zmitek, igralca DPD Svoboda Bohinjska Bela Polona Ropret in Marko Soklič, igralka KUD Brezje Darja Branilo-vič in Sandi Jakopič,-član Linhartovega odra mladih iz Radovljice. . Zveza kulturnih organizacij Slovenije je s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Radovljica pripravila literarno kolonijo za mlade literarne ustvarjalce, ki se je na Bledu začela včeraj, trajala pa bo do nedelje, 2. oktobra. Zbrala je mlade literate, ki so v zadnjem letu izdali knjigo ali objavljali v literarnih revijah in tiste, ki so bili izbrani za republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Mladi literati se bodo predstavili tudi javnosti. Drevi ob 20. uri bodo pripravili literarni večer v dvorani radovljiške graščine. Njihova besedila bodo brali člani Linhartovega odra mladih. Za literarno kolonijo so izdali tudi zbornik Listi, kjer so izbrana besedila udeležencev. V koloniji sodelujejo: Dušan Bre-šar, Veno Dolenc, Zlatka Obid-Loka-tos, Peter Rezman, Milan Vincetič, Vlado Žabot, Franjo Frančič, Lidija Gačnik, Breda Slavinec, Aldo Žerjal, Marko Klasinc, Zofka Krapša, Boris Pintar, Marjeta Jeršek, Rudi Mlinar, Januša Beravs, Samo Volarič, Andrej Blatnik, Igor Bratož, Saša Škof. Goran Gluvič, Tomaž Flajs, Feri Franc Lanišček, Liljana Šaver, Danica Petrovič, Milan Skledar in Matjaž Gros. »Vabilo borcem in borkam 31. divizije! Odbor skupnosti borcev 31. divizije vabi vse borce in borke enot v sestavu 31. divizije (brigade, bataljoni, enote ter službe štaba divizije) na proslavo, ki jo v počastitev 40. obletnice ustanovitve divizije organizira enota JLA, ki nadaljuje tradicije divizije. Proslava bo 8. oktobra ob 11. uri v vojašnici »V. Mišic« v Mariboru z naslednjim programom: ob 11. uri: sprejem stroja, slavnostni govor in nastop gledališča ljudska vstaje, ob 12. uri: otvoritev spominske sobe 31. divizije in klubskih prostorov, ob 13. uri: v Domu JLA v Mariboru: skupščina borcev 31. divizije in tovariško srečanje. Priporočamo, da koristite redna prevozna sredstva. Vlak iz Ljubljane odpelje ob 6.30 uri. Iž Maribora pa odpelje vlak ob 16.40 uri, s prihodom v Ljubljano ob 19.30 uri. Od železniške in avtobusne postaje v Mariboru do vojašnice bo zagotovljen prevoz„ Posebnih vabil ne bo. ODBOR SKUPNOSTI Vabimo, da se proslave udeležite. BORCEV 31. DIVIZIJE« NAGRADNA KRIŽANKA JURČIČEVO DCLO, XI O* JE DOKONČAL KERSNIK UKRAJINSKI UUD EKI PLES DOMAČA /PRE2NA ŽIVAL TEŽAVA NEPRIJETNOST hA/A PRASKA. 30naNtNA V STIKU ZA ČIŠČENJE LEDENE PLO'JKVE PRITOK SAVt PR' MEDVODAH PTICA Z VRESĆE ČIM CLASOM FRANCOSKI SKLADATELJ (EOOUARD) BODEČA TRAVN RASTLINA LETOVIŠČE PRI OPATUt AVSTRALSKI MED VEOEK JAVNA 12-RAZITEV PRIZNANJA POBIJA NJE Z NOŽEM DOLINA POD TRI OLAVOM AM Ftl.M IORALEC (RVAM) PRAVOSL VERSKA PODOBA FRANC Pl SATELJICA (FRAN COISE) REKA V SZ. PRITOK KAME REKE IN DE-PARTMAN v TRANCIJI STROKOV NJAK ZA VINA JAP SATELITSKO MESTO NAGOJE STAR KIT INSTRUMENT NA S—7 STRUN Rešitev nagradne križanke z dne 23. septembra: krematorij, Radovljica, Adana, Asim, pomol, čaka, IV. Marina, nav, Ati, anis, mecen, Goa, avari, Holmij, Ok, Obi, Raketa, Jen, Anet, Aci, napaka, SM, Atal, Antara, inž, kokainisti, Isar, tatar. Prejeli smo 149 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Matjaž Orožim, Radovljica, Šercerjeva 12, 2. nagrado (120 din) prejme RoeIIu) Kern, Kranj, Slovenija-avto, centrala, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Jože Rugale, Kranj, Župančičeva 2. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 4. oktobra na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pijade 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka, 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. Posojila, ki jih v Ljubljanski banki dobite takoj Gotovinski kredit S prodajo deviz Ljubljanski banki, si zagotovite, poleg dinarske protivrednosti po veljavnem tečaju, gotovinsko posojilo v enakem znesku. Najdaljša doba vračanja posojila je 5 let, višina pa je odvisna od vaše kreditne sposobnosti Namenska posojila na osnovi prodaje deviz banki Višina posojil je 250 do 300 odstotkov od dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz in je odvisna od namena, od predračunske vrednosti investicije ali predvidenih del in od vaše kreditne sposobnosti. Doba vračanja posojila je do 16 let. S prodajo deviz banki in vezavo dinarske protivrednosti si lahko zagotovite naslednja posojila: stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš posojilo za razvoj ali posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti (nakup, gradnja ali posodobitev poslovnega prostora, nakup opreme, strojev in orodja, med drugim tudi za nakup rabljene opreme), posojilo za nakup, gradnjo ali posodobitev poslovnega prostora za opravljanje svobodnega poklica, posojilo za začetek, obnovo in razvoj kmetijske dejavnosti, med drugim tudi za preureditev in opremo prostorov za kmečki turizem, ali nakup opreme za čebelarjenje, posojilo za razvoj ribiške dejavnosti (nakup plovil in druge ribolovne opreme). Če med predstavljenimi oblikami sodelovanja niste našli poti do uresničitve svojih načrtov, to še ne pomeni, da te poti ne bo mogoče najti s skupnimi močmi. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OLrAS 6. STRAN PETEK, 30. SEPTEMBRA 1983 REPORTAŽA PRAZNIK PETIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Praznovanje pod Kimavcem KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE Trdna povezanost, delovna uspešnost Krajevne skupnosti pod Krvavcem praznujejo svoj krajevni praznik v spomin na 4. oktober 1944. leta, ko je Šlandro-va brigada uničila v Zalogu štab črne roke za Gorenjsko — Delovni uspehi na vseh področjih —- Marsikatera nadloga, ki je pestila krajane, je bila odstranjena — Dosežki plod dela krajanov — Z več sodelovanja k lažjemu življenju — Osrednja proslavu bo jutri, 1. oktobra, ob 19.30 v šoli v Cerkljah. Cerklje — V krajevnih skupnostih pod Krvavcem bodo te dni slavili krajevni praznik. Taki dnevi ponujajo priložnost pregledati dosežke in se pomuditi pri težavah. V zadnjih letih so z lastnimi rokami ustvarili vrsto nepogrešljivih dobrin, ostak pa je še veliko želja in načrtov, ki se jih bodo družno lotili v prihodnje. Krajevna skupnost Cerklje združuje tri vasi: Cerklje, Vas-co in Pšenično Polico in. ima okrog 1300 prebivalcev. Veči na jih je zaposlena v kranjskih organizacijah združenega dela, le še tri odstotke pa se jih ukvarja s kmetijstvom. Številne težave so v minulih letih rešili sami, saj niso čakali le družbene pomoči, temveč so marsikaj storili z lastnimi prispevki in lastnimi rokami. Odločitve o akcijah so vedno sprejemali skupno. Še vedno ostaja narešen problem napeljave telefonskega priključka. Movu Iskrinu centrala omogo- ča še 450 priključkov, vendar so vsi stroški za en telefonski priključek 120.000 dinarjev. Največ pozornosti so v preteklem obdobju dali komunalni ureditvi, asfaltirali so skoraj vse ceste v naseljih, zgradili transformatorske postaje, uredili so Zadružni dom, ki je središče, kulturnega, samoupravnega in družbenega življenja krajanov, v zgornjem delu Cerkelj so dobili novo trgovino, z odstranitvijo dveh zgradb v središču Cerkelj pa se je povečala varnost prometa, pešcev in kolesarjev. Omeniti velja še, da je Športno društvo Cerklje dobilo nove prostore v zadružnem domu. V načrtih imajo med drugim gradnjo mrliških vežic v prihodnjem obdobju. Sedaj poti' kajo razgovori /a pridobitev zemljišča. Kot kaže, se bo izpolnila dolgoletna želja po knjižnici v spodnjih prostorih -adružnega doma v Cerkljah. Do poimenovanja ulic letos še ne bo prišlo, ker se je pokazalo nekaj nejasnosti, ki jih bodo rešili z razpravami na zborih občanov. V Cerkljah so že pred leti dojeli, da le skupno delo in zavzetost krajanov vodita k uspehu. uredili so obrežje potoka Roku, ki izviru pod Krvavcem, s pomočjo območne vodne skupnosti Ljubljanice — Sava. Asfaltirali so skoraj vse vaške ceste in poti in olepšali pokopališče in obeležje padlim borcem. Največja pridobitev v zadnjih letih pa je za krajevno skupnost Brnik nov dom gasilcev in družbeno političnih organizacij, s sodobnimi prostori, ki bodo omogočili razvoj družabne in kulturne dejavnosti. V dom so vložili prek 20 tisoč prostovoljnih delovnih ur in več kot štiri milijone dinarjev, ki sn jih pridobili z vsakoletne tombolo. Zato so še tolike bolj veseli vsakega prispevka ali pomoči družbene skupnosti. Potrebno pa bo še marsikaj. Ena sama prodajalna na Zgornje n Brniku ne zadošča za oskrbo prebivalstva. Kmalu bo potrebno misliti na novo, ki bo oskrbovala Spodnji Brnik in Vopovlje. Tudi o vrtcu bo še beseda. Mladi pa pogrešajo športnih objektov. Krajevna skupnost Poženik Složno do delovnih uspehov Krajevna skupnost Zalog Uspešno po poti razvoja Poženik — Krajevna skupnost Poženik ima blizu 550 prebivalcev in zajema vasi Šmartno z zaselkom Prenje, Pšato in Poženik. Za prebivalce te krajevne skupnosti pod Krvavcem lahko rečemo, da so zelo složni pri skupni akciji. Malokje je čutiti tolikšno povezanost med krajani kot prav v tej krajevni skupnosti. Največja pridobitev bodo prav gotovo družbeni prostori. Letos so že odkupili zgradbo, z ureditvijo prostorov pa bodo pričeli prihodnje leto. V domu bo nvoctnr /n kinievno skup- nost kot za c ;tale družbeno politične organizacije. V načrtu imajo ureditev otroškega igrišča in napeljavo telefona. Ponosni so na asfaltno prevleko, urejeno javno razsvetljavo, transformatorsko postajo, dokončno pa si želijo urediti hudournike na tem območju. Tudi tiste probleme, ki so danes najbolj pereči, bodo prav gotovo rešili, saj so že velikokrat dokazali svojo pripravljenost in voljo, ki pomenita pot do novih uspehov. Zalog — Zadnjih nekaj let je bilo v marsičem prelomno /a krajevno skupnost Zalog, ki združuje kraje Glinje, Zalog, Cerkljansko Dobravo in La-hovče in štejejo okrog 300 gospodinjstev. V tej krajevni skupnosti so asfaltirali številne ceste, tako da so razpisali krajevni samoprispevek. Zgrudili so transformutorsko postajo, obnovili javno razsvetljavo, zgradili mrliško vežico in razširili' pokopališče. Največji problem v tej krajevni skupnosti je gasilsko-prosve-tni dom v Lahovčah, ki je bil zgrajen že 1954. leta in propa- da. Založane težijo tudi avtobusni prevozi. Vse bolj jih težijo še problemi neurejene komunale, neurejeno odlaganje odpadkov. Domala vsi želijo več telefonskih priključkov in napeljuvo telefonu v vaseh, ki ga še nimajo. Ker krajevna skupnost Zalog leži na obrobju krunjske občine, spadajo pod ljubljansko električno omrežje in ne pod gorenjsko. Zavedajoč se, da se je najbolje zanesti nase, se problemom zoperstuvljujo s prostovoljnim delom. Krajevna skupnost Brnik Zajeten seznam nalog Krajevna skupnost Šenturška gora S skupnim delom do napredka v hribovskih vaseh i_____i Brnik — V krajevni skupnosti Brnik, ki združuje vasi Zgornji in Spodnji Brnik in Vopovlje živi okrog 1000 prebivalcev. V tah vaseh je bilo v zadnjih letih veliko narejenega. Uredili so tri avtobusna postajališča na Spodnjem Brni- ku in Vopovljah, uredili so javno razsvetljavo, položili 500 metrov cevi za kanalizacijo, Šenturška gora - V kraje-vnf skupnosti Šenturška gora, ki obsega vasi Apno z zasel- kom Kavne, Lenart na Rebri z zaselkom .Jugošče, Šenturško goro, Sidraž, Viševco in Vrho- PRIRE1 KRAJI V netih _ so za letošnje, osrednja pa bo ko v Cerkljah, — Danes, v krajevne skup — Jutri, 1. 1435 metrov d Ob 17. uri bo j 18. uri pa bo bo ob 19.30 v krajevnega [ Moški pevski Jožeta Močnik nastopil bo — V ned« strelišču v h krajevnih skt ško rezervni voh vseh KS, od li, ostale krajan«. — V ipone" voljnim delom in spevkom uredili «q| mov. Vasi v tej krajšo nosti leže na nadrnor*^ od 550 do 850 met*)\ A pa se največ ukvar-ij 1 norejo in kmeti;v • tudi z gozdarstvo-- | , večinoma zaposlenu^ in kamniški indusir; r Stane Mrak Humani žičarji OB TEDNU OTROKA Če je porok delavska humanost Jeseniška železarna je ob humani akciji žičarjev, da pomagajo neozdravljivo bolnima otrokoma sodelavca, francoski kliniki dala jamstvo za plačilo zdravljenja v višini milijon dinarjev — Dončićeva otroka zdaj na zdravljenju, akcija pa se bo nadaljevala, kajti zdravniki obljubljajo vsaj delno ozdravitev — Po eno dnino prispevali tudi delavci jeseniškega Petrola, ki jih je ganila usoda male Zdenke in Radoslava - -4 RADOSMV in ZDESKV zdaj mi zdravljenju v ff, V humani akciji med žičarji je med drugimi najbolj zagnan in prizadeven Stane Gorenc iz Bohinjske Bistrice, predsednik sindikata: »Ko je Borislav Dončič dobil iz Francije jamstvo, da zdravniki zagotavljajo 60-odstoten uspeh zdravljenja, smo začeli z akcijo. Dončič je med prizadevnejšimi delavci naše žičarne, zato sploh ni bilo pomislekov, zaposlen je že dvajset let. V žičarni smo vsi dali po eno dnino, iz sindikalne blagajne je šlo 35.000 dinarjev, odbor tovarniškega sindikata je prispeval 50.000 dinarjev, ostale sindikalne organizacije železarne pa 250.000 dinarjev. Takoj je za milijon dinarjev dala jamstvo železarna, akcija pa se seveda še ni končala. Dončiču je pripravljena pomagati vsa železarna, saj smo ga večkrat predlagali za oddih v toplicah, pa je vedno odklonil; nikoli in nikjer ni o svojem osebnem problemu govoril, potarnal ...« ANTE KRNJAJIĆ z Jesenic, po rodu iz Bosanske Gradiške: »V žičarni delam trideset let, do zdaj. pa takšne akcije še nismo imeli. Vsi smo za sodelavca pripravljeni prispevati še več, vsi skupaj bi lahko zbrali "za zdravljenje. Človek človeku mora pomagati, delavec delavcu, to je humanost, ki je nikdar ne bi smeli pozabiti ...« FRANC TRATNIK z Bleda, trideset let v žičarni: »Akcija je nadvse človeška, morala bi dobiti tudi širšo družbeno podporo. Kajti zdrav človek bo za družbo lahko tudi prispeval ...« STANE MRAK z Jesenic: »Dončičeve poznam kot dobre sosede, prav dobro poznam vseh šestnajst let njihove nesebične, ljubeče nege. Nikoli niso potarnali, mirni in dobri ljudje so, poskusili so vse, kar se je dalo. Sam zase ne vem, če bi tako vzdržal . .. Otroka sta kljub hudi bolezni lepo vzgojena, starša sta razgledana, bistra, naučila sta jih brati in pisati. Humana akcija se mora, če bo potrebno, nadaljevati . . . JESENICE - Pogosto se mučimo zaradi nerazpolože-nja, notranjih stisk, bolečin. Tedaj si brezupno prizadevamo, da bi nekje našli drobno in toplo lučko človeške duše — za motno upanje, za rahel pogum. Včasih pa se nam zazdi lastna tesnoba, srčna stiska brezpomembna, umišljena, ker zadenemo na sočloveka, ki ga je usoda pogreznila v nam neznane temine — (ako krute, nedojemljivo tragične. In tedaj se čutimo krive, ker smo V svoji razbolelosti iskali oporo; ničeva je, ko se zavemo, kakšna je resnična človeška stiska, bolečina, ki se potrjuje iz dneva v dan. V tesnobni zadregi stiskaš zobe: kako pomagati v situaciji, ki tako grozeče pritiska na družino Dončičevih na Jesenicah? Ne /.moreš veliko. Samo pripoved, pusta, suha, bo v srcu dobrih ljudi težko zdramila pošteno misel, vest in zavest ter naletela na human odziv, smisel — svoj življenjski up! Na tisoče in tisoče obvez Borislav Dončič se ,je pred dvajsetimi leti napotil v Slovenijo, v železarno Jesenice, za kruhom. Č<'/ dve leti je i/, njegovega rodnega Kosova, i/. Peci v občini Kima prišla /a njim še zala soseda Miloradka in na'.Jesenu ah sta se poročila. Y zakoni! se je rodila hčerka Zdenka, tri leta kasneje se sin Radoslav. Živeli bi / vsakdanj.mi skrbmi polno, a vendarle mii rjo m tiho življenje* če ne bi /o irj dni po Zdenkinem rojstvu prejel iz bolnice pretresljivo sporočilo, da ima hčerka po vsem telesu izpuščaje in bo moralu mesece in mesece preležuti v bolnici. Z Zdenko, živuhnim, bistrim otrokom so prve mesece tavali od jeseniške do ljubljanske bolnice, toda bolezen se je stopnjevala. Miloradka in Borislav sta hodila od zdravnika do zdravniku, u vsi so zmigovuli z rumeni — Kpvdermolvsis bul-losu hereditaria je neozdravljiva. Potem se je staršema rodil drugi otrok Radoslav in že takoj po njegovem rojstvu sta spet otrpnila v neznosni bolečini. Ista bolezen tud: pri fantku. Bolnica, dom, bolnica, zdruvniki — ki niso dajali nobenega upanju. Starša s,ta se potem dokončno odločila, da Miloradka ostane doma in skrbi za otroka. Le sosedje so vedeli, kaj to pomeni: Zdenka in Radoslav, danes stara /e šestnajst in tri najst let, imata že od1 rojstva noč in dan obvezane roke, kajti ob enoplastni ko/.i se hudo ranita že ob najmanjšem dotiku. Če se le malo bolj neopie /no dotakneš obraza, zakrvavi. Vse telo. podplati, hrbet, ustnice v izpuščajih, ki se po javljajo zdaj v hujši, zdaj bolj blagi obliki. Ponoči ni spanja, na dvorišče so ju nosili, ker se nogici nista smoli dotakniti tal . . . Prstki na rokah so se le pili. v šolo nista hodila, a oba znata brati in pisati. Mama in ata sla noč in dan na nogah. |~ •ovijata, nosita malčka. \a tisoče m tisoče obvoz sta porabila, dom je kot bolniška soba. polna ljubeče starševske neue do otrok. Ži- vahne oči strmijo v stalnem otroškem začudenju, ki tako boli in ki ga starša nenehno razumeta kot: zakaj? Borislav je hodil na dnino v žičarno, na tri izmene, in sodelavcem še črhnil ni o tem, kako hudo bolna otroka ima. Sodelavci so le slutili, da sta otroka bolna, niso pa vedeli, da sta neozdravljivo bolna. Zaradi njiju ni bil odsoten niti en sam dan v vseh šestnajstih letih, vse do letošnjega maja, ko je zvedel od prijatelja, ki dela v Franciji za otroško kliniko, da v Parizu ozdravijo tudi to bolezen. Pisal je in nemudoma so mu prijazno odgovorili, da so pripravljeni sprejeti Radoslava in Zdenko. Borislav je neodločno in jecljajo stopil pred sodelavce in jim vse povedal. V žičarni, kjer je zaposlenih 260 delavcev, so zbrali denar z enodnevno dnino, dal je sindikat, dale so druge delovne organizacije in zbralo se je 00 starih milijonov. Francoski zdravniki so terjali najmanj enomesečno zdravljenje in zagotovili 00 odstoten uspeh. A en mesec na kliniki velja naših 130 starih milijonov — 5.300 frankov na dan. Zdaj sta mala Dončićeva v Franciji, deloma na kliniki, deloma pri sorodnikih' Boro pa doma, na Jesenic^ sodelavci trudijo, d«! ostali denar. In kor vse križeve poti naš« cije, si lahko predli da sam ubira Ie : potrdila, zagotovila,|h oprostitev depozita, dinarjev v franke Francoska klinika )h terjala, da ima v nU1 stvo za plačilo idnv^j pri tem ni bilo not*«*' Nemudoma ga je dak< ška železarna -al< milijonov! Boro pravi, da ga zabolelo tedaj, ho coski zdravnik dej) ral priti le nek.; pa bi lahko videl nek&(^ jočo deklico, ki si nomu pozdravili n^J njegovih otrok pa jo ko zastarela, zato lahke *l kuje le delno ozdravitev1 se ze kaže . Le nečesa sam I Dončič ni dejal, ni upi mislijo si sodelavci, rsu? vsi, ki se humanovklm&i v akcijo, tudi delavv. škega Petrola. ki so I ciativno prispeva!: rjrj /a Dončičeve Zdravstveno stanj?c? boljše, če ostaneta \x< ri mesece Pomagajmo! Če zmorete, se pridružite akciji je« prispevajte za zdravljenje Dončičevih c Denarne prispevke lahko nakažete davčni upravi so obljubili, da ga ne bo bljanska banka, enota Jesenice: 51& Dončičeve 8007-6345-0«. REPORTAŽA PETEK, 30. SEPTEMBRA 1983 7. STRAN O LAS IK ga območja Jne prireditve, Davorina Jen- seja sveta iku. ! do Zaloga na mladi tekači, jku NOB, ob nja proslava v počastitev i sodelujejo: pod vodstvom — Podblice, /S Cerklje na puško za pokal ii z vojaško puri SLO in DSiz za mladino in l prikaz gašenja z lih skupnosti v tekma ob- Ini turnir pokal, s pričet- I Cerklje t rad i cio-žnem domu v ttu, ob 16. uri : Debeli. J. Kuhar so uredili elektri-pivo, uredili so gozd /ali so komunalne !itd. Med temeljnimi je telefon, radi bi delavsko avtobu-\te prevoz na delo v i pa si še trgovino, (mleku in dom druž-»izacij. Razširiti že-ilovod in utrditi ce-»vco, I>enart na Re-tai. >v hribovskih vaseh žje kot v dolini, za-eniti prizadevanja jpnosti, da bi čim lostalodoma, priče/ in pomagati star-•čka zemlja v teh fkrajih naj bi bila v j (dana. /i, kier ni Dr Čeprav zapor že dolgo časa ne pomeni več ždenja za visokimi, vlažnimi zidovi, pa radovljiški oddelek ljubljanskih zaporov v domala stoletni, utesnjeni, temni in nefunkcionalni stavbi spominja prav na to — Slabo se ne godi le zapornikom, pač pa tudi zaposlenim, ker jim nemogoče delovno okolje že zgodaj načenja zdravje Radovljica — Čeprav si seveda ni mogoče predstavljati, da bi bili prostori, kjer morajo krajši ali daljši čas bivati ljudje, ki so prišli navzkriž / družbenimi normami, podobni boljšemu hotelu, pa vsaka humana družba vendarle poskrbi za primeren standard bivanja. Kršitelji družbenih norm so namreč kaznovani že z odvzemom prostosti, zato jih ne bi smeli dodatno kaznovati še s slabim bivanjem. Na žalost so bili pri nas kazensko-poboljševalni zavodi kar precej časa nekakšne pepelke. v zadnjem času pa se je marsikje bivalni standard močno izboljšal. Med najslabšimi so verjetno še vedno tisti v Novi Gorici, kjer oddelek nima za zapornike urejenih sanitarij, saj so le-te še iz vojnih in predvojnih časov — brez tekoče vode. Kdor se je ob 27. septembru, dnevu službe izvrševanja kazenskih sankcij, sprehodil po radovljiškem oddelku zaporov, edinem te vrste na Gorenjskem, skozi blizu sto let staro stavbo, sicer ni opazil takih pogojev bivanja, kot so v novogoriškem oddelku, vendar pa je moral priznati, da je radovljiški oddelek zaporov takoj za goriškim. No, prav velik naval obiskovalcev tega dne sploh ni bilo, saj se je razen radovljiške strokovne skupine za postpenalno pomoč pri radovljiškem Centru za socialno delo vabilu na ogled odzval le predsednik radovljiškega izvršnega sveta skupščine občine, prav nihče pa iz družbenopolitičnih organizacij ali drugih vabljenih institucij. Verjetno pa je problem radovljiških zaporov vsem kar dobro znan, tudi delegatom radovljiške občinske skupščine je ta tema še sveža. O tem so govo- rili ob osnutku zazidalnega načrta mesta Radovljice, s katerim bi lahko med drugim tudi izboljšali pogoje dela vsem zaposlenim v tem oddelku kot tudi vsem z zaporom kaznovanim osebam. Vendar pa si delegati, ki so zavrnili predlo« gradnje prizidka k odddelku zapora, tega od znotraj še niso ogledali, prav tako tudi ne predstavniki kraje- ne skupnosti, ki prav tako sodeluje pri odločanju za prizidek ali proti. »Pri tem pa nikakor ne gre za širjenje naših zmogljivosti«, meni vodja oddelka zaporov Franc Porenta, »pač pa bi le radi imeli pogoje za normalno delo. Poglejte, dežurna soba je velika komaj 4 kvadratne metre, brez dnevne svetlobe, opremljena z neuporabno, Že pred desetletji odpisano občinsko pisarniško opremo. Je potem čudno, če naši delavci iz. zdravstvenih razlogov bolj " zgodaj kot na primer miličniki odhajajo v pokoj«. Poleg dežurne sobe je nekakšna sprejemnica za obiske, velika dobrih deset kva-' dratnih metrov. Tu se odvetniki pogovarjajo s svojimi strankami, tu je dvakrat na teden ambulanta, tukaj zaslišujejo kriminalisti, tu je shramba za nekatere nujne stvari, prostora za garderobo zaposlenih pa že ni več, tako da prihajajo in odhajajo na delo v uniformi. Tudi dnevni prostor, edini v oddelku, ki je prijaznega videza, saj ima knjižno omaro in televizijski sprejemnik, ni dosti večji. Če si želi televizijski dnevnik ogledati deset zapornikov, je soba že povsem natlačena. Kadar se pripeti, da je zdravnik v sprejemni sobi ali odvetnik ali kriminalisti, se morajo zaporniki, ki dobe obisk sorodnika, umakniti kar v garažo kjer' je tudi pralnica. »Medtem ko imajo po dru gih oddelkih ZapofOV po Sloveniji še delavnice, je pri nas še za najnujnejše upravne prostore velika stiska. V prizidku, ki smo ga v Radovljici načrtovali že pred kakimi desetimi Jeti, bi tudi za zaposlene pogoji dela postali boljši. Zdaj ne bi mogli namestiti niti vzgojitelja oziroma socialnega deke ca, ki ga imamo V sistematizaciji del. Delo pa zaprti opravljajo kar v svojih zaklenjenih prostorih. Prav tako ni v stavbi prostora za razgibanjo. rekreacijo, zunaj je sicer "klasična elipsasta sprehajalna steza, obdana z visokim zidom, le na dvorišči- lahko ob lepem vremenu postavimo mizo za namizni tenis, vendar pa tak šna rekreacija ni za vse zapornike.« Skozi radovljiški oddelek zaporov Ljubljana gre letno okoli 600 oseb, od tega je največ oseb obsojenih na zaporno kazen zaradi prekrškov, približno enako število je tudi oseb, ki so pridržane za krajši čas, od nekaj ur do treh dni. Se najmanj pa je pripornikov, oseb, ki so v priporu po nalogu preiskovalnega sodnika — teh je okoli 80 letno. Za obsojene osebe imamo v Sloveniji druge zapore. »Med prekr.škarji, kot pravimo pri nas osebam, zaprtim zaradi storjenih prekrškov, je še največ takih, ki so skušali ilegalno čez mejo, med njimi tudi tuji državljani, potem so tu ljudje brez stalnega bivališča, klateži in podobno. V zadnjem času je kar dosti tudi čr-nograditeljev, ki jim sodnik za prekrške poleg denarne kazni odmeri tudi po nekaj dni zapora. Ti zaporniki lahko delajo, celo zaželeno je. ne toliko za- radi zaslužka, pač pa zaradi njihovega boljšega počutja. Delo je različno, od pakiranja lavande za združenje obrtnikov do navijanja različnih tuljav, nekateri pa celo hodijo na delo v nekatere delovne organizacije. Priporniki seveda ne delajo, zanje v oddelku velja najstrožji režim, razume se — zaradi interesov preiskave. Med osebami, ki se pridrže do tri dni, pa se lahko pri naš znajde vsakdo. Če imate nesrečo, da vam v tujini ukradejo potni list, ne bo dovolj, da na meji le poveste svoje podatke, le-te morajo tudi v vaši občini uradno potrditi. Včasih se v eni uri uredi vse, če pa sta vmes sobota in nedelja in so uradi zaprti, se tako rutinsko preverjanje lahko zavleče, je povedal Franc Porenta. Dokler bodo pogoji za delu in bivanje tako zaposlenih kot zapitih oseb v radovljiškem oddelku tako slabi, se tudi ne morejo bolj zavzeto lotiti naloge, ki jo prinaša tudi novi zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Obsojene osebe iz. radovljiške občine, le-toh je letno okoli 40, pa tudi iz ostalih gorenjskih občin, bi namreč lahko v zadnjem delu prestajanja zaporne kazni premestili v radovljiški zapor, da bi zanje lažje urejali zaposlitev, stanovanjska vprašanja, družinske in drugp probleme, ki čakajo vsakogar', ko spet stopi na prostost. Vlažnim hladilnim in temnim prostorom se sicer' niti z novim prizidkom ne bi da lo izogniti, pOgOje za humanejše d"lo in strokovni pristop do zapornikov pa bi vsekakor lahko spremenili. Zaenkrat se to žal, ne da. L M. v veter jeseniški kulturi miška kulturna skupnost je izdala prvo številko Kulturnega ^evalca, ki je namenjen delegatskemu gradivu in lativno-publicističnim prispevkom s področja kulture — Jri}\ petek bodo s prvim srečanjem osnovali klub kulturnih jcev — Z začetkom prihodnjega leta bo zaživel kulturni Iter, v katerem bodo pod eno streho združili gledališče, tfenico, muzej, zvezo kulturnih organizacij in Jitveno-koncertno dejavnost ime ustanove in skupine v jeseniški delajo vsaka zase. Osrednji problem jo-* kulture ni denar, temveč slaba orga-. • kot posledica kadrovske šibkosti, v- nenazadnje lahko podkrepimo z dejte ii republiški kulturni dinar v prete-** letih nikakor ni našel poti na Jesenice. * jdaj je v jeseniški kulturi zavel nov orga-■y\ veter. Toliko obetavnih zamisli je r>. A,y se lahko veselimo in pričakujemo (• toejši kulturni utrip. Ne čez noč seveda, v i '■' ' pa se bo lahko vendarle marsikaj k,- *n jeseniškega mesta mrtvilo ' fev-rut" imajo gledališče, ki je poznano i prti javnosti. Posebej predstave zadnjih toolmevale tudi čez občinske meje in bile Ufa* pohvalnih kritik v osrednjih slov* n-1 fctournih rubrikah. Z Jakobom Rudo in fe",- so jeseniški gledališčniki stopili I bkeCankarjevega doma v Ljubljani. letno tradicijo ima likovno društvo I • letos . prostorih bivše knjigarne i Kp likovni salon, v katerem se razstave i Ittujo Trdno je zasidran tudi pihalni or-|r Izdvojimo lahko še jeseniški ženski v ■ Klub Andrej Prešeren in lo- ti" < Odeon ter še nekaj glasbenih ■n in Glasbeno mladino. bko smo takoreč pri koncu in vseskozi Ii samo pri Jesenicah. Resda nismo tolskih kulturnih društev, ki marši »delajo in letos^e kulturno društvo ja dobila še kranjskogorska osnovna _iovali so ga tudi v srednješolskem u m bo skušal zapolniti veliko praznino, tane. ko otroci zapustijo osnovnošolske leniška zveza kulturnih organizacij res >:rio združuje; 10 kulturno umetniških društev. Mnoga so res le na papirju, saj ljubiteljska kultura hira' v mnogih nekdaj zelo delavnih sredinah: v Kranjski gori, Ratečah, Planini pod Golico, na Hrušici, Blejski Dobravi, v Žirovnici. Prave organizacijske spodbude nimajo in ponekod celo jemljejo šolska kid-turna društva kot svojo konkurenco in ne kot podmladek. Že hiter pregled kulturne dejavnosti tako pove, kako dobrodošel je nov organizacijski veter. Kulturni časopis Začnimo pri Kulturnem poročevalcu, glasilu jeseniške kulturne skupnosti. Pred dnevi so izdali prvo številko, nameravajo pa jo izdati prod vsakim zasedanjem skupščine kulturne skupnosti. Kulturni časopis je namreč namenjen delegatskemu gradivu, ki je napisano veliko bolj zanimivo in privlačno, kot so šopi delegatskih poročil. Časopis pa je namenjen tudi informacijam in publicističnim prispevkom, v njem bo proslor za najrazličnejše član ke. ki jih bodo lahko pisali kulturni delavci. Po eni strani bo torej časopis lahko tribuna mnenj in ocen. na drugi strani pa bodo delegatom približali kulturni utrip. Sedaj so namreč tako kot drugod preveč odmaknjeni od prizadevanj za dvig kulturne ravni. Prvo številko so natisnili v f>00 izvodih, kar' je veljalo 13 tisoč dinarjev. To je resda več, kot so veljala delegatska gradiva, toda časopis bo imel seveda veliko večje razsežnost i. posebej, ko bodo dodobra uresničili zamisel, du bo tretjina časopisa namenjenega informativno publicističnim prispevkom. Klub kulturnih delavcev Kulturni časopis objavlja pristopno izjavo za klub kulturnih delavcev, katerega osrednji namen bodo klubska srečanja in kulturni izleti, Sestavili so spored predavanj in razgOVO rov in vsako srečanje bo svojevrsten kulturni dogodek. Klub bo začel delati s prvim srečanjem, ki ga bodo pripravili v petek, 7. oktobra. Na Jesenice bo prišel Matjaž Kmecl, ki bo govoril o kulturi ker materialnem in družbenem napredku. Njegov obisk bo brez dvoma zbudil veliko pozornosti. Prirejati nameravajo kulturniške izlete, posebej v Ljubljano seveda, kjer Cankarjev dom kar' bruha mikavne kulturne prireditve, vsak sam se seveda težje odloča za obisk Cankarjevega doma. Drame, Opere ali Slovenske filharmonije, tudi zavoljo tega, ker je postal bencin zelo drag. Skupinski obisk bo seveda že sam posebi privlačnejši. Obetaven gledališki posvet Dobre obete nakazuje nedavni posvet o razvoju ljubiteljske gledališke dejavnosti v jeseniški občini. Marsikje bo treba začeti znova, drugod je vprašljiv že izbor uprizorjenih del, doslej navezave gledaliških skupin na jeseniško gledališče ni bilo. Dogovorili so se, da bodo skupinam izbrali primerna besedila ter jim dodelili mentorje, ki bodo pomagali predvsem režiserjem, sodelovali pa bodo tudi na vajah. Igralci in režiser ji pa bodo lahko neposredno sodelovali pri Uprizoritvah v jeseniškem gledališču, ki bo vsaka tri leta organiziralo tudi igralsko šolo. Če bodo torej gledališke skupine znale izkoristiti te možnosti, se obeta kvaliteten preporod amaterske gledališke tvornosti. Prireditve v knjižnicah Konec avgusta so se dogovorili, da bodo knjižnice na široko odprle vrata literarnim večerom, tematskim razstavam, predstavitvam knjižnih novosti in drugim prireditvam, ki so se drugod po Gorenjskem 'e dobru uveljavile« Kulturna društva bodo s sodelovanjem matične knjižnice in njenih izposojevalnic pripravila po en literarni večer in eno srečanje s slovenskimi književniki. Obetajo se srečanja s Tonetom Svetino, Branko Jurca, Tonetom Pavčkom, Vitanom Malom. Slavkom Pregljem. Najrazličnejše prireditve in Oralne značke bodo v knjižnice pripeljale tudi mladi no. Kulturni center Krepak organizacijski, zalogaj bo združitev gledališča, knjižnice, muzeja, zveze kulturnih organizacij in prireditveno koncertne dejavnosti pod eno streho, kar naj bi se dogo dilos pričetkom prihodnjega letu. Zasnove sa- moupravnih aktov že pripravljajo. Pričakujejo, d.i bo izvajalski aparat jeseniške kulturo v centru programsko in organizacijsko učinkovitejši, da bodo prek njega lahko okrepili stro* kovno delo in pomagali pri razvoju ljubiteljske dejavnosti ter da bodo tudi stroške glede na programske in ostale pridobitve relativno manjši. Delo z mladimi Tako kot drugod tudi y jeseniški občini osnovnošolska kulturna društva dobro delajo in z letošnjim letom jih imajo na vseh osnovnih šolah. Praznina zeva na srednješolski ravni in letos bo zaživelo društvo v srednješolskem centru. Povezati bodo skušali šolska društva z odraslimi kulturnimi društvi, saj morajo biti njihov podmladek. Poleg že utečenih glasbenih abonmajev, ki jih dobro organizira glasbena mledina. bodo s sodelovanjem Društva prijateljev mladine skušali v vseh večjih krajih občine organizira ti celoleten program otroških matinej. Po vzorcu Glasbene mladine bodo s sode lovanjem Kina Kranj spomladi izvedli prvi ciklus filmskega gledališča, ki ga bodo jeseni razdelili na filmsko vzgojo za osnovnošolce in za usmerjeno izobraževanje ter odrasle. Nova soba v Prešernovi hiši V jeseniški občini imajo vrsto spomenikov naravne in kulturne dediščini': Vrba. Doslovce, Liznekova hiša v Kranjski gori. najdišče na Ajdni, vrsta sakralnih spomenikov. Letos bodo z. občinskim odlokom uredit! status blizu 20 spomenikov, z ustanovitvijo muzejske skupnosti pa muzejsko dejavnost povezali. V skupnost bo sodil tudi Tehnični muzej jeseniške Železarne, ki je sedaj preveč zaprt, in mi zej delavskega in revolucionarnega gibanja, ki ga urejajo v Kosovi graščini na Jesenicah. I.etos bodo odprli Liznokovo leso \ Kranjski goii. ki jo bodo morali domačini uporabiti tudi za turizem. V Prešernovi hiši v Vrbi pa bodo .'J. decembra odprli novo spominsko sobo z razstavo knjižnih izdaj Prešerna v najiv./.li-cnejših jezikih ter video-audio prikazom na ravnih in kulturnih spomenikov. Nove zamisli imajo tudi v zvezi š Potmi kulturne dediščine, za kar' so pobudo že prod leti dali učenci žirovniške sole. .Pot kulturne dedi scine povezuje kulturnozgodovinski1 spomenike v vaseh pod Stolom, rojstne hiše Prešerna. Jalna. Finžgarja, .Janše in Čopa. Pripravljati nameravajo večero slovensko poezije ob Markovi cerkvi, poletna glasbena srečanja, pomladna srečanja šolskih skupin, jesenska src čanja ljubiteljskih gledaliških skupin in po dobn" M. Volčjak GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA— TELEVIZIJA PETElCjaSEPT^J Boljši rezultati kot lani Na tretjem tekmovanju splošni ške občine je sodelovalo 27 eki in krajevnih skupnosti. Bled — Občinski štab za civilno zaščito Radovljica je v nedeljo organiziral pred športno dvorano na Bledu tretje občinsko tekmovanje splošnih enot civilne zaščite. Od 35 prijavljenih ekip se je preiskusa udeležilo 27 enot, ki so se med seboj pomerile v gasilskih veščinah in v znanju iz prve pomoči. Tekmovanje je preverilo, kako so splošne enote usposobljene za pomoč prebivalstvu ob različnih nezgodah. Rezultati letošnjega tekmovanja so bili v poprečju boljši od lanskih, kar je potrdilo pravilne usmeritve, da le stalno usposabljanje občanov, pripadnikov enot civilne zaščite prinaša napredek. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno, saj je bilo med prvo in četrtouvršče-no ekipo le osem točk razlike. Največ znanja in spretnosti je pokazala enota Zdravstvenega doma Bled. Točko manj so zbrale delavke Knjigoveznice in tiskarne iz Radovljice, štiri točke manj kot zmagovalci pa enota Zdravstvenega doma Radovljica. Za ekipe, ki so bile prijavljene, vendar se niso udeležile tekmovanja, bo občinski štab pripravil dodatno usposabljanje. Rezultati: 1. Zdravstveni dom Bled (Franc Aljančič, Zdenka Bun-derle, Cilka Berlec, Nataša Kokalj. Nataša Zlodej) 1025 točk (od 1050 možnih), 2. Knjigoveznica in tiskar- Novi rokometni sodniki KRANJ — Da bi pridobili ža svoje vrste nove sodniške kadre, bo zbor rokometnih sodnikov Kranj v mesecu oktobru organiziral zanje tečaj. Vsi. ki želite postati rokometni sodnik, se lahko pismeno prijavite na naslov: Mitja Krampi, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 48. h Atleti Triglava deseti v državi Celje — Minulo nedeljo je bilo na stadionu Borisa Kidriča še zadnje atletsko tekmovanje za pokal Jugoslavije za mladince v tem letu. Med 48 jugoslovanskimi atletskimi klubi, katerih posamezniki so se uvrstili v finale, so mladinci atletskega kluba Triglav zasedli odlično deseto mesto, z udeležbo zaradi šolske ekskurzije odstotnega Rudeža in Kukovice pa bi se lahko uvrstili vsaj za pet mest višje. Zmagali so atleti zagrebške Mladosti pred ljubljansko Olimpijo. Nekaj rezultatov; 110*m ovire: 1. Kolar (01) 14,88, 8. Kabič (Tr) 16,24 kopje: 1. Adamlje (01) 58,96 2. Kabič (Tr) 58,84 3. Mencinger (Tr) 58,04 palica: 1. Čepon (Mb) 440, 5. Mauč (Tr) 380. L. Kogovšek h enot civilne zaščite iz radovlji-p iz organizacij združenega dela na Radovljica (Marija Rihtaršič, Marija Slivnik, Terezija Osterc, Jožica Justin, Štefka Turk) 1024, 3. Zdravstveni dom Radovljica (Smilja Bernard, Ivanka Brzovič, Nika Gašper-šič, Belinda Piber, Francka Bohinc) 1021, 4. Elmont Bled 1017, 5. Osnovna šola Bratov Zvan Gorje 1005, 6. Almira Radovljica, tozd Bohinj 997, 7. Jelplast Kamna gorica 996, 8. Osnovna šola dr. Janka Plemlja Bled 995, 9. Lesnina, tozd Tapetništvo Radovljica 992, 10. Osnovna šola F. S. Finžgar Lesce 989. C. Zaplotnik SPORT OB KONCU TEDNA Nogomet — Nadaljuje se nogometno prvenstvo kranjske občine. V vseh ligah so na sporedu srečanja petega kola. Spored tekem — člani — sobota ob 15. uri — Sava : Trboje, Kokrica : Naklo, Primskovo : Šenčur, Podbrezje : Triglav B, Grintavce : Zarica, Velesovo : Hrastje, Bitnje : Britof, Visoko : Preddvor; pionirji — sobota ob 13.45 -- Zarica : Šenčur, Naklo : Britof. Primskovo : Kokrica; mladinci — nedelja ob 10. uri — Kokrica : Naklo, Šenčur : Primskovo, Preddvor : Trboje. — D. Jošt Kros na Kokrici — Smučarski klub Triglav in Športno društvo Kokrica prirejata v soboto, 1. oktobra, ob cesti Kokrica—Naklo jesenski kros kranjske občine. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, prijave pa sprejemata prireditelja še pol ure pred pričetkom. Udeleženci bodo razdeljeni v 18 starostnih skupin. Proge bodo dolge od enega do pet kilometrov. Kros bo obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance, ki bo zastopala kranjsko občino na jesenskem krosu Dela v Ljubljani. Tek na Jošta -— Trim klub Sava iz Kranja tudi letošnjo jesen vabi ljubitelje teka in narave na preskušnjo v teku na Jošta. Tekmovanje bo v nedeljo, 2. oktobra, s startom ob 10. uri pri Šem-petrskem gradu v Stražišču. Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine po sta-rbsti in spolu — moški do 40 in nad 40 let ter ženske. Proga je dolga 3270 metrov in ima 450 metrov višinske razlike. Cilj bn pri smuč arskem domu Borisa Ručigaja na Joštu, kjer bodo najboljšim podelili pokale, medalje in diplome. Začetni tečaj, karateja — Danes, 30. septembra, se bo v Kranju pričel začetni tečaj karateja, ki ga pripravlja Karate klub Kranj. Vadba bo vsako sredo od 18. do 19. ure v osnovni šoli Helene Puhar na Zlatem polju in vsak petek med 20. in 22. uro v osnovni šoli Simon Jenko (pri Prešernovem gaju). — I. prašnikar V nedeljo Cooperjev test KRANJ — Vsi občani, ki že redno trenirajo ali pa o tem šele razmišljajo, da morajo nekaj narediti za izboljšanje svoje telesne pripravljenosti, lahko v nedeljo, 2. oktobra, od 8. do 12. ure na stadionu Stanka Mlakarja preizkusijo svoje aerobne sposobnosti. V nedeljo bo namreč Partizan Kranj, društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo, pripravil Cooperjev test. Ta test vam bo razdaljo, glede na to, kakšno premagate v dvanajstih minutah, v obliki ocene dal odgovor, kako ste pripravljeni. Vsak udeleženec bo prejel kartonček /. vpisano razdaljo in oceno. -dh J Jesenski kros v Krizah Tržič — Odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti, atletska sekcija TVD Partizan Tržič in šolsko športno društvo Polet prirejajo v četrtek, 6 oktobra, na travniku za osnovno šolo v Krizah jesensko prvenstvo občine Tržič v krosu. Tekmovanje se bo pričelo ob 15.30. Udeleženci bodo razdeljeni v 22 starostnih skupin. Proge bodo dolge od 400 do 5000 metrov. Najboljši se bodo uvrstili v reprezen tanco, ki bo zastopala tržiško občino na jesenskem krosu Dela v Ljubljani. Osnovnošolci bodo hkrati tekmovali tudi za ekipno prvenstvo osnovnih šol. Na krosu lahko sodelujejo vsi občani Tržiča, prijave pa sprejema prireditelj v pisarni TKS Tržič (Bračičeva 4), po telefonu 50-342 ali pol ure pred pričetkom tekmovanja na prireditvenem prostoru. J. Kikel Četrti smučarski ples KRANJ — Za soboto zvečer se v prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu obeta prava poslastica za vse ljubitelje plesa. Smu-čarsko-akrobatskt klub Kranj bo namreč jutri ob 19.30 organiziral že četrti Smučarski ples. Igral bo znani in vse bolj popularni ansambel F +. V prijetnem programu bo nastopila plesnu skupina Lena. Pred mikrofonom se bodo zvrstili tudi znani gorenjski športniki. Predprodaja vstopnic, ki bodo nagradno izžrebane, je v hotelu Creina-agencija Alpetour. Torej jutri zvečer se res obeta sila zanimiva predstava, katere mikavnost so še lepe nagrade, poleg tega pa se bodo gostje lahko zabavali, videli najboljše gorenjske športnike in plesno skupino Le- dh -__J NAŠI ŠPORTNI Martin Škrjanc: Uspešna sezona na plastiki KRANJ — Le še mednarodna tekma na prenovljeni plastični skakalnici v Mostecu (Ljubljana) in zaključena bo letna sezona smučarskih skakalcev na plastičnih skakalnicah. V tej sezoni se je odlično odrezal mladinec kranjskega Triglava Martin Škrjanc. Fant obiskuje triletno poklicno šolo usmerjenega izobraževanja, elektro smer. V Iskri je v minuli zimski skakalni sezoni dokazal, da se razvija v odličnega skakalca. Ta šestnajstletni mladinec se je s smučarskimi skoki spoznal že kot ciciban v sezoni 1974—75. Tako ima že osem let skakalnega staža. Bi ocenili dokaj uspešno sezono 1982-83? »Kot mlajši mladinec sem v minuli sezoni začel kaj slabo. Primanjkovala mi je tehnika skokov. Toda že sredi sezone sem se povsem ujel in dosegel pričakovane rezultate. Na državnem in republiškem prvenstvu sem osvojil oba najvišja naslova in bil prvi tudi v končni uvrstitvi za pokal Kokte. To mi je dalo spodbudo, da sem se za novo plimpijsko sezono začel pripravljati tako, kot je treba.« Končana je sezona skokov na plastičnih skakalnicah. Kako bi ocenili to predskakalno sezono, ki vsem smučarskim skakalcem pomaga, da se čim bolje pripravijo za dolgo zimsko sezono 1983—84? »S kondicijskimi pripravami smo začeli pri Triglavu že v aprilu. Maja smo se že preselili na plastične skakalnice. Po tej sezoni skokov na plastičnih skakalnicah imam že Tekmovanja ob jubileju Predoslje — Strelska družina Frane Mrak iz Predoselj je ob 30-letnici priredila strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško med ekipami borčevskih organizacij Kokrice, Britofa in Predoselj ter med ekipami ostalih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Udeležilo se ga je 10 tričlanskih ekip. V tekmovanju borčevskih organizacij zmagala ekipa Kokrice s 436 krogi med posamezniki pa so bili najuspeš nejši trije Kokričani — Darko Mugerl s i55 krogi pred Francom Omanom i 153 in Jožetom Mubijem s 128 krogi. V tekmovanju ekip družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev j« prvo mesto osvojila mladinska organi z.aeija Predoslje s 455 krogi pred gasil dvesto petdeset skokov. V t^l sem v kategoriji starejših* cev. V tej kategoriji sem pro« no zmagal na »Mednarofcai n j skokov v Kranju,« bil fW domači skakalnici na GorajV za inemorial Francija TW»I mednarodni konkurenci stfP prvi na 70-metrski skakihfj Bischensgrinu (ZRN), p« < mladinci na mednarodni 70-metrski skakalni« v l.-m (ČSSR), tretji na mednarodni« na 60-metrski skakalnici > .M (Italija) in drugina 60-nw*^ kalnici v Banski Bistrici Na vseh teh tekmah je hik*^ čna mladinska evropska lu*^ ca. Prav vesel sem teh oWl mednarodnih uspehov, h V sem izboljševal tudi tetuučav svojih skokov.« Vsi ti uspehi so goto« v spodbud a za zimsko s*;:* pričakujete od nove sezotsi ga? »Vsi ti uspehi so mi dali k« ga poleta, za trening na saf 1 bolj se bom zagrizel v tnw delo. Upam, da bom v zimski« 1983— 84 ponovil lanske 4 Prvi naj bi bil na držav«*! publiškem prvenstvu in p naj bi osvojil pokal Koto' največja želja v novi seiomtll se uvrstil v mladinsko dr»n| prezentanco za svetovne uwm ki bo na Norveškem, da k *m nastopal v mednarodnem km nju za alpski pokal in s« Jm tekem za evropski članski JT _ d. Si je je ci iz Britofa s 423, gasilci 414. ekipo ZRVS l^redos^si in trojko krajevne kontmi Predoslje s 396 krogi. Mfcb ki je zmagal Cveto Lec*r ? pred Jožetom Mubijerr. M Umnikom 160, Janezom Vri in Alenko Bogataj s 157 kioj Ob prazniku krajevne $ks jubileju družine so strelci j priredili v tem tednu veC v torek ekipno prvor.s: . . zadnjih treh razredov sip Broz-Tito, v četrtek fcfl stvo družine za vse kategon* soboto, pa bo še tekmoval skimi družinami iz kranjd»J TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 30. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu, Francoščina, Odmor, Širne Vuče-tič, Poročila - 17.25 Festival jugoslovanskih plesnih orkestrov v Radencih Plesna orkestra RTV Ljubljana in RTV Skopje - 17.55 Čarodejev sin, švedska otroška nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Otroške nalezljive bolezni: Njihovo širjenje, izobraževalna serija - 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda, dokumentarna serija -20.40 Ne prezrite - 21.00 Šerif v Nevv Yorku, ameriška nanizanka - 22.10 TV dnevnik II - 22.25 Nočni kino: Nož v glavi, zahodnonem-ški film Oddajniki II. TV mreže 14.45 Test - 13.00 Tenis - finale Davisovega pokala, Jugoslavija : Madžarska, prenos, - 17.45 Vsak petek na začetek, zabavno, glasbena oddaja za otroke - 18.15 Tri krat deset, izobraževalna serija - 18.45 Narodna glasba - 20.00 Iz koncertnih dvoran - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Oči v zemlji, dokumentarna oddaja TV Skopje - 21.40 Najboljši jugoslovanski filmi: - Okupacija v 26 slikah TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Francoščina. Širne Vučetič - 17.45 Vsak petek na začetek - 18 25 Kronika občine Reka - 18.45 Šola zelenega načrta, oddaja TV Sarajevo - 20.00 Androsove tarče, ameriška nadaljevanka - 21.00 Potujem in pojem, shovv Tereze Keso-vije - 22.00 Paleta, kulturni magazin - 23.30 Poročila SOBOTA, 1. 10. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Markacija - 8.25 ZBIS: N. Maurer: Jesenski veter - 8.35 Čarodejev sin, švedska otroška nadaljevanka - 9.05 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.35 Zemljepisne posebnosti: Hong-kong - družinski portret, angleška poljudnoznanstvena serija - 10.30 Medicina dela, izobraževalna oddaja - 10.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Logika gibanja, dokumentarna serija - 17.20 Jaz, Leo-nardo, angleška dokumentarna oddaja - 18.15 S. Raven: Edvvard in gospa Simpsonova, nadaljevanje in konec - 20.00 Pavli hov večer, prenos iz Cankarjevega doma - 20.55 Zrcalo tedna - 21.15 Mister Ro-berts, ameriški film - 23.15 Kronika video - CD '83 Oddajniki II. TV mreže: 13.30 Tenis - finale Daviso-vega pokala - Jugoslavija : Madžarska - 17.00 Prvošol-ci, otroška oddaja - 18.00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka - 19.00 Narodna glasba - 20.00 V družbi z. »Mirzino jato«, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija - 21.10 Feljton -21.40 Športna sobota - 22.00 Jugoslovansko ekipno prvenstvo v atletiki, posnetek - 22.20 Po prostranstvih Kenije, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 8.50 TV v šoli: TV" koledar, Moja šola. Otroci ustvarja- jo, zaščitena narava: Fnde-mi Biokova, Parki v NDR, poljudnoznanstveni film, Poročila (do 10.35) - 16.10 Sedem TV dni - 16.40 Poročila - 16.45 TV koledar -16.55 PJ v rokometu - CZ : Železničar, prenos - 18.30 Mali koncert - 18.45 Neobvezno 2, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Premiera: Eldorado, ameriški film - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Za konec tedna - 23.50 Poročila NEDELJA, 2. 10 9.30 Poročila - 9.35 Živ žav, otroška matineja - 10.20 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 11.10 625, oddaja za stik z gledalci -11.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.10 Kronika video - CD. '83 - ponovitev - 15.25 Zabava vas Ala Pugačova, oddaja TV Zagreb - 16.25 Poročila - 16.30 Velika kraja, ameriški film (ČB) - 17.40 Naš kraj: Čatež - 17.55 Športna poročila -18.10 M. Klopčič: Mati, drama - 20.00 T. Georgievski-S. Popov: Rdeči konj, nadaljevanka - 21.05 Športni pregled - 21.35 Speedway za »/Jato čelado«, reportaža -21.50 Kronika video - C. D. '83 - 22.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Tenis - finale Davisovega pokala - Jugoslavija Madžarska -17.30 Mednarodno tekova-nje glasbene mladine '83, prenos - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 20.00 Cas jazza -20.40 Včeraj, danes, jutri -21.00 Ludvvig, italijanska nadaljevanka 22.00 JugO? slovansko ekipno piv en stvo v atletiki, repoitaža TV Zagreb I. program 10.30 Glasbeni tobogan -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Moja dežela, dokumentarna serija -15.30 Doc Savage, ameriški film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 20.00 Rdeči konj, nadaljevanka TV Skopje -21.05 Športni pregled - 21.35 Morje, ljudje, obale, dokumentarno zabavna reportaža PONEDELJEK, 3. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, B. Bauer: Parnik Colombi-na, Slovenščina, Zgodba, Secesija na Hrvaškem, Poročila - 16.40 Poročila - 16.45 Kronika video - C. D. "83, ponovitev - 17.00 40-letnica zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, prenos iz Cankarjevega doma - 18.00 Človek in okolje: Onesnaženje zraka, izobraževalna oddaja - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Mladi upi - 20.00 Pavle Lu-žan: Sanjarjenje, TV drama - 20.55 Studio 2 - 22.05 TV dnevnik II - 22.25 Kronika video - C. D. '83 Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkomedija, otroška serija - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 Dvanajstica, ročk glasba - 19.00 Teleskop - 20.00 Po poteh spoznanj -20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka -22.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja - TV Zagreb I. program Ki 10 Videostrani - 16.20 TV v šoli: Staro naselje, Zgodba, Secesija na Hrvaškem-17.20 Beležka o Boru, doku- mentarna oddaja ob Dnevu rudarjev - 17.45 Lutkomedi ja - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45'Mladi upi -20.00 Diplomčeva noč, španska drama - 21.15 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.45 Filmi Anteja Babaje: Telo, dokumentarni film TOREK, 4. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Narodna heroja brata Ribar, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, do Savudrije, Poročila - 16.20 Šolska TV: Vesolje -Obale vesoljskega oceana -17.20 Poročila - 17.25 Kronika video - C. D. '83, ponovitev - 17.40 ZBIS: Tri predice - 17.55 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Revija folklore, oddaja TV Zagreb - 18.25 Gorenjski obzornik -18.40 Pisani svet: Ogledalo -19.10 Risanka - 20.00 A. Ble-asdale: Delavci na črno, angleška nadaljevanka - 21.15 »Narod si bo pisal sodbo - sam . ..«, oddaja ob 40-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda - 21.55 I. Otrin: Pesem Giba - Začetki baleta, baletna oddaja -22.15 TV dnevnik II - 22.35 Kronika video - C. D. '83 Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.45 Mi na TV, otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Gledalec - Urednik, zabavno glasbena serija - 20.00 Festival narodnih plesov in pesmi -Ohrid 83 - 20.45 Žrebanje lota • 20.50 Vojvodina v bor bi, dokumentarna oddaja -21.35 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli Narodna heroja brata Ribar, Od Učke do Savudrije - 17.40 Poročila - 17.45 Mi na TV, otroška oddaja -18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Gledalec - Urednik - 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Tretja generacija, nemški film SREDA, 5. 10, 8.50 TV v šoli: TV koledar. Varnost v prometu. Kakšno vodo pijemo, Odmor, »Ženski svet« 1939—1941, Energija vode, Poročila (do 10.35) - 17.15 Poročila - 17.20 Kronika video - C. D. '83, ponovitev - 17.35 Ciciban, dober dan: Zlatorog - 17.50 Jesenska serenada '83, 2. oddaja - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Poti in sanje, jugoslovanski kratki film -20.00 Prvi mednarodni teden ekoloških in etnoloških filmov - Kranj '83: - Strupi, slovenski film - Če ljubite ta planet.. ., kanadski film - Cisto in varno okolje, švedski film - Na domačiji, slovenski film - Salamou 69, francoski film - 22.00 TV dnevnik II - 22.20 Kronika video - C. D. '83 Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope, prenos 10. jubilejnega mednarodnega festivala za otroke - 20.00 Obarvana svetloba TV Zagreb I. program: 17.00 Videostrani - 17.25 Kronika občine Gospić -17.45 Radost Evrope, prenos - 20.00 Varaždinski baročni večeri - G. F. Hiandel: Samson - oratorij, prenos ČETRTEK, 6. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Čuvajmo knjige,- Hormoni in proizvodnji mesa. Od- mor. Matematjju "a narava, fed 10.35)- 16.10$^ solje - ObakrfL morJa ■ IT.Hi *W 17.15 Kronib m*) '83. ponovitev !t ljepisnerx^Htf kladi Japonsk? t poljudnoznansatf - 18.25 Polen-ss. 18.40 Čas.ki\ 20.00 Tedmk Pluch: Vas ob -ska nadaljeval TV dnevnik 1] ka video-CU* Oddajniki 11. ni 17.10 Test :'.?"] nik- 17.45 Dvw»1 serija - 18 15 h nologija mah^ - 18.45 Želeli s* zabavno glasto-j 1930 TV dn** Koncert srmfoe* kestra RTV 21.30 Povodi »$««1 ja iz kulture TV Zagreb 1. 16.45 Videostnoi v šoli: Čuvajmo I ščitena narava čka - 18.25 Split - 18.45 tat4 glejte, zabauv oddaja - 2Q.0(j> politični majr.ias> Halo, dober ngg inovi EK, 30. SEPTEMBRA 1983 OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE 9. STRAN GLAS m r m' * MERCATOR ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK loštovani potrošnik! tetošnji sezoni vam je Mercator ETA Kamnik pripravila kvalitetne izdelke, ki vam bodo s pridom služili kot ozimni- Izbor izdelkov smo pripravili na osnovi predlogov naših stalnih kupcev in smo prepričani, da bo zadostil tudi vašim željam in potrebam. V paketu VELIKE OZIMNICE boste našli dva nova etina izdelka: — kumarice kocke, ki so namenjene za pripravo francoske solate,in višnjev kompot. Vsi izdelki so v steklenih kozarcih, pasterizirani in brez kemičnih konzervansov! Vsebino ozimnice smo pripravili v dveh različnih variantah: MALA OZIMNICA Kumarice 2 kom /.tarice rezane 1 kom Paprika paradajz 1 kom Paprika fileti 1 kom VELIKA OZIMNICA 4 K. P* M Kumarice Kumarice rezane Kumarice kocke Paprika paradajz Paprika fileti Mešana solata 4 kom 2 kom 1 kom 2 kom 2 kom 3 kom Slivov kompot Ajvar Mešana solata Rdeča pesa Gorčica 350 in 120 g Rdeča pesa Ajvar Kislo zelje Višnjev kompot Slivov kompot Gorčica 350 in 120 g 5 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom Ozimnico si lahko nabavite v vseh živilskih trgovinah ali pri predstavniku sindikata v vaši delovni organizaciji. Lahko pa obiščete tudi našo trgovino v Kamniku, ki je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah in dan pred prazniki pa od 7. dc 13. ure. Domač okus in trajnost izdelkov sta zajamčena! s SERVISNO PODJETJE KRANJ 1^1 Tavčarjeva 45 DS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE DEL FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE za dobo štirih let Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje r**oje: - da ima višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri, - da irna štiri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje, - daje pri dolu samostojen, ustvarjalen in da se da i/ njegovega fc .»danjega dela sklepati, da bo pri delu uspešen. Kandidate prosimo, da pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje, Kranj, Tavčarjeva 45. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po končani izbiri. ISKRA KIBERNETIKA Industrija inerilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna stikal objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VODJE TEHNOLOGIJE ZA MONTAŽO STIKALNIH NAPRAV 2. VODJE ANALITSKE SKUPINE 3. ODGOVORNEGA DELAVCA ZA VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje prisebne pogoje: pod 1. Visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok. — 3 letne ustrezne delovne izkušnje, predvsem s področja elektronike, pod 2. - višješolska izobrazba organizacijske smeri, — 4 letne ustrezne delovne izkušnje, — opravljen izpit iz WF — hitri postopek in ustrezni tečaji zu vrednotenje del pod 3. — najmanj 4 letna srednješolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri — jaki tok, — 3 letne ustrezne delovne izkušnje, — šoferski izpit B kategorije, — pogoji potrebni za pridobitev statusa pooblaščenca za varstvo pri delu Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibei netika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. ALPETOUR KORNATI — odhod 30. 9. (3 dni) še nekaj prostih mest ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 PROGRAMI ZA SKUPINE - Krk. Rab. Lošinj. Crikvenica —Plitvice Pomurje —Hrvatsko Zagorje. Bihać—Titov Drvar—Vodice, Plitvice in Komati, Sarajevo - olimpijsko mesto. Jablanica-Mostar—Dubrovnik, drugi enodnevni večdnevni izleti Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah1 Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij razpisu-' jemo imenovanje 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV KRANJ 2. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri, — 5 letne delovne izkušnje, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne organizacije, — poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije, — znanje enega tujega jezika, ~~ Pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolrjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo 9 priporočenim pismom do 17. oktobra 1983 na naslov: ISKRA KIBERNETIKA Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, »z oznako — za razpis I PO TOZD . . .« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 80 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Komisiju za delovna razmerja TOZD TOVARNA MEHANIZMOV UPNICA razpisuje prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi L VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 2. VODJE VZDRŽEVANJA IN POMOŽNE ORODJARNE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba strojne smeri, — 5 letne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika — pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica Mandatna doba za razpisana dela oziroma naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, TOZD Mehanizmi Lipnica, Lipnica 8, 64245 Kropa z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. ffrS alples ALPLES Industrija pohištva ŽELEZNIKI Razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Promet blaga prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola ekonomsko komercialne smeri, — tri leta delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih ekonomsko komercialne smeri. — zunanje trgovinska registracija, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — smisel /a organizacijo in koordinacijo dela, — družbeno politična aktivnost. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Alples Industrija pohištva, Železniki, Kadrovsko socialni oddelek — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 80 dneh po končanem zbiranju prijav. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ Komisija /.a medsebojna delov nara/.merja objavlja dela in na loge ČIŠČENJE PROSTOROV ' za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim rokom dva meseca. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Visoka šola /a organizacijo dela Kranj. Prešernova 1 l/II. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku objavljenega roka. inovak •M 5 ALPETOUR DO Gostinstvo TOZD Hoteli Strunjan objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA -OSKRBNIKA Doma na Krvavcu Pogoji: — KV delavec, 5 let delovnih izkušenj, — izpit B kategorije Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov Komisija za delovna razmerja SOZD Alpetour, TOZD Hoteli Strunjan, 66320 Portorož. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri kandidata. r*ta bi Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSS objavlja prosta dela in na loge 1. STRUŽENJE - ZAHTEVNO 2. UREJANJE ENERGETSKIH DEL Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: pod 1. — 3 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — :{ lota delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo pod 2. — 4 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni \ 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. DEŽURNI VETERINARJI od 30. 9. do 7. 10. za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel.: 42-175 SOKLIČ DRAGO, dipl. vet., Strahinj 116, tel.: 47-192 za občino Škofja Loka HAB.IAN JANKO, dipl. vel.. Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godcšič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet.. Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. 10. STRAN PETEK, 30. SEPTEM MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM VOZI Cebu-0228 10 d<> Za dvojčka prodam globok ČEK PEG, tomnomodor žamet šek, Malo Naklo 1 Prodam PUJSKE, težke od 15 kg. Oblak. Žirovski vrh nad Zalo 8, Gorenja vas 94.r>7 Prodam manjše in večje PRAŠIČE, možna dostavu na dom. Stanomk. Log 9, Škofja Lqka 0650 Prodam ČOLN MAESTRAL 18 S in MOTOR 3,5 TOMOS. Ječnik, Staneta Rozmana 9, Kranj 9744 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika), C. na Klanec 28, Kranj, tel. 26-998 9748 Ugodno prodam na debelo ali za ozimnico večjo količino belega jedilnega KROMPIRJA sorte igor. Slavko Urbane, Zadraga 13, Duplje 07.67 Prodam smrekove PLOHE. Grilc, Studenčice 13, Lesce 9749 Prodam 2,5 kub. m MIVKE. Posavec 65, Podnart 9820 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Grohar, Vinearjo 16, Škofja Loka 9821 Prodam nove vrtne ali terasne KLOPCE (baročne). Kranj, Ljubljanska c. 19/A 9822 Prodam GRAMOEON iskra HI-EI, za 1,5 SM. Jovie, tel. 23-503 9823 Prodam rabic MREŽE. Lahovče 42, tel. 42-192' 9824 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Milan Pintar, Planina 21, Kranj 9825 Prodam nov PISALNI STROJ - ja - ponski s srednjim valom, polautomatik s črkami gotica in latinica. Informacije po tel. 24-857 ob 12. uri ali od 18. do 19. ure 9828 Kolo — fantovsko, srednje, skoraj novo, cena 4.000 din, prodam. Štuku, Šuceva 13, tel. 23-188 9827 Prodam ISKRA HI IT z zvočniki, 2 x 50 W, v garanciji. Telefon 25-159 9828 Ugodno prodam PEČ na olje E.MO 8. Telefon 28-115 9829 Zelo ugodno prodam PISALNI STROJ. Musli Bugari, Jaka Platiša 1. Kranj 9830 Prodam PUNTE za fasadni oder; in kupim 20 vreč PERLLTA. Čadovlje 3. Golnik 9831 Prodam ZELJE v glavah Sp. Brnik 3, Cerklje 9832 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje KTK Vrhnika, 32.000 kcal. žen sko POROČNO OBLEKO, št. 36| rbza barve; ter KUPIM STRESNO OKNO 00x80. RakOvec, Zg. Duplje 56 (vhod zadaj) 9833 Prodam 17 kv. m hrastovega lamelnega PARKETA. VRATA 81). 200 cm, dva FOTELJA in manjši divan. Tele* fon 23-177 9934 Prodam pet tednov starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Mlakarjeva 37, Šenčur 9835 Prodam HRUŠKE moštarite na drevju ali obrane. Ančka Gole, Veselni ca 15 nad Zg. Gorjam 9830 Prodam 10 dni starega BIKCA si mentalca. Srednja vas 16, Golnik 9837 Prodam INVALIDSKI MOPED -tricikelj. Naslov v oglasnem oddelku. 9838 Prodam HRUŠKE za mošt, za žganje in mošt izpod preše. Frahe Tišlei■, Kovor 3, Tržič 9839 Moški usnjen PI.AŠČ št. 48, rabljen eno sezono, ugodno prodam, Stritar, Kranj, C. na Klanec 31 9840 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK ter STAJICO. Kocjančič, Trojar-jeva 19/A, Kranj 9841 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 kW in RADIATOR trika ' 1104/4, 15 členov. Beton, Hotemaze 70, Preddvor Prodam betonski BLOK 30, približno 500 kosov, po 50.— din. Informacije po tel. 24-631 9843 Prodam JOGI POSTEIJO 180 x200. Sr. Vas 69. tel. 41-136 (Kern) 9844 Prodam trajno žareč štedilnik TOBI, nov. Debevc, Kovor 100, Tržič. GRADBENE ELEMENTE, 80 kv. m, manjšo količino ŽELEZA, premera 10 in 6 mm v kolobarju in 92 kosov VO-GALNIKOV 14 cm, ugodno prodani. Režun, Žeškova 2, Kranj — Labore 0845 Prodam novo PEČ z bojler lem za centralno ogrevanje TAM STADLER, 30.000 kcal, še po stari ceni. Zg. Brnik 41 9840 Prodam TRAKTOR TV 18. Grašič, Gobovce 10, Pednart 9847 Prodam KRAVO frizijko, dobro mle-karico, ki bo konec tega meseca tretjič teletila. Pokopališka 20, Kokrica, Kranj * 9848 Zaradi preureditve ogrevanja ugodno prodam dvotarifni ŠTEVEC, termoakumulacijsko 6 kW PEČ, trajno/a rečo PEČ in plinsko PEČ. Vse v zelo dobrem stanju. Jože Vaupotič. Lesce, Vojkova 2 , 9849 Prodam 25 m trofaznoga KABLA. Podreča 66, Mavčiče 0850 Prodam rabljen PRALNI STROJ Tupaliče 11, Preddvor 0851 V soboto, 1. 10. popoldan in nedeljo, 2. 10. bom prodajal PSE MLADIČE kr vosledce — brez rodovnika ter ZAJCE in ZAJKLE — srebrt c in ožgani. Ro gel j. Sp. Jezersko 17 9852 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO roya) standard, 120-basno. Jože Drempetič, C. na Grdo 59, Kranj 9853 Prodam odličen HLADILNIK gore nje, 130 litrski. Telefon 004 20-713 9854 Ugodno prodani no\ barvni televizor ISKRA-AZUR. Telefon 26-931. sobota popoldne Prodam NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. PSIČKO. staro 8 mese cev. Božič. RibrtO 127. Bled 1)855 Prodam žagan hrastov in kostanjev LES. gradbeno elektro OMARICO. KABEL A x 2.5 s svinčenim ovojem, betonsko ŽELEZO, premera 10 mm. 200 kosov nove STRESNE OPEKE novo-teks — rjavi' in 440 kosov rabljenega SPIČAKA. Telefon 70-009 9850 Prodam 2000-litrsko KAD za namakanje SADJA. Filip Žemlja. Selo 32, Žirovnica 0857 Prodam STROJ za plastiko — polau tomatik. 60 gK 2 orodja, artikel, embalažo ter nekaj materiala. Lesce. Alpska 86 0858 Prodam 100 kv. m gradbenih ELEMENTOV in PUNTE. Gaberšček Branka, Podhom'44/A. Zg. Gorje 0850 Prodam 5 let staro KOBILO, brejo, z žrebetom ali brez in dve breji OVCI. Eerjan. Ribno 10. Bled 9800 Prodam KRAVO s teletom. Ribno 31, Bled 9801 Nov CIRKUI .AR z motorjem, 4 kW, s kontom ali brez, za žaganje debelih drv, ugodno prodam. Šmarca 50, Kamnik 9802 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO (12 prestav). Informacije po tel. 27-581 - Kranj 9803 Prodam 400 kosov gladke, sive STREŠNE OPEKE trajanka Dravograd. Hrastje 142, Kranj, tel. 23-000 homclite. 9979 9804 Prodam komplet SPALNICO In dnevno sobo ter nekaj kuhinjskih elementov s hladilnikom. Žirovnica 81 9805 EERGUSON — kultivator z ježem, prodam ali zamenjam za krompir za krmljenje. Telefon 061-041 021 po 20. uri 9800 POHIŠTVO za v otroško sobo. poceni prodam. Žerovnik, Gradnikova 77, Radovljica, tel. 74-881 9807 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK gorda* ni — marela. Informacije po tel. 02-190 Prodam novo ŠPORTNO KOLO amater. Jože Pogačar, Sp. Gorje 43. pri Bledu 9860 Ugodno prodam trajnožarečo PEČ. Informacije po tel. 83-412 od 12. do 10. ure in od 19. ure dalje 9870 Prodani BETONSKI MEŠALEC C. na Klanec 38. Kranj. 1 m" DESK, 25 mm, PUHALNIK z elektromotorjem in otroški športni voziček, prodam. Sora 40, Medvode 9952 Prodam 0 kub. m MIVKIv Jenko Marija, Bergantova c. 1, Preska, Medvode 9953 Prodam bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku 9954 Prodam nad 100 kg težko TELIČKO. Sy. Duh 41, Škofja Loka 9955 Pralni STROJ GORENJE, tovarniško nov, rabljen jedilni kot in ŠTEDILNIK GORENJE na drva, rabljen, prodam. Stane Škof, Breg ob Savi 52 9956 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 87 9957 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Breznica 26, Žirovnica 9958 Prodam mlado visoko brejo KRAVO po izbiri. Žabnica 1 9959 Počeni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Stane Šturm, Podgora 3/A, Gorenja vas 9960 Prodam KRAVO po izbiri. Zalog 62, Cerklje 9961 Prodam manjšo količino SIPORE-KSA, 5—10 cm. Pšenična polica 24, Prodam motorno ŽAGO Podlonk 15, Železniki Prodam mlado brejo KRAVO ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka 9980 Ugodno prodam starejši PRALNI STROJ candv in radioaparat z gramofonom in kasetofonom, 30 W. Informacije po tel.28-983 po 19. uri; Kristan, Veljka Vlahoviča 3 9981 Prodam barvni TELEVIZOR, znamke grundig, z daljinskim upravljan jem. Momo Šutič, Koroška 53, Kranj 9982 Prodam drobni KROMPIR in HRUŠKE moštarice. Jerala, Podbrezje 103 9983 . Prodam ZELJE v glavah in 35 % KOSITER. Jeglič. Podbrezje 86 9984 PENTAGON six, nov. Z dodatnim priborom in zenit EM, prodam. Primož Stružnik, Moša Pijade 17, Kranj, tel. 22-972 od 20. do 21. ure ' 9985 Prodam velike količine PRSTI. Dostavim na dom. Orehovlje 13, Kranj , Prodam dve toni CEMENTA, suhe hrastove PLOHE, trosilec umetnega gnoja, molzni stroj vvesfalija. Jezerska C. 65, Kranj 9987 Prodam stereo RADIOKASETOFON in SADIKE ligustra. Šuceva 9, Kranj 9988 GRADBENO BARAKO 4 x 5 m, krito z opeko, prodam. Informacije po tel. 064-24-166 ' 9989 Ugodno prodam nove balkonske VRATA 100x220 in OKNA 80x60. Informacije po tel. 47-679 9990 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Telefon 26-149 9991 Prodam 16 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, dovzetnega za učenje. Trbič, Žanova 36, Kranj 9992 Prodam dober jedilni KROMPIR. Britof 338, Kranj 10031 Ugodno prodam stereo RADIO HSR 48 z dvema zvočnikoma 2 x"20 W. Informacije po tel. 27-725 popoldan 10032 Prodam 300 kosov nove STREŠNE OPEKE iz Dobruške vasi, grafitno sive barve s posipom. Informacije po tel. 81-306 1*0033 Ugodno prodam rabljeno STREŠNO OPEKO, OBROBE, CEVI IN ŽLEBOVE (aluminij). Telefon 064-74-766 10034 Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 10030 Prodam dve OTROŠKI POSTELJI 90x 160 z jogijem. Slava Novak, C 26. julija Naklo. KUPIM PEČ, 9871 samo Kupim termoakumulacijsko 2 kVV. Škantar, tel. 23-058 TRABANT avtomobil, lahko motor', kupim. Jožo Curk. Trg na stavbah s. ] Kranj Prodam LADO 1200 Teleta* Ugodno prodam na nega SPAČKA, letnik M 77-477. Jug Brar.ko. Parttf Bled Zastavo 101 prodam po italijanski. Kranj, tel 21 H< Prodam AMI 8, letnik \m striran tel 23-177 STANOVANJA Kupim enosobno STA)« Škof j i Loki — delno na gotovina. Telefon 80-122 Iščem nujne bivalno prmy< lici Kranja. Naslov v m ku. Prodam trisobno STANOV Kobetovi ulici v Kranja ■ stolp). Informariio ~s . 9920 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN 4. Zg. Brnik 51, Cerklje 9996 126-P, letnik 1977, ugodno prodam. Sr. Bitnje 91, Žabnica 9996 GOLE diesel, nov, neregistriran, prodam. Ogled v soboto ves dan na naslovu: Sp. Gorje 48/A 9997 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 — december. Jože Kuralt, Sv. Duh 36, Škofja Loka 9998 Prodam ZASTAVO 750, karamboli-rano, letnik 1965, tel. 064-60-683. Poljanska c. 10. Škofja Loka 9999 Zelo poceni rvodam ŠKODO, letnik 1979 LS 120. Marjetka Vrabl, Golnik 55 10000 Informacije po t« 16. uri Na stanovanje vzamem žiču, za nekaj urno delo rt*, be pod šifro: Dogovor - Km STANOVANJE odd varovala 7-mesečnegacUr\Vi \ ju. Naslov v oglasnem od^stl 47-405 v soboto. V Kranju vzamem \ •.. STANOVANJE ali GAKSvV neopremljeno. Telefon Mati s 6-letnim otroki« -t SOBO. Pošteno plačilo Ku. — pri Biserki Markovic.Gob SOBO oddam dvema M Kranj, Valjavčeva 29. tel. . Medicinska sestra n.i,i:v STANOVANJE ali GARSON 1 Kranju. Pod šifro N po tel. 064-24-809 dojpoto 11. ure Dve ženski sprejmem v NJE v Kranju. Ponudbe t>v I Mlada družina z otrok BO ali STANOVANJ) M vode —Škofja Loka-K: ponudbe na naslov: Dragv kovo naselje 74/A. Skol 60-631 — int.497 V Kranju iščem onosoj-, ■ VANJE, največ za eno leto ^ bro predplačilo POSESTI Prodam novo HIŠO' v j' Naslov v oglasnem odči Z novim letom oddan- 'Y:.<* PROSTOR, za mirnejS Loki. Ponudbe pod: M Prodam GARAŽO » a Kranj. Šifra: Jesen V najem vzamem GARA. nini ali bližnji okolici hal 26-430 Na Jesenicah, v eentru ... dam v najem STAREJŠO ; ločen čas. V .Spodnjih prod manjši lokal, primeren zgoraj manjše stanovanj«. Xi plačljiva v naprej, ostalo po 9 Informacije po tel. 81-820 V okolici Kranja vtUMI večje površine OBDF.l.OVO LJE. Dam od 20.000 do &tf jemnine za hektar. Orcbo Kranj ZAPOSLITVE Zaposlim MIZARJA .1 zarstvu. Urbančič, lVdcsijv\VJ '4 30. SEPTEMBRA 1983 MALI OGLASI, OGLASI j OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN OL.L8 dno ali honorarno DELO v ali zasebnem sektorju. Po-Wggi Nuno — ženska 9931) tfarn VARILNI APARAT za toč [VARJENJE Z ZAGOTOVIJE-DF.LOM Naslov v oglasnom od-9937 H iprejmeni za STROJEPISNA , /j.etniški pisarni delavko za fgi I. mesecev. 4 ure dnevno, tedensko, tudi popoldan. Tele-,1 9938 pošlim fanta z odsluženim voja-[~rakom, za dela pri predelavi Ponudbe pošljite pod: 10018 i popoldansko DELO. Ponudbe :KV delavec 10019 em kakršnokoli delo na dom. »voglasnem oddelku 10020 mSTILA ...lesene, plastične in ŽALU-aročiteSPILERJU, Gradnikova ,1j;ca. tel. 064-75-610 8700 5E za ograje v kontejnerjih »jinjo saditev, dobite v popol-i urah — od 16. do 18. ure pri JA, C. Kokrškega odreda ižini Vodovodnega stolpa, ta-.12) 9431 goste obveščam, da bo bife MSC«, zaprt od 1. 10. 1983 do 8. 3 zaradi rednega dopusta. 9942 IVA in POPRAVILO avto in prevlek za sedeže. Avtota-vo Rautar, Lesce, Rožna dolina L 74-972 9943 ilu vršiva kamionske prevo-vrst materiala predvsem: be-»itvadre. strešnik »Novotejts« in ili gradbeni material Ljubljan-skaren kot so: MB 6, vseh vrst „ dimnik schiedel itd . . . Pripo-i se šoferja: Radovan KONDIČ, !20 Kranj in Slavko ČEBULJ, 16, Cerklje na Gorenjskem, 'ormacije dobite tudi po tel. I-Kranj 9944 meterska drva na domu. 174-715. ...nem vse vrste ročnih IZKO-[fodcrvodno-kanalizacijskih kana-eljev in greznic. Gojko Kovače-kofjeloška 8/A, Kranj 10021 EM po naročilu. Zdenka Vol-nčičeva 12, Kranj 10022 NIKI! Nudim vam strokovno poslovanja — davčne knjige. »064-60-018 10023 mm goste obveščamo, da bo go-j'iKlažun« v Kranju pričela z red-Ubratovanjem dne 4. 10. 1983. Se tofcamo' mniškv \EDITVE el SIRILA vabi VSAKO SO 20. uri na PLES v HOTEL ;RIST in VSAKO NEDEIJO, \U PLES na PRIMSKOVO 9945 Sedaj je čas, da nifc poravnate naročnino pri vašem pismonoši IZGUBLJENO 27.9. 1983 sem od Iskre do Naklega, verjetno na avtobusu, izgubila ZLATO ZAPESTNICO z napisom »Marina -15.9.1977«. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Hudobivnik, Krakovo 46, Naklo, tel. 47-491 10024 inovak Ii N 2 _J OSTALO Iščemo osebo, ki je pripravljena skrbeti za nego in varstvo starejše osebe na domu, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 10025 Iščemo žensko, ki je pripravljena negovati bolno osebo. Nudimo hrano, stanovanje in plačilo. Kličite po tel. 27-134 (064) 10026 Iščem VARSTVO za otroka v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Skrbno varstvo — dobro plačilo 9947 INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Tatjana Kejžar, Bertoncljeva 31, Kranj 9948 Iščem KROJAČA, ki bi mi popravil plašč (konfekcija). Naslov v oglasnem oddelku 9949 Janko Žvan iz Bohinjske Srednje vasi 78, preklicujem trditve, ki sem jih izrekel o Janku Čudnu iz Bohinjske Češ-njice 86 v zvezi motorne žage, izjavljam, da so bile trditve neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. JANKO ZVAN 9950 Iščem VARSTVO za 20-mesečno deklico za 4 do 5 ur na dan. Silvo Klanč-mk, C. 4. julija 7, Tržič 9951 ZAHVALA Pri gašenju požara gospodarskega poslopja v Sp. Bitnjah se iskreno zahvaljujemo prostovoljnim gasilcem iz Bitnja in poklicnim gasilcem iz Bitnja in poklicnim gasilcem iz Kranja ter sosedom in ostalim sovaščanom za nesebično pomoč. Pri čiščenju pogorišča se posebno zahvaljujemo tov. Francu Hafnar in Janezu Hafner ter sovaščanom, ki so S traktorji odvažali material ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali. HARTMANOVI! 9946 mm ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice sestre in tete ANČKE TRPIN iz Smoleve 5 ■ .-.kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ji darovali cvetje in vence ter pam i/rekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na »dnjo pot. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih toliko pomagali; g. kaplanu za lep f-bni obred in vsemu zdravstvenemu osebju z Golnika in Železnikov." Hčerki Olga in Minka, sin Ivan z družinami in drugo sorodstvo LOTERIJA Srečka št. din 80 100 160 200 600 160 09410 4.000 46250 6.000 76710 6.000 83660 8.000 1 40 68941 2.040 090211 20.040 404771 1.000.040 470921 20.040 82 60 2322 400 14892 2.000 28562 8.000 88842 4.000 335662 100.000 4343 800 17353 2.000 208503 20.000 359053 20.000 368693 20.000 395193 20.000 64 80 41034 4.000 98984 8.000 061094 20.000 25 80 45 120 955 200 2315 1.000 9605 600 006365 20.000 Srečka št. din Ii 40 5256 640 137576 20.040 67 60 027 160 4167 460 6587 400 23267 2.060 51277 6.000 218527 20.000 238797 500.000 243797 20.000 318667 20.060 08 80 48 80 68 60 88 60 09 60 29 60 89 100 7449 400 33118 2.000 107308 20.080 157658 20.000 200408 20.080 338338 20.000 390378 50.000 08429 2.060 67299 8.000 97099 4.000 99769 6.000 045059 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Petrčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Župančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina — center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Srednja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, Klemen-cek Duplje in Krvavec Cerklje od 8. do 20. ure, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure. V nedeljo pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikate sa Kranj od 7.30 do 11.30, Krvavec Cerklje od 7. do It. ure, Naklo v Naklem od 8. do 12. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD maloprodaja Kranj: Gorenjska Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 16 in Mercator, JLA 6. V 75. letu starosti je tiho odšel naš skrbni in ljubljeni mož, oče in stari oče EGIDIJ RODE Od njega se bomo poslovili v petek, 30. septembra 1983, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Slavka, sinova Edo in Rado z družinama, sestra Rezka ter drugo sorodstvo. Kranj, Ingolstadt, Homec ZAHVALA Ob smrti našega očeta ŠTEFANA KOMARA iz Krnice — Zg. Gorje se lepo zahvaljujemo zdravniškemu osebju jeseniške bolnišnice in blejske ambulante. Posebna hvala sestri Cilki Brleč za obiske na domu in brivcu Jožetu Kunšiču. Hvala g. župniku za obiske in tolažilne besede ob slovesu. Zahvala gorjan-skim pevcem za žalostinke; tovarni LIP Bled in Elan Begunje, sosedom, ki ste nam pomagali in sorodnikom za obiske v času težke in dolge bolezni. VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Krnica, 24. septembra 1983 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA HRIBAR roj. Mubi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma Albina Drolca v Potočah za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Zahvala tudi g. župniku za besede slovesa in pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Jože, hčerki Mari in Francka z družinama ter sestra Francka Potoče, Voglje, Nova vas, 26. septembra 1983 1 ZAHVALA V 24. letu starosti nas je za vedno zapustil skrbni mož, ati, sin, brat in svak MARJAN ŠMAJC iz Stiske vasi pod Krvavcem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali ter mu poklonili cvetje in vence. Posebna zahvala sosedom Re-bernikovim in Motoškovim; sodelavcem Iskre — Finomehanične delavnice, Planiki Kranj, in župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena, sin Marjan, hčerki Nataša in Tina, mama, brat, teta in drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, sestra, snaha, teta in sestrična VERA JELIČ roj. DOLINAR Pogreb pokoj niče bo danes, 30. septembra 1983, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: mož Marjan, sin Tomi in vsi njeni Kranj, 28. septembra 1983 OBLETNICA HnyMHR iHranH Danes, 30. septembra mineva žalostno leto dni od strašnega trenutka, da našega moža, atka, sina in brata ni več 1 FRANCA PIRŠA Nisi se poslovil, tiho si odšel, zato nikoli ne bomo verjeli, da te ni več. Tvoje korake še slišimo, tvoj lik, tvoj nasmeh je še vedno med nami, le tvoj tihi grob je nema priča, da te ne bo več. Prazen je naš dom, ne čutiš bolečine v naših srcih in misli, ki bo vedno ob tebi. Ne moremo doumeti, da je usoda tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili! Nikoli! Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveče in prinašate cvetje ali pa se ga spominjate. ŽALUJOČI NJEGOVI NAJBLIŽJI Drulovka, 30. septembra 1983 GLASOVA ANKETA Vode dovolj, le zajeti jo je treba Izredna suša je povsod po Gorenjskem, morda še najmanj v jeseniški občini, zmanjšala količine vode v vodovodnih omrežjih — Manjši kraji, kot so Možjanca in Pševo, pa so že dlje časa povsem brez vode — Če bi se to nadaljevalo še v naslednjo zimo, bi utegnile nastati tudi zdravstvene težave — Stalno klorirano vodo pijejo le v Skofjl Loki Letošnja suša, nekateri pravijo, da take še ni bilo zadnjih sto let, je pred iztekom poletja začela kazati svoje zobe še na drug način. V visokem poletju je osušila travnike in zavrla rast poljščin, zdaj pa se je zaradi pomanjkanja dežja znižala tudi zaloga vode v podtalnici. Posledice so vidne, saj usihajo tudi med avgustovsko žego še polni potoki, v vodovodnih zajetjih pa se je ponekod nivo spustil že na komaj zadostni mi-numim. Ponekod so se vodna zajetja popolnoma posušila. Take težave imajo na primer na Možjanci in na Pševem, kjer si brez dovažanja vode v gasilskih cisternah ne bi mogli pomagati. »Takšno stanje je še marsikje po Gorenjskem,« pravi Andrej Slatnar, referent za vodno področje Gorenjske pri Zavodu za socialno medicino in higieno Kranj. »Zima brez padavin in poletje brez dežja sta spraznila vodne zaloge na Gorenjskem, ki jo sicer po kvaliteti in količini vode Vaje upravnih organov pri izvršnih svetih 29. septembra (na terenu) — Pokrajinski odbor za Gorenjsko v okviru programov usposabljanja upravnih organov za delovanje v izrednih razmerah organizira tudi posamezne vyje na terenu, na tako imenovahnih šolskih lokacijah. Danes je bila takšna vaja po-verjeništev za infoimativno in propagandno dejavnost izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin in enot za zveze. Na različnih lokacijah na Gorenjskem so bile vzpostavljeno zveze s pokrajinskim odborom za Gorenjsko. Praktična vaja je uspela tako tehnično kol vsebinsko. vsaj v Sloveniji uvrščamo na prvo mesto. Sedanje stanje seveda povzroča jezo zaradi suhih pip, velike so težave pri vsakdanjih opravilih, obenem pa spoznavamo, da brez vode ne moremo živeti niti en dan. Občasno se pojavljajo tudi bolezni. Seveda ne takšnega obsega in jakosti, kot je bil pojav nalezljive zlatenice v Žireh pred nekaj leti. Sicer pa je škofjeloško področje glede vode med najslabšimi na Gorenjskem, saj je voda v Škofji loki in Žireh stalno klorirana. Občasno je sicer treba dodajati klor tudi nekaterim drugim zajetjem, kjer se je vodna zaloga toliko znižala, da že pobira v cevovode usedlino iz rezervoarjev in zaradi tega občasno tudi voda zakali, kar samo po sebi še ni nevarno.« Današnje težave z vodo torej opozarjajo, da vode nimamo dovolj, ali ni tako? »Res je. Če bo še zima brez večjih padavin, se utegne oskrba z vodo še poslabšati tako v Kranju kot tudi v Tržiču ter nekaterih krajih radovljiške občine. Še nadaljnje zmanjševanje zalog vode v podtalnici pa bi že označili kot zdravju nevarno. Vendar je treba vedeti, da je na Gorenjskem vode dovolj in preveč, le zajete v vodne vire je nimamo dovolj.« Vodna zajetja pa v zadnjem času vendarle iščemo, na primer v kranjski občini v Povijah, v škofjeloški v Hotovljah in še kje? »Vode potrebujemo v ceveh zdaj toliko, da bi morali začeti vrtati za novimi viri že danes, če naj bi ujeli naraščanje poteb po vodi v jutrišnjem dnevu. To so sicer drage nalož- lliula suša je v nekaterih krajih popolnoma osušila vodna zajetja, potoke in vodnjake. be, toda najdražja je voda, ki je ni., Kdo pa hodi še k potoku po vodo, vsak jo pričakuje iz pipe! V nekaterih krajevnih skupnostih s samoprispevki izboljšujejo svoje vodovode, menim pa, da bi tudi za obnovo in širjenje vodovodnih omrežij na Gorenjskem občani zlahka odrinili tudi kak dinar več. Še enkrat ponavljam — vode imamo dovolj, le zajeti jo je treba. Prav to pa bi moralo postati tudi prioriteta v oskrbi prebivalstva. V nekaterih občinah, kot na primer v Radovljici, so z zajetjem Radovne sicer rešili oskrbo z vodo do leta 2000, vendar pa jo je v vodovodno omrežje treba šele priključiti. Če rečem, da bi morala biti voda povsod prioriteta, mislim s tem tudi na vodne zaloge za primer elementarnih nezgod in morebitne vojne. Vode imamo na Gorenjskem toliko, da bi bil popoln nesmisel, če bi zaradi zamud pri investiranju v nova zajetja morali povsod že jutri piti klorirano vodo.« L. M. Kozolec kot gorenjski motiv Kranj — V naslednjih štirinajstih dneh bodo na naših mejnih prehodih stali privlačni panoji, ki bodo bijega gosta seznanjali z Gorenjsko in njenimi turističnimi možnostmi. Za akcijo, ki je veljala (panoji) 250.000 dinarjev, so se odločili pri medobčinski gospodarski zbornici Tujega gosta, predvsem tranzitnega, naj bi panoji in jasna informacija o lepotah Gorenjske zaustavila nekaj dalj časa tudi v naših turističnih središčih. Izbrali so motiv kozolca, v katerem bo cestni križ z vrisom Bovca, Vršiča, Kranjske gore, Triglavskega narodnega parka, Bleda, Bohinja. Preddvora, Jezerskega vrha in Škof je Loke. Motiv kozolca bo rdeča nit tudi vseh drugih informacijskih obcosi nih tabel in panojev, ki bodo stali ob gorenjski magistrali — tudi na od se ku za Bled. Vsekakor izredno koristna akcijo, ki je vredna vse pohvale. D s. Zanimivi za domače goste Na Gorenjskem smo gostili predvsem domačega gosta, tujci prihajajo k nam le dva meseca poleti — Za 4 odstotke večji promet števati dejstvo, da smo lani zabeležili manj gostov — 2 odstotni izpad turističnega prometa v primerjavi zrle-tom 1981. Če pogledamo po krajih, potem so bili najbolj zaposleni gostitelji na Bledu, v Kranjski gori in v Bohirju. Bled je sprejel za 4 odstotke več gostov, za 7 odstotkov več domačih in Kranj — Po podatkih medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko smo na Gorenjskem v primerjavi s sedmimi meseci minulega leta imeli za 4 odstotke višji turistični promet in tako zabeležili nekoliko boljše rezultate od povprečno doseženih rezultatov Slovenije. Turistični promet v prvem polletju so predvsem ustvarili domači gosti. V prvih mesecih, v zimski sezoni so gorenjski turistični delavci kljub slabim snežnim razmeram zabeležili /a H odstotkov več nočitev predvsem način gostov. Delež inozemskega turizma je pozimi zelo skromen, le 12 odstotkov. Da pa je bil turistični protnel domačih gostov pozimi večji, i«1 iok v tem, ker smo manj smučali \ lujih turističnih središčih zaradi !>' : i za prehod čez mejo in visokih dinarskih cenah letovanj v tujini. Predsezona aprila, maja in junija u bila skromnejša. V tem času so prenočitve vseh gostov porasle le za odstotek, od tega so prenočitve domačih gostov porasle za 3 odstotke, obseg prenočitev tujih gostov pa se je ; manjšal za odstotek. Obisk poleti je bil zadovoljiv, tudi lujih gostov, a obenem je treba upo- Kranjj — Medtem ko v prejšnjih letih občani niso kaj posebno povpraševali po rabljenih oblačilih, ki jih zbira ca primere elementarnih in drugih nesreč organizacije Rdečega križu, pa je zdaj povsem drugače. Zmanjševanje osebnega standarda je okrnilo sredstva .namenjena za nakup oblačil predvsem družinam z več otroki, v stiski pa se znajdejo tudi občani z nizkimi pokojninami. Lani so pri občinski organizaciji Rdečega križa podelili te vrste pomoč 350 občanom, letos pa številka ne bo nič manjša. Me mine dan, ko ne bi dali iz priročnega skladišča, kjer čaka obleka in obutev lepo zložena, kakšno oblačilo, posteljnino ali kaj podobnega. F'osebno iskutia so zdaj v jeseni otroška oblačila in obutev, zato bo Rdeči križ hvaležen vsakomur, ki bi to blago še hotel oddati. Zavitke sprejemajo vsak dan na sedežu občinske organizacije RK Kranj, Cesta JI A. Št. M— Foto: L. M. odstotek več tujih: v Bohinju je bilo domačih in tujih gostov toliko kot lani ali skupaj 200.000, v Kranjski gori je bilo manj tujih, a za 5 odstotkov več domačih gostov. Od ostalih krajev na Gorenjskem, ki imajo bistveno manj gostov, pa so sprejeli nekaj več gostov v Tržiču, Kranju ter v Ra- tečah- D. Sedej Planinski vodnik Kranj — Medoobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko se je odločila za ponatis planinskega vodnika po Julijskih Alpah in Karavankah. Izdali so ga že leta 1981 in zaradi zanimanja domačih, predvsem pa tujih gostov, ki se vedno raje odločajo tudi za planinske ture, so planinski vodnik ponatisnili — v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, s po 30.000 izvodi. , Planinski vodnik so sofinancirali poleg gospodarske zbornice še blejski Kompas. Turistični društvi Bohinj in Kranjska gora. Po njem so planinsko izlete in ture že organizirali v blejskem turizmu in izkazale so se kot nadvse dobrodošla poživitev naše turistične ponudbe. Le zaželeno je, da se agencije in turistične organizacije še naprej odločajo tudi za to vrsto turistične ponudbe, za katero ima Gorenjska zares odlične možnosti. D. S. Miš nagrizla plinsko cev Tenetiše — V torek, 2(5. septembra, zjutraj je v hiši Franca Koširja eksplodiral plin. Ko je Brigita Košir hotela zakuriti v zidanem štedilniku na trda goriva, ji je ob prižiganju ogenj buhnil v obraz, takoj nato pa je nastala še eksplozija, od katere so popokala stekla, uničena pa je delno tudi kuhinjska oprema. Janez Košir je takoj prisebno zaprl jeklenko, ki so jo imeli v shrambi in jo odnesel na prosto. Plinska jeklenka je bila s plinskim štedilnikom v kuhinji pove-, zana s cevjo med shrambo in kuhinjo. Ugotovili so, da je bila cev nagrizena, verjetno od miši ali podgan, zaradi česar jo plin uhajal. Brigito Košir so z opeklinami po obrazu in rokah prepeljali v Klinični center'. V stanovanju pa je škode za okoh 400.000 din. Kašče prazni le koruz V prvih dneh oktobra se bo na Gorenjskem pričela setev pšenice. Letošnji setveni načrti namenjajo pšenici enake površine kot lani, spodbujajo le širjenje pogodbenega pridelovanja, povečevanje hektarskih pridelkov in trž-nosti. Gorenjski kmetje naj bi leto s pogodbeno pridelovali pšenico na 475 hektarih, kar je domala dvakrat več kot pred dvema letoma. Doslej so obveznosti, čeprav so se iz leta v leto povečevale, še vedno tudi uresničili in ponekod celo presegli. Bo tako tudi prihodnje leto, ko naj bi ljubljanskemu Žitu oddali že prek 1100 ton pšenice? ko njivo kot lani bomo po$M*U pšenico tudi letos, le z a*w'«a bomo sklenili pogodbo za^t* količino. Ne razumem pa' je pri nas koruza dražja ks^^* niča. Medtem ko spoštuj govorjene cene za pšenico, lovalci koruze mimo vseh Srm zumov izsiljujejo podro::y » ustvarjajo zmedo v cenovnif% ki in na kmetijskem trgu. V. Tone Korenjak iz Predoselj: »Lansko jesen smo posejali pšenico na hektaru in 20 arih in približno enako površino ji bomo v kolobarju namenili tudi letos. Ob letošnji žetvi smo bili kar zadovoljni — na hektarju smo pridelali pet ton zrnja, kar je za gorenjske razmere že spodbuden dosežek. Štiri tone in pol, celo nekaj več, kot smo zapisali v pogodbo, srno jo oddali in zamenjali za koruzo. Ostalo smo znosili v kašče, da bo za peko domačega kruha. Zamenjava za koruzo je ugodna — kilogram za kilogram, ob tem pa je še nekaj dinarjev regresa. Letos so v zadrugi prvič uvedli tudi zamenjavo merkantilne pšenice za semensko, najbrže zato, da bi prav vsi kmetje sejali kakovostno seme. Kaže, da smo se v Sloveniji resno lotili samooskrbe. Še pred štirimi leti se za kmetovo pšenico ni nihče zmenil, vso smo pokrmili živini, zdaj si prizadevajo za odkup vsakega kilograma.« Alojz Sušnik s Suhe: »Na naši kmetiji sejemo pšenico, odkar pomnim. Včasih smo jo celo več, toda ko smo pričeli saditi koruzo za siliranje, smo površine za setev pšenice zmanjšali z dveh hektarov na enega. Letos smo jo pridelali 4300 kilogramov. Dobro tretjino smo jo zamenjali za koruzo; najbrže bi jo še več, če ne bi imeli še starih zalog. Enako veli- Janez Kok z Brega pri H dvoru: »Na 80 arih smo pr#l tri tone pšeničnega zrrvj i' slej smo ga 500 kilograme, A njali za koruzo. Veliko pš4 porabimo za peko domafcgig ha. Družina je velika, $A članska. Poleg tega iman»n poletja na kmetiji še števil« ste in njim je domači krui-H poslastica. Res bi bilo ngn no, da bi zdaj krmili pšer.A; ni, če jo Je mogoče zamen i koruzo. Če se bodo obvemtfl renjskih kmetov pri oskrbi?! nico tudi v prihodnjih fet&p čevale tako kot zadnji: ko uresničiti živinorejske^ Menim, naj bi pšenico orgigl no pridelovali predvsem m i močjih, kjer nimajo zivi»}M tudi vremenske razmer? A nejše. So mar v Vojvodini'I ostalih žitorodnih pokrv.-./] povsem izkoristili možr. «„ L NESREČE TRČIL V PEŠCA Zabreznica — V nedeljo, 25. septembra, nekaj po 19. uri se je na regionalni cesti v Zabrezniei pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik kolesa z motorjem Franc Pogačar (roj. 1925) iz Breznice je peljal od Sela proti Rodi-nam. V Zabrezniei je dohitel in trčil v Eda Lambergarja (roj. 1932) i/. Vrbe, ki je hodil po desni bankini. Oba sta padla, pri tem jo bil Franc Poga-čar lažje ranjen. TRČENJE V KIANCU Jesenice — Na lokalni cesti se je v torek, 27. septembra, ob 19.30 pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Jožetu Rijavcu (roj. 1923) z Jesenic, ki je peljal proti Straži po klancu navzgor, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Miro Smodiš (roj. 1957) iz Mojstrane. Avtomobila sta trčila, ker je voznik Rijavee pripeljal po levi strani vozišča. V nesreči je bil voznik Rijavee lažje ranjen, prav tako sopotnica Marija Rijavee, huje ranjena pa je bila Marija Murovec. Ranjena sta bila tudi voznik Smodiš in njegov sopotnik. Na avtomobilih je za 100.000 din škode. RAZBIL TUJ AVTO Begunje — V sredo, 28. septembra, ob 13.20 se je na regionalni cesti med Begunjami in Slatino pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti voznika Andreja Cvenklja (roj. 1958) iz Begunj. Ta je vzel osebni avtomobil, last Marjana Lombarja iz Begunj, ki je svoj avto pustil odklenjen in s ključi v njem pred bifejem Turističnega društva. Odpeljal so je vračanju pa je zapeljal - -prevrnil. Škode na aw ; 175.000 din. OTROK ZAPELJAL PRH V Mojstrana — V sročio | bra, nekaj pred Iti. v: D lavski cesti v Mojstri prometna nezgoda Štirih dan Martič se je na kole* na cesto prav pred avl je vozila Majda Panlus nesreči je bil Slobodan., in so ga prepeljali v jeseni nico. HUDA NESREČA NA TIRIH f Reteče — Na nezavar«li lezniškem prehodu modRfl Godešičem se je \ sredo«« bra, ob 15.35 pripetila hufe ška nesreča, v katenstj Skala (roj. 1913) iz l,|u šan Lapajnar (roj 1914) Skala je pripeljal z osebi..,,, bilom na prehod, nedabt* prepričal, če je prosto PjRg iz jeseniške smeri pttptipj vlak in silovito trčil \ ttrift bil. Oba, voznika in šopov v. glo iz avtomobila. UmrkjK ju nesreče. V>5 Popravek Pri poročanju po pv sreči, ki se je pripetila J> v bra pred gostilno Marinsei klem, se je vrinila napak*j ni k osebnega avtomobil* )0 Grobin iz Podnarta je udri Jelenka Pavlovica. iN 17,20 m od prehoda v. \v čkal cesto in ne kot jo biie deno po prehodu /a ptta I