Letnik VII.
S
leto leta . !etrt leta Mesečno.
K 10*—
• e
-, -2-50
V
Stutaj Avstrije :---
Celo leto
15-
Posamezne MevOke — S© vinarie». —
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: prf večkratnih oznanilih velik
popust. —
„Straža“ izhaja v poa-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračaj*
Uredništvo in «pravniško : Mariborgj ■»j	" "T	1 ,IIIIIBI11
Storoška «lica. 5. - Telefon št. 113. 1 IilCOClVlSßll pOllliCdl llSi Z3. SlOVCllSkO IfuđstvO 1 2 ur«dnifttv<>«i sc more govorili
to—m— -----,.................................^..... J	j VSak (fait Od 11.-12. UTQ dopoldne.
Ameriško brodo »je v Tihem oceanu.
Napeto iHZ tserju men Japonsko in Ameriko radi Kitajske.— Amerika poslala dvojno brodose v lihi ocean in pomnožila brodovje pred Sehanghajem. _ Francosko-angleško bro-aov,je_du.n za dnevom neprestano obstreljuje Dardanele. - Nemci potopili v 8 dneh 15 angleških ladij. — Boji za Stanislav in za karpatske prelaze se nadaljujejo. — Netnci se
umaknili iz mesta|Prasnyš.
Zakaj preganjaj o duhovništvo.
Sibeniški škof msgr. Luka Pappafava je izdal pastirsko pismo, M je seveda v prvi vrsti namenjeno za sedanje, konkretne razmere v Dialmaciji, a vendar so nekateri odstavki splošno aktualni in pomenljivi. ■Tako obravnava šibeništei škof med drugim tudi v-prašanje, zakaj se dandanes duhovništvo preganja in izvaja :
„jDanjaŠnji liberalci, zvali se demokrati, socialisti, naprednjaki, antiklerikaJci, nacionalni, z jedno besedo vsi skeptiki, vsi neverniki, ki jih evangelij i-memije svet, ne sikajo pred vsem svojega strupa proti onemu manjšemu delu duhovništva, ki ni obvezan propovedovati in ,v dušnem pastirstvu delovati, ajm-pak služiti Bogu, četudi v imenu ljudstva, z žrtvijo in molitvijo, čeprav za onega, ki se pripoznejva brezvercem, žrtev ne more biti drugega nego be'diastööa, in molitev izguba časa, temveč oni sovražijo duhovništvo, katero deluje v dušnem pastirstvu ali v katoliškem tisku, na e olj radi tega, ker se obrača v imenu Boga do ljudstva in mu o z sarmi e sv. evangelij. Kajti objavljena resnica, branjena in razložena po duhovniku potom tiska, |a osobito v cerkvi in šoli, je v očeh antikierifcalcev oni zoprni trn, kojega bi se že radi na Vsak način rešili, ker ne odgovarja njihovi osnovi, da se razkristjanijo verniki, zlasti nežna pamet naše mladeži.
Predstavimo si za trenotek, da; bi duhovniški stan res ne imel druge haloge, nego dja služi sv. mašo in moli brevir, da bi stal mutast v cerkvi, da bi nikdar ne hodil v šolo odgajat mladeži v krščanskem duhu, da bi se ne zavzemal za ustanavljanje moralno uplivajočih družD, da bi ne branil s peresom verskih načel . . . ej, za stalno bi naenkrat prestale vse tožbe proti njemu, vsa preganjanja, Ne bilo bi nobenega skeptika več, ki bi se zanimal za duhovnike, da se zaganja v nje s klevetami, da jih obfcladla s sarkastičnimi izrazi, da jih omrazi pri ljudeh. Hodili bi (duhovniki) po svetu neopaženi, nenadlegovani, kakor duhovniki starega veka, kateri, kakor pravi oče Curci, čeprav jim je bilo poverjeno čuvanje sv. knjig, niso imeli naravnost znajnja, da jih (sv; knjige) uče, da jih tolmačijo, da nagibajo narod na praktično izvajanje .v njih zadržanih naukov, in da ga posvarijo, ako jih ne izpolnuje.
Vidite torej, da naloga, poverjena odi Jezusa svečenikom, vsled katere so, icer oznanjajo besedo božjo, sol zemlje in svetloba sveta, razkriva razlog, zakaj so duhovniki kakor preroki med Izraelci predmet vodnega grdega sovraštva in neprestanega preganjanja.“
Nemci hvalijo slovenske j unake
Vojni poročevalec dunajske „Arbeiter-Zeitung , Hugo Schulz, poroča iz vojnega Časnikarskega stana o svojem obisku pri poveljniku štajerskih polkov, generalmajorju Schmidtu: .„Kamorkoli sem prišel med vojake III. kora, povsod je vladal svež in jak duh alpske nravi in posebnosti. V taboriščih so imeli nagi vojaki poleg pušk naslonjene tudi smuče in cepine za led. Mladi častniki se vedejo neprisiljeno, prosto
in veselo. Naši Štajerci, tako jo rekel eden gospodov častnikov, niso vojaki za parado. Ce morajo pred poveljniki defilirati, jim gotovo spodleti, v boju pa so gotovo korenjaki. Ravno taki so tudi Slovenci, kateri so v boju enako vstrajni, jklajkor vojaki z nemških hribov. Naš kor se, to ste najbrž že slišali, kar splošno imenuje „železni kor.“ Časnikar pravi, damu je dobro znatno, za kako ceno so si naši Štajerci kupili to ime. Koliko trivi in trpljenja je že stal ta priimek naše junaške polke! Železna vstrajnost naših junakov se je že mnogokrat preskušala .v silni vročini ostrega boja, kakor se preskuša jeklo v velikih in razbeljenih plavžih. Časnikar opisuje nato mnogoštevilne boje, v katerih so bili v: sredini borbe rajvno ti naši štajerski polki. N. pr. ob začetku vojske pri mestu Przemystani (pri Lvovu), kjer se. je borilo 40.000 Štajercev proti 120.000 Rusom. Sedaj stoji III. kor, kateremu so po večini priseljeni naši slovenski polki, v Karpatih, in komaj mine Kak dan brez boja in trpljenja, toda moč III. icora je nezlomljena. V srcih naših slovenskih in Štajerskih mož je volja za vstra-janje in sicer danes ravno tako jekleno trda, kakor kdaj poprej.
imfppis-rasli bojišče.
Maribor, 28. februarja.
Vse pričakuje, kaj bo s Stanislavom. A boji so se zavlekli. Očividno je- na obeh straneh moč približno enaka. Sovražnik pa nam je m tem naprej» da ima ugodne in številne železniške zveze. Mi zopet imamo pred sovražnikom prednost, da je možnost in pogumnost našega vojaštva mnogo večja. Boji so jako težavni in zdi se, da bodo trpeli delj časa, kakor bi naša javnost v: svojem nestrpnem pričakovanju želela.
V Karpatih se boji nadaljujejo. Rusi napadajo od časa do časa, P r z e m y s 1, kakor se poroča brez uspeha. Ob DunajcuinNidi novi hudi apr-tilerijski boji. Pred Varšavo nič novega. Severno od Varšave so Nemci najprej zavzeli važno železniško križ’ajišče P r a s n y. š, a so ga zadnje 'dni zopet morali zapustiti in se umakniti. Rusi nastopajo severno od Varšave in proti Izhodni Prusiji z novimi, svežimi četami.
Pred važnimi odločitvami.
Berolinska „National-Zeitung“ poroča dne 25. februarja od ruske meje:	VojašM kritiki ruskih li-
stov poročajo, da je vsled zadnjih dogodkov bilo odstavljenih več ruskih generalov. 'Okrog Varšave se je razvil boj za postojanke. Odločitev cele borbe je gotovo sedaj v Galiciji. V Karpatih se bo odločilo važno poglavje sedanje vojske. Ce bodo tukaj Avstrijci in Nemci tudi v Številu nadkriljevali Ruse, istim ne preostaja drugega, nego da se umaknejo v notranjost Rusije, kjer imajo močne postojanke. Posebno pozornost vzbuja napadalno prodiranje Nemčevi in Avstrijcev ob Dnjestru. Gotovo je, da bi Avstrijci radi udrli preko Stanislava pred Przemysl in ga oteli. Rusi so proti Avstrijcem vrgli pri Stanislavu močne kolone nasproti. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da položaj za Ruse, vkljub zadnjim porazom, ni neugoden.
Srditi boji v osrednjih Karpatih.
Sobotno (dne 27. februarja) avstrijsko general-štabno poročilo pra^j, da so se na osrednji Karpatski bojni črti med prelazi Suholka—Vyskov razvili zadnje dni posebno živahni boji. Naši so odbili zopetni
napad ruskih čet na naše postojanke v dolini reke Opor. (Reka Opor izvira na severni strani gorskega grebena pri prelazu Voloytec in se izliva severno od mesta Skole v reko Stryj.) Boj se je vršil čelo s če-* lom. Sovražnik je imel velike izgube in je bil krepko odbit. Po dolini reke Opor teče železnica in cesta iz Munkača na Ogrskem v rnesttt- Stryj y Galiciji. V borbah za te postojanke je bil ruski finski strelski polk, ki je začel napadati, skoro do cela uničen. 300 mrtvih, 800 ranjenih in 730 ujetih vojakov tega polka je bilo žrtev napada.
Poraz Rusov pri prelazu Vyskov.
Budimpešta, 27. februarja.
Listu „Az Est“ se poroča iz mesta Munkač na severnem 'Ogrskem: Tu sem je došlo poročilo, da so Rusi včeraj, dne 26. februarja, srdito napadli naše Čete ob cesti, ki pelje od prelaza Vyskov proti severu. UaŠe čete so ruski napad prav lahko odbile, pri, čemur so imeli Rusi zelo velike izgube. Število ruskih ujetnikov je veliko.
Rusko napadanje v Karpatih ustavljeno.
Posebni vojni poročevalec lista „Magyar ör-szag“ piše o položaju na Karpatih: Na celi karpatski bojni Črti, od Dukle do Marmaros-Szigeta, bojni položaj vedno bolj dozorevaj. Na najvažnejših postojankah, n. pr. v dolinah ob Dukli in na gališiki stragi prelaza Usok, je delo naše artilerije, katera ima namen, pripravljati tla za velike bodoče boje, doseglo izdatne uspehe. Srditi boji ob Dukli, kateri so Ruse stali že velikansko Število človeških žrtev, so sedaj spremenili svojo obliko in svoj značaj. Ruske čete, ki so udrle v ogrski okraj ‘Eelso-Vizkosz v komitetu Sams, so bile prisiljene, svoje napaidalno prodiranje u-staviti. Od srede meseca decembra Rosi niso mogli prodreti niti za korak dalje kot do dolin gore Makovica. Tam so avstrijske čete ustavile celo rusko prodiranje^
Avstrijci ujeli 40 00 Rusov.
Gradec, 27. februarja.
Poročevalec „T.agespošte“ javlja iz bojišča: Borba v južno-zahodni Galiciji 'se nadaljuje. V nekem delu naše bojne črte so dosegle avstrijske čete znatne uspehe. Z naskokom so zasedli Avstrijci dne 25. februarja na južni strani Dnjestra važno, od Rusov utrjeno višino. Avstrijci so v teh bojih ujeli že zopet 1240 Rusov. V pretečenem tednu so torej naši v tem prostoru ujeli okrog 4000 ruskih vojakov. Vsled zgoraj omenjenega uspehaj našega orožja je upati, da bodo temu napredovanju sledili kmalu še drugi znatni uspehi.
Bukovina Je prosta Rusov.
Iz Bukarešte se brzojavlja listu „Kölnische Zeitung“, da so se vršili zadnji čaš večdnevni srditi artilerijski boji v okolici mesteca Borjan v severnem kotu Bukjovine. Rusi so imeli tam izborno utrjene postojanke. Kljub veliki sovražnikovi premoči so Avstrijci Ruse premagali, jih vrgli iz njih postojank in zapodili 20 km onstran relke Pruth na rusko ozemlje. Po tej .zmagi je zadnji odpor Rusov v Bukovini strt, dežela pa je popolnoma prosta Rusov. Bukovinski državni in drugi uradniki so se te dni vrnili na svoja mesta.
Przemysl se dobro drži.
Krakovska „Nova Reforma“ je ponovno dobila po zrakoplovni pošti razveseljiva poročila iz Prze-mysla. V teh poročilih se pravi:
„Przemysl je nepremagljiva trdnjava in je toliko kot gotovo, da se je sovražnik nikdar ne bo polastil. Ob nedeljah igra pred mestno hišo v Przemyslu vojaška godba. ’Mnogokrat spremlja godbo pokanje topov. V kavarnah je živahno vrvenje, istotako tudi v trgovinah. Prve dni mesca, decembra so Rusi skušali metati iz zrakoplovov bombe na trdnjavo, a poskus jim ni uspel. Baterije na hribu ZVfezienic so vzele sovražne letalce na piko in so jih obstreljevale, nakar so ruski zrakoplovci odpluli izr vidika trdnjave. Razpoloženje trdnjavske posadke je izborno. 'Od navadnega prebivalstva je ostalo v mestu kakih 15 tisoč ljudi, kateri so tudi vsi dobro razpoloženi. Vesti, ki jih širijo Rusi, da bi vladal v mestu glad, so neresnične in izmišljene. Najvažnejši dogodki v trdnjavi, odkar je drugokrat obkoljena (od dne S. nov.), so:	V prvi polovici meseca novembra je neki naš
zrajkoplovec pošklodoval dva ruska letalca. V drugi polovici meseca novembra je posadka napravila uspešne izpade proti oblegalcem. Dne 1. decembra, so ruski zrakoplovci prvokrat vrgli na meisto bombe, ki pa niso naprajvile nikake škode. V drugi polovici meseca . decembra je posadka zopet uprizorila uspešne izpade. Pri teh izpadih so naši odvzeli Rusom več strojnih pušk. Vsi ruski napadi so bili pod velikimi izgubami odbiti. V trdnjavi se je vršilo do sedaj že več veselic in koncertov, ki so bili dobro obiskani. Nabrala se je znatna svota za vojaške dobrodelne nar mene. V ljudskih in meščanskih šolah se pouk nemo1 teno nadaljuje.
Rusi obupavajo nad Prze-myslom.
Rusi so, kakor je posneti iz poročil ruskih listov, opustili upanje, da bi se jim posrečilo premagati avstrijsko trdnjavo Przemysl. Vojni poročevalec lista „Ruskoje Slovo“ piše: JZ. veliko skrbjo čakamo poročil o padcu Przemysla, A spoznali smo, da bi bila gola nespamet govoriti, da manjka trdnjavi streliva ali drugih vojnih potrebščin. Poveljnik trdnjave je nedvomno izredno talentiran general. Njegova odločna volja in izvežbanost sta mu že davno zagotovili glas, da je izboren vojskovtodja. Przemysl se bo še dolgo držal. Vse vesti o skorajšnjem padcu trdnjave spadajo med pravljice in izmišljotine.“
Ruska, posebno petrograjska poročila stalijo junaštvo brambovcev v Przemyslu. iZadnji Čas so Avstrijci priredili več izpadov in so Ruse krepko napadli. Celo uradna ruska poročila omenjajo avstrijske izpade.
Przemysl Ima dovolj živeža.
Budimpešta, 26. februarja.
List „Az Est“ poroča, da Rusi pri obleganju Przemysla tudi sedaj ne razvijajo večje napadalne delavnosti, kot v prvih dneh obleganja. 'Trdnjava i-ma dovolj živeža. Vojaštvo preskrbuje mestno prebivalstvo z živili. Denar nima v trdnjavi nobene vrednosti. V Przemyslu je sedaj 6500 ujetih Rusov. Razmerje med ujetimi Rusi in trdnjavskimi brambovci je 'dobro. Častniki se od Rusovi učijo ruščine.
Artilerijski boji.
Gradec, 28. februarja.
Vojni poročevalec „ITagespošte“ javlja: Na južnem Poljskem se je dne 26. februarja na južno-izho-dni strani mesta Przeborz na več krajih pričel hud artilerijski boj. Oastreljevanje se z obeh strani nadaljuje s težkimi topovi. Tudi z bojne črte ob Dunaj-cu in Nidi se poroča o artilerijskih dvobojih. Na kateri strami se je pričelo z obstreljevanjem in kje imajo zaznamovati kake večje uspehe, dotična poročila ne povejo.
Prodiranje Nemcev proti trdnjavi Nowo-Georgiewsk.
Curih, 25. februarja.
Curiški list „Tagesanzeiger“ piše o trenotnem vojnem položaju sledeče:	Nemci so ob spodnji Visli
že prodrli do reke Vkra, od tam do zunanjih utrdb ruske trdnjave Nowo-Georgiewsk je še en dan marša. Torej že lahko pride v najkrajšem času do važnih odločitev.	j
Hindenburg ima en milijon vojakov.
Italijanski list „Corriere della Sera“ poroča po londonskih vesteh, da ima sedaj general Hindenburg v Izhodni Prusiji Čez en milijon vojaštva. Nemci hočejo Ruse prisiliti na odločilno bitko. V ruskih vojaš-
kih (krogih se ceni Število avstrijskih in nemških sil na ruskem bojišču na 49 armadnih zborov; 22 jih je od teh v Galiciji in na Ogrskem, ll na Zahodnem Poljskem in 15 v Izhodni Prusiji. Ruski vojaški veš-čalki pričakujejo nov silen napad na mesto Stanislav.
Radko Dimitriew — ruski generalfeld-maršal.
Sofija, 23. februarja.
Sofijskemu listu „Dnevnik“ se jajvlja iz Petrograda, da je ruski car imenoval bivšega bolgarskega generala Radko Dimitriewa, ki je sedaj vrhovni poveljnik tretje ruske armiade, za generalfeldmaršala.
Rezerve Rusije izčrpane.
Budimpešta, 25. februarja.
Budimpeštanskemu listu JMagyar Hirlap“ se poroča iz Bukarešte: Ruska Vlada je sedaj poklicala pod orožje vse tiste osebe, ki so v službi policije, o-rožništva ali v sličnih službah in ki so bile vsled tega oproščene od vojaške službe. Iz tega je razvidno, da so ruske rezerve izčrpane.
Kdo bo zmagal?
Sofija, 25. februarja.
G.	Nikolow priobčuje v listu „Trgowinski Vje-stnik“ pod naslovom: „Kdo bo zmagal?“ članek, v katerem pravi:
„Rusija je napenjala v zadnjih mesecih že vse s^voje sile, da bi dosegla uspehov. Njeno glavno pod-vzetje je bil drugi upad v Karpate, kjer so odi Rusi od avstrijsko-nemških čet v drugič tako hudo poraženi, da mora ta poraz uradno priznati Še celo vrhovno vodstvo ruske armade. Druga ruska ofenziva na Ogrsko konča s porazom. Avstrija in Nemčija sta se dosedaj izkazali, da sta boljše in krepkejše organizirani, kakor trosporazum. Avstrija in Nemčija segata, po zastavi zmage in bosta tudi narekovali mir. „Mi Bolgari“, končuje članek, „ki zasledujemo dogodljaje z napeto pozornostjo, ne moremo storiti nič drugega, nego da se prilagodimo vojnim 'dogodkom, če hočemo uresničiti svoje narodne ideale.“
Polkovna godba v strelskem jarku.
Polkovni zdravnik, ki je bil pred kratkem še v strelskih jarkih avstrijske bojne črte na Rusko-Polj-škem, je pisal pred nedavnim svojemu prijatelju sledeče pismo: Dne 22. februarja t. 1. sem doživel v avstrijskem strelskem jarku nekaj zelo zanimivega. — Naš polkovni poveljnik je zaukazal za večer med 7. in 8. uro za naše vrle vojake polkovno godbo, ko je po dnevu oskrbovalo godbo skozi celi dan gromenje topov. Eno celo uro je polkovna godba prav pridno svirala avstrijske in ogrske valčke in poskočnice. In ruski strelski jarki so se nahajali v neposredni bližini in tudi Rusi so bili hvaležni poslušatelji tega našega koncerta. Ruskim vojakom je godba tako zelo ugajala, da so po vsakem komadu prav živahno plo-skaii in sicer mnogo bolj, kakor naši vojaki. Ves ta čas, ko je igrala naša vojaška godba, ni padel prav nobeden strel. Drugi dan se je seveda pričel koncert s topovi.
flvstpijsko-ngopsho bojišče.
Avstrijske ladje obstreljevale crnogorsko obrežje.
Nemški listi poročajo iz Genia:
Iz Cetinja poročajo francoskim listom dne 24. t.
m.:> Avstrijske ladje so danes zapustile kotorski zaliv in priplule do izliva reke Bojane. Ladje so se nato zopet vrnile v Kotor in so med potoma ob obrežju obstreljevale razne črnogorske postojanke. Posebno hudo so nad pol ure obstreljevale postojanke, ki obvladujejo Badho.
Francoski torpedni rušilee se potopil.
Pariz, 26. februarja.
Uradno se razglaša:. 1 Francoski torpedni rušilec „Dague“, ki je tiral francosko prevozno ladjo v črnogorsko pristanišče Bar, je predvčeraj, dne 24. februarja, ob pol 10. uri zvečer, zadel ob mino in se potopil. Ladj’a, katero je tiral „Dague“, je bila obložena z živili, namenjenimi za Črnogorce. Od posadke pogrešajo 38 mož. _____________________
lile-fpincoslis Mfii.
Maribor, 28. februarja.
Francoski vrhovni poveljnik general Joffre je zbral v severni francoski pokrajini Champagne v o-zemlju Perthesa veliko število svežih čet z očividnim namenom, predreti v tem ozemlju nemško bojno Črto.
General Pau in francosko framazonstvo.
Kakor znano, so francoska generali loffre i» Pau ter de Castelnau verni katoličani. O njih govori sedaj vsa Francija. Osobito priznavajo vsi nemški armadni poveljniki brez razločka velike zmožnosti vrhovnega poveljnika Joffra. Tudi se priznavajo izvanredne sposobnosti generala Paua. Zanimivo je, da se nahaja med znanimi obrekovanji lastnikov od strani francoskega framasonstva tudi eno z dne 16. julija L 1902, ki je izšlo od framalsonskega društva ^Patrie et Humanite“ v Soissonsu in ki se glasi:
„General Pau od 7. pehotne brigade, prej polkovnik pri 54. pešpolku, ne mara meščataskegaj prebivalstva (republikancev). Postati hoče na vfeak način divizijonar. Tiči vedno v cerkvi, toda v nevojaški obleki. Pri vojaškem društvu v Soissonsu je vsako leto prisostvoval maši, ki se je brala v spomin padlih. Odkar je piai društvo odpravilo to mašo, ga ni več blizu. Sedaj še prikriva s|vojo mržnjo do republike iz edinega vzroka, da bi aVanziral. Kakor hitro bi pa postal divizijonar, bi bil popolnoma klerikalen in protiministerijelen, in takrat bi dosegel svoj smoter, bal bi se ničesar več in on bi lahko pokazal še svoje nazadnjaško mišljenje.“
Bodi le še omenjeno, da je podpisal to obreko-valno sodbo o enem najboljših francoskih generalov sam veliki mojster francoskega framasonstva.
Mja-Busija-Anglija-Mji.
,	Maribor, 28. februarja.
Pričel se je hud boj za Dar d a n el e. Dne
26.	februarja je 22 velikih franeosko-angleških oklopnih ladij in 20 torpednih rušilcev skozi 7 ur silno obstreljevalo turške utrdbe ob Dardanelaih. Na nekaterih mestih so krogle težkih topov napravile nekaj škode. 150 sovražnih topov je oddalo 2000 strelov. Glavni cilj obstreljevanja sta bili zunanji utrdbi Or-kanje in Kamkalessi. Istočasno so nameravali Angleži in Francozi na otoku Tiene do s v Egejskem morju izkrcati večje Število vojaštva, a Turjd so ta sovražni poskus preprečili. Iz vsega tega se vidi, da bi Angleži in Francozi radi prehiteli Ruse z zasede-njem Dardanel, Sovražno brodovje pred Dardanelami Šteje 60 ladij.
Na k a v k a š k'e m bojišču je zapadel visok sneg. Radi tega vlada skoro na celi črti mir. Le v bližini B a t u m a so turške Čete vzele Rusom mesteci Tašet in DaŠkej.
Na drugih turških bojiščih ni niš novega.
Zopetni napad na Dardanele.
Catrigrad, 25. februarja.
Iz turškega glavnega vojnega stana se poroča uradno:
Danes, dne 25, februarja, ob 10. uri predpoldne, je obstreljevalo 10 velikih sovražnih oklopnic u-trdbe, ki se nahajajo pred uhddom v Dardanele. Obstreljevanje je trajalo do 6. ure zvečer, nakar so se angleško-francoske vojne ladje umaknile v smeri proti otoku Tenedos. Opazovanja so dognala, da so streli iz topov ob anaitolski (maloazijski) morski obali zadeli sovražno oklopnioo, ki izgleda kakor „Agamemnon“, in Še dve drugi oklopnici.
O tem napadu se poroča iz Milana, da obstreljevanje dardanelskih utrdb po atngleško-framcoskem. brodovju tudi tokrat ni povzročilo veliko škode, marveč so granate turških topov težko poškodovale angleško-francoske v/ojne ladje.
Namen obstreljevanja Dardanel.
Dunajj, 26. februarja.
Dunajskemu listu „Wiener Allgemeine Zeitung“ se poroča iz Geneve: Pariško časopisje se veliko bavi z obstreljevanjem Dardanel. .Objavlja tudi izjavo francoskega mornariškega ministra Augajgneuxa, ki napoveduje, da bodo angleško-francoske vojne ladje obstreljevale z vs-o vstrajnostjo Dardanele. Pariški list „Matin“ izjavlja, da je podvzetje angleško-fran-coskega vojnega brodovja največje važnosti, ker se gre za to, da se zada Turčiji odločilen udarec in da se vsaj od te strani razbremeni Rusijo.
Pomorska bitka v Črnem morju.
Budimpešta, 26. februarja.
Listu „A Nap“ se poroča iz Carigrada:	Pred
nekaj dnevi je odplul iz Trapecunteu oddelek turških križark in je trčil na odprtem morju na rusko vojno brodovje, ki je Štelo štiri vojne ladje. Turško brodovje je zasledovalo ruske vojne ladje, ki so nameravale kakor hitro mogoče uteči. Pri Novorosicu je začelo turško brodovje obstreljevati ruske vojne ladje, in je težko poškodovalo dve ruski vojni la|dji, ki sta utekli v luko. Več ruskih vojnih ladij je prišlo na pomoč zasledovanim ruskim vojnim ladjam, toda turškemu brodovju se je posrečilo v megli uteči.
IPnrSki težki topovi ob Sueškem prekopa.
Rim, 26. februarja.
Poročevalec lista „Corriere della Sera“ javlja iz Kadre, da so angleška poročila, da bi se bili Turki umaknili izpred Sueškega prekopa, popolnoma izmišljena. Časnikar je iz gotovega vira izvedel, da že spravljajo Turki težke topove pred Sueški prekop. A dosedaj se je mislilo, 'da je spravljanje težkih topov čez peščeno puščavo nemogoče. Turki pa so razne zapreke odpravili. Angleški zrakoplovci poročajo, da se bližajo Turki z večjim Številom težkih topov Sueškemu prekopu in sicer v smeri od mesta El-Ariste in El-Kantara. Ob enem pa gradijo Turiki z veliko naglico železnico iz Palestine proti Sueškemu prekopu, da jim bo spravljanje vojaštva, in vojnih potrebščin olajšano.
Domača in zunanja politiki
Italijani se pretepavajo.
Shodi za in proti vojski prepovedani.
Dne 26. februarja poroča italijanski list „A-genzia Stefani“ iz mesta Reggio d’Emilia: Včeraj — dne 25. februarja — zvečer se je v gledališki dvorani „Ariosto“ vršilo zborovanje, katero so sklicali pristaši nacionalistične stranke. Na shodu bi naj govoril bivši poslanec Battisti iz (Trentina. Ko so ljudje, M so bili povabljeni na shod, prihajali k predavanju^ se je na trgu pred gledališčem zbrala množica ljudi, katera je očividno kazahu sovražno stališče. Ko je vojaštvo zaprlo vhode nai gledališki, trg, ga je množica obmetavala s kamenjem. Rianjeni so bili pri tem mnogi kara,binci in policaji, 1 barabinski stotnik in 1 major. Majorjeve rane so težke. Na oddelek kar rabincev, ki je spravljal ranjenega tovariša iz trga na varno, je množica metala kamenje. Karabine! so nato oddali nekaj strelov. Mrtev je bil vsled strelov izmed razburkane množice en mož, ranjenih pa je bilo pet oseb, od' katerih je ;še km;alu ena umrla.
Nemiri so se nadaljevali še tudi po noči. Ranjeni so bili zopet 3 karabinerji, drugih 11 pa je^dobi-lo razne odtiske. Dva policijska stražnika sta bila ranjena, d,va druga pa sta dobila praske. V Reggio d’ Emilia je bilo odposlanih več vojaških čet in mnogo karabdneev. Iz Rima je odpotoval v Reggio d’Emilia generalni nadzornik iz notranjega ministrstva, kateri bo celo zadevo preiskoval. Proti povzročiteljem nemirov je sodnijska oblast odredila obširne preiskave.
Iz Rima se poroča, da je ministrski svet sklenil prepovedati vse shode in druge javne prireditve.
Italijanirpostajajo trezni.
Bern, 21. februarja.-
K zasedanju italijanskega! državnega zbora piše list „(Stampa“ dne 21. februarja, da zbornica ni več, prepojena z istim vojnim navdušenjem, kot se je kazalo meseca decembra. Tledaj je zadostovala kaka v domoljubnem smislu izgovorjena puhljica in vzbudili so se že viharji navdušenja za vojsko. Včerajšnji (dne 20. februarja) govor ministra Salaridre, ko je govoril o1 „nesmrtni domovini“, pa je bil ob koncu sprejet le z mirnim pritrjevanjem. Vojni hujskači so torej že obmolknili.
Milanski list „Italia“ poroča o nemirih, ki so se vršili po ulicah v Rimu dne 16. februarja:	Četa
pristašev vojske je zapazila med občinstvom bivšega, ministra Giolittija. Nekdo se mu je približal in hitro zaklical: „IŽivijo kralj!“ Giolitti mu je zelo mirno odgovoril: „Uboga puhloglava para!“ SMož, ki je nahrulil Giolittija, jo je med splošnim smehom okoli stoječih odkuril.
Lista „Italia“ in „Perseveranza“ sta z zadovoljstvom pribila dejstvo, da je oklic Garibaldincev na vojsko v italijanski zbornici našel le skromen odmev. V Italiji je le malokdo navdušen za. Garibaidin-ce. Trezni italijanski krogi so mnönja, da je Garibaldi svoj upliv v Italiji že zapravil.
Pod balkanskim klobukom ni prostora za štiri glave.
Od 'dne do dne postaja jasnejše, da Grčija nikakor ni pri volji izpolniti zahteve Bolgarije. Tisti Bolgari — v prvi vrsti rusofilski — ki so mnenja, da bi mogla Bolgarija s posredovanjem trosporazuma doseči svoj narodni ideal, bodo končno uvideli, 'da hodijo po krivih potih, če upajo, da bodo na ta način osrečili Bolgarijo.
Grki so ozlovoljeni nad Rusijo, od časa, ko je ruski zunanji minister Sazonov izjavil v ruski zbornici. da bo Carigrad in Dardanele po končani vojski najdragocenejša pridobitev sedanje vojske za Rusijo-Vsega grškega časopisja se je vsled te izj,a|Ve polar stil nekak strah.
Nekateri grški listi zavzemajo glede tega vprašanja napram Rusiji celo precej nasprotno stališče. Tako n. pr. piše neki grški list na naslov Rusije: „Da Rusija že delj časa obrača svoje oči na Dardanele in Carigrad, je javna tajnost. Da pa je bilo to priznanje jv ruski zbornici pod sedanjimi razmerami javno proglašeno, je dejstvo, katero se mora posebno uvaževati. Ruski načrt glede Dardanel in Carigrada
ne bo vzbudil razburjenja in presenečenja samo le v krogih ruskih prijateljg/v in zaveznikov, ampak tudi v nepristranskih državah. Sreča je le, da izgovorjeno Še ni storjeno in da bo treba še veliko korajkov do izvršitve ruskega načrta. Rusi so se že večkrat zma-gonosno bojevali s Turki. Bili so enkrat že celo pred mestnimi zidovi Carigrada. Tista' sila, katera je že tolikokrat in sicer v zadnjem hipu preprečila uresničenje ruskih sanj — Anglija — je še tudi sedaj na straži. Carigrad in Dardanele ne bodo nikldar pod ruska oblastjo. Pač pa utegnejo Dardanele postati — mi sicer ne upamo preveč, da bi prišlo tako daleč — mednarodne, mogoče še celo grške. In zakaj pa ne? Vojna sreča je bila v novejšem Času Grkom — zelo mila.“
V tem smislu pišejo skoraj vsi grški listi. Toda ne samo nad Rusi, ampak tudi nad Bolgari se Grki zelo jezijo in bi jih najrajše spodili iz Balkana. Vročekrvni grški politiki so prišli do prepričanja,, da na Balkanu nipodenimklobukompro-stora za Štiri glave. Trosibrazum se torej mora zadovoljiti le s tremi in te spraviti na pota, ki mu bodo prinašala korist. Nadalje pišejo grški \ roče-krvneži:	Zveza med Grčijo, Rumunijo in Srbijo bi
napravila ne le Bolgarijo neškodljivo, ampak bi Sditila tudi Srbijo pred novim prodiranjem Avstrije v Srbijo. Vrhu tega bi bila balkanska „trozveza“ uva-zevanja vredna moč, ki bi mogla do splošnih ciljev sedanje velike borbe zelo veliko pripomoči.
Po teh izjavah bi bil položaj Bolgarov siedeč:
Bolgarijo bi se moralo razdeliti, to je prva ^ in največja zahteva Grkov. Ker se pa to le prav težko uoseže, bi bila najmanjša zahteva Grkov trn le: Bolgarija naj ne dobi prav nič, ne od Grklov in ne od Srbov. To bi se dalo po mnenju nekaterih bolgarskih politikov, ki niso v taboru rusofilov, tem lažje doseči, ker je izšla Bolgarija iz zadnje balkanske vojske s pomočjo trosporazuma praznih rok.
Ce že takrat ni hotel trosporazum Grke in Srbe motiti pri delitvi plena, bi to sedlaj tem manj storil, ker je jasno kot beli dian, kjako neprijazne obraze ima Irosporazum za Bolgarijo.
Iz teh izvajanj grških vročekrvnežev sledi za Bolgarijo moder nauk: Skupna akciji Bolgarov s Srbi in Grki bi bila nevarna za Bolgarijo, kajti če bi Bolgarija storila trosporazumu in njegovim sosedom še tako velike usluge, bi se zopet reklo: „Na Balkanu ni prostora za štiri glave pod enim klobukom!“ — Za Bolgarijo velja torej geslo: Glavo po koncu m si zavarovati prosto gibanje!
Raznoterosti.
Sv. Oče Poljakom. Sv. Oče je pisal rajnemu poznanjskemu nadškofu dr. Lilktowskemu pismo, ki je došlo že po nadškofovi smrti na določeno mesto, papež izraža v njem svojo velikb žalost na, žalostnem položaju, v katerem se nahaja vsled vojske Poljska. Poljake globoko priporoča varstvu VsegjamogoČnega, in moli k Bogu, naj ustavi vojno grozo in naj podeli zaželjeni mir z njegovimi klasnimi blagodejstvi. Poziva poljske škofe, naj neprestano skrbe za vernike. Škofom, duhovščini in poljskim vernikom podeljuje svoj blagoslov.
„Danica.“ Slovensko katoliško akademicno tehniško društvo „Danica“ na Dunaju je na svojem zadnjem občnem zboru dne 23. februarja za 12. tečaj izvolilo sledeči odbor:	predsednik :	cand. iur. Albin
Stele; podpredsednik: stud. med. vet. Vekoslav Rigler; blagajnik: stu/i. med. Anton Scharwitzl; tajnik: stud. for. Henrik Rejic; I. knjižničar:	gdč. stud.
phil. M,alka Šimec; II. knjižničar: stud. phil. Blaž Svetelj; gospodar: stud. a,gr. Josip iRustja; zapisnikar: stud. iur. Engelbert Besednjak; arhivar : stud. med. Josip Berlot.
Nemški šulverein. Na zborovanju okrožja Šul-vereinskih podružnic Gradec in okolica se je poročalo tudi o delovanju šulvereina na Slovenskem Stajer-ju. Šulverein je na Slovenskem Stajerju opustil dve šoli radi pomanjkanja otrok. Ker so dohodki vsled vojne manjši, si je zagotovil denarna sredstva s tem, da kateheti večinoma brezplačno opravljajo verski pouk, da je ustavil vsakoršne podpore nešulvereinskim šolam in da je ustavil tudi vsa stavbena dela, Na ta način si je prihranil že leta 1914 približno 300.000 K. Izražalo se je upanje, da bo tudi leta 1915 lahko šulverein neovirano nadaljeval svoje delo za svobodomiselstvo in nemštvo.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu ima svoi redni občni zbor dme 6. marca t. 1. v prvi sohi graške „Čitalnice“ (Klosterwiesgasse 5,1) ob $48. uri zvečer z običajnim dnevnim redom, K obilni udeležbi vabi odbor.
Pregledovanje 37 do 42 letnih. Dne 4. marca se bo objavila cesarska naredba, s katero sie določi, da se morajo 37 do 42 1 e t n i č i\n o v a j m i k i do 20, marca priglasiti in v času od 6. aprila do 6, maja se podvreči pregledovanju.
Imenovanje. G. Ivan Ašič, c. kr. notarski kon-oipient v Mariboru' sedaj rezervni častnik v Poli, je imenovan nadporočnikom.
C. g. Marko Krajnc, o. in kr. voini kurat pri 87. pešpolku, piše vlč. g. prof. dr, Lukmanu dne
20.	februarja z bojišča: „Presrčna hvala za dopisnico. Pet dni je že, odkar sem moral zapusfti prijazno župnišče, v katerem sem gostoval skoro 14 dni in kjer
sem imel priložnost, se malo poučiti v gršbo-katoliš-kem obredu. 17. febr. (pepelnična sreda) je dobil naš regiment častno nalogo, na čelu sosednjega kora pregnati sovražnika s trdo zasedenih višin. Poverjeno na,-logo so naši čvrsti slovenski lantje koj prvi dan točno in sijajno izvršili. Krepko jim je stal ob stran: oddelek 47. regimenta. Tri dni so stali naši možje v neprestanem ognju. Danes dopoldne je mir, popoldne bogve kaj bo zopet. Kakor doma sem se čutil v pondeljek z-večer pred pustom, ko je donelo po vasi veselo slovensko narodno petje,’“ — Vič. g. špiritualu knezioškof. bogoslovnice Rudolfu Janežič piše č. g. kurat Marko Krajnc z bojišča dne 20. febr. : Velečastiti gospod Spiritual! „Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druge vasi . . V 7 mesecih vojske zame še najzanimivejši in najlepši oddelek! V vednem stiku z našimi dobrimi fanti se mi vtujini ne zdi prav nič tuje. Kakor kaka slovenska naselbina potujemo in se naslanjamo po vaseh, preživljajoč skupno vesele in žalostne dneve. Priporočajoč ves naš dragi 87, regiment kakor tudi svo’o malenkost v memento, Vas veleč. g. Spiritual, najudanejše pozdravlja hvaležni Marko.
Moka, potrebna v gospodinjstvu, se ne hode razlastila! Dunajski list „Die Zeit“ piše: „Na posebno vprašanje na pristojnem mestu nam sporočajo z magistrata, da je popolnoma neutemeljeno v občinstvu splošno razširjeno mnenje, kakor da bi se razlastile množine moke, ki presegajo 20 kg. Nikomur ne bodo odvzeli zaloge, ki si jo je preskrbel za svojo potrebo. Ako ima k(aka rodbina n. pr. 40 ali 60 kg moke, se ji ni treba bati, da bi ji oblast od njene zaloge kaj vzela. Samo, ako bi bila zaloga tako velika, da bi je ne bilo mogoče v gotovem Času porabiti, še le potem bo oblast del te zaloge razlastila.“ — Isto velja seveda tudi o žitu!
Kaj spada pod zaporo? Da ne bo nesporazumov, naj si vsak natančno zapomni, kaj spada pod za-j oro in kaj ne. Pod zaporo spada žito, in sicer so naštete sledeče vrste : pšenica, rž, ječmen, oves in koruza ter iz žita dobljeni mlinski izdelki, na primer: moka, zdrob, ječmenček (ješprenj) i. dr., izvzemši otrobe. Pri žitu našteva § 1. cesarskega izkaza vse vrste, ki jih je smatrati kot žito v zmislu naredbe, torej se nič drugega ne sme dati pod zaporo, kot to, kar je nar šteto. Fižol, ajda, proso in leča ne spanda j o pod zaporo. Oipozarjamo zlasti še na določbe o semenu, ki se mora poljedelcem pust ti, kolikor ga rabijo za pomladansko in jesensko setev.
Zadnje žito. Cesarska naredba o prometu z žitom in mlevskimi izdelki ima v mislih le tako žito, ki :e za mletev. Semkaj pa ne spada takozvano „zadnje * žito“, ki se more porabljati le za šrotanje in služi kot živalska krma. Tako žito je iz napovedi izvzeto.
Svinje in perutnina. Iz kmečkih krogov se nam piše: V vladni odredbi glede zapore moke in žita pogrešamo določila, koliko se sme porabiti zrnja za prehrano in pitanje svinj in perutnine. Na vsak način je potrebno, da se to vprašanje reši. Vlada se mora na io ozirati. Kar naenkrat se vendar ne more perutni-iureja in pitanje svinj ustaviti. — Dostavek uredništva: Znano nam je, da se je ravno v tej zadevi naša Zadružna Zveza že obrnila na poljedelsko ministrstvo. Dobro bi bilo, da bi to storile tudi posamezne zadruge in občine.
Daleč premalo! Kmet iz Slov. goric nam piše: Določilo, da smemo na dan za prehrano ene osebe porabiti samo 240 gramov moke, se mora v naredbi pač spremeniti.. Odkrito povemo, da od 240 gramov moke na dan ne moremo živeti. 'To je na vsak način premala mera. Vi, tam v mestih, že lahko izhajate. A pomislite si težaka! Ce mn ne dam zjutraj dovolj žgancev, kako bo delal, kako kopal v vinogradu? In opoldan bi morali biti zopet žganjoi ali kaj sličnega; tudi zvečer je težko, brez kake močnate jedi odpraviti glad, Ce računamo, rabi delavec-težak na dan s kruhom vred najmanj en kilogram moke, da se nasiti. Prosimo kot domoljubni, cesarju vedno zvesto udani državljani, naj se upošteva naše želje in naj se vsaj za deželo mera dovoljene uporabe žita in moke ugodno spremenil. Kdor ima srce za ljudstvo, naj se za to zavzame.
Naredba o uporabi mešane moke. Štajersko namestništvo razglaša: Ker je preteklo od dne 3. februarja t. L, katerega dne je postala namestniška naredba glede izdelovanja peciva in uporabe mešane moke pravomočna, že toliko časa, da so se mogli prilagoditi novim razmeram ne le samo peki pri izdelovanju peciva, ampak tudi občinstvo, bodo odslej naprej oblasti strogo nadzorovale natančno izpolnjevanje označene namestniške naredbe. Proti tistim (obrtnim) osebam, katere bi odslej naprej ne izdelovale natančno po predpisih peciva, kar set tiče oblike in teže, bi se uvedlo kazensko postopanje. Islotako bi zapadel kaznim tudi tisti, ki bi kupil od peka pecivo, katero ni : zgotovi ion o no postavnih določdih.
Popis žita in moke v Mariboru. Mestno županstvo razglaša sledeče:	Popis zalog žita in moke
se vrši z naznanilnimi listi. Za izpolnitev naznaud-nih listov veljajo sledeča določila:	1. Obrtniki, ki
prodajajo žito, moko in mlinske izdelke drugim osebam (peki, slaščičarji, Špeceristi, branjevci, gostilničarji) dobe po pošti naznanilne liste, katerim je pri-
_i_ jjunmtrmirT—**™*"
ložen pouk. Naznanilne liste morajo, natančno in pravilno izpolnjene, najpozneje do dne 2. marca zvečer, vrniti na mestni magistrat. 2. Pri vteeh lastnikih zalog, zlasti pri vseh zasebnih gospodarstvih, bodo dne
1.	marca (danes pondeljek), ali dne 2. marca (torek) popisali na licu mesta zaupniki vse zaloge žita in moke. 3. Zasebnim gospodarstvom je pa na prosto dano, da gredo na bližnjo policijsko stražnico po nazna-nilni list, ga natančno izpolnijo in ga izročijo zaupniku, kadar bo prišel popisovat zaloge. Samoumevno je, da ima zaupnik pravico, da se takoj osebno prepriča o resničnosti podatkov ma popisnem listu. 4. Dolžnost gospodarstev je, da poskrbijo, da bo dne 1. in 2. marca brezpogojno doma v stanovanju kaka o-seba.
Sola in kmetijstvo. Iz kmečkih krogov se nam piše: Potreba, da se zaprejo šole na deželi, je kratko-malo velika. Večina šol po mestih in trgih je bila že davno zaprta, ker so v njih nastanili vojaštvo, V mnogih slučajih so pa bile šole v mestih in trgih zaprto zgolj iz lahkomiselnosti. Iz lahkomiselnost vsled tega, ker bi bilo mnogo bolje, da bi se bilo uporabilo tiste prostore, ki služijo v zabavo prebivalstvu, za na-stanjenje vojaštva. Po zimi so otroci prav pridno obiskovali šole na deželi in proti temu ni bila slišati prav nobenega glasu. Sedaj se pa pričenjajo razna kmečka dela. Tri četrtine naših že itak maloštevilnih moških delavskih moči je bùio poklicano pod orožje, Mi rabimo sedaj našo deco za mnoga raznotera manjša dela, kot za napravo rezi in svinjske klaje, za trošenje gnoja, da nam gonijo živino pri oranju, za krmljenje in snaženje živine i. t, d. Bilo bi torej dobro če bi stavili vsi krajni šolski sveti na deželi dobro utemeljene predloge deželnemu šolskemu svetu, da se. čimpreje, najpozneje pa do Velike n oči, zaprejo ljudske šole na deželi.
Papirnatih podplatov armada več ne potrebuje. Ko je pričelo zmrzovati, so se 'priporočali kot sredstvo proti mrazu papirnati podplati. Vojnemu pro-skrbovališču so doposlali veliko podplatov iz papirja, Zaloga se je tako pomnožila, da naj se podplati iz papirja več ne pošiljajo.
Slučaji etrpnenja tilnika v francoski armadi.
Po najnovejših poročilih se slučaji otrpnjenja tilnika v francoski armadi vedno bolj množe. Dr. Nigay iz Vichyja je konstatira! tekom zadnjega, meseca 21 slučajev (smrtnih). Henry Vajrigny, ki je bil najprej me-dicinec, dočim izvršuje sedaj študijsko potovanje po raznih bolnišnicah, poroča o svojih opazovanjih sledeče: Že tri dni se nahajiato v neki bolnišnici v bližini Dijona; ker je bil naš šef radi nujnih operacij odpoklican v drugo mesto, je sestra Marthe takoj odredila pregled vseh ranjenih. „No, sedaj je dobro?“, je rekla sestra, T ■ je pregledal1^ rano nekega vojaka. „Da, da, sam občutim neke čudne bolečine!“ In pokazal je na sv tih k. Obraz sestre postane resen, toda bolnik ni mogel tega opaziti. „(Čutim tudi velike bolečine v hrbtenici“, je nadaljeval. Toda sestra je tolažila bolnika, češ, da so to le živčevne bolečine', — vsled česar ga je postavila vj posebni paviljon. Nihče izmed nas se ni ganil, ker nismo tej odredbi pripisovali nobenega pomena, toda vedeli smo, da je ta korak čisto navadna smrtna obsodba. Sestra Marthe je uvidela, da gre za slučaj otrpnjenja tilnika in je bolnika radi nalezljivosti te bolezni takoj osamila,. 48 ur pozneje je bil nesrečnež že mrtev. 89 'do 90 procentov teh slučajev je smrtnih. Eno izmed zadnjih poročil pravi, da je med 358 slučaji le 20 slučajev o-zdra.vljenja. Smrt nastopa hitro, včasih že po 12 minutah, večinoma pa po 2 do 3 dneh. Cim 'dalje traja bolezen, tem večja je nada za okrevanje. Inkubacija, to je čas med ranjenjem in prvimi znaki te nove bolezni, znaša 0 do 12 dni. Bolnik, pri katerem nastopi oirpnjenje tilnika še le deseti daln in ki vzdrži še o-sem dni, je navadno rešen. Smrt nastopi vsled zadu-šenja, ker se skrčijo dihalne mišice, potem vsled iz-mučenja živcev, kar je posledica mišičnih krčev, pri čemer ostani bolniki žalibog vedno pri polni zavesti.
Francoski polk na papirju. Po bitki pri Wör-thu dne 6. avgusta 1870, v kateri so Francozi izgubili 8000* mož in je padlo v roke zmagovalcev 9000 u-jetnikov, je delal maršal Mac Mahon račun, da bi mogel poročati vrhovnemu ppveljništvu. Klicale so se po vrsti številke polkov, ki so se udeležili bitke. Ko so prišli do 79, polka, se ni oglasil nihče. „Ali ni o-stal noben častnik?“ je vprašal začudeno maršal. — „Niti eden!“ je bil odgovor. — „Noben vojak?“ je v-prašal Mac Mahon i zn o vìa;. — „Tudi nobeden!“
„Ali se ni ohranila niti ena čepica v spomin na te hrabre vojake, ki so padli?“ — „Tudi čepice ni notone.“ — Mac Mahon je brzojavil nato vojnemu ministru, kaj se je zgodilo z 79. polkom, Odgovpr, ki je ga dobil, se je glasil: „Polk 79. se nahaja v Bastiji (na Korziki), kjer že tri tedne Čaka ladij, ki ga prepeljejo na Francosko!“ Maršal Mac 'Maihon, ki ni vedel, katerim polkom je poveljeval, se je oddahnil.
Poroka vojaka brez nog. V rezervni bolnišnici Rudečega križa v Neubau-u na Dunaju se je te dni vršila pretresljiva poroka. 32 let stari kovač Klem. Kliva je bil ob izbruhu vojne poklican pod orožje in jo prišel dne 9. oktobra na bojno črto. Udeležil se je več bojev. Dne 23. novembra pa so ga poslali na Dunaj, kjer so mu morali odžagati obe nogi. Nevesta A. Irsa, uradniška hči v Opatovici, mu je ostala zvesta ter izrazila željo, da se ž njim poroči. Poroka se je vršila v bolnišnici. Po cerkvenem obredu je tajnik
bolnišnice prebral brzojavko Njegovega Veličanstva, ter izročil novoporočencema cesarjev dar 500 kron! Uradništvo omenjeno bolnišnice je nabralo nadaljnih 150 K.
Petrolej Iz vode. Na Nemškem so našli, da je mogoče iz vode napraviti petrolej. To se pravi, nekaj petroleja je že treba, a ne dosti. Recept za izdelovanje t etroleja se glasi : Vzemi liter vode, skuhaj jo in deni vanj pol funta sode; ko se ta raztopi, pusti vodo, da se ohladi in ji potem prilij četrt litra .petroleja. Tak „petrolej“ gori kakor pravi in sveti menda še nekoliko bolj. Iz enega litra petroleja se 'dado na ta način napraviti štirje litri. V Reininghausovi pivo-viarni so to že poskusili in se je dobro obneslo. Paziti pa 'je, dia je za primešanje vodi porabljeni petrolej popolnoma čist in da mu ni že prodajalec 'kaj vode prilil.
Jajca v Parizu. 'Jajca bodo imeli v Parizu samo še za bolnike, tajko je poročata pai*iška zveza trgovcev z jajci in maslom. Pariz potrebuje na leto 800 milijonov jajc. Tudi na deželi jih porabijo več kot jih pridobijo, torej je Francoska navezana pa uvoz jajc iz Ruskega, Avstrije in drugod. Uvoz je sedaj nemogoč. Največji Ploranti jajc so ravno v okrožjih, ki so zasedena od Nemcev. Na, Dunaju stane jajce 12 v, v Berolinu 14 v, v Parizu pa 24 do 30 v.
Cene poštnim znamkam nameravajo zvišati na Ogrskem in v Avstriji. Znamka, ki velja sedaj 10 v, bo veljala 12 vinarjev. Tudi druge znamke se slično podraže.
Bvekrat polna luna. V mescu marcu bodemo i-meli dvekrat polno luno in sicer dne 1. in dne 31. marca.
Več rimskih, grobov so izkopali pri stavbi barak za ruske ujetnike v vasi Vagnp pri Lipnici na Srednjem Štajerskem.
Maribor. V noči od nedelje na pondeljek dne
1.	marca je umrla gospa Terezija Cernej, soproga mariborskega mesarja. Pogreb sredo pop. ob 4. uri.
Ljutomer. Dne 23. t. m. je umrl g. Jožef Slavic, posestnik na C venil,, cerkveni ključar ljutomerske župnijske cerkve, oče g. kaplana Janka Slaviča in brat pred enim mesecem umrlega g. župnika Franca Slavič. Dva sina, ki sta z očjeStovijni konji dobivala večkrat prve premije v dirkah, sta v vojski, eden v Karpatih, drugi še pri topničarjih na Dunaju.
Žalec. Padel je v Karpatih g. Vilko Senica, bivši uradnik žalske posojilnice.
Šoštanj. Okrajni zastop Šoštanj sla je v seji 10. februarja poslancu in deželnemu odborniku dr. Verstovšku izrekel zahvalo zaradi velike državne podpore, ki jo jim je pridobil za zgradbo okrajne, peste Velenje—St. Andbaž—Polzela,
Na znanje. Radi nepričakovanih ovir se začne z razpošiljanjem dvojnega zvezka „iDomače Knjižnice“ okoli 10. marca. Dr. Lj. Koser.
Krasne vojne razglednice, ki predstavljajo narodne slike in prizore jz vojske, so ravnokar zopet izšle v III. skupini. Vseh teh novih razglednic je 24 različnih vrst in je druga lepša od druge. Posamezne razglednice stanejo 10 y; kdor naroči 100 posameznih razglednic skupaj, jih pa dobi za 6 K. Slovenci ! Ako rabite razglednice, kupite si zdaj te pristne, domače, res slovenske razglednice! Slovenski trgovci! Sezite po njih, da bodo te razglednice ljudstvu na, razpolago! Te razglednice se kupijo in nar ročijo v tiskarni sv. Ciribai v Mariboru.
Oeaj@JS3.lm naročnik««*!
Vse tiste cenjene naročnike, ki še lista niso plačali do končka preteklega leta 191.4, oziroma tiste naročnike, ki so list letos naročili, pa še niše nič plačali, uljudno prosimo, da čimpreje poravnajo zaostalo naročnino. Prihodnje dni bomo napravili vsem zgoraj označenim naročnikom na ovitek rudeče križe.
Kdor torej noče imeti na ovitku rudečega križa, naj zaostalo naročnino čimpreje poravna.
Upravništvo «Straže»
Zuluju porgila» d*Sle v pondeiiek. 1. marca.
Boji pri prelazu Vylkov.
Dunaj, 28. februarja.
Avstrijski generalni štabi uradno razglaša:: Na Poljskem in v zahodnem delu Galicije se ni pripetilo nič bistvenega. Vršili so se le 'artilerijski boji.
Na karpatski bojni črti so se vršili boji v o-zemlju pri Vyskov, kakor tudi na južni strani reke Dnjestr.
Položaj se v zadnjih dnevih ni spremenil.
Nemške cete se umaknil e pri mestu Prasnys.
Berolin, 28. februarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
Severno-zahodno od Grodna so včeraj, dne 27. februarja, prodirale nove ruske čete. Protisunek od
strani nemških čet jth je porinil nazaj v postojanke pred trdnjavo. Ujetih je bilo 1800 Rusov.
Odbit jo bil napad Rusov ob reki Omulev, severno-zahodno od Ostrolenke (ruska trdnjav«! ob izlivu reke Omulev ,v reko Narev).
Pred številnejšimi ruskimi četami, ki so prodirale od juga in izhoda proti mestu PrasnyS, so se nemške čete umaknile v ozemlje ob severni in zahodni strani tega mesta.
Osemdnevni podmorski boji.
Od 18. do 2G. februarja, to je tekom osem dni, odkar so Nemci proglasili podmorski boj nad angleš-jdmi in francoskimi ladjami, se je potopilo 15 angleških parnikov, ki so postali žrtev nemških torpedov in min. Lahka pa je mogočel da se je potopilo še več sovražnih ladij, kjer nemška javnost gotovo ne dobi poročil o vseh angleških in francoskih ponesrečenih ladjah. Tekom osmih dni je 708 parnikov različnih narodnosti priplulo in 673 odplulo iz angleških pristanišč. Pomorska trgovina: še torej ni popolnoma ustavljena.
Ameriško brodovje v Tihem morju.
Geneva, 28. februarja.
Pariški list „Herald“ poroča iz New-Yorka: Prvo in drugo brodövje Severne Amerike je odplulo v Tiho morje. Šanghajem usidrano ameriško brodovje se je pomnožilo s 6 bojnimi ladjami, vzetimi iz drugega brodovja. (Tiho morje leži med Severno Ameriko in Japonsko,)
Pred vojsko Japonske Kitajske-Severne Amerike?
Severna Amerika zahteva, da se preporna v-prašanja med Kitajsko in Japonsko rešijo mirnim potom* 'Japonska odločno odklanja Vsako posredovanje. Na suhem in na morju je odredila, mobilizacijo. Sev. Amerika je odgovorila s tem, da je odposlala svoje brodovje v vodovje pri 'Japonski. Na Kitajskem je velikansko razburjenje radi japonskih zajitev, ki merijo na popolno odvisnost Kitajske od .laponske.
Trpko-olirte zadruia ? Celju
vabi a tem na svoj
prvi redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dne 7. marca 1915 po poldne ob 3. uri v pisarni zadruge.
DHPI RED:
Poročilo načelstva in nadzorstva.
Odobrenj» računskega sklepa za prvo poslovno leto.
Poraba čistega dobička.
Najvišji znesek, ki ga ne smejo poseči obveznosti zadruge. Pristop višji zadružni organizaciji.
Slučajnosti.
Tem potom naznanjam, da sem prevzela 1886. leta ustanovljeno
mojega ranjcega moža
Milan Hoi@w@rv
ter jo bodem pod dosedanjo tvrdko nespremenjeno dalje vodila.
Za ranjcemu v toliki meri izkazano zaupanje se najtopleje zahvaljujem ter prosim, da isto ohranite tudi meni.
Z odličnim spoštovanjem
Mil. Hoževar*j@ wd©wa.
Celje, dne 27. svečana.

in -založnik : Konsordi „Straže.
Odgovorni urednik: Er&niL JSahoi
Wiek Sstome «% Gir Ut « Manbura.