Marijana Željeznova-Kokalj
Veselje
Vročina   je   pritisnila.   Mati   je       »Ali sem že gotov?« je vprašal
peljala sinčka  k  brivcu, da  bi  ju    zdaj  ta, zdaj oni. Toda brivec je
ostrigel na balinček.   Malo   potrta    bil natančen mož in je odrezal naj-
sta  bila.  Nosila  sta  pričesko  na-    manjšo dlačico.
tančno tako kakor očka. Poskušala       »Zdaj!«, je velel brivec. Stopila
sta pač ugovarjati,  kar pa ni nič    sta dru8 2a drugim pred ogledalo.
pomagalo.                                           Nemo sta si potegnila čez ostnze-
t i                     •-            ji            j    no glavico.
lako   sta  pomzno   sedla    pred       Mlajši se je obrnil proti materi
brivca, ki je neusmiljeno posegel s    in dejal: »Zdaj me pa ne bo mogla
škarjami  v lepo pričesko.  Čop za    babica potegniti za laske!«
čopom Iask je padal. Imela sta za-       Mati se ie nasmehnila, zasmejala
prte oči in v srcu jima je bilo hudo.    sta se sinčka. Ej, to je bilo veselje!