Posamezna številka stane 10 v. ^BNE
79» številka«
Maribor $ dm® 5» oktobra 1917«
Letnik IX.
»ar©SnIna Usta: —
Celo leto . . K10-— Pol leta . - .	, 5'—
•L-etrt leta Mesečno,
2-50 1 —
tunta j Avstrije: ——-
C-elo leto
15 —
Posamezne številke 10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vfa od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih veUit popust
„Straža“ izhaja v po«-deljek in petek popoldne,
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Jtoroška nliea. 5. -- Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se mora govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
^mmmsissiBaBNmmactii
awstrfjsk# miio porodilo.
Dunaj, 4. okt.
\
italijansko bojišče.
J
Boji na ozemlja Sv. Gabrijela so nekoliko J pojenjali. Prejšnjega dne smo vjeli 6 italijanskih \ častnikov, 407 mož ter 2 zdravnika.	J
Naši zrakoplovci so sestrelili tri sovražna le- 1 tala.	j
Na tirolski fronti nobenih posebnih dogodkov.	,
Vzhodno in albansko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Nemško vedemo porodilo.
Berolin, 4. okt.
Na bojišču v Flandriji so Angleži pri današnjem velikem napadu prodrli samo en kilometer naprej v našo obrambo zono med krajema Poel-capelle in Ghelnvelt. Posebno srdita borba se vrši vzhodno od Zonbeke in zahodno od Becelaere.
Vsenemci proti Černinu.
Vsenemci v Nemčiji so se zelo razburili nad miroljubnim govorom grofa Cernina, Posebno konservativci in desno krilo nacionalnih liberalcev je silno ogorčeno nad Černinom, ker se je izjavil za sporazumni mir, brez pridobitev in odškodnin. Vsenemci, plačani od bogatih tovarnarjev orožja in municije so za nadaljevanje vojske do popolne nemške zmage.
Anglija hode zmagati.
V angleški zbornici je rekel minister Churchill med drugim tudi sledeče : Vsi si iz srca želimo mir, toda sedaj še ni prišel čas, da bi se govorilo o miru. Nahajamo se v najresnejši dobi vojske. Vojnih ciljev še nismo dosegli, kajti pruski militarizem še ni strt in uničen. Bila bi grozna napaka skleniti mir še poprej, predno da nismo dosegli vojnega cilja. Bilo bi prezgodaj reči, da je boj P čolnov končan. Prihodnje leto bodo naše armade številnejše in bolje opremljene kakor tedaj poprej. Mi hočemo in tudi bomo zmagali.
WOT» sa Slovenes važna, razkritja.
Poslanec dr. Verstovšek je zasledil nova razkritja, ki Slovencem dovolj jasno odpirajo oči. kakšne namene je imela vlada s slovenskim ozem ljem na Štajerskem. Ni dovolj, da skrbijo za germanizacijo Slov. Štajerja razni Voiksrati, Südmarka in Schulverein, še vlada je očito začela z germanizacijo potom naseljevanja in dokazala, da nas Slovence hočejo raznaroditi. Hvala Bogu, tudi te nakane smo preprečili in jih bodemo še v bodoče vedeli preprečiti. Zato je potrebno, da se ved?,o bolj združujemo vsi sloji slovenskega naioda, d h se skupno bojujemo na vseh črtah proti vsakemu, ki deluje proti obstanku slovenskega naroda.
Interpelacija dr. Verstovšeka nam pojasni vsa razkritja in namen vlade. Glasi se:
Interpelacija na ekscelenco ministrskega predsednika kot zastopnika celotne vlade in ekscelenco notranjega ministra radi odpoklica vseh nemških
beguncev iz slovenskega dela, štajerske, kateri so bili od prejšnjih vlad v svrho germanizacije na seljeni na slovenskem ozemlju.
Slovensko ozemlje Štajerske je dobilo v teku voj\ke vojaštva, beguncev, barak in šotorov v v;-liko večji meri, nego jih zamore prenašati. Dobrovoljno ljudstvo se je zavzelo povsod klub najtežjim življenskim razmeram za uboge begunce, ki so morali zapustiti domačije, in jim je šlo na rok< , kjer je to zamoglo. Takoj v početku dovažanja beguncev so že, začeli Slovenci premišljavati, kako je to, da naseljuje vlada pač med nje Židove, Lahe in nazadnje tudi gališke Nemce, da se je pa protivila z vso silo naseljevanju goriških Slovencev in jim delala največe ovire. Glavarstva na Slov. Štajerskem, zlasti v Ptuju, so skrbela jako za prebivališče nemških begunce*, ekspozitura v Konjicah se je najskrbneje brigala za Židove in rekvirirala za nje celo kmetske domove, glavarstvo v Mariboru je očetovsko skrbelo za Lahe, toda vsa brez razlike, kakor da bi dobila za to posebna naročila,' so se protivila naseljevanju goriških Slovencev.
Podpisanemu je došlo v roke pismo, ki potrjuje vse razne misli Slovencev v tej zadevi in razkrinka namero nemškega naseljevanja:
»Nemška pomožna ekspedicija za Galicijo. Župnik Dr. Teodor Zöckler, tč. v Dolini-Broczkow. Mojim ljubim občanom in verskim drugom na Sp.
Štajerskem.
Ravno je g. misijonar Theunert došel k meni in mi poročal, kako Vam gre. Težko mi je, da je tako prišlo. Ne mislim, da je kdo tam tako nespameten, da bi mi najmanjšo krivdo na tem pripisoval. Jaz sem vse poskrbel, kolikor mogoče in sem moral verjeti po ponovnih izjavah dunaj skega pomožnega odbora, da bodo tudi poznejši vlaki beguncev kot prvi napoteni na Zg. Avstrijsko. Vidim tudi, da sta misijonarja Kohls in Theunert vse storila, kar je bilo v njiju moči, da bi dose gla izpolnitev dane obljube. Bila pa sta brez moči, kakor sem tudi jaz sedaj tu brez moči, vspričo nenadne nespremenljive odločbe vlade.
Jaz sem, kakor hitro sem dobil prvo poročilo, takoj odločno protestiral zoper neopravičeno po stopanje vlade. Pisal sem tudi na razne uplivse osebe v Gradcu in na Dunaju in jih prosil za pomoč. Kar nas posebno razburja je to, da se Žide pošilja v nemške kraje, in celo vzame iz slovenskega ozemlja, da napravijo prostor našim ubogim nemškim Gali-cijanom, katerih očitno nečejo v nemških deželah.
Seveda se nam poroča, da vlada zasleduje v e 1 e p o 1 i t i č n i načrt. Ona skuša po mogočnosti n,a še begunce obdržati na Sp. Štajerskem, da se tam stalno naselijo in s ,'tem pomagajo germanizirati te izključno od Slovencev naseljene kraje.
Jaz moram to postopanje vlade najglobokejše obžalovati. Da hoče vlada nemštvo pa Štajerskem okrepiti, je sicer hvale vredno. Če pa hoče nas rabiti za tak načrt, potem bi bilo pravilno in dobro, da nas preje obvesti, ne pa v zadrego spravi. Po mojem mnenju sedaj še ni čas za nemške Galicijane iskati novih bivališč. Ali pa vlada že ve, da ne bomo mogli več se vrniti v svojo domovino? Naši častniki in vojaki mislijo drugače. Oni nam zagotavljajo, da bo kmalu bila ura rešitve za južno-vzhodno Galicijo. Če pa tudi ne, četudi moramo iskati novo
domovino, potem se nas mora preje vprašati in moramo biti na jasnem, ali nova domovina odgo varja pogojem, katere moramo staviti.
Moji dragi rojaki in verniki! Mi Nemci Galicije smo dolgo trpeli pod pritiskom slovanske okolice, ki nss ni umeia in je nam življenje grenila. Pa v stari domovini, v kateri so se naši očetje udomačili tekom 120 let, se je dalo to prenašati, ker smo se naučili sami si pomagati in ker smo od ustanovitve zveze krščanskih Nemcev in nem škega narodnega sveta vendar še nekaj uspehov dosegli za svoje pravno stališče, za svoj jezik in svojo šolo.
Če pa pridemo zopet v novo deželo s slovenskim prebivalstvom, moramo boj zaova začeti. Avstrijska vlada je sicer svojim oblastim ukazala, na m v vsakem oziru pomagati; to je 'tudi naravno, ker nas hoče pridobiti ia vabiti za svoj namen. Kdo pa vč. če bo avstrijska vlada, ki je že gotovo podlegla slovanskim uplivom, dovolj močna, svoje obljube držati. Lahko se tudi zgodi, da se Vas naseli na Spod. Štajersko med Slovence, kakor nekdaj Nemce v Galiciji, da pa Slovenci, od početka nam tujci, dobe moč v roke,* kot v Galiciji Poljaki, in da nam potem še slabše gre nego v Galiciji.
Jaz sem dolžan, dragi bratje, Vam sporočiti, da se je po pooblaščencu nemške vlade mene vprašalo, ali bi nemški begunci iz Galicije ne bili voljni v Nemčijo se zateči. Tadi tam so pripravljeni dati nam novo domovino, če bi ne mogli vrniti se nazaj. Zdi se mi, <^fa more nemška vlada preje držati svoje obljube, nego saj dosedaj ali pol slovanska avstrijska vlada.
Sicer pa mislim, da se sedaj ne moremo odločiti, če si naj poiščemo novo domovino.«
(Konec prihodnjič.)

Država! &h&r*
Maribor, 5, oktobra.
Položaj v državnem zboru je še vedno nejasen. Vlada se neprestano trudi, da bi dobila Poljake, vsaj zmernejše poslance na svojo stran. Predsestvo Poljskega kluba je imelo včeraj, dne
4.	oktobra posvetovanje glede poljskih gospodarskih zahtev, katere bodo danes predložili ministrskemu predsedniku. Poljaki zahtevajo, da mora vlada upostaviti zrušene kraje, zgraditi predvsem hiše in plačati odškodnino vsem tistim, ki so trpeli po vojski kako škodo. Plačati se mora tudi vse, kar se je prebivalstvu v vojnih krajih odvzelo. Poleg tega še zahtevajo Poljaki civilnega namestnika in civilne uradnike. Te zahteve pa so skoro neizpolnjive. Prvič nima finančni minister niti približno toliko sredstev, da bi zgradil porušeno Galicijo in plačal vojno škodo, Ogri pa nočejo nič prispevati. Na drugi strani pa se armadno poveljstvo krčevito brani civilne uprave. Sicer pa prevladuje v Poljskem klubu narodni in demokratični duh, ki je proti sedanji vladi, katera se je zapisala Nemcem. Proračunski odsek se je do torka odgodil. Med tem se bodo vršila za kulisama pogajanja, a ld kravje kupčije. Jugoslovanski klub vstrgja pri svojem znanem stališču, da ne podpire vlade, dokler se ne izpolnijo naše zahteve.
Seja, dne 2. oktobra.
Nadaljevala se je proračunska razprava. Nemški nacionalec Waldner je trdil, da se je s sedanjo vojsko ubilo strašno zver — panslavizem.'
Slovenski poslanec dr. Ravnihar je pričel govoriti slovenski. Velika odgovornost zadeva narodne zastopnike, še pozni rodovi bodo kazali na nas, češ, ti so bili, ki so odločevali usodo našega naroda. Zavedajmo se, da delamo zgodovino svojega naroda. Obširno je govoril o znanih jugoslovanskih zahtevah in izjavil, da so Jugoslovani pričakovali na njihovo deklaracijo drugačnega od govora od ministrskega predsednika. Naša krivda ni, če bo avstrijska država vsled nezmožnosti nje nih vodilnih državnikov smrtno bolna počasi umirala. Dali smo vladi priliko, da ozdravi bolno telo avstrijske države po receptu enakopravnosti in zadovoljitve vseh njenih narodov. Toda ta način zdravljenja so zavrnili. Ministrski predsednik se je našel na čudovit način glede naše zahteve po združenju Jugoslovanov v bratskem objemu z ogrskim ministrskim predsednikom in nemško nacionalno zvezo. Avstrijska misel se tolmači kot vedno večja samostojnost Ogrske in nadvlada Nemcev v državi. Zavračamo odločno očitanje, da nimamo smisla za avstrijsko državno misel. V juniju smo glasovali za proračun, ker nam je tako velela dolžnost do naših sinov na bojnem polju, do armade in države. Če bi danes isto storili, bi poljubili roko, ki drži bič. Prepričani smo, da bomo dosegli svoj jugoslovanski cilj tudi brez sodelovanja vlade. Protestiramo pa proti sumničenju, da nam je našo deklaracijo narekovala ententa. Jugoslovani vztrajamo trdno na svojem programu. Naj bo vlada prepričana, da si bomo sami znali izbrati svoj prostor na solncu. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Poslanec dr. Benkovič zakliče:	V Bosni je
neko vojno sodišče v enem dnevu obsodilo, 100 ljudi in jih dalo usmrtiti. (Ogorčenje in medklici pri Jugoslovanih.)
Za dr. Ravniharjem so govorili Seidel, dr Le-vickij, Steinwender, Daszynski in Seriu. Nato je dobil besedo zastopnik tržažkih Slovencev dr Ry-bar, ki opozarja na besede barona Chlumeckega, da nam je usoda dala še enkrat priliko, da se začnemo približevati Jugoslovanom, in ki je govoril o tem, da mora iz te vojne nastati svoboden zjedinjen jugoslovanski narod. Vprašanje je le, ali z Avstrijo ali proti Avstriji, ali s Habsburžani ali proti njim. Prvi slučaj bi nas dvignil do nove višine, drugi bi zapečatil našo usodo. Te besede nemškega politika naj bi bile vladi in Nemcem resno svarilo. (Tako je!) Mi Jugoslovani ne čutimo nikakega sovraštva proti nemškemu narodu, ali nasproti temu mi povsodi zadevamo na sovraštvo. To sovraštvo gre tako daleč, da nas ne imenujejo z našim imenom »Slovenci«, ampak »Windische«. Trdi se, da mi Jugoslovani imamo sedaj slovenskega ministra v kabinetu in bi morali radi tega izpremeniti svoje stališče napram vladi. Značilno je, da je bilo to ministrstvo kreirano še le leta 1917 in da do današnjega dne še nima imena, študirajo še le. kake posle bi mu dali Umevno je samo po sebi, da nam je naš minister krajan simpatičen, ali zbog tega ne moremo popustiti svojih po stulatov in svojih narodnih želj. Ne moremo mir-
no prenašati, ako pri vojakih imenujejo naše črno-vojnike »Windische Trottel«. Slovenci bodo glasovali proti proračunu. (Odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih)
Z govorom dr. Rybara je končano prvo čitanje finančne predloge. Finančna predloga je izročena proračunskemu odboru v poročanje. Zbornica je določila, da se naj prične drogo branje proračunskega provizorija 16. oktobra. Poročilo o rednem proračunu naj predloži budgetni odsek do 2. decembra, poročilo o centralnih računskih-zaključkih pa tekom 4 mesecev.
Seja, dne 3. oktobra.
Razpravljalo se je o poročilu socialno-zavaro-valnega odseka o spremembi zakona o bolniškem zavarovanju in varstvu mater in otrok. Zakon vsebuje velikejagodnosti zavarovancem in materam. Dnevni zavarovalni znesek se poviša, obenem se pa podaljša tudi doba izplačevanja podpor, to je doba bolezni.
Veliko pozornost je vzbudila interpelacija čeških poslancev na domobranskega ministra radi usmrčenja nekega dragonca na dunajskem glavnem kolodvoru. Dne 1. obtobra se je na dunajskem vzhodnem kolodvoru dragonec Maurič, ki je bil dodeljen oddelku strojnih pušk, hotel pred odhodom posloviti od svojih znancev. Nadporočnik je to videl in je dal v prepiru dragoncu več zaušnic. Ko se je dragonec branil, ga je nadporočnik zabodel z bajonetom. Dragonec se jje mrtev zgrudil. Domobranski minister podmaršal Čap, katerega so poklicali v zbornico, je izjavil, da mu je slučaj neznan in je obljubil, 'da bo dal zadevo natančno preiskati.
Delovni program.
V	seji načelnikov dne 2. oktobra se je določilo, da se bodo omejile plenarne seje, a se tem bolj pospeši delo v odsekih. Proračunski odsek mora rešiti začasni proračun v 14 dneh, redni proračun pa čez 2 meseca.
Poslanec dr. Korošec je predlagal, naj raz pravlja zbornica o sledečih predmetih: Poročilo o imuniteti poslanca Grafenauerja, o ravnanju s politično nezanesljivimi in o odškodnini internirancem in konfinirancemj
Nemška obstrukcija v odsekih.
V	imunitetnem odseku se je dne 3. oktobra razpravljalo o mandatih pomiloščenih poslancev Kramarža, Rašina, Burivala. Choca in Vojna. Češki predlog zahteva, naj predsednik imenovane poslance povabi k sejam zbornice. Nemški poslanci so v imunitetnem odseku stavili zavlačalne predloge.
V	železniškem odseku se je razpravljalo o predlogu poslanca Kadceka, ki zahteva, naj se prekliče določilo, da je nemščina uradni jezik pri državni železniški upravi. Minister Banhans je zagovarjal vladno odredbo. Nemec Zaunegger je stavil zavlačevalni predlog da se naj poročevalčevi predlogi in ministrov govor da v tisk in se naj
LISTEK.
Duhovnik — duia naroda.
Slika iz Lužice. Poslovenil Podravski.
(Konec.)
Naposled dospe v bolnišnico, kjer ga vratar odpelje v sobo za operacije. Ondi v kotu leži revni Kuba. Strežaj bolnišnice v beli kučmi in predpasniku brska nekaj poleg postelje in oskrbnica mu podaja zdravilo, toda Kuba se za nju ne zmeni, marveč stegne roke župniku nasproti.
»Milostljivi gospod«, pravi mu s slabim glasom, »kaj se je pripetilo z menoj revežem? . . . Moj konec se bliža «
»Ne umrete, nikakor«, tolaži župnik bolnika, kateremu so se oči zalile s solzami, koje poslušal dragi glas ob poslednji uri.
»Oh Jezus! torej ste g. župnik vendar le prišli pogledat k meni? A jaz se tukaj med tujci bojim umreti . . . rešite me gospod!«
Polaščnje se ga vročnica — v duhu se nahaja zopet nad Varto, vidi vse svoje znance in osivela glava župnikova se spremeni v zvezdnato krono; dasiravno se mu oči že prevlekajo z mreno, vendar usta še šepetajo potihoma:
»V Dombrovem se že zeleni ozimina na polju. Oh, gorje, kako je ondi lepo, Marica izpušča krave .. .
v cerkvi svirajo orgije . . . stari Matija začenja peti: »Pod tvoje varstvo . . .« Oh! pomagajte častiti gospod!«
Črez trenutek zapusti župnik z vlažnimi očmi bolnišnico. Noge mu nikakor nočejo služiti; začuti nekako otožnost nad smrtjo revnega delavca.
Dneva je le še malo. toda njega čaka še mnogo dela. Mora napisati referat, ki se prečita na večernem zborovanju, a pred vsem drugo dati v red četrtletne župnijske račune.
Urno obrača pole, pripisuje številke ter se raduje posledic, da je cerkveno premoženje v dobrem redu, kajti dobro je gospodaril s tujim denarjem, ki mu je bil zaupan. In še urnejše mu gre poročilo izpod rok; starček se ogreva, skladajoč ogovor do tovarišev pri delu in naporih. Ko odbije ura sedem, se ogrne s plaščem in odide v mesto. Na stopnicah ga zdramijo iz misli besede:
»Herr Präsident vabi vašo dostojnost k sebi na gostijo; dospel je bil brat njegove ekscelence gospoda škofa, ki želi seznaniti se z vami.«
»Das freut mich sehr, toda ne morem priti, imam preveč opraviti, prosim vneto odpuščanja, jutri sem vam na razpolago!«
Služabnik odide začuden, toda župnik koraka med tem za mesto, kjer ga že pričakuje tolpa lu-žiških Srbov v neznatni hišici.
Župnik sluti, da se nad njegovo glavo zbira
odgodi razprava. Po daljši debati, katere se je udeležil tudi dr. Korošec, je bil Zauneggerjev predlog sprejet z 22 glasa proti 20 glasovom.
Predlogi in interpelacije slovenskih poslancev.
V torkovi seji je stavil poslanec dr. Benkovič predlog za podporo občini Zabukovje v brežiškem okraju, ki je trpela vsled toče, poslanec dr, Verstovšek o draginjskih razmerah na Slovenskem in dr. Korošec o izjavi justičnega ministra, ki jo je podal nekemu madžarskemu časnikarju. (Glej »Političen razgled«!)
Mirovni govor grofa
V	drugih državah podajo vodilni državniki izjave, kakoršna je izjava grofa Černina, v posta-vodajnih korporacijah. V naši državi imamo izjemo: Zunanji minister je govoril ob bogato oblo ženi mizi, pri ministrskem obedu. Glavni tema Cerninovega govora je: Avstrija je pripravljena, stopiti v mirovna pogajanja. Temeljna načela bodočega svetovnega reda so: obligatorično razsodišče in splošno razoroženje, svoboda odprtega morja, izločenje teritorijalne varščine in preprečenje bodoče gospodarske maščevalne in gospodarske vojske. Avstrija je za mir brez aneksij in odškodnin, v slučaju nadaljevanja vojne revidiranje programa in za odškodnino.
Voditelj naše zunanje politike je s to izjavo odločno zavrnil vsenemce in druge zavlačevalce svetovne vojske. Ententini državniki imajo sedaj besedo. Želeti bi bilo, da bi slično izjavo kot grof Cernin podal tudi dr. Michaelis v Berolina in potem bomo takoj zopet korak bližje miru.
* *
*
Pri obedu, ki ga je dal dne 2. oktobra ogrski ministrski predsednik k njemu na obisk doš-lemu ministru zunanjih del, je minister grof Čer-nin najprej pojasnil sijajni vojaški položaj zaveznikov ter potem rekel med drugim:
Čemu se borimo?
Milijoni, ki se bore bodisi v strelskih jarkih ali v ozadju, hočejo vedeti, čemu se bore. Pravico imajo izvedeti zakaj še ni miru, ki ga želi ves svet. Ko sem bil postavljen na svoje mesto, sem porabil prvo priliko, da sem izjavil, da nočemo izvršiti nikakih nasilnosti, a jih tudi ne maramo pretrpeti ter da smo pripravljeni začeti mirovna pogajanja, čim zavzemo sovražniki stališče o miru sporazumljenja. Ne prekličem ničesar tega, kar sem povedali, v prepričanju, da odobrava velikanska večina tu in v Avstriji moje stališče. Po tej omembi se čutim prisiljenega povedati javnosti nekaj o tem, kako si c. in kr. vlada sploh predstavlja nadaljni razvoj popolnoma razdrtih evropskih pravnih razmer.
Omejitev vojaškega oboroževanja.
V	velikih obrisih je naš program za obnovitev
ujmca, toda ne boji je. Ne koprni po uradih in odlikovanjih, ne briga se za varstvo velikih in močnih. Svoje dolžnosti od naselnikov v župniji opravlja zvesto, po premoženju in po visokih pre-bendah pa ne koprni. Skromni dohodki zadoščujejo njegovim potrebam — in kolikim on še pomaga s svojim denarjem' Da, ko pa je župnikova beseda nezmotljiva za njegove naselnike, toda on ne zlorabi svojega vpliva, dasiravno z močjo duha pridobiva priznanje in ceno. Življenje mu mineva kakor bi pihnil, dnevi kakor ure v neprestanem tihem in požrtvovalnem delu.
»Moje življenje ne priprada meni, marveč moji rodbini, mojim naselnikom«, pride župniku na misel po vrnitvi na dom zvečer ob devetih. »Prevzel sem na svoje rame duhovniški poklic«, si ponavlja v duhu, ko sede po skromni večerji k svojim ljubljenim knjigam.
Pa je tudi po celodnevnem trudu nemara edini trenutek počitka. Popravlja ravnokar napisano pripovedko za narod, končuje članek zgodovinske vsebine in ko vdari ura na rotovžu polnoč, on še spreobrača liste v knjigi, ležeči na mizi. Utrujene oči pa se oprö na odlomek, podčrtan od pisatelja: »Bog napolnjuje z ljubeznijo vesmir, neznatne atome, prah nebeških teles.«
Župnik zapre knjigo, stopi k oknu in zroč n» zvezdnato nebo potihoma moli.
5 oktobra 1917.
STRAŽA.
Stran 3.
svetovnega reda, označen v našem odgovoru na mirovno noto sv. Očeta. Širše kroge bo presenetilo, da, zdelo se jim bo neumljivo, da se hočejo centralne države, špecijelno Avstro-Ogrska, v prihodnje odpovedati vojaškim oboroženjem.
I
Razsodišča.
Vojna ni ustvarila samo nova dejstva in raz- 1 mere, nego je povzročila tudi nova spoznanja, ki j so porušila temelje prejšnje evropske politike. Med j mnogimi drugimi političnimi tezami je skopnela j pred vsem tudi ta, ki je menila, da je Avstro-Ogrska umirajoča država. Dogma o predstojećem j razpadu monarhije je naše stališče v Evropi ote- j žila in je iz nje nastalo vse nerazumevanje za j naše življenske potrebe. Ce smo se v tej vojski izkazali za popolnoma zdrave in vsaj za ravno-vredne, potem sledi iz tega za nas, da zdaj računamo na popolno razumevanje naših življenskih potreb v Evropi in so razdrta upanja, da je mogoče nas. premagati s silo orožja. Do trenotka, ko smo to dokazali, se nismo mogli odpovedati varstvu z oboroženjem, se nismo mogli izpostaviti, da bi pod vplivom legend o našem bližnjem propadu kak aeropag neugodno ravnal z našimi živ-ljenskimi vprašanji. Od trenotka pa, kar je do-prinešen ta dokaz, smo v položaju, da istočasno z našimi nasprotniki odložimo orožje in uredimo svoje morebitne prepire mirno potom razsodišč. To novo spoznanje, ki je zmagalo po svetu, nam daje možnost, da ne sprejmemo le misli o razoroženju in o razsodiščih, nego da tudi, kakor znano, za to že dlje časa delamo. Po sedanji vojni je treba Evropo brezdvomno postaviti na novo pravno podlago, ki bo obsegala garancije za trajnost.
Maščevalna vojska se mora preprečiti.
Prvič mora dati jamstva, da se ne more več zgoditi nikaka maščevalna vojna in sicer z nobene strani. Želimo doseči, da bomo mogli zapustiti otrokom svojih otrok zapuščino, ki jih obvaruje pred strahotami podobnega strašnega časa, kakoršnega, doživljamo zdaj. To se ne da doseči z nikako premembo sile pri vojskujočih se državah.
Pot, da pridemo do tega cilja, je edino ona, ki je bila omenjena, mednarodnega svetovnega razoroženja in priznanja razsodilnega postopanja. Nepotrebno je poudarjanje, da se ne sme ta mera razoroženja nikdar vporabiti proti kaki posamezni državi ali proti kaki skupini držav in da mora se veda v enaki meri veljati za kopro, za vodo in za zrak. Boriti pa se je proti vojni kot sredstvu politike. Izvršiti se mora na mednarodni podlagi, pod mednarodno kontrolo splošno, enakomerno in sukcesivno razoroženje vseh držav, sveta in orne jiti je oboroženo silo na to, kar je neizogibno potrebno.
Vem prav dobro, da je ta cilj jako težko doseči, in je pot, bi vodi do njega, polna težav, dolga in trnjeva, a vendar sem trdno prepričan, da se mora nanjo kreniti in da se bo nanjo krenilo, ne glede na to, če to posamezniki smatrajo za za-željivo ali ne.
Iz propada narodov nas vse more rešiti samo popolna svetovna razorožitev na suhem in na morju. Vsaka država mora odstopiti nekaj samo stojnosti, da dosežemo mir. Ozemlja, last posameznih držav, morajo ostati zavarovana. Gospodarski razvoj in trgovina morata biti v bodoče popolnoma prosta in svobodna. Maščevalna - vojska mora biti v bodoče izključena. Rešiti se mora vprašanje odškodnin, a ne enostransko. Če nas sovražniki prisilijo nadaljevati vojno bomo prisiljeni revidirati svoj program in bomo stavili svoje pogoje. Pretežna večina celega sveta je za naš sporazumni mir. le malo ljudi ga zavira. Mi bomo šli mirno naprej. Naša ura bo prišla in ž njo tudi svoboden in miren napredek Avstro Ogrske.
Na bojiščih.
Večji boji se vršijo edino v Flandriji, kjer so Angleži prodrli nekaj kilometrov v nemško obrambno črto. Angleži so z ognjem z morja in z zraka skoro do cela porušili lepo belgijsko mesto Ostende, katero imajo zasedeno Nemci. Sicer pa na nobenem bojišču kaj posebno važnega.
Politične vesti.
Proračunski odsek državnega zbora se je dne
4.	oktobra odgodii do torka dne 9. oktobra. Med tem časom upajo, da se bo razjasnil političen položaj.
Proti justičnemn ministru Schauerju. Avstrijski pravosodni minister Schauer je v razgovoru z urednikom poluradnega madžarskega lista »Dali Hir-lap«, izjavil, da bi bil pri volji, izdati enostavno ministrsko naredbo, po kateri bi se kaznovalo kot zločin vsako govorjenje in pisanje proti — dualizmu. V tej zadevi so Čehi in Jugoslovani podali dne 2. oktobra ostri interpelaciji. Dr. Koro šec in tovariši so vprašali ministrskega predsednika: 1. Ali je pravosodni minister res rekel vse to, kar piše »Dali Hirlap< ? 2. Ako je vse to res, ali hoče ministrski predsednik poučiti pravosodnega ministra, da mora ostati tudi v prihodnje nedotaknjena pravica svobodnega izražanja o ustavni reformi v okviru države ter da minister pl. Schauer nima pravice niti je on poklican, da za ledji celokupne vlade deluje na spremembo takega stanja. 8. Ali si je ministrski predsednik svest, da je pravosodni minister z izjavo, da to zadevo reši naredbenim potom, zopet dokazal, da on ne more biti varuh pravice v ustavni državi, ker žali pravni čut državljanov, ko jasno pokazuje nakane, da hoče neko dejanje, ki celo po priznanju tega ministra samega ni kažnjivo, staviti pod kazen zločina z enostavno naredbo povsem v nasprotju z načeli modernega kazenskega prava? — Minister Schauer je te dni izjavil nekaterim poslancem, da ni podal omenjene izjave in da ne namerava izdati domnevane naredbe.
Natiorudverband proti radikalcem. Nemški radikalci so stavili v Nationalverbandu predlog, naj verbandovi člani odložijo v odsekih mesta načelnikov in poročevalcev, da tako vodstvo poslov v odsekih prepustijo slovanski večini. Predlog radikalcev je bil na verbandovem zborovanju dne 3. oktobra odklonjen z 47 proti 16 glasovom.
Ogrski državni zbor bo sklican na dan 16. oktobra.
Vsenemci in Hindenburg. K Hkdenburgovi se demdesetletnici so Vsenemci grozno navduševali naj se obešajo zastave. Graški listi pravijo, da, nimajo nič proti Hindenburgovi sedemdesetletnici, vendar pa je bilo malo zastav videti, ker se nočejo podvreči vsenemški komandi. V Mariboru je razobesil frankfurtersko nemško zastavo samo dr -žavnonemški protestantski pastor dr. Mahnert.

Tedenske nnwlcr
Cerkvene vesti iz Koroškega. Prestavljeni so čč. gg. kaplan Karel Schätzte iz Št. Vida v So-vodnje; Boštjan Unterluggauer iz Sovodenj v Št. Vid; Fiorentin Lücke, kaplan v Hüttenbergu, v Trebnje; Jožef Maršalek, kaplan v Trebnju, v Zg. Belo; Anton Oblak, kaplan v St. Lenartu pri Sed mih studencih, v Hodiše; Alojzij Spanring, kaplan v Zg. Beli, kot administrator v Selče; administrator v Št. Jakobu v Rožu Ludovik Viternik kot provizor na Apače. Na-župnijo Kamen v Podjuni je prezentiran č. g. Anton Sturm, na župnijo Strmec pa tamošnji provizor č. g. Karel Marašek.
f Učitelj Jos. Zemljič. V Rottenmann na Gornje Štajerskem je tovariš po nesreči zadel z revolverjem poročnika Jos. Zemljiča, učitelja v Selnici ob Dravi in sicer tako nesrečno, da je Zemljič dne 30. sept. v Gradcu pri operaciji umrl. V sredo, dne 3. oktobra so truplo prepeljali v Mari-Bdr in ga pokopali na Pobrežju. Rajni je bil sin nadučitelja g. Zemljiča pri Devici Mariji na Brezju. Bodi mu lahka domača zemljica!
Odlikovani učitelfi-vojaki. Poročnik Ivan Žel, učitelj pri Sv. Ani na Krembergu, je odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda; Rudolf Kocmut, nadučitelj pri Sv. Urbanu, sedaj poročnik,-je bil odlikovan s zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne; Franc Kramer, učiteij pri Sv. Benediktu v Slov. gor., sedaj poročnik, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostue kolajne.
Iz učiteljske službe. Učiteljici ročnih del v Loki, Mariji Kropej, je deželni šolski svet izrekel priznanje za njene izborne učne uspehe.
Za učitelje. Poslanec dr. Benkovič in tovariši so interpelirali v drž. zboru domobranskega in naučnega ministra, da se vojaške službe oproste vsi manj sposobni ljudskošolski učitelji, in vpra šajo, zakaj se dotično povelje vojaškega poveljstva v Gradcu dosledno ne izvaja tudi na Slov. Sta jerskem.
Slovenski vojaki v praških bolnišnicah nimajo slovenskih knjig. Kdor more, naj daruje in pošlje franko zabavne in poučne knjige na naslov: Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pragi, češka tehnika.
Slovenska Matica. Gospod Ant. Jakil, tovarnar na Rupi pri Gorici in v Karlovcu na Hrvatskem, je podaril Slovenski Matici povodom njenega oživ-Ijenja po g. magistratnem višjem komisarju Franu Govekarju 1000 K. Hvaležno oznanjujoč ta čin velikodušnega rodoljuba, želi Slovenska Matica, da bi mu sledili mnogi posnemovalci.
Za šolarske kuhinje. Okrajni zastop v Mari boru je v preteklem šolskem letu daroval za pospešitev šolarskih kuhinj in nabavo čevljev po nizki ceni za uboge šolske otroke v polit, okraju mariborskem znesek po 2855 K, za kar mu bodi v imenu uboge šolske mladine izrečena najtoplejša zahvala.
Izredni občni zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev se radi nastalih prometnih težkoč preloži na poznejši čas. Odbor.
Paševanje raznih nižjih uradnikov na okrajnem glavarstvu v Brežicah postaja od dneva do dneva nestrpnejše. Ljudstvo voljno prenaša vojne težave, zato pa se postopa ž njim kot z ubogo paro To psovanje mirnih prosilcev, »venmetanje« in samovoljnost razDib Šornov, Jančarjev in Biebrov mora prenehati. Vprašamo drugo-imenovanega, ali je res, da je odpravil ubogo kmetico z besedami: »Če ne morete otrok rediti, pa jih podavite!« Priče so na razpolago! Tudi za prekucevanje nemško-nacijonalriih kozlov v Brežicah ni prostora. Še tega nam treba, da se nam pri boju za vsakdanji kruh vsiljuje narodni boj. Mera je polna do vrha, zato bo treba priti k dejanjem.
Cesarska slavnost dne 19. avgusta v Mariboru. Naknadno je sprejel slavnostni odbor še iz Št. Le-nartskega okraja po gospodu dr. Gorišeku 97 K in od gospoda Slepiča 7 K. Iskrena hvala vsem!
Južna železnica podpira naseljevanje Südmarke med slovenskim ljudstvom s tem, da daje takozvanim varovancem (,Schützlinge der Südmark4) in njih spremljevalcem nakaznice za polovično ceno, da celo — kakor železničarjem — režijske karte. Človeka popade sveta jeza, če vidi podpiranje tako nemoralnega dela od strani podjetja kakor je južna železnica, dočim gleda, da lastrjo osobje kje bodi prikrajša. Tudi še si nikdo ne upa misliti, da bi južna železnica kako slovensko društvo podpirala. Sicer je pa znano, da sede na najvišjih mestih pri južni železnici sami stidni arkovci. Višji nadzornik Baum n, pr. potuje samo v zadevah Südmarke in Schulvereina in je le po imenu železničar; in še več takih je; kedo jih more našteti. Heil Südbahn! _
Koledar za slovenske vojake za leto 1918. Ta priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Malo pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vojaškega koledarja in na tisoče si ga je naročilo že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo naši vrli vojaki zopet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki mičen spis o cesarju Karolu I. in cesarici Žiti. Čisto nove določbe o državnih podporah za svojce vpoklicanih, razpravo o pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o pokojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarju najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podporo. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega ima koledar 80 strani praznega papirja za pisanje in svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju in naročite si ga. Domači, kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljub temu, da se je v zadnjem letu skoraj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštnino vred samo K 1*30. Naroča se samo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Požar. V Bunčanih na Murskem polju je bil v nedeljo, dne 23. sept. že zopet požar; povzročil ga je 41eten qtrok. Pogoreli so ta pot Slavič, Zemljič in Vrbajnšak. Sedaj je skupaj 15
Pogorelcev, t. j. požar je uničil polovico občine. ; Starši, skrivajte šibice in pazite na otroke!
Oproščenja kmetovalcev. Deželno-brambovsko ministrstvo je odredilo, da so kmetje, ki so bili oproščeni do 30 septembra in 31. oktobra, oproščeni do 31. oktobra in do 20. novembra. Ni jim treba vlagati nikake prošnje.
üospocl&rsk© simriöe*
Višja cena za oves. Okrajno glavarstvo v Ma s ribom nam naznanja, da armada na bojišča nuj- | no potrebuje ovsa. Zategadelj je patrijotična dolž- \ nost, vsakega posestnika, dati armadi na razpolago jj utrpne zaloge ovsa in oves takoj oddati pristojne- j mu komisijonarju. Za ves do dne 15. oktobra j 1917 oddani oves se izplača premija po 5 K za vsakih 100 kg, torej za 100 kg ovsa 41 K. Vsi posestniki, kateri so dosedaj oddali oves za ceno po 36 K, dobijo od komisijonarja doplačano 5 K za 100 kg. Od dne 15. oktobra 1917 počenši velja zopet prejšnja cena po 36 K.
Jajca za .sladkor. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva naznanja:	Ker se
za prebivalstvo mariborskega mesta potrebuje gotova množina jajc, je bilo dne 13. avgusta 1917 naročeno vsem županstvam, da morajo občine za preskrbo mariborskega prebivalstva z jajci oddati gotovo število jajc. Ker pa ta zaukaz ni imel za-željenega uspeha, se odredi, da naj vsak pridelovalec jajc ob priliki, ko prejme sladkor na sladkorne karte, odda prostovolji|q, primerno število jajc, za katere se določa cena y30^ vinarjev za komad. Prodajalnam, ki prodajajo - sladkor, se je naročilo, da prevzamejo oddana jajca in jih oddajo prehranjevalnem uradu. Pripomni se, da. bi bilo okrajno glavarstvo, ako bi se tudi ta zadnji poskus, dobiti zadostno množino jajc, izjalovil, prisiljeno poslužiti se prisilnih sredstev, da dobi za mestno prebivalstvo mariborsko potrebno množino jajc. — Tako odlok. — V tem odloku, ki je izraz uprav ginljive skrbi za mariborsko mestno prebivalstvo, se naglaša, da je tak način oddaje jajc prostovoljen. Vprašamo, ali je to prostovoljna oddaja jajc, ako dobi kmet na sladkorne karte sladkor le tedaj, ako prinese v prodajalno primerno število jajc? Kaj pa za slučaj, ako kmet nima primernega števila jajc, ali jih sploh nima? Kako pa za slučaj, če kmet jajca sam ‘doma krvavo rabi, zlasti če mu primanjkuje mleka in zabele ? Kaj pa za slučaj, ako kočarji, viničarji itd. spioh nimajo kokoši in torej tudi ne jajc? Ta način rekviriranja jajc ni prostovoljen, ampak je prisiljen v pravem pomenu besede, kajti sladkor dobiš te tedaj, če prineseš jajca. Našč požrtvovalno slovensko kmet sko prebivalstvo, ki mora v tej vojski doprinašati največ žrtev, ki trpi kakor kamen na cesti in dela v potu svojega obraza od zore do mraka, da preskrbi armado in prebivalstvo s potrebnimi živili, si pač ne zasluži, da se postopa ž njim s tako trdosrčnimi ukazi in naredbami.
Cene za stročnice. Urad za ljudsko prehrano namerava za letos prevzemne cene za stročnice v primeri z lanskim letom precej zvišali. Tako
n.	pr. so znašale lani prevzemne cene za lečo 55 K za 100 kg, a letos pa bodo znašale 120 kron.
Oves nadomestilo za riž. Od meseca junija inskega leta do konca meseca junija tega leta s>o v Avstriji izdelali iz 1120 vagonov ovsa 540 vago nov zlušenega ovsa, iz katerega so zopet izdelali 85 400 meterskih stotov takozvanega. ovsenega riža kot nadomestilo za riž, 2100 meterskih stotov moke iz ovsenega riža, 490 meterskih stotov ovsenega zdroba in 200 meterskih stotov navadne ovsene moke.
Pridelovanje prosa v Avstriji. V letih 1916/17 se je v Avstriji pridelalo 97.500 meterskih stotov prosa, iz katerega se je naredilo 70.000 meterskih stotov pšena. Iz enega meterskega stota prosa se le dobilo do 60 kilogramov pšena. Vojno žitno prometni zavod je prodajal proso po 125 K za meterski stot, odpadke pa po 28 K. Vojno žitno prometni zavod je imel pri tej prodaji več kakor poldrugi milijon dobička!
Listje — stelja za vojaške konje. Vojno ministrstvo je odredilo, da se naj v jjbodoče vsled po-manikania krme j in slame rabi tudi listje, smrečje in žagovina kot stelja za vojaške konje. V ta namen bo vojaška uprava kupovala te vrste stelje in sicer za ceno, katera bo določena v tozadovni pogodbi. Ponudbe je pošiljati na najbližjo :,tendanco vojaškega poveljstva.
Potrtim greem Bazoaujamo v »rojem kakor v imenu sorodnikov pretresajočo ve^t, da jo vzela neizprosna smrt iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata in svaka, g.
Antona Turnšeka
veleposestnika in veletrgovea v M. Nazarjih.
V 69. leta svoje starosti je dee 2. oktobra ob 6. uri ajutraj po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zatisnil za vedso oči.
Pogreb nepombnega rajnkega sa je vršil v četrtek, dne 4. oktobra ob 10. nri dopoldne na domače pokopališče.
Mir božji njegovi daši!
Priporoča se v molitev in v blag spomin !
M. Nazarje, dne 4. oktobra 1917.
Žalujoči ostali.
Globoko ginjeni izrekamo spremili predragega blagopokojnika k večnemu počitku, najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo velečastiti duhovščini, viso-korodnim vojaškim dostojanstvenikom, odposlanstvu 27. reg., velezaslužnemu g. šol. nadzorniku in ravnatelju I. Dreflaku, dragim tovarišem-učiteljem in učiteljicam, sotovari-šem-vojakom in ljubim žalujočim domačih občin za izraze sočutja in mnogoštevilno udeležbo kakor sl. pevskemu zbora za pretresljivo nagrobnico.
Maribor, dne 3. oktobra 1917.
Rodbina Zemljič - From - Žoher.
vsem
Zeswijiöewa
naznanja
tužnega srca. vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nje iskreno ljubljeni sin, brat in svak,
ozir
Josip Ztmifič,
In c. Ir- rezervni poroCnik,
vsled smrtnonosne rane, povzročene po neprevidnosti tovariša, v graški vojaški bolnišnici po kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal — — v cvetu mladosti.
Gradec - Maribor, dne 1. oktobra 1917

* - ” • i “	. v..
Eezm »«wie*.
Sleparski vojaški dobavitelji na Ogrskem. Kazenske razprave proti raznovrstnim vojaškim dobaviteljem na Ogrskem, ki so večjidel od vojaščine oproščeni ogrski Židje, so na dnevnem redu. Te dni se zopet vrši velika kazenska razprava v Segedinu proti židovskemu vojaškemu dobavitelju Samuelu Morgenduftu, ki je vojaško upravo opeharil za poldrugi milijon kron.
Veliki gospoveški zvon iz 1. 1687 ostane kot »narodni spomenik«. Tako poročajo celovški listi.
Petek kot brezmesni dan na Ogrskem odprav ljen. Ogrska vlada je odpravila te dni zadnji brezmesni dan na Ogrskem — petek. Znamenje časa, da se je ogrska vlada spravila ravno na pretek, kot postui dan katoličanov in to na Ogrskem, ki se zove Marijino kraljestvo in dežela sv. Štefana. Pri nas še druge dni ni dobiti mesa, a na Ogrskem pa vlada odpravlja katoliški postni dan.
181etna deklica vlomila v cerkev. Gvardijan kapucinskega samostana v Reki se je prebudil zjutraj pred 2. uro. Ker ni mogel več zaspati, se je podal v cerkev molit. Ker je slišal v cerkvi sumljiv šum, je zaklenil cerkev in šel klicat svoje sobrate. Ti so se oborožili z raznimi predmeti in se podali v cerkev, kjer so našli lSlefno deklico, ki je vlomila v cerkev, snela z glavnega oltarja vse sveče in z Marijine podobe vzela zlato zapestnico. (Dragocenosti Marijine podobe so vredne
24.000	K, samo krona, ki je iz zlata, je vredna 8000 K. Leta 1910 je tat ukradel vse te dragocenosti, a so jih dobili zopet nazaj. Tat je bil takrat prijet v Mariboru.)
Kakšni so vojaški nabori v Ameriki? Angleški časopisi opisujejo način, kako postopajo v Ameriki pri pregledovanju vojaških obvezancev. V veliki dvorani je 16 zdravnikov, razdeljenih v dve sku pini. Vsaki zdravnik ima pisarja, kateremu pove nabornik svoje ime, kraj, dan in leto rojstva. Prvi zdravnik zmeri velikost, težo in obseg prsi, fdrugi preišče srce in pluča, tretji kožo in mišičje, četrti preišče, ali ima krčeve žile, ali je imel zlomljeno nogo, roko in slično, peti pregleda nos, vrat in zobe, šesti oči, sedmi ušesa, osmi zdravnik, višja šarša, dobi redno izpolnjen popis in določi sposobnost ali nesposobnost ter odredi, kam pride po-trjenec, ali k pehoti ali konieništvu itd. Tako je v novem svetu, v starem pa se vršijo vojaška pregledovanja precej hitrejše in zelo enostavno.
40 dojencev umrlo v bolnišnici. V otroški bol nišnici v Budimpešti je v enem dnevu vsied za-vživanja pokvarjenega mleka umrlo 40 dojenčkov. Krivdo na nesreči zavračajo drug na drugega, vendar je pa ugotovljeno, da je imel pri tej žaloigri svoje umazane roke nek židovski liferant.
Zdravniki se smejo voziti s tovornimi vlaki. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, ki določa, da se smejo zdravniki, ako bi radi v nujnih zadevah obiskali bolnike, voziti tudi s tovornimi vlaki.
Dvajsettisoči izmenjan invalid — Slovenec. Te dni se je vrnil iz ruskega vjetništva dvajsettisoči avstrijski izmenjan invalid Ivan Golja, ki je rodom goriški Slovenec.
Za 65.000 K kož ukradenih. V noči na 27. septembra so neznane osebe vlomile v skladišče dunajske veletrgovine s kožami Franca Kosterba ter odnesle in odpeljale raznih dragocenih kož r vrednosti 65.000 K.
Bofist®
Maribor. Preteklo sredo zvečer so našli na dravskem bregu pri Gornjem Dupleku blizu Maribora veliko italijansko letalo s tremi propelerji. Letalo je uničil požar, le železno ogrodje je ležalo na tleh. Na tem mestu je namreč padlo na zemljo. Prvikrat je torej sovražni zrakoplov priplul do Maribora, ne da bi ljudje bili o tem kaj videli ali slišali. Dosedaj nam še ni nič znanega, kaj je s posadko sovražnega letala.
Bunčani. Občinski odbor v Bunčanih, okraj ljutomerski, je imenoval v seji dne 28. julija t. 1 gospoda Viktorja Kastner-Pöhra, c. k. namestni-škega koncipista in okr. komisarja (tačas uradnega vodja) v Ljutomeru, zaradi naklonjenosti in prijaznosti do občanov v težkih vojnih časih č a-stnim občanom. Diploma se je ' izročila imenovanemu dne 23. sept.
Marija Nazarje. Dne 2. oktobra je umrl tukajšnji veleposestnik Anton Turnšek. Pogreb rajnega vzor-moža se je vršil v četrtek predpoldne. Veleuglednemu možu in kremenitemu značaju svetila večna luč! Čislani rodbini naše sožalje!
Trbovlje. Dekliška zveza priredi skupno z Orlom v nedeljo, dne 14. oktobra 1917 v prostorih Društvenega Doma ob 3. uri pop. predstavo s sledečim sporedom: 1. Svojeglavna Minka, igra v štirih dejanjih; 2. prosta zabava, tamburanje, šaljiva pošta itd. V odmorih tamburanje. Vstopnina: part. I. vrste 1.40 K; II. vrste in na galeriji 1.20 K; stojišče 60 v. Čisti dobiček je namenjen Rdečemu križu. Vabimo k obilni udeležbi.