Gospodarske stvari. Nasad gorice. Bog je najveeji gospodar, ki ima najširšo gorico, katero sveta cerkev (sorek, šorek, vinograd) imcnuje. Ljubi Bog jo je pa tudi dobro obdelal in vse sloril, kar je bilo potrebno in mogoee. Zato pravi: Kaj bi še več bil moral storiti moji gorici in nisem storil? Pa pričakoval sem grozdje, obrodila mi je vinlčje. Tako tudi ti, skrbni kmetič, svoj vinograd lepo, marljivo obdeluješj pa morda zadosta dobre kapljice no pridelaš, ker imaž menda slab nasad ali lagodno trsovje v svoji gorici. I. Nasad Štajarskih goric ima nasledne sorte trsov : 1. Žlahtnina — bela; (Weisser (iutedel) bela plemenka. 2. Portugalec raodri; (Blauer Portugiser) modra kraljevina, sodi bolj za brajde. 3. Žlahtnina rudeea; (Rother (iutedel) črna plemenka, rudeč španijolec, rudeč tokajec. 4. Muškat; sploh znan. 5. Burgundec modri; (lilauer Cliivner) moder klevnjak, rana sorta. 6. Grašica laška; (Wiilsch-Riesling) dobra za močvirne kraje, debele jagode, rodna. 7. Klevnjak črni; (Rother Clavner) Rulander. 8. Kozjek modri; (Boksbeutel, Trollinger) ima belorižnat les. 9. Dinka mala; (Rother Traminer) brž namesto: Diraka. 10. Zelenčič; (Sylvaner) zeleni kležec; inušca (Fliegentraube). 11. Vranek, (Blaue Zimmttraube), drobna črnina, mala modrina. 12. Moslovec; (Mosler) Ijutomerščina, Sipon, maljak, tokajec, doma iz Moslovine v Graaici. 13. Burgunder beli; (VVeisser Burgunder, Weisser Cliivner), beli klevnjak. 14. Kapčina; (Blauer Kolner, Hainer), Iaška črnina, kavčina. 15. Kadarka; (Schwarzer Mosler), črni moslovec. 16. Grašiea bela; (Kleinriesling, Gewiirztraube), raali natrkani grozd. 17. Kavka bela; (Gelber Orllieber, Weisser liurgunder), črna kavka je Vinarier. 18. Ranifolina; bela in rudeča (Rother Vcllliner). 19. Peček (Weisser Elbling). 20. Rjavina; rasle pri SIov. Bistrici. 21. Belina (Heinisch). 22. Lipavščina. 23. Savina. 24. TantovSčina. 25. Volovina (Ochsenauge). 26. Morsina. 27, Zelenika. 28. (ioldstingl. 29. Izabela ild. II. >Slab naaad dajo naslednje sorte trsov: Lipavščina; sicer je rodna, tudi še po pozebi, pa daje netrpežno, megljeno vino, katerega se kupec rad nc prime. Belina; jako rodna pa daje mehko vino, rano dozori in rada gnije. Zelenec ali zelenika; drobna in debela; debela zelenika je sicer rodovita, pa redkokdaj prav dozori, zato še ti drug mošt pokvari. Zinikaj jo posebej, pusti jo za starino, pa boš v tretjem letu irnel dober in zdrav napitek, ki žone na vodo. Drobno zeleniko pa smo nekdaj kreili, ali izkopali, kar ni bilo modro; zdaj jo bomo precepili, ker skušnja je pokazala, da se je ušica rada ne loti. Slah nasad je tantovina, sovina, ki je sicer rodna, pa še za domačo rabo malopridna. Z boljšimi sortami jo precepi: te so: Rafolina, bela in rjava, ki rada nosi, rano dozori, dasiravno vino ni močno, ') V Pariz, kjer je glavno semenišce lazaristov. niti trpežno. Rjavina, ki daje mošlu iz drugih sort prav prijeten okus. Grnina da trpežno vino, katero kranjski kupci štimajo, nemškim pa je previsoke barve. III. Najboljši nasad dajo: Šipon ali mozler; pozno je zrel,^ tudi mu dež mehurcev hitro ne premoči, ne gnije. Španjolec; sladko, ne prerano grozdje. Žlahlnina; bela in rudeča. Mušea; bela in črna. Muškat; ta jo začimba mošta. Kapčina ima mnogo sladkorja v sebi. Kavka; ta je mati slavnega vinarija. - (Konec prih.) Poročilo XV. občnega zbora drnštva ,,Kmetovalec" v Gotovljah s sadno razstavo. (Konec.) Za Savinjsko dolino primerne vrstejabolk: 1. Beli zimski kalvil, najplemeniteji namizni sad. 2. Rumeni belefler (lepocvet), nastal iz semena b. z. kalvila. 3. Kanadska r;ijneta, fini namizni sad in v trgovini jako cenjena vrsta. 4. Ananas rajneta je lini namizni sad. 5. Ribstonov peping, je v trgovini zelo iskan. 6. Parkerjev peping, tudi zelo cenjena vrsta v trgovini. 7. Štajarski zimski moSanckar je za Štirsko posebno važna vrtita. 8. Sevniška voščenka je doma v Ševnici in jako priporočljiva. 9. Angleška zimska zlata parmena je jako rodovitna in se lahko proda. 10. Veliki renski bob je posebno za nasade ob potih zelo priporočljiva vrsta, posebno pa za sadjevec, pa ludi za prodajo.. 11. Damazonova rajneta je zelo priljubljena. 12. Velika kaselska rajneta je silno rodovita vrsta, sad se koj lahko proda. 13. (iraiensteiner, plemenito, fino jabolko daje posebno dober sadjevec in se pa tudi na vsak drug način dobro porabi. 14. Rudeči Stetinec pa ima pozno roditi, tudi trpi in je v trgovini dobro iskan. 15. DanciSki robač, na vsak način porabljiv. 16. Šampanjska rajneta je posebno cenjena moštnica. 17. Karmelitska rajneta, tudi rajneta postrvica imenovana, je plemenita, trpežna vrsta jabolk. 18. Plemenita rajneta je izvrstna za trgovino. Priporočljive vrste hrušk: 1. Dobra Lojza od Avranške, dobra namizna hruška meseca septembra. 2. Kolomova jesenska maslenka, namizna bruška, zori raeseea oktobra. 3. Bosova, dolga hruška. 4. Rjava maslenka, je godna septembra do oktobra. 5. Napoleonova maslenka je line vrste. 6. Dielova maslenka je plemenita vrsta za trgovino, primeroma se drži do zime. 7. Vojvodina Anžulemska je velika in jako priljubljena plemenita hruška. 8. Espersenova bergamotka je jako dobra hruška. 9. Ligetova maslenka je jako fina zimska hruška za trgovino. 10. Hardenpontova zimska maslenka je jako trpežna zimska hruška. 11. Michilnska Jozelina, zimska hruška. 12. Zimska dekanovka je za trgovino izborna. 1 Hruške moštnice: Koroška moštnica. Romelterca. Weilerjeva moštnica. Scjmovi. Dne 10. decembra pri Sv. Jakobu pod Kalobjem, v Bučah, v Št. llju v Slov. gor. in v Dobovi. Dne 13. decembra v Jurkloštru, pri Sv. Duhu na Stari gori, v Studenicah, Zalcu, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) in pri Sv. Petru pod Sv. gorarni. Dne 14. decembra v Kaniži pri Ptuju (svinjski sejem).