Skavt fest obiskalo
1500 tabornikov
Tabor na obisku pri
odboru za pripravo
Jamboreeja

Jadranski stra`arji slavijo

2

julij - avgust

Novice
ZORA SKAVTSTVA
Taborniki - skavti po vsem svetu bomo 1. avgusta 2007
proslavljali dan, ko je Robert Baden Powell, ustanovitelj
skavtstva, leta 1907 pihnil v svoj kudu rog in s tem otvoril
prvi skavtski tabor na svetu.
Ob zori tega dne se bomo zbrali na razlicnih krajih in
obnovili prisego skavtstvu. Taborniki, nekdanji zaborniki, simpatizerji tega gibanja bomo, tako kot milijoni po
vsem svetu, tudi na otoku Brownsea in na Jamboreeju,
na ta nacin tudi simbolicno prestopili iz dose`kov enega
stoletja skavtstva v novo, {e bolj{e stoletje skavtstva.

MESEC TABORNI[TVA
Ideja, ki stoji za mesecem taborni{tva - da bi v enem
mesecu vsi taborniki po Sloveniji pokazali, kaj znajo,
zmorejo, na kaj so ponosni. In s tem obele`ili tako zacetek novega taborni{kega leta (prvega v novem stoletju
skavtstva!) kot tudi obletnico polnopravne vkljucitve
na{e organizacije v WOSM, Svetovno organizacijo skavtskega gibanja, ki je 15. septembra.
Ideja in `elja je, da bi vsi slovenski taborniki v tem
mesecu v lokalnem okolju povedali svojo zgodbo.
Za~nite jo pisati, ker je september zelo blizu...
Ve~ informacij: aprilski miniTabor,
www.stoletnica.rutka.net, amerikanec@rutka.net,
http://stoletnica.rutka.net/aktivnosti.htm.

Napovednik avgust
1. 8.

Pugy

Zora skavtstva - prireditve ob 100-letnici
prvega skavtskega tabora na Brownsea
Island-u
27. 7. - 8. 8. 21. Svetovni skavtski jamboree; WOSM in
WAGGS, Anglija
28. 7. - 4. 8. Lokostrelski te~aji - LZS in ZTS, Bohinj
4. - 9. 8.
Te~aj bivanja v naravi in pionirstva - ZTS,
Kovk nad Colom
11. - 18. 8. Te~aj za vodje - ZTS, Bohinj
20. - 24. 8.
Te~aj poznavanja rastlin za prehrano in
zdravje - ZTS, Bohinj
20. - 24. 8.
Te~aj orientacije in topografije - ZTS, Bohinj
1. - 2. 9.
Totem - Rod Sne`ni{kih ru{evcev, Ilirska
Bistrica
15. 9.
Dan vklju~itve ZTS v WOSM (1994)
21. - 23. 9.
ROT - ZTS in gostitelj, Rod divjega petelina iz [entjurja

Taborni{ko nogometno
tekmovanje
Besedilo: Maja Strnad, foto: arhiv KR Kranj

Za~elo se je na rodovem posvetu, ko je Andrej Drempeti~ - Drempi dal idejo za TNT - Taborni{ko nogometno
tekmovanje. Zadeva je padla na plodna tla in rezultat
predhodnih priprav je bil viden 5. 5. 2007, ko se je za~elo
tekmovanje.
Prijavljenih je bilo 16 ekip, 12 iz starej{e kategorije in
4 iz mlaj{e. Ekipe so pri{le iz cele Slovenije, nekaj jih je
bilo tudi ne-taborni{kih, sodelovali so tudi katoli{ki
skavti.
Tekmovanje se je zaklju~ilo pozno popoldne, ko so
razglasili najbolj{e tekmovalce in podelili prakti~ne nagrade. Organizatorji iz Kokr{kega rodu iz Kranja so tako
s potekom kot tudi z udele`bo na tekmovanju zadovoljni,
tako da `e sedaj obljubljajo da TNT drugo leto bo.

Slike in rezultate s tekmovanja si lahko ogledate
na spletni strani: www.kr.rutka.net.
Taborni{ko praznovanje v
Dom`alah
Ob dnevu tabornikov, stoletnici skavtsva ter spominu
na enega izmed ustanoviteljev Rodu skalnih taborov, Janeza Cerarja, smo bili RST-jevci zopet aktivni. V sodelovanju z drugimi dru{tvi smo o~istili okolico ter
Dom`al~ane opozarjali na {kodljive posledice onesna`evanja okolja, ob~inskem parku pa smo izvedli Cerarjev memorial, kjer so se udele`enci preizku{ali v razli~nih taborni{kih dejavnostih (lokostrelstvo, postavljanje {otora iz {otork, postavljanje signalnega stolpa, premagovanje ovir) ter sodelovali na okoljevarstvenih delavnicah. Kot vsako leto smo se spomnili tudi na{ega Janeza Cerarja, v ob~inskem parku pa smo zasadili drevo, ki
nas bo {e leta spominjalo na 100 obletnico ustanovitve
skavtskega gibanja.
Tanja Cirkven~i~
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net
ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje
~lankov za {tevilko 9 je 19. avgust. Septembrska {tevilka izide 14. septembra.
Uredni{tvo

3

Uvodnik
Iz Polno~nega kluba
@e smo po{teno zakora~ili v poletje, v ~as, ko se v
ospredje dogodkov, o katerih poro~ajo mediji, prerinejo od
politike manj pomembni in odmevni dogodki. V zadnji junijski oddaji so v Polno~nem
klubu v petkovem ve~ernem terminu gostili tabornike, katoli{ke skavte in popotnike.
Iz na{ega zornega kota je bil {e posebej zanimiv nastop predstavnice Zveze tabornikov Slovenije in predstavnika Zveze slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov.
^eprav mi je povsem razumljivo, da povpre~en Slovenec {e vedno ne lo~i tabornika od
katoli{kega skavta, da pri definiranju enega ali drugega pojma znajo ljudje zaiti tudi
v prave bizarnosti, pa je po tolikih letih v~asih prav naporno poslu{ati ena in ista
oguljena vpra{anja novinarjev. Sicer pa je bila tokrat pikrost in zajedljivost voditeljice
Vide Petrov~i~ prav priporo~ljiva in potrebna za popestritev oddaje.
Bil sem razo~aran nad nekaterimi nerodnimi izjavami predstavnika ZSKSS, ki se
je v nekaterih odgovorih prav nerodno zapletal, hkrati pa (pri tem ni bilo vedno potrebno
poslu{ati med vrsticami) s temi izjavami dajal taborni{ki organizaciji slab priokus.
Saj ni {lo za kak{ne revolucionarne izjave, a saj vemo eni in drugi, da vedno in povsod
medsebojni odnosi niso ravno najbolj{i. Sicer sem vedno pripravljen na debato o tej
tematiki, vendar se mi zdi Polno~ni klub, {e posebej pa glede na namen, kraj in ~as
oddaje, zadnja mo`nost, ki jo bom izkoristil za tovrstno debato med taborniki in katoli{kimi skavti. Zadnje, kar bi potrebovali, je, da bi predstavnica na{e organizacije
ugriznila v kislo jabolko in vrnila `ogico sogovorniku. Nasprotno. Dobro se je zavedala,
zakaj je v studiu. Delovala je zrelo in iz`arevala energijo. Moja pri~akovanja je izpolnila.
Ale{ Cipot, urednik

Kazalo
14 Vod GG v `ivalskem vrtu
17 Intervju z Volom:
Problemi na mariborskem
obmo~ju
23 Skavt fest v Velenju
28 @aboboj
32 S kravatami na
15. Bi~ikleti `ur
40 Na drugi strani Lune

Foto: Ale{ Cipot

4

julij - avgust
Meti

Kuhar Marko je tabornikom zagodel s polento, ki te
naredi nevidnega. Vseeno pa lahko pre{teje{ vse
tabornike na sliki. Koliko jih je?

Re{itev uganke na strani 7.

IGRA 5
Ale{a
Meti

Tina je nestrpno stresla prepoln nahrbtnik in komaj zapela {e zadnji `ep. [e
enkrat je preverila seznam stvari, ki jih potrebuje, nato pa nahrbtnik zavihtela na rame, pomahala mami in o~ku ter stekla proti {oli. Tam je `e ~akal
avtobus, poln nasmejanih tabornikov. Tina je zadihana prisedla k Ur{i in
vzkliknila: "Juhu, gremo na tabor!"

[otori so stali na jasi ob reki, med njimi se je
dvigal visok jambor in ob njem ognji{~e. Ob bregu so bili privezani kanuji, na obronku gozda pa
je v senci stala jedilnica.
Tretji dan sta se Rok in Matev` pri taborovodji dogovorila za no~no stra`o, ki sta jo `e nestrpno pri~akovala. Ko sta se sredi no~i zaspana odpravila iz {otora, so zvezde na nebu `e prekrili
temni oblaki, kaj kmalu pa je nebo razparal tudi
blisk, ki mu je sledil bobne~ grom. "Hitro postaviva streho nad ve~nim ognjem," je zaklical Matev`, medtem ko so debele de`ne kaplje `e padale na tla. Ko sta postavila streho iz {otorskega
krila, se je nevihta `e dodobra razbesnela. Veter
je zavijal med {otori, dvigoval platna v jedilnici
in pulil kline, bliski so razsvetljevali tabor in v
reki so kanuji kar poskakovali na valovih. Matev` in Rok sta dobro vedela, da mora stra`a varovati ves tabor, zato je Matev` stekel k jedilnici, da bi pritrdil platna, Rok pa je u~vrstil kline

{otorov in napenjal vrvice. Naenkrat je med grmenjem zasli{al Moj~ine klice: "Ne morem ven,
vrvice so se zapletle!" Rok je s seboj vedno nosil
`epni no`, {e ko je spal, ga je imel v bli`ini, in
tokrat mu je pri{el res prav. Prerezal je zapletene vrvice in Mojco pospremil v jedilnico, nato pa
stekel {e h kanujem ter jih mo~no privezal na
drevo.
Ko se je pri~elo daniti, je taborovodja na{el tri
premra`ene tabornike, ki so namesto v ognji{~e
nemo strmeli v blatno lu`o. "Veter je podrl streho, midva pa sva posku{ala re{iti {otore." je dejal Rok. "In mene," je dodala Mojca in zardela.
"Ve~ni ogenj je ugasnil. Ali to pomeni, da moramo vsi domov?" je skru{eno vpra{al Matev`.
Taborovodja jima je odgovoril v jutranjem
zboru: "Dana{nja no~na stra`a je bila res prava
stra`a. Poskrbela sta za ves tabor, ne le za ve~ni
ogenj. Zato si zaslu`ita, da ga zopet pri`geta in
dvigneta zastavo."

6

julij - avgust

Taborni{ke {ege in navade
Prav kmalu se bomo odpravili na taborjenje, kjer bomo kon~no zopet zaspali pod platneno streho,
peli ob tabornem ognju, se zabavali v vodovem koti~ku ter pono~i stra`ili tabor. Vsemu temu in {e
mnogo drugim stvarem, ki jih po~nemo na taborjenju, pravimo {ege in navade. Kar poskusite si
predstavljati taborjenje brez zastave, ve~nega ognja in no~nih stra`. To
sploh ne bi bilo pravo taborjenje, kajne?

V TABOR SKOZI VHOD Z DRA^JEM V NARO^JU
V tabor vedno vstopimo skozi vhod, tako kot doma v hi{o. Kadar
prihajamo na obisk ali se vra~amo z bivakiranja ali izleta pozdravimo s taborni{kim zdravo. Vsak tabornik vedno, ko pride
v tabor, s seboj prinese dra~je za taborni ogenj. Tako bo skladovnica za ve~erni ogenj prav gotovo polna.

ZBOR IN ZASTAVA
Predhodniki se ponavadi potrudijo in postavijo visok jambor,
ki je okras in ponos tabora.
Na jambor se v jutranjem
zboru dvigne zastava, v
ve~ernem pa se spusti.
Med
dviganjem
ali
spu{~anjem stojimo mirno in pojemo himno, tudi
~e nas pikajo komarji in
se nam nekaj zdi nadvse
sme{no. Dvigovanje ali
spu{~anje zastave je veliko
priznanje za tabore~ega in
pomeni, da smo se pri
ne~em res izkazali.

VE^NI OGENJ
Ve~ni ogenj pri`gemo na za~etku taborjenja
in predstavlja na{e `ivljenje na taboru. Ogenj
podnevi varuje de`urni tabora, stra`e pa pono~i,
saj nam ne sme ugasniti. ^e boste povpra{ali
starej{e tabornike, se {e spomnijo ~asov, ko so,
~e je ugasnil taborni ogenj, podrli tabor in od{li.

NO^NE STRA@E
Na stra`i se taborniki menjavajo vsaki dve uri, vse do jutranje budnice. Stra`arji morajo paziti na ve~ni ogenj in zastavo,
predvsem pa morajo varovati ves tabor. Zadnja jutranja stra`a
prebudi taborovodjo, kuharja in ekonoma. No~ne stra`e so res
vznemirljive, ~e pa vas postane strah, morate vedeti, da je strah
znotraj votel, okoli ga pa ni~ ni. Nikar pa ne zaspite na stra`i, da
vam ne bo kdo ~esa izmaknil, recimo zastave. ^e no~ni obiskovalci uspejo z jambora ukrasti zastavo, se bodo morali stra`arji
odkupiti.

IGRA 7
Petra

Ale{a

MRMRANJE
Kadar nam je nekaj
v{e~, taborniki ne ploskamo temve~ mrmramo "mmmmmmm".

OCENJEVANJE [OTOROV
Vsak dan taborovodja ali vodniki
ocenijo urejenost {otorov. Obleke in
spalne vre~e morajo biti pospravljene,
{otor ~ist in napet, druga~e se kaj lahko
zgodi, da na sten~asu poleg imena svojega {otora zagledate bombo.

VODOV KOTI^EK
Vsak vod si v bli`ini tabora izbere vodov koti~ek, ki si ga uredi po svoje. Lahko si postavite ograjo, sede`e, ognji{~e,
gugalnico, streho ali pa kaj ~isto posebnega.

KAJ PA POLE@AVANJE?
Na taborjenju? Pole`avanja ni!

Re{itev uganke s strani 4:
Na sliki je 22 tabornikov.

8

julij - avgust

Gozdne dogodiv{~ine

Vesna
Ale{a

SE JE ODPRAVIL NA IZLET K STAREMU
TETA

.

, KJER JE @IVELA

SO VESELO @VRGOLELE, KO JE HODIL PO

.A

IN SE HITRO SKRIL

KAR NAENKRAT JE ZASLI[AL POKANJE

ZA BLI@NJI
. V DALJAVI JE ZAGLEDAL
, KI SE JE LENO
SPREHAJAL. TIHO KOT
SE JE OBRNIL IN STEKEL V DRUGO SMER.
JE BILO @E VISOKO NA NEBU, KO SE JE

NA TLA, A PRI TEM NEHOTE DREGNIL V

ODPO^IJE. VRGEL JE
.

SO PRILETELE IZ SVOJEGA

OKOLI NJEGOVE

NA VELIK

. USTAVIL SE JE [ELE PRI

, KI JE VODIL DO STAREGA

. TAM SE JE USEDEL

IN PRI TEM SKORAJ SPREGLEDAL

GRELA NA TOPLEM
URNO SKRILA V
PRISPEL DO

IN JEZNO BREN^ALE

. VES PRESTRA[EN JE VZEL SVOJE STVARI IN

ZOPET URNO STEKEL GLOBOKO V
VISE^EM

USTAVIL, DA SI

.
.

. TETA

, KI SE JE

JE V OPOZORILO ZASIKALA IN SE
JE @E ZAHAJALO, KO JE

KON^NO

JE POSLU[ALA NJEGOVO DOGODIV[^INO

@IVIJO TUDI NEVARNE @IVALI, VENDAR TI NE
IN REKLA: "V
STORIJO NI^ HUDEGA, ^E JIH PUSTI[ NA MIRU!"

DOGODIV[^INA 9

GG delavnica

Maja Strnad

Origami {katlica

1

2

Potrebuje{ kvadrat iz papirja s stranico,
dolgo najmanj 22 cm. List nato prepogne{
po obeh diagonalah in po sredini.

3
Zgibanko pri treh tretjinah z vsake
strani prepogne{ na noter, nato pa {e po
diagonali majhnega kvadratka papir zapogne{ na noter, tako kot ka`e slika.

Ko list prepogne{ po sredini, mora{
zgornji in spodnji del prepogniti {e
dvakrat, tako da dobi{ osmine. Nato
list prepogne{ {e po drugi sredini in
ponovi{ ves postopek.

4
[katlico dokon~a{ tako, da preostali papir
zapogne{ noter. Pri tem nastanejo stranice
{katlice, ki imajo v vi{ino vse po en kvadratek.

10

julij - avgust

SOS

Sestri odgovarjata sotrpinom
Jaka Bevk - [eki

@ivjo! Poletje je tu ... in z njim debela dvojna {tevilka tabora, super! No, prejeli sva
{tevilna pisma, med njimi najve~ prav temu letnemu ~asu primernih. Pa poglejmo!

V: Dragi K&K!
Pi{em vama zaradi svojih problemov v
{oli. Za ve~ino je {ole `e konec in u`ivajo
na po~itnicah, jaz pa ne. Imam tri
popravce in lahko si predstavljata, kako
izgledajo moje po~itnice. Celo leto sem
se veselila, da bom {la lahko na tabor, pa
na morje ... Ob vsem tem sem za~ela
razmi{ljati, da mogo~e sploh ne bom mogla popraviti vseh stvari in bom na koncu
tko al tko padla letnik. Bilo bi neumno,
da bi se cele po~itnice u~ila in nato ne
popravila. ^e grem na tabor in na morje,
pa bom res te`ko popravila, ane? Prosim
za nasvet ...

O: @ivjo Buba!
Ne tako ~rno ... vse bo {e dobro, bo{ videla. Najprej se mora{ trdno odlo~iti, {ola je namre~ zelo pomembna. Da ne bi po nepotrebnem izgubila celega leta, predlagava, da si izbere{ eno nagrado:
morje ali tabor. Pred in po tem pa se u~i{ s polno
paro in je to tvoj poletni projekt, ki ga dela{ zase,
ena velika {ola za naprej, da nikoli ve~ ne bo{ dopustila, da bi te popravci takole zasuli in ti uni~ili
po~itnice, ok! Je pa {e ena dilema, ki jo prav tako
lahko re{i{ samo ti - izbrati morje ali tabor? Izbira je
seveda tvoja, mogo~e je pogojena tudi s ~asom, ki
ti najbolje ustreza. Sre~no, dr`iva pesti za petice!!!

LP, Buba

O: Tina, Tina, Tinkasta ...

V: Hoj!
Vajina rubrika je res
super. Stara
sem 14 let in
imam
en
problem, ki si
ga ne morem izbiti iz glave. Poletje je tu in z njim
sonce, morje, pla`a in seveda kopalke. Kadar sem
v kopalkah se po~utim zelo nelagodno. Na svojem
telesu mi ni v{e~ prav ni~. Sicer nisem predebela,
niti presuha, ampak zdi se mi, da imam najbolj
~udno postavo na svetu. Ko se sprehajam po pla`i,
imam ob~utek, da vsi bulijo v moje ogromno znamenje na nogi ali v moja sme{na ko{~ena kolena,
da o zgornjem delu sploh ne govorim. Kaj naj naredim? Ne morem se znebiti teh kompleksov, kopalkam se pa tudi ne da izogniti.

Poslu{aj, verjameva, da ima{ lepo
telo, verjetno skoraj popolno. Glede na
tvojo starost se ne sme{ preve~ sekirati,
telo se ti bo {e spreminjalo in nedvomno
dozorelo v popolne `enske obline. Sedaj
si v puberteti in je normalno, da ti tvoje
telo ni v{e~, da se obremenjuje{ z njim in
misli{, da vsi gledajo samo tebe. Vse je v
tvoji glavi, poglej malo okrog sebe in videla bo{, da ni tako hudo. Na pla`i bo{
na{la {tevilne primerke, ki ne izgledajo
ravno ro`nato, pa se s tem ne obremenjujejo, temve~ u`ivajo v poletju in na soncu
- pomanjkljivo oble~eni in vsem na o~eh.
Poizkusi se sprostiti in vzljubiti svoje telo.
Prej ko ti to uspe, la`je ti bo ... sicer pa,
ne pozabi - ~akajo te {e nekatere spremembe in to {e ni konec zgodbe. Razvila
se bo{ v prelepega metulja.

Tina

Vsi potrebni nasvetov pi{ite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com.

DOGODIV[^INA 11

Faca

Veronika Sossa
SiNi

Rudi

Vedno te spravi v dobro voljo. Vsak sestanek, vsak izlet in vsako taborjenje se mu na obrazu ri{e
nasmeh ... @eljan novih prijateljev in izzivov se brez obotavljanja odlo~a za nove preizku{nje. Z
gledali{ko `ilico nas na taborjenjih vedno zabava, redno sodeluje v taborni{kem glasilu, saj vsaki~
pripravi nove miselne igrice in zanimive ~lanke. To je Rudi, GG, prava faca!
Taborni{ko ime: Pingvin.
Prihajam iz Rodu ... modrega vala iz Trsta in Gorice.
Poleg taborni{tva ... treniram rolkanje in plavanje.
Pri tabornikih mi je najljub{e ... taborjenje in rodove
akcije, kjer se zberemo vsi taborniki rodu.
K tabornikom sem pri{el
pri{el, ker mi je prijateljica povedala, da je pri tabornikih zelo zabavno.
Naj taborni{ka pesem ... Po~iva jezero v tihoti.
Na taborjenju najraje jem ... zajtrk: pi{kote z
Nutello in ~aj.
Najljub{i trenutek na taborjenju ... tiha ura in
no~na igra napad na sve~o.
Sre~al bi se ... S Thomasom Edisonom.
Obljubljena de`ela ... Kanada ... zaradi narave.
Najljub{a barva ... zelena.
Ko bom velik, bom ... zdravnik.
Rad poslu{am ... pop glasbo.
^e bi bil `ival, bi bil ... kit.
Moja najljub{a knjiga ... Angeli in Demoni,
Dana Browna.
@ivljenjski moto ... Carpe diem.
Pri
ljudeh
najbolj
spo{tujem
spo{tujem, da so pravi~ni.
Moja prva ljubezen je bila ...
hmmm ... moram povedat
prav
ime?
No,
sestra
Paj~evina Karin Turco.
Bralcem bi
sporo~il ...
naj postanejo taborniki
in ne katoli{ki skavti.

12

julij - avgust

Taborniki smo zakon

SiNi

TABORNA NAVADA: TABORNI PATENT IN TABORNI IZUM
Ti dve taborni navadi sta res odli~ni in sta del tabornega programa oz. gozdne {ole.
Gozdna {ola na taboru poteka pove~ini v dopoldanskem ~asu, ko taborniki osvajamo
taborni{ke ve{~ine v vodovih koti~kih. Kot ve~ina tabornega `ivljenja, se tudi gozdna
{ola uvr{~a med vzgojne prvine dela.

TABORNI[KI IZUMITELJ, NOV TABORNI[KI "POKLIC"!
Taborni patenti in izumi so ena izmed najbolj zanimivih taborni{kih navad. Ob
obisku kateregakoli tabora lahko najde{ kak{no zanimivo in bistroumno iznajdbo.
Inovatorji so vedno dobrodo{li, saj si vedno izmislijo nekaj novega in uporabnega ter
nam s tem olaj{ajo delo. Izum je nekaj ve~ kot patent, izum je prava inovacija,
~esar pred teboj ni naredil {e nih~e. Za izum je potrebno uporabiti veliko ve~ inovativnosti in ve~ raziskovalnega dela. Zato so izumi redkej{i kot patenti.

Se sploh zavedate, koliko patentov, narejenih iz naravnih materialov, se redno
uporablja na taborih? Le kdo jih je izumil, se ve~krat spra{ujem. V redni uporabi so
predpra`niki za ~evlje, obe{alniki, su{ila za obleke, ko{i za odpadke, son~ne ure,
sten~asi, razli~ni taborni objekti, glasbila, umivalnice in igrala.
Najbolj pri srcu pa
so mi izumi. Na
vsakem taboru
lahko naleti{ na
kak{nega, ki ga do
tedaj {e nisi
zasledil. Lansko
leto sem enega
tak{nega na
primer opazil na
taboru Rodu
Podkovani krap.
Preprostega, a
izjemno u~inkovitega. Merilnik
nivoja vode v
vodnem mehu.

Izum na taboru RPK leta 2006. Foto: Bla` Verbi~

DOGODIV[^INA 13

IZUMITELJ SVETUJE:
Kako narediti taborno uli~no svetilko (kandelaber)?
SiNi

Nasveti:
•
•

Naredi si na~rt.
V kolikor {e ne obvlada{ vseh vezav
in vozlov, poprosi vodnika za
pomo~.
Potrebuje{
primeren
material
(su{ica, leskove veje ...).
Potrebuje{ `epni no` in klob~i~ konoplje.

•
•

2
•
•

Od tu naprej je zadeva lahko
precej poljubna. Uporabite
domi{ljijo.
Lahko naredite {e nadstre{ek
ali pa kaj drugega.

3
•

V kolikor imate dovolj
materiala, lahko naredite ve~ uli~nih svetilk po
celem taboru in s tem
polep{ate izgled tabora.
Pono~i s sve~ami osvetljeni tabor dobi ~isto drugo podobo.

KON^NI IZDELEK. Foto: arhiv SiNi

1
•
•

Malo mo~nej{o su{ico zakoli~imo v zemljo. Vi{ina naj bi
bila vsaj okoli 1 metra in pol.
Pod vrhom su{ice zave`emo
dve pre~ni veji, na kateri navezujemo manj{e veje, da naredimo podstavek za sve~o.

14

julij - avgust

Imeti vod GG
Barbara Ba~nik - Ba~a

Namesto na tabor v `ivalski vrt
Nimajo vsi na{i ~lani te sre~e, da gredo lahko z nami na
taborjenje. Za to je lahko ve~ razlogov; po~itnice s star{i,
pomanjkanje finan~nih sredstev ... Nedvomno pa lahko
iznajdljiv vodnik najde re{itev, da bi vod tudi poleti izvajal
dolo~ene skupne aktivnosti. Na{ predlog se glasi - obisk
`ivalskega vrta.

Kam gremo?
@ivalski vrt Ljubljana le`i na ju`nem pobo~ju Ro`nika in je v okolju naravnega
gozda ter travnikov del za{~itenega krajinskega parka. Razteza se na 19,6 ha, od
mestnega sredi{~a pa ga lo~i le 20 minut hoje. V vrtu so zbrane `ivalske vrste (152)
z vseh kontinentov (skupaj je `ivali 580), pona{a pa se predvsem z vrstami, zna~ilnimi za podro~je, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet.

Kaj nudijo?
Med poletnimi po~itnicami nudi `ivalski vrt {tevilna strokovna vodenja, sre~anja
z `ivalmi, hranjenje `ivali, ustvarjalne delavnice, pravljice in {e marsikaj. Naj na{tejemo
nekatere tematske sklope: Naravoslovni dan, Hi{a inkubator, Pu{~avske `ivali, @ivalske o~i, Ohranimo `elve, Fotosafari, @ivali Avstralije, @ivali Madagaskarja, Indijski
slon, Mehke in tople `ivali, Kresna no~, Hi{ni ljubljen~ki, Izdelovanje posladkov za
`ivali, Spoznajmo ka~e, @ive in papirnate `abe, [impanzi, Morski lev ...

Taborjenje malo druga~e
V `ivalskem vrtu gre za spoznavanje `ivali in njihovih navad ob pomo~i
nekaterih udoma~enih `ivali. Program taborjenja ponuja hranjenje nekaterih `ivali,
ogled dela oskrbnikov in tudi to, kako spravijo `irafo spat. Zanimivo zna biti gledanje obiskovalcev iz ograde tako, kot jih vidijo `ivali. Ve~erja se pripravi ob tabornem
ognju, pe~e se hrenovke, igra dru`abne igre, poje in nato razporedi po {otorih.
Pono~i udele`enci obi{~ejo no~no aktivne `ivali in nekatere, ki spijo. Zjutraj se zgodaj vstane in opazuje `ivali pri prebujanju. Po jutranji telovadbi z giboni sledi medvedji zajtrk in jutranja toaleta - k slonu pod tu{ in k levom po di{ave. Udele`ite se
lahko tudi male {ole za oskrbnike. Za slovo pa "zavijete" slona v {katlo in po{ljete
domov lepe pozdrave.
Potrebujete: Spalno vre~o, baterijsko svetilko, primerno
obleko in obutev, toplae rezervna obla~ila.
Program je namenjen: Organiziranim skupinam vseh
starosti, otrokom od 8 do 12 let, odraslim in dru`inam.
Termini: Taborjenja potekajo vsak petek in soboto v mesecu juliju in avgustu od 15. ure prvega dne do 12. ure naslednjega dne.

Cena: 25 EUR.
Prijave na telefon: 01 24 42 180/188.
Vir:
http://www.ljubljana.si/si/turizem/ljubljana_az/1234/podrobno.html,
http://www.zoo-ljubljana.si/index2.php.
Foto vir:
http://www.sxc.hu.

SLU@ENJE 15

^lovek ~loveku

Uporabni pravni nasveti

^LOVEK

Pravni predpisi na
taborjenju (2. del)

Brina Kra{ovec

Kultura v splo{nem smislu se nana{a na
proces, kjer ~lovek preko stikov z drugimi
ljudmi in preko stvari, dogodkov, ki ga
obkro`ajo, spoznava nove ideje, razvija svoje
spretnosti, si pridobiva nova znanja, zavzema stali{~a in prepri~anja.

S

e kot tvorci in agitatorji gibanja s stoletno
tradicijo sploh zavedamo svojega poslans
tva in pomena, ki ga imamo v sredini, kjer
delujemo?
V~asih se mi zazdi, da premalo poznamo vzgibe,
preko katerih lahko v veliki meri nezavedno vplivamo na generacije in generacije mladih in starih, ki
nam sledijo. Ker smo skavtsko gibanje, ki vklju~uje
mlade po vsem svetu, je zelo pomembno, kako se
vodenja tako velike in nehomogene skupine lotimo.
Kljub temu, da nas povezujejo taborni{ki zakoni,
smo vsak svoj individuum in subjekt, ki, vsak na svoj
na~in, zahteva spo{tovanje osebnega dostojanstva
in ohranjanje raznolikosti. Vse to nas odmika od
monotonosti in izgube originalnosti. Seveda smo po
svoji naravi in bistvu `e sami po sebi tako druga~ni,
da se nam tega ni treba bati, je pa vsekakor v
dana{njem svetu, kjer je etnocentrizem na pohodu,
bistveno, da obudimo fundamentalne ideje in vrednote, se z njimi poistovetimo in jih negujemo.
^eprav se vsi trudimo biti aktualni in zanimivi, to {e
ne pomeni, da moramo spreminjati svoj programski
koncept zavoljo ve~je anga`iranosti in participacije
mladih. Kaj hitro se zgodi, da skrenemo s poti, kateri naj bi sledili v skladu s skavtsko doktrino in temeljnimi vrednotami. Zato apeliram na vse kreatorje in nosilce poletnih taborjenj, ostanite blizu naravi
in ~loveku. Narava `e sama po sebi ponuja ne{teto
razli~nih mo`nosti, kako razvijati in ohranjati
~love{kost, ki nam je vsem primanjkuje. Zatorej izkoristite te mo`nosti in prebudite v sebi prvinskost,
ki se {e vedno skriva v nas, pa ~eprav smo v 21. stoletju. Pri iskanju umetnosti naravnega bivanja vam v
prihodnjih poletnih dneh `elim veliko uspehov in novih izzivov, ki vas bodo pripeljali do bogastva, ki ga
~lovek skriva v sebi.

Darko Jenko

Zaradi dolo~b "Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se preva`ajo skupine otrok"
(Ur. l. RS 110/04) je ve~ kot samo priporo~ljivo, da prevoz otrok
na taborjenje in nazaj opravi organizacija, ki ima pridobljeno
ustrezno prevozni{ko licenco in izpolnjuje vse pogoje za preva`anje skupin otrok.
Taborniki vedno in povsod dosledno upo{tevamo taborni{ke
zakone, zaradi upo{tevanja 10. taborni{kega zakona - tabornik
`ivi zdravo - skoraj ni potrebno opozarjati na dolo~ila "Zakona o
omejevanju porabe alkohola" (Ur. l. Rs 15/03) in "Zakona o omejevanju uporabe toba~nih izdelkov" (Ur. l. RS 26/03), kljub temu
pa je bilo potrebno v 19. ~len Pravilnika zapisati, da na tabornem prostoru ni dovoljeno skladi{~enje, prodaja ali u`ivanje alkoholnih pija~ in toba~nih izdelkov oz. kajenje.
V skupino predpisov, ki urejajo podro~je varovanja narave,
spadajo "Zakon o varstvu okolja" (Ur. l. RS 41/04), "Zakon o
ohranjanju narave" (Ur. l. RS 96/04) in "Uredba o prepovedi
vo`nje z vozili v naravnem okolju" (Ur. l. RS 16/95). Semkaj sicer
spadajo tudi predpisi o ravnanju z odpadki ({tirje pravilniki), ki
so vsi navedeni v prilogi 4 Pravilnika. Odpadne vode od pranja,
pomivanja in umivanja je prepovedano zlivati v vodotoke, kra{ke
jame in {kraplje ter kamorkoli na vodovarstvenih obmo~jih. Obvezna je uporaba biorazgradljivih detergentov in ~istil. Zagotoviti
je potrebno, da odpadne vode ne vsebujejo strupenih snovi in minimizirati koli~ine in onesna`enost odpadnih voda.
Odpadke se zbira v lo~enih frakcijah in na na~in, da se na
tabornem mestu zagotavlja ustrezna higiena, njihova koli~ina
se zmanj{a na najmanj{o mo`no mero. Odpadna jedilna olja je
prepovedano me{ati z drugimi odpadki in jih odvajati v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredno v vode in izpu{~ati v ali na
tla. Kuhinjske odpadke je prepovedano me{ati z drugimi lo~eno
zbranimi frakcijami.
Pri vseh dejavnostih na taborjenju je potrebno zagotoviti, da
predstavljajo ~im manj{o motnjo v naravi in ne povzro~ajo
po{kodb na tleh, drevju in drugih rastlinah ter, da s povzro~anjem
nepotrebnega hrupa ne motijo prosto `ive~ih `ivali. To velja zlasti
za hojo, {portne igre, gradnjo tabornih objektov, nabiranje suhljadi in rastlin ter gob (naberemo lahko najve~ do 2 kg gob na
osebo dnevno). Prepovedana je vo`nja z motornimi vozili in motornimi kolesi izven urejenih cest in poti.
Upo{tevati je potrebno vsa obvestila, opozorila in prepovedi,
ki so kot posebni piktogrami name{~eni v naravnem okolju (npr.
Primeren prostor za kurjenje, Pozor medved, Prepovedano taborjenje itd.).
Po kon~anem taborjenju je potrebno na tabornem prostoru in
v njegovi okolici vzpostaviti prvotno stanje.

16

julij - avgust

Od rodov

Puntarji na motivacijskem oddihu na Obali

Polni adrenalina

^lani Rodu Pusti grad [o{tanj smo se podali na
preizku{anje svojih zmogljivosti. Ker smo taborniki `eljni
novih podvigov, smo se podali adrenalinu naproti v adrenalinski park na Je`ici. Vadba v tovrstnem parku je v osnovi zabava, ki mladim, `eljnim novih dogodiv{~in in
do`ivetij, ponuja nov izziv. Poleg preizku{anja v razli~nih
oblikah gibanja nam je adrenalinski park nudil tudi
soo~enje s svojimi sposobnosti koordinacije gibov, s sposobnostmi premagovanja strahu in neprijetnih situacij.
Premagali smo negotovost in strah, obenem pa se napolnili z veliko mero poguma. Naloge so bile primerne za
vse, saj so te`avnostno stopnjo prilagajali na{im sposobnostim. Za za~etek smo se preizkusili v skoku v prazno.
Naloga je bila zastavljena tako, da smo najprej splezali
po lestvi na drevo in z vi{ine desetih metrov sko~ili v
prazno v globino. Nato je sledil poligon na vi{ini, ki je bil
postavljen visoko v kro{njah dreves. Sestavljen je bil iz 13
nalog, ki so nam tako ali druga~e burile strahove. Nekje
si se moral spustiti po jekleni vrvi na drugo drevo, potem
po vrvi premagati razdaljo od enega do drugega drevesa
… skratka, po~utili smo se kot Tarzani. Da pa je bilo
adrenalina za vse dovolj, smo se podali {e na orja{ko gugalnico. Veliko nas je odkrilo sposobnosti svojih glasilk,
ki jih do zdaj {e nismo imeli prilo`nost spoznati. Ves ~as
smo bili dobro varovani, saj je bil vsak opremljen s
plezalnim pasom, vrvjo in ~elado.
Po obisku parka smo se odpravili v center Ljubljane,
kjer smo si ogledali staro mestno jedro in se sprehodili
po njenih ulicah. Vsi utrujeni, a hkrati navdu{eni nad tovrstno izku{njo, smo se odpravili proti domu enotni, da
kaj takega {e ponovimo.
Tina ^ebul

Leto{nje taborni{ko leto se po~asi preve{a h koncu
in s tem je vedno bli`je tudi zaklju~ek - poletno taborjenje. Dnevi so vse dalj{i in toplej{i, priprave za taborjenje
pa so tudi `e v polnem zamahu. Tako smo se vodniki (PPji, RR-ji in gr~e) iz vrst tolminskih puntarjev odlo~ili za
polnjenje baterij in oddih pro~ od vsakdanjih skrbi. Za
destinacijo smo dolo~ili doma~o obalo. Enajsterica zagnanih puntarjev se je vkrcala v dva kombija in odbrzela
proti morju. Po dveh urah vo`nje in manj{em vzponu, smo
ugledali cilj, majhno vasico Elerji. Ob lepem vremenu, v
prijetnem okolju, obdani z naravo in s pogledom na morje, smo zbirali ideje in urejali program za taborjenje, se
igrali razli~ne zanimive igre za povezovanje in krepitev
timskega duha, peli, si ogledali se~oveljske soline ter se
spro{~ali z vrtenjem obro~ev in re{evanjem sudokuja. Pri
vsem nas je budno spremljal in nas ~uval na{ novi pasji
prijatelj. V teh treh dneh smo zdru`ili prijetno s koristnim in se zadovoljni nad uresni~enjem ve~ine pri~akovanj vrnili nazaj v na{o alpsko dolino. Vonj po morju in
soncu je ostal, mi pa `e veselo pri~akujemo zadnjih 14
dni v juliju in vsakoletno taborjenje na morju.
N.G., Rod Puntarjev Tolmin

INTERVJU 17
Nina Medved

Intervju

Intervju z Borisom Volari~em:
Problemi na mariborskem
obmo~ju
"V~asih smo bili taborniki namre~ trendovska
organizacija, kar se znova trudimo postati, vendar smo v~asih malo preve~ ideolo{ko usmerjeni."
Mariborsko obmo~je, ki je bilo v
prej{nji {tevilki opisano s
precej{nje daljave, bomo tokrat
spoznali malo bolj od blizu in z
bolj osebne ravni. Kaj se v
resnici dogaja pri nas in kdo
dela "ko ~rn'c", kam so {li stari
~lani in zakaj je vedno manj
novih? Mariborsko obmo~je se
vam tokrat razgalja iz ust Vola Borisa Volari~a.

Foto: arhiv RXI.SNOUB

18

julij - avgust

Kje prihaja do razlik med rodovi?
Do razlik prihaja v komunikaciji
med na~elniki rodov in dru`in, ta komunikacija pa se seveda prena{a na
na~in dela v vodu in na tak na~in
bodo tudi ~lani komunicirali kasneje, ko bodo vodniki. Pa seveda osnovni program - vsi vemo, da je to `e
stara vijoli~na knji`ica, h kateri vsak
rod dodaja svoje elemente, ki so
~lanom najbli`ji.

S ~im povezuje{ upad vpisa v
na{em obmo~ju?

Tuhtajo~i Vol. Foto: arhiv RXI.SNOUB

Kdo in kateri rodovi so zadnje
~ase najbolj aktivni na mariborskem obmo~ju?
V glavo mi v bistvu takoj padejo
trije rodovi, in sicer: Rod ukro~ena
reka, Rod XI. SNOUB in Rod ^rno jezero. Imamo tudi ostale rodove, izmed katerih se nekateri ne udele`ujejo na{ih skupnih akcij, nekateri so samo glasni, nekateri pa obstajajo samo na papirju. Za Maribor
je {e posebej zna~ilno, da se nekatera imena `e leta in leta ena~ijo s
posameznimi rodovi. ^e govorimo o
R^J, je edino ime, ki nam pade na
pamet, ^ips, ~e govorimo o RUR sta
to Valerijan Salaj in Damijan Obal,
iz XI.SNOUB pa taborniki verjetno
{e najbolj poznajo Crgo, Vindija in
mene.

Kako pa se rodovi pri nas razlikujejo med seboj in drugimi
rodovi?
V bistvu ima vsak rod svoj "feeling". Glede na to, da smo vsi ~lani
ZTS, se pri~akuje, da si bodo ti "feelingi" medsebojno zelo podobni in
dejansko si drugod po Sloveniji so. V
Mariboru pa ima vsak od teh treh rodov ~isto druga~en "feeling".

V zadnjem ~asu je to predvsem
pomanjkanje promocije. Dostikrat
namre~ sli{imo, da ljudje re~ejo:
"^e bi taborniki {e obstajali, bi svojega otroka vpisal k njim." V dani situaciji je problem ravno to, da nismo
enotni in da se ne pojavljamo skupaj
v javnosti. V preteklosti pa je problem gotovo bil pomanjkanje kadra.

Je za probleme v obmo~ju kriva
"stara srenja", ki je `e predolgo na vodilnih polo`ajih ali
tudi novo, mlaj{e vodstvo ne
bi uspelo spremeniti situacije?
Vsekakor stari taborniki, ki so
na funkcijah v svojih rodovih `e leta
in leta, po mojem mnenju na{emu
Foto: arhiv RXI.SNOUB

obmo~ju naredijo ve~ {kode kakor
koristi, vendar pa tudi mladi sami
nekako ne bi bili kos vsem nalogam.
Predvsem zato, ker so mladi tisti, ki
so najbolj zagreti in zelo projektno
usmerjeni in tudi fenomenalno izpeljejo stvari, motivirajo, organizirajo. Vendar je treba tudi ohranjati
kontinuiteto, pri ~emer pa mladi pogosto nimajo dovolj vztrajnosti.

Vidi{ morda kak{ne re{itve?
Re{itev bi bila v sodelovanju med
starimi kadri in med mladimi. Mladi
bi morali poslu{ali stare, ki imajo sicer izku{nje, vendar so `e malo zakrneli in nedovzetni za ideje. Hkrati
bi morali stari biti bolj dovzetni za
mlade in jim nudit ve~ podpore.

Ali prihaja do podobnih situacij tudi v drugih obmo~jih?
Za nekatera obmo~ja vem, da
prihaja do takih situacij, ni pa to
pravilo. V precej{nji krizi je bilo
koro{ko obmo~je, katero se ob izdatni podpori Velenj~anov zdaj pobira. V podobni situaciji je bilo tudi
pomursko obmo~je, dolenjsko, ~e
se ne motim, pa je v celoti ugasnilo.

Katera obmo~ja pa potem {e
sploh delujejo?
Delujejo tista obmo~ja, v katerih
je en sam ~lovek s svojim imenom in

INTERVJU 19
ugledom pripravljen stati za
obmo~jem in zastaviti svoje ime za
delovanje obmo~ja. V Mariboru tako
ena~imo posameznike s celimi
rodovi, kar po Sloveniji velja za celotna obmo~ja.

Okoli katerih problemov se v
ZTS vrtimo v za~aranem krogu?
Za~aran krog je po mojem mnenju kadrovanje, izobra`evanje in pa
delo vodstvenih kadrov. Pogovarjal
sem se z nekaterimi ~lani in{truktorskega tima, ki sicer deluje fenomenalno, ljudje prihajajo s te~ajev
zelo navdu{eni. Potem pa sem zastavil vpra{anje, zakaj so potem
vseeno te`ave v rodovih? Ker tem ljudem potem, ko se vrnejo z in{trukta`e, nih~e ne nudi podpore.

Kako je bilo z na{im obmo~jem
v~asih (verjetno je prihajalo
do druga~nih problemov)?
Mariborsko obmo~je je v~asih
veljajo za eno najve~jih, za mariborskega "Baden Powella" pa bi lahko
imeli Roberta Bobanca, saj je znal
pridobiti znatno materialno podporo, zato je neko~ veljalo pravilo, da
je bila na vsaki osnovni {oli ena
~eta, vsako obmo~je pa je imelo svoj
odred (zdaj rod). V~asih smo bili taborniki namre~ trendovska organizacija, kar se znova trudimo postati,
vendar smo v~asih malo preve~ ideolo{ko usmerjeni.

in najbolj{e pri tem je, da se pri tem
izpopolnjuje in izobra`uje prav vsak.
Taborniki bi morali biti tisti, ki bi se
prilagajali novim situacijam, ki se
vsak dan pojavljajo, zato je treba
tudi iskati nove na~ine dela in komunikacije.

manj udele`encev. Tako je mogo~e
ravno zato, ker smo si mariborski
rodovi po na~inu dela toliko razli~ni,
da mogo~e nismo ve~ kompatibilni.

Se ti zdi, da smo v tem prepo~asni?

Kar
manjka
mariborskemu
obmo~ju, je ena oseba, ki bi ga poosebljala in bi bila s svojim na~inom
dela in programski usmeritvi blizu
vsem rodovom. In `elim si, da bi taborniki res izvajali taborni{ki program, ne pa samo tisto na papirju.

Definitivno. Predvsem rodovi. Posledi~no tudi obmo~ja in nato celotna zveza.

Katere pa so pozitivne posebnosti na{ega obmo~ja?
Posebnost je to, da smo to, da
smo [tajerci, kar pomeni da smo pri
stvari z du{o in telesom in da ima
vsak rod akcijo, katero pripravlja z
du{o in telesom in na katero so vsi
~lani ~ustveno navezani, pripravlja
pa se jo vse leto. Tako ima na primer Rod ^rno jezero Piratski izziv;
cel rod vse leto `ivi in dela za to.
Tako dela XI. SNOUB ZOT. To so v
bistvu akcije, ki povezujejo celotne
rodove.

Koliko pa so te akcije prepoznavne v {ir{i Sloveniji?
Dejansko prihajajo na te akcije
taborniki iz celotne Slovenije, z
na{ega obmo~ja je relativno naj-

Kam so {li vsi ti stari ~lani, ki
so neko~ bili taborniki?
Vsi ti stari ~lani so se zaljubili,
poro~ili, dobili otroke in sedaj
spra{ujejo po Mariboru, kje naj
vpi{ejo svoje otroke k tabornikom.

Kako bi izgledalo in delovalo
idealno taborni{ko obmo~je
oziroma rod?
^e bi bil taborni{ki rod idealen
danes, jutri ne bi bil ve~. Idealnega
taborni{kega rodu ni. Taborniki
smo predvsem vzgojna organizacija

MTC - Mariborski taborni{ki center. Foto:
arhiv OO ZTS - Mb in OZTO - Mb

Za zaklju~ek, s ~im bi povzel
probleme mariborskega obmo~ja?

Foto: arhiv RXI.SNOUB

20

julij - avgust

Tabor na obisku
Njim pa dogaja
Enajst najbolj zavzetih se je
prvi~ zbralo `e pozno jeseni 2005. Na
prvem sestanku so si ~lani odbora
pod budnim o~esom strogega vodje
(no, mogo~e pa le ni tako hudo) razdelili naloge in priprave na 21. Svetovni skavtski jamboree so se za~ele
tudi v Sloveniji.
Sestanki in sre~anja, ki so se vrstili v naslednjih mesecih, so prve
ve~je rezultate pokazali na prvem
sre~anju udele`encev, ki je od 1. do
3. decembra 2006 potekalo na Skomarju. Rde~a nit sre~anja je bil
Sherlock Holmes, ki je raziskoval
primer BI-PI. Vodi, ki bodo v enakih
zasedbah osvajali tudi jamboree, so
posku{ali re{iti vpra{anje, kdo je
Bi-Piju ukradel rog.
Po uspe{nem sre~anju so ~lani
odbora dobili nov elan za nadaljnje
delo in v za~etku marca 2007 so se
udele`enci sre~ali {e drugi~, tokrat v
Se`ani, kjer je dva dni vladal kralj Artur. Vodi so se med seboj pomerili v
vite{kih igrah.
Zadnje sre~anje je potekalo 9.
junija, ko se je v Gorenju pri Zre~ah
zbrala celotna slovenska odprava na
jamboree (tudi ~lani mednarodnega
osebja).

Nina
SiNi

Odbor za pripr
^ez nekaj dni se bo slovenska
odprava na Svetovni skavtski
jamboree odpravila na pot. Po
nekajdnevnem potepanju po Evropi
nas v Angliji ~aka najve~ji dogodek
praznovanja stoletnice skavtskega
gibanja. Skupina tabornikov pa je

Najbolj pridni, najlep{i,

Emil Mumel, pomo~nik vodje odprave
Jure Habjani~ - Je`, vodja odprave

"Uspe{nej{i bodo, katerih vrste
so strnjene v skupnem cilju!"

"Da ti ptice skrbi letajo nad glavo, ne more{ spremeniti. Lahko pa
prepre~i{, da ti spletajo gnezda v
tvojih laseh."

Toma` Sinigajda - SiNi, animator, fotograf

"Meni je mene v~asih tako `al!"

Toma` Strajnar - Blondi, uradni obisk

"^e `eli{, da se sanje uresni~ijo,
prenehaj sanjati in se podaj na pot!"

Igor Majcen - Igi, vodnik

"Nothing is foolproof to a sufficiently talented fool!"

Maj Luzar, vodja IST, vodja Ho-H0

Tadeja Kapun - Mi{, vodnica

Ford: "If you want to survive out
here, you've got to know where your
towel is."

"@ivljenje - to niso dnevi, ki so
minili, temve~ dnevi, ki smo si jih zapomnili."

AKTUALNO 21

avo Jamboreeja
za~ela z resnimi pripravami na
odpravo, {e preden smo vsi ostali
sploh resno razmislili, ali se bomo
jamboreeja sploh udele`ili. To je
odbor za pripravo jamboreeja pri Zvezi tabornikov
Slovenije.

najbolj{i ...

Katarina Vincek - Keti, vodnica,
vodja Ho-Ho

"Just walk a way if you feel so!"

Pogovor z vodjo
odprave
Kaj je pravzaprav pravi pomen
jamboreeja? Zakaj bi se sploh
udele`ili jamboreeja?
Jamboree je veliko svetovno
skavtsko sre~anje, ki naj mlademu
taborniku - skavtu (saj taborniki
smo seveda skavti) - ne bi pomenil
zgolj dru`enja z vrstniki, temve~ mu
ponuja {e mnogo ve~. Primerjam ga
lahko z 12 dnevi `ivljenja na drugem
planetu, kjer je skoncentrirana vesoljna energija skavtstva, pre`eta z
mirom. Mladim je na voljo kopica
privla~nih aktivnosti, kjer se u~ijo,
razvijajo in rastejo v odgovorne prebivalce na{ega planeta. Da bodo ob
povratku s planeta Jamboree v svojih doma~ih okoljih aktivno ustvarjali in delovali za bolj{i svet. Jamboree
resni~no spremeni `ivljenja tistih, ki
so kdajkoli bili del tak{nega
sre~anja.

Z velikostjo akcije se zdijo premosorazmerni
tudi
stro{ki.
Kako torej na jamboree?
Stro{ki jamboreeja so (priznam)
veliki. Res ni majhen kup~ek denar-

Metka Behek, slovenske delavnice

Polona Ro`man, slovenske delavnice

"Lep dan naj se vedno za~ne z
nasmehom. Potem se bo tudi svet
odzval na isti na~in."

Martin Trampu{, internetna stran,
logistika

"Najve~ji uspeh v `ivljenju je, ~e
zna{ biti sre~en zaradi tistega, kar
ima{ in ne nesre~en zaradi tistega,
~esar nima{."

ja. Predlagam pa, da na stvar pogledamo {e v druga~ni lu~i. ^e je to nekaj najlep{ega in najbolj{ega, kar se
ti je v `ivljenju zgodilo, je cena pravzaprav sprejemljiva. Domala vsak
posameznik je v {tirih letih z malo
dobre volje in pridnim delom sposoben privar~evati ta znesek. Poleg
tega obstajajo tudi druge mo`nosti,
s katerimi si stro{ke lahko ustrezno
zmanj{a{. Tudi vodstvo odprave je
precej delalo na tem, pri tem pa
smo po svojih najbolj{ih mo~eh svetovali in pomagali tudi udele`encem. Predvsem pa ne pozabimo humantirane note vseh jamboreejev,
ko udele`enci bogatej{ih dr`av z nekoliko vi{jo tabornino omogo~ijo
udele`bo mladim skavtom iz revnej{ih dr`av.

Odprava se v Anglijo odpravlja
`e teden dni pred za~etkom
jamboreeja. Kaj se bo dogajalo
na poti? Kje vse se bo ustavila
slovenska odprava?
Ker `elimo slovenskim udele`encem dati kar najve~, smo se odlo~ili,
da si na poti na jamboree ogledamo
{e ko{~ek na{e nove domovine in
nekaj njenih znamenitosti. Tako si
bomo v Münchnu ogledali tehni~ni
muzej, `ivalski vrt in mesto. Pot nas
bo vodila do Strasbourgha, kjer
bomo izvedeli ve~ o delovanju evropskih institucij. Nadaljevali bomo s
trajektom preko Kanala, raziskali
mogo~ni Doverski grad in klife, pot
pa nas bo vodila {e v Stonehenge,
veliki labirint, seveda pa nam ne uidejo lepote Londona in {e in {e …
Pestro in nepozabno bo!

22

julij - avgust

23

Skavtfest
Foto: SiNi

24

julij - avgust

Po Skavtfestu

Emil MUMEL

Od velike ideje in pobude je nastala velika akcija.
Kljub nekaterim nasprotovanjem in pomislekom smo organizirali veliko praznovanje 100-LETNICE SKAVTSTVA.

zaklju~ili s koncertom ^ukov in poznim odhodom na
spanje. Vse skupaj se je kon~alo v nedeljo z razglasitvijo
rezultatov in odhodom domov.
Vse zadeve pa ne bi mogli izpeljati, ~e se za soorganizacijo ne bi odlo~ili velenjski taborniki RJZ. Zato vsaka
~ast jim in najlep{a zahvala v mojem imenu in imenu
programskega sklopa pri IO ZTS.
Za prostovoljce smo posku{ali pridobiti ~im ve~je
{tevilo sedanjih starej{ih ~lanov, nekdanjih ~lanov in
in{truktorjev. In ne boste verjeli, uspelo nam je. Akcija
je zbrala in zdru`ila preko 100 prostovoljcev, ki so pomagali soditi, voditi delavnice in kako druga~e pomagala izvesti najve~jo akcijo ZTS - NACIONALNE SKAVTSKE
ORGANIZACIJE ob praznovanju 100-letnice skavtstva.

Foto: Miha Ma~ek

V tridnevni akciji, ki se je odvijala od 15. do 17. junija
pri jezeru v Velenju, smo zdru`ili kar tri stvari: Dr`avni
mnogoboj, praznovanje 100-letnice skavtstva in sre~anje
~lanov vseh generacij.
Zbralo se nas je kar nekaj ~ez 1500, ki smo se prav
prijetno dru`ili, tekmovali in se lepo zabavali na delavnicah. Poleg Dr`avnega mnogoboja, ki se ga je letos udele`ilo kar 116 ekip vseh starostnih kategorij in je tako res
bil DR@AVNI, smo pripravili veliko {tevilo (beri 53) najrazli~nej{ih delavnic, ki so bile zanimive za vse udele`ence.
Vse dogajanje se je pri~elo `e v petek s prihodom
glavnine sodelujo~ih, nadaljevalo v soboto s pestro otvoritvijo, zanimivim in pestrim programom mnogoboja in
delavnic ter sve~ano proslavo proti ve~eru. Soboto smo

Foto: SiNi

Foto: Ale{ Cipot

HVALA VAM! Z va{o pomo~jo smo zmogli izpeljati
tako veliko akcijo in najve~je dru`enje ~lanov skavtskih
organizacij v Sloveniji.
Na koncu lahko re~em, da {e tako na prvi pogled
nora ideja lahko obrodi sadove, ~e stopimo vsi skupaj in
jo izpeljemo v sodelovanju in slogi. Malo grenkega priokusa je pustila samo neudele`ba nekaterih obmo~ij, ki
so verjetno podvomila v kvalitetno izvedbo akcije.
Na koncu lahko re~em vsem {e enkrat HVALA za
pomo~ in sodelovanje ter dokaz, da SKUPAJ ZMOREMO.
V velikem {tevilu vas pri~akujemo zopet v jeseni na
ROT u, ki bo zadnji vikend v septembru na Resevni pri
[entjurju. Pridite kot tekmovalci, sodniki ali prostovoljci.

25

Taborniki obele`ili stoletnico
skavtstva na Skavt festu

Ale{ Cipot

Velenje obiskalo 1500 tabornikov
Zveza tabornikov Slovenije kot organizator in Rod jezerskih zmajev iz Velenja kot soorganizator sta ob stoletnici skavtstva pripravila Skavt fest - veliko taborni{ko-skavtsko sre~anje in dr`avni taborni{ki mnogoboj.
Sre~anje je potekalo v Velenju in okolici. Sredi{~e dogajanja je bilo isto kot na zletu oz. jamboreeju leta 1997 –
turisti~ni kamp ob Velenjskem jezeru. Glavnina dogajanja se je odvijala v soboto, ko je prispelo najve~ sodelujo~ih in obiskovalcev. Sicer se niso uresni~ile tihe `elje o
ve~ tiso~glavem obisku, {e vedno pa je tudi {tevilka
okrog 1500 obiskovalcev zadovoljiva, zlasti ob upo{tevanju dejstva, da so se nekatera {tevil~nej{a obmo~ja udele`ila Skavt festa s skromno udele`bo. Za to si zaslu`ijo
kritiko, ne glede na razlog. Navdu{eni smo bili nad
mno`i~no udele`bo tabornikov z Ju`noprimorsko -notranjskega obmo~ja, ki so poskrbeli za enotni zunanji videz s prepoznavnimi majicami in sloganom »J'st ~ut'm
JPN«. Tudi nekatera druga obmo~ja se lahko pohvalijo s
solidno udele`bo.
Obiskala sta nas minister za obrambo, Karel Erjavec, ter za {olstvo in {port, Milan Zver. Ogledala sta si
prireditveni prostor, se preizkusila v kak{ni izmed delavnic, povedala kak{no prigodo in s svojim obiskom dodala
celotni akciji {e ve~ji pomen. Velenj~ani nadaljujejo tradicijo pomembnih dr`avni{kih obiskov. Leta 1997 nas je
namre~ obiskal takratni predsednik dr`ave Milan Ku~an.
Ker sta na prireditveni prostor ministra prispela - sicer
lo~eno in ne isto~asno, ko so bile delavnice in mnogoboj
v polnem zamahu, ve~je pozornosti taborni{ke javnosti
nista po`ela, ~e odmislimo fotografe.
Foto: SiNi

Foto: Miha Ma~ek

V soboto so bile obiskovalcem na razpolago razli~ne
delavnice, med drugim so se predstavili tudi Slovenska
vojska, re{evalci in gasilci, zanimiv je bil ogled dresure
psov, v vro~em vremenu pa tudi vo`nja s ~olni po Velenjskem jezeru. Prisotne so bile tudi bolj taborni{ko obarvane delavnice in delavnice, ki jih je mo~ `e ve~ let
sre~ati na podobnih taborni{kih prireditvah. Prijeten pogled na {tevil~no taborni{ko dru{~ino, ki se je zabavala
na delavnicah in so~asno tudi trudila na mnogoboju, je
motilo soparno vreme, pred katerim se prisotni na prireditvenem prostoru skorajda niso imeli kam zate~i v senco. Organizatorji so `e dopoldan poskrbeli za za{~ito
pred soncem s son~nimi kremami, ki so jih razdelili med
tabornike na uvodnem zboru. Za pija~o je bilo v vro~em
dnevu poskrbljeno, je pa na ta segment organizacije
padlo nekaj kritik. Kakor tudi na dalj{e vrste pri ~akanju
na obroke. Vsekakor pa smo na dan Skavt festa imeli
raje soparo kot de`.
Veliko tabornikov je bilo na Skavt festu prisotnih le v
soboto, saj so imeli v soboto organiziran prevoz v Velenje
in domov. Torej so si ogledali delavnice, predvsem pa
pri{li tekmovat na mnogoboj. Veliko tabornikov je pri{lo
tudi samo na obisk, saj niso sodelovali v tekmovalnih
ekipah.
Sicer je te`ko primerjati kakovost izvedbe mnogoboja neko~ in danes, vendar se `e ve~ let pojavljajo podobne slabosti in napake. ^e je bila {tevilo sodnikov na
mnogoboju tokrat manj{a te`ava, pa je bila vsekakor

26

julij - avgust

vpra{ljiva strokovnost in usposobljenost nekaterih sodnikov, pojavilo se je tudi nekaj tehni~nih te`av. Skrb zbujajo~e je dejstvo, da bo slabo pripravljenost in strokovno
znanje sodnikov te`ko spraviti na zeleno vejo. Gre za dolgotrajen proces, ki je odvisen od najrazli~nej{ih subjektov, in lahko kljub velikemu trudu {e naprej obrodi slabe
sadove.
Rezultate mnogoja najdete na spletni strani: http://
mnogoboj.rutka.net/doc/rezultati.pdf.
Na zaklju~ni slovesnosti se je zvrstilo nekaj govorcev,
predstavili so se velenjska ~astna taborni{ka ~eta in
pevski zbor. Nekatere je zmotila kozmeti~na napaka z
globjim pomenom – na zaklju~ni slovesnosti namre~ ni
bila izobe{ena zastava ZTS. Podelitev »priznanj« na{im
in{truktorjem je bila ob nepravem ~asu na nepravem
mestu. Obiskovalci (sploh tokrat, ko je ve~ina zbranih
otrok) obi~ajno na tak{nih prireditvah ~akajo, da je bo
~imprej konec, skrbno pripravljeni govori pa gredo na
drugo uho ven. Sicer so se zaklju~ne slovesnosti udele`ile mnoge pomembne osebnosti, vendar pa bi ob prevladujo~i zelo mladi populaciji zbranih vseeno kazalo
razmisliti o druga~ni vsebini, ki bi jim bila bolj prilagojena. Potrebo po obisku in govoru pomembnih osebnosti iz
taborni{kega in netaborni{kega `ivljenja pa bi bilo
mogo~e zadovoljiti kako druga~e in v kak{nem drugem
Foto: SiNi

Foto: Ale{ Cipot

terminu. Vsekakor pa smo imeli kaj pokazati – 1500
zbranih tabornikov je dober argument.
V soboto zve~er je obiskovalce s koncertom v bli`ini
velenjske Rde~e dvorane razveselila skupina ^uki. Prevoz tabornikov s tabora ob Velenjskem jezeru in nazaj do
tabora je bil organiziran, kar nekaj tabornikov pa se je
vseeno odlo~ilo vrniti pe{. ^uki so sicer prepoznavna
tr`na znamka, so pa bili prikraj{ani tisti, ki so si za`eleli
tipi~ni taborni{ki ve~er ob tabornem ognju s kitarami.
Mogo~e bi bilo ob stoletnici skavtstva vseeno bolje poskusiti s klasi~nimi taborni{kimi ve~eri. Velenj~ani so se
potrudili in pripravili tudi himno Skavt festa, katere avtor besedila je Marko Nastran, avtorica glasbe pa Metka
Smirnov.
Velika pohvala gre vsem, ki so skrbeli za organizacijo, ne glede na to, da je bilo izre~enih kar nekaj kritik.
Potrebno je poudariti: imeli smo se lepo, tak{ne prireditve so nujno potrebne in so velik magnet za mno`i~no
udele`bo. Organizacija tak{nih prireditev ni ma~ji ka{elj
in resnici na ljubo so v Sloveniji redke sredine, ki so
zmo`ne organizirati in izpeljati tak{no prireditev. Res se
je bilo lepo vrniti »na kraj zlo~ina« po desetih letih in
obujati ~udovite spomine. Velenje je res kraj, kjer taborni{tvo `ivi. Z veseljem se bomo k vam vra~ali na akcije v
prihodnosti. [e enkrat vsem organizatorjem iskreni in
skromni HVALA.
Foto: SiNi

Foto: SiNi

27

Kdo se boji stoletnice skavtstva?
Amerikanec

Skavtfestu ob rob
Foto: Miha Ma~ek

Gibanje, katerega vitalni del je tudi slovensko taborni{tvo, v leto{njem letu praznuje stoletnico ustanovitve.
Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija, je vklju~ena v Svetovno organizacijo skavtskega
gibanja (WOSM), ki je pravzaprav tista, ki praznuje stoletnico. Slovenski taborniki smo tako tisti, ki v Sloveniji
ponosno praznujemo stoletnico tega najve~jega mladinskega vzgojnega gibanja na svetu. Tudi to smo pridobili s ponovno vklju~itvijo v WOSM, katere del smo, kot
dedi~i pred drugo svetovno vojno obstoje~ih organizacij skavtske in gozdovni{ke - pravzaprav `e bili.
Ko so leta 1951 predvojni skavti in gozdovniki ustanavljali skupno organizacijo, so jo zagotovo videli kot del
tega gibanja. Gibanja mladih, ki vzgaja mlade preko
edinstvene metode, ki jo je tudi na podlagi idej in
izku{enj Ernesta Thompsona Setona zasnoval Robert
Baden-Powell.

Foto: Ale{ Cipot

Pa se teh dejstev mnogo premalo zavedamo. Taborni{tvo danes {e vedno nekateri vidijo kot unikum, kot
nekaj, kar ni ~isto skavtsko. ^esa se bojijo? Taborniki
smo, po vseh kriterijih in po vseh vidikih, skavti. Imamo
tudi gozdovni{ko zgodovino, to je res. Pa vemo, da so se
slovenski gozdovniki pravzaprav odcepili od skavtske organizacije? In da so `e zelo kmalu po tem za~eli iskati
mo`nost sodelovanja in ponovne zdru`itve v enotno organizacijo? To jim je po drugi svetovni vojni tudi uspelo skupaj so ustanovili eno organizacijo, Zdru`enje slovenskih tabornikov, ki je tako postalo dedi~ predvojnih organizacij. Vemo, da je Baden-Powell veliko sodeloval s

Setonom tudi pri oblikovanju podlag za skavtsko organizacijo? Vemo, da je bil Seton dolgo ~asa tudi na~elnik
ameri{ke skavtske organizacije (BSA)?
Kakorkoli gledamo, smo taborniki vedno bili in smo
del tega gibanja. @e 85 let! Tega ne morejo spremeniti
niti `elje in preinterpretacije zgodovine s strani nekaterih.
Pa se vseeno marsikdo obna{a, kot da je stoletnica
nekaj nepomembnega. Da pravzaprav ni ~isto na{a. Nam
podobna organizacija to s pridom izkori{~a, kot {e marsikatero na{o napako. In potem smo u`aljeni. U`aljeni,
ker nas ne prepoznavajo kot skavte (saj se niti ne trudimo za to, da bi bili kot taki prepoznani), u`aljeni, ker se
ni~ ne dogaja ob stoletnici (ko pa se, nas ni tam), u`aljeni, ker nismo edini (~eprav je to tako pomembna obletnica, da bi lahko praznovala cela Slovenija).
Skavtfest v Velenju je bila osrednja slovenska prireditev ob obletnici skavtstva. Tisti, ki smo bili tam, smo
se imeli fino in marsikdo je iz Velenja od{el "z okusom
po {e". Tudi jaz. Je pa na koncu kljub temu, da sem se
tam po~util res skavta, ostal v meni en ~rv: lahko bi nas
bilo ve~ - udele`encev, organizatorjev, prostovoljcev. Pa
se nekateri - na sre~o so v manj{ini - niso odlo~ili za to.
Enostavno so se raje odlo~ili, da jih ne bo. @alostno je,
da so ravnali v nasprotju s tem, zaradi ~esa so sploh v
organizaciji - ravnali so neskavtsko in nevzgojno.
Jim lahko {e vedno zaupamo vodenje mladih v skavtski organizaciji?

28

julij - avgust

@aboboj 2007
Kot `e vsi veste, se v MZT vedno kaj dogaja. V najlep{em mesecu pomladi in
mesecu zaljubljencev smo ljubljanske `abe veselo regljale naokoli. Male in malo
ve~je `abe smo se v soboto, 19.maja, zbrale na `abjem "fightu" oz. na ljubljanskem mnogoboju z imenom @aboboj.
Zakaj neki? Da bi se pomerile v
marsikateri disciplini in osvojile katero izmed presti`nih nagrad. V
Pr`anu je ob 9h na info to~ki na napotke ~akalo 27 ekip iz 8 ljubljanskih rodov. Po kon~anem otvoritvenem zboru se je tekmovanje za~elo
s polno paro. Ekipe in njihove vodnike so organizatorji oskrbeli s potrebnimi informacijami in zemljevidi, kar je mo~no skraj{alo ~akalne
vrste na posameznih panogah, kot
so postavljanje ognjev, lokostrelstvo, sam svoj mojster in odbojka.
Najmlaj{i so kar hitro ugotovili,
da je peka "{morna" v kotli~ku lahko
zelo zabavna, {e posebej, ~e si
mora{ prav vse postaviti in pripraviti
sam. GG-ji so svoje znanje preizku{ali v malo bolj zahtevnih nalogah. Najtr{i oreh je bila orientacija,
kjer so nekatere ekipe izna{le prav
poseben na~in signaliziranja. Ha,
zakaj bi se ~lovek ukvarjal s semaforjem, ~e lahko uporabi{ svoje
okon~ine in z njimi krili{ v obliki ~rk

Foto: Miha Ma~ek

ali pa enostavno uporabi{ sporazumevalno tehniko gluhonemih? Res
je, pri~akovanja nekaterih ekip in
njihovih vodnikov se niso uresni~ila.
Glave so staknili skupaj in spoznali,
da je delo med letom obrodilo bolj
pi{kave sadove. Toda nekaterim se
sploh ni ljubilo premakniti svojih
bla`ilnikov udarcev (beri: zadnjic) z
ene panoge na drugo. Najbr` je bilo

krivo sonce. A zagotovo bi pomagalo
nekaj vzpodbudnih besed njihovih
vodnikov in bla`ilniki bi dobili nov
zagon. Morda je bilo sonce krivo tudi
za sodni{ke spodrsljaje, saj pripeka
lahko povzro~i, da postanejo besede in {tevilke v propozicijah nerazumljive. Ampak na MZT se ne
damo! Se `e pripravljamo na nove izzive za prihodnji mnogoboj, saj so se
na~elniki rodov zedinili, da izvajanja
na{ega osnovnega programa ne gre
prepustiti vremenskim vplivom, slabemu dnevu, utrujenosti, maturi ali,
bognedaj, izpitom. Torej, @aboboj
2008, prihajamo! Tokrat s polno
malho znanja in veselja, do nabiranja novih pozitivnih izku{enj!
Nadja D. Cirar, MZT Ljubljana

Foto: Miha Ma~ek

29

Astronomija

Primo` Kolman

Jupiter, planet leto{njega poletja
Jupiter je najve~ji planet na{ega Oson~ja. Nahaja se
onkraj Marsove orbite in je v ~asu, ko je na isti strani
Sonca kot Zemlja, od nje oddaljen okoli 600 milijonov kilometrov. Ime je dobil po najpomembnej{em rimskem
bogu, ~eprav takrat {e niso vedeli, da gre za najve~ji planet Oson~ja. Jupiter je ve~ji kot vsi ostali planeti
Oson~ja skupaj, hkrati pa njegov premer dose`e le desetino Son~evega. Kar dve njegovi luni sta tako veliki kot
Merkur, ki je eden od planetov. ^eprav so {tiri najsvetlej{e Jupitrove lune lepo vidne `e z manj{im daljnogledom, jih je {ele v za~etku 17. stoletja v enem od prvih
svojih opazovanj skozi teleskop odkril italijanski astronom Galileo Galilei. Na podlagi opazovanj njihovega gibanja okoli Jupitra je sklepal, da je imel Kepler prav, ko
je trdil, da se verjetno tudi Zemlja podobno vrti okoli
Sonca. Zaradi tak{nega revolucionarnega mi{ljenja je
pri{el v spor s Cerkvijo in malo je manjkalo, da ni kon~al
na grmadi. Znan je njegov stavek, ki ga je potiho izrekel
po glasnem priznanju Cerkvi, da ima prav: "E' pur si
muove!" - "In vendar se vrti!"
Jupiter bo poleti na nebu celo no~. Kot najsvetlej{i
objekt ga bomo na{li zve~er nekako na jugovzhodu, sredi
no~i na jugu, zjutraj pa na jugozahodu. Poleg Venere, ki
{e sveti kot Ve~ernica zve~er na zahodu, je edini planet,
ki se ka`e kot ploskvica `e v manj{ih daljnogledih. Z daljnogledi bomo lahko opazili tudi najve~je {tiri Jupitrove
lune (Io, Evropa, Ganimed in Kalisto). ^e jih boste opazovali ve~ dni zapored, boste lahko opazili njihovo gibanje okoli Jupitra.

Jupiter in njegove Lune skozi teleskop. Foto: internet neznani vir

Jupiter – ~ude` abstraktne umetnosti narave. Foto: NASA

Bog Jupiter upodobljen na Rimskem kovancu. Foto:
internet – neznani vir

30

julij - avgust

Kosobrinovi pripravki
Namaz iz zaj~je detelje
Potrebujemo: 3 pesti zaj~je detelje, 1 sirni namaz
Tamar, 2 `lici gor~ice, sol in poper po okusu.
Priprava: listi~e zaj~je detelje operemo, odcedimo in
na drobno nare`emo. V sirni namaz vme{amo drobno narezane listi~e zaj~je detelje, gor~ico sol in poper. Dobljen namaz postavimo na hladno mesto, da se rahlo strdi. Namaz nama`emo na sve` kruh, najbolj{e na ~rn ali
r`en.

Kosobrin

Dodamo jajce in kislo smetano ter dobro zme{amo. Na
koncu juho posujemo z drobno narezanim drobnjakom.

Ocvrti cvetovi bu~k
Za eno osebo potrebujemo: 5 cvetov bu~k, 1 jajce, 4
`lice moke, 1,5 dcl mleka, sol, olje.
Iz mleka, moke, jajca in {~epca soli naredimo testo
za pala~inke. Cvetove operemo, povaljamo v testu za
pala~inke. Na vro~em olju jih ocvremo.

Trpot~evi polpeti

Krepka juha
Potrebujemo: 10 dag ciprja, 5 dag kopriv, 4 krompirje,
5 dag mladih listov alpske kislice, 2 koren~ka, 1 glavico
~ebule, 2 `lici olja, 1 jajce, 2 `lici kisle smetane, drobnjak, sol in poper po okusu.
Priprava: O~i{~ene mlade poganjke in liste ciprja,
mlade koprivine liste in mlade liste alpske kislice operemo in prelijemo z vrelo vodo. Odcedimo in vse skupaj
drobno nare`emo. Na olju prepra`imo drobno narezano
~ebulo, krompir narezan na kocke in koren~ek narezan
na kolute. Dodamo na drobno narezano zelenjavo ter
zalijte z 1/2 litra vode. Osolimo in popopramo. Juho kuhamo na lahkem ognju dokler se zelenjava ne zmeh~a.

Potrebujemo: 80 dag na drobno narezanih mladih listov {irokolistnega trpotca, 10 dag masla, 2 jajci, 8 dag
sira, 2 dl mleka, olje za pe~enje, 4 `lice moke, 2 `lici belih drobtin, sol, poper.
Drobno narezane liste prekuhamo v slanem kropu.
Iz polovice masla in moke pripravimo pre`ganje, ki ga
razme{amo z mlekom in pustimo, da se skuha v gosto
omako. Odstavimo, prime{amo sesekljane trpot~eve liste, nariban sir, jajce, sol in poper. Vse sestavine dobro
preme{amo. Iz mase oblikujemo polpete, ki jih povaljamo v moki, jajcu in nazadnje {e v drobtinicah. Polpete na
obeh straneh spe~emo v vro~em olju.

kemija v taborni{tvu

Lea Repi~
Jaka Bevk - [eki

^IRA^ARA
Ali se boji{, ko bliska? Ve{, kaj je blisk? To so elektroni, ki v hipu ste~ejo od oblaka na tla. Tak blisk je
zelo nevaren. V na{em eksperimentu boste nastopali kot ~arovniki. Pri~arali boste blisk iz vilic! Ne
bojte se, ta blisk ne bo nevaren.

Vzemite suh

. Nanj polo`ite

. Nato kos stiropora podrgnite ob

, ki jo imate na sebi in ga polo`ite na
Ko pribli`ate prst vilici,
Dosti uspeha pri
izvajanju eksperimenta vam `elim!

.
presko~ijo nanj
elektroni. ^e je dovolj
temno, boste videli
.

RAZISKOVANJE 31

Specialist prve pomo~i
V preteklem mesecu se je v Radovni kar dogajalo:
strmoglavilo je letalo, po`ar je zajel taborni{ko hi{o,
prometna nesre~a, utopitve, padci z vi{in, akutni koronarni sindromi, anafilakti~ni {oki, vro~inski kr~i, epilepti~ni in astmati~ni napadi, zlomljene roke, noge, hrbtenice, da o krvavitvah sploh ne govorimo … Ja, kon~no
smo obudili specialista prve pomo~i!
Naporen te~aj, ki je potekal v dveh vikend paketih
(18. - 20.5. in 1.- 3. 6. 2007 ) je za nami. Skupaj je na
te~aju bilo 11 te~ajnikov, 4 mentorji - predavatelji, 2
~lana osebja (kuhinja) in 4 maskerji. Te~ajniki so osvojili osnovno teoreti~no znanje, vse skupaj pa smo preizkusili tudi na prakti~nih simulacijah. Znanje smo na
koncu preizkusili s testom in prakti~nim primerom, katerega je moral re{iti vsak sam. Vsi te~ajniki so uspe{no
opravili osnovni te~aj. Sedaj jih ~aka {e izvedba osebnega projekta in `e se lahko prijavijo na nadaljevalni te~aj,
po katerem bodo pridobili naziv - specialist prve
pomo~i.
Te~aj je namenjen vsem vodnikom, vodjem enot,
predavateljem na vodni{kih, specialisti~nih te~ajih in
PP-jem, ki {e nimajo opravljenega izpita iz prve pomo~i
za motorna vozila.
Prva pomo~ se zdi nekaj samoumevnega, a `al ka`e,
da je znanje laikov zelo slabo. Ve~ina ljudi ne ve, kaj bi
storili, zgrabi jih panika in potem brezglavo tavajo. Prav
to pa ve~inoma odlo~a o `ivljenju in smrti.
Na{e poslanstvo je, da bi raz{irili znanje o tej pomembni ve{~ini. Taborniki tu lahko zelo pomagamo.
Ugotovili smo, da je te~aj koristen in potreben v na{em
sistemu izobra`evanja.
Za kvaliteto te~aja so poskrbeli mentorji (zdravstveni delavci): Tanja Vidmar - RSO, Ga{per Razdrh - RSO,
Nika Furar - PR Gorje ter seveda osebje. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje.
Gregor Robi~

Vsi za samega sebe,
eden za nikogar
Znana taborni{ka igra, s pomo~jo katere spoznavamo dinamiko in odnose znotraj skupine, se kon~a z delom, ki so ga
avtorji poimenovali "Praznovanje". Mlad par se je poro~il. Ker
je kljub svoji rev{~ini hotel sre~ni dogodek deliti s prijatelji, sta
mladoporo~enca sklenila, da vsakemu svatu naro~ita prinesti
po liter vina, ki ga bodo zlili v skupni sod in iz njega to~ili pija~o
za rajanje. Svatje so prihajali, vsak je iz svojega litra vsebino
izlil v sod. Ko se je rajanje pri~elo, so slovesno nato~ili prvi kozarec … Ampak, glej - iz soda je pritekla ~ista voda.
^iste vode si nato~i tudi marsikateri prostovoljec v ZTS in
prav vsak se v tistem trenutku vpra{a, ~e naj vodo mogo~e malo
posladka ali pa posoli s solzami svojega obupa. Sposobnosti,
da bi iz nje delal vino, menda nih~e od nas nima. Pa ne samo, da
ve~inoma taborniki v skupne projekte dolivamo samo vsak
svoje vode. [e ve~, na koncu od tistega prostovoljca, ki je ves svoj
~as in sredstva namenil pripravi soda, zahtevamo, naj nam postre`e z vrhunskim vinom.
Tak sprejem je dosegel tudi novi RutkaNET. Nih~e ni rekel
"Oh, super - nekdo se je potrudil in nam pripravil avtomatiziran
sistem za objavo novic, dogodkov in druge vsebine, poleg tega pa
je znal bazo ~lanstva povezati z uporabnimi aplikacijami za
uporabnike. Komaj ~akam, da se razvije in {e sam bom prispeval material, ki ga imam za objavo." Noben nov obraz se ni
prijavil na relativno preprosto nalogo, za katero je vse uporabnike prosila ekipa. V RutkaWiki (saj poznate wiki filozofijo,
ne?) sta od poziva na portalu vsebino vpisala to~no 2 tabornika,
ne~lana ekipe RutkaNET … Je pa zato okoli 300 tabornikov
izrazilo mnenje, da je nova podoba servisa grozna, kak{en ducat ali dva je svoje nezadovoljstvo izrazilo na forumu, nekaj
manj jih je jokalo ob za~asni izgubi te in one ugodnosti, ki je na
starem okornem sistemu ob obilici nepotrebnega vzdr`evanja
(ki ga je seveda samoumevno opravljal nekdo iz te prostovoljne
ekipe) {e obstajala, ena deklica je sarkasti~no vpra{ala, zakaj sta v novem logotipu portala dve zeleni in dve modri barvi,
ostareli tabornik, ki je ob popoldanskem igranju golfa s svojimi
poslovnimi partnerji `e pozabil, kaj je to prostovoljstvo, pa je na
sestanku Izvrsnega odbora ZTS celo protestiral (ubogim IOjevcem, ki seveda s prenovo niso imeli prav veliko), kako neprofesionalno je bil narejen preskok.
Smo vsi izgubili nekaj perspektive? Od 16-letnega fanta in
nekaj prezaposlenih pomo~nikov pri~akujemo profesionalnost, ki je obi~ajno ne izpolnjujejo niti velika podjetja z mastno
pla~animi vodjami projektov, programerji in oblikovalci? Smo
pozabili na t. i. "varno okolje", ki je ena izmed glavnih zna~ilnosti prostovoljne organizacije? Smo pozabili na solidarnost in to,
da se nam vsem skupaj vra~a samo tisto, kar vsi skupaj nekam vlo`imo?
Klemen Kenda - Bubi

32

julij - avgust

Novice

Arhiv RJS Izola

S kravatami na 15. BI^IKLETI @UR
Bi~ikleta `ur je praznoval 15. rojstni dan, zato se je spodobilo primerno oble~i.
Vsi smo si nadeli kravate, ki so bile `e natisnjene na na{ih maj~kah v barvi
mete. Tako smo bili vsi elegantni in pripravljeni pre`iveti {e tako poseben dan.
15. Bi~ikleta `ur je sovpadal s 50. obletnico delovanja taborni{kega
Rodu jadranskih stra`arjev iz Izole. Bi~ikleta `ur zdaj prehaja v pravo
puberteto, saj je po leto{njem obisku o~itno, da jo razganja od dogajanja.
To potrjujejo naslednje {tevilke: petnajsti Bi~ikleta `ur
je tokrat privabil rekordnih 52 tri~lanskih ekip (veliko
prijav smo `al morali zavrniti), 18 taborni{kih ekip in 34 rekreativnih ekip (med katerimi je bilo veliko me{anih, taborni{ko-rekreativnih), ve~ kot 150 tekmovalcev iz Slovenije in
tujine, z organizatorji in ostalimi spremljevalci vred pa smo
dosegli dru`enje skoraj 250 ljudi, ki so `eleli na kolesu ali
pe{ pre`iveti rekreativen, druga~en, bolj pester in zanimiv
dan.
Kaj je prignalo toliko ljudi iz vseh koncev Slovenije, da so vzeli pot - oprostite, pedala - pod noge
in se udele`ili ne ravno najbolj napornega tekmovanja na tem svetu? Mogo~e se odgovor skriva v pestrosti KT - porivanje starega kolesa
od{tekanih nalog na KT, ki so jih tekmovalci re{evali na KT peka pala~ink-okrep~evalna
progi: tekmovalci so se pomerili v krpanju zra~nic, @OM (`ivljenje ob morju) testu, ciljanju veder v morju, degustaciji vin
in olja, pantomimi ter se nekje na poti okrep~ali s pala~inkami in hrenovkami. Nekaterim v razvedrilo, drugim pa klavstrofobijo, je bil prehod skozi tunel, za najbolj neu~akane
tekmovalce smo organizirali {e hitrostno etapo, da so lahko
vmes tudi zares pokurili kak{no kalorijo, saj poletje `e prihaja. Morda je odgovor tudi v progi, ki s svojimi 22 kilometri, speljanimi po izolski ob~ini, ni ravno spominjala na
dol`ino kitajskega zidu.
Tekmovalci so se kljub druga~nemu tekmovanju vrnili na
cilj v povpre~no {estih urah, kjer jih je ~akalo kosilo - slastne testenine z gola`em. Malo po dvajseti uri se je za~el zaklju~ni program, ki je zajel kratko zgodovino vseh 15. let
in zahvalo osebam, ki so pripomogli k vsem svetlim trenutkom na{ega Bi~ikleta `ura. Nato so razglasili rezultate v
treh kategorijah in skupnega zmagovalca, rekreativno ekipo
Fora mi ~amo. Zmagovalci so se odpeljali domov z novim kolesom, ostale ekipe na stopni~kah pa s prakti~nimi nagradami. Vsi so dobili diplomo in {e topel spominski CD s slikami z ravnokar zaklju~ene Bi~iklete. Najbolj{a nagrada za
tekmovalce pa je bila ve~erna ro{tiljada v melodiji sardel
in kalamarov. Tekmovalci so tako ob vro~em tabornem ognju do`iveli en lep in druga~en ve~er, rekli kak{no besedo s

AKTUALNO 33

KT - tunel

KT za~etek hitrostne etape - pumpanje gum

starimi prijatelji, spoznali nove in
obljubili, da se seveda vidimo tudi
drugo leto.
Kot organizatorji se moramo zahvaliti tistemu tam
zgoraj, ki nam je omogo~il
lepo son~no vreme in seveda
na{im sponzorjem oziroma.
vsem tistim, ki so na kakr{enkoli
na~in pomagali pri leto{nji
Bi~ikleti, saj je brez vas
organizacija tak{nega tekmovanja nemogo~a: Trgovini BPOINT, Vinarstvu in oljkarstvu
SLAVEC, trgovini SKAT, Fotokopirnici TRIXIN, Pivovarni in restavraciji
EMONEC,
Diskontu
BAJT,
MLINOTEST
KRUH
KOPER,
DELAMARIS-u, Tedniku MANDRA^,
RADIU CAPRIS in RADIU KOPER ter
TV KOPER, Ozvo~enju in razsvetljavi
BOJAN KRKA^ s.p., HTP SIMONOV
ZALIV, PGD KORTE, INTEREVROPI
KOPER, KOMUNALI IZOLA.
Prav tako hvala vsem, ki so kakorkoli druga~e prispevali k organizaciji in smo jih pozabili omeniti, {e
najve~ja zahvala pa gre tekmovalcem, brez katerih bi to bila
samo {e ena obi~ajna sobota.
Da ujame{ pozitivnih vibracij
dur, pridi spet na Bi~ikleta `ur!
Rezultati
in
slike
na:
http://bici.rutka.net.
V slengu,
Egon Von Ben~i~

34

julij - avgust

Mnenje

Klemen Kenda

Skavtstvo ali skavtizem?!
Nekaj {tevilk nazaj je v reviji nekdo razglabljal o
tem, kaj je bolj prav, skavtstvo ali skavtizem. V
naslednji {tevilki mu je oporekala skavtinja tabornica iz zamejstva. Zanimivo in pou~no ~tivo. Jaz
pa pravim, da bi mogo~e kdaj morali pozabiti na obe
omenjeni oznaki na{ega gibanja in pomisliti na to, da
se pri nas "gremo" taborni{tvo!
Danes, ko to pi{em, poteka 12. Evropska skavtska konferenca v Portoro`u `e tretji dan. O njej sem sli{al na lokalnem
radiu, kamor se je oglasila neka katoli{ka skavtinja in povedala vse o Skavtski konferenci in o tem, koliko je tam skavtov.
Prepri~an sem, da moja stara mama, pa ~eprav ji vsako leto
vsaj enkrat razlo`im, v ~em je trik poimenovanja, ni dojela, da
v tem projektu igramo enakovredno vlogo tudi taborniki. Spet se
bom moral zagovarjati, ko bom naslednji~ na obisku. Potem
me je klical na{ tabornik in mi omenil ~lanek v Nedelu, ki omenja 100-letnico skavtstva. Spet - taborniki smo omenjeni ~isto
na kratko nekje na koncu. Ista zgodba. Potem sem si pogledal
{e prispevek na SiOL-u. "Za~etek Evropske skavtske konference", "Solidarni moramo biti vsi, ne le skavti" in podobni naslovi.

Aktualno

Veronika Sossa

Odprta vrata v naravo
Odprta vrata v naravo je posebna in najnovej{a taborni{ka akcija Rodu modrega vala, ki se je dogajala 23.
in 24. junija v Jamljah, vasi pri Gorici. Tradicionalni junijski dvodnevni tabor je imel letos posebnost, da so se
ga lahko udele`ili vsi, ki so si `eleli za dan ali dva preizkusiti pravo taborni{ko `ivljenje in pre`iveti jutro, popoldan ali samo ve~er v dru`bi tabornikov. Odprta vrata v
naravo so bila obenem prava generalka pred dvotedenskim letnim taborjenjem predvsem za tiste ~lane, ki se
bodo letos prvi~ udele`ili najpomembnej{e taborni{ke
akcije.
@e v soboto je v prvih jutranjih urah za`ivel pravi tabor
z vsemi glavnimi taborni{kimi objekti. Pester in raznolik
program je omogo~il tudi tistim, ki so organizacijo {ele
spoznavali, da so okusili pravo taborni{tvo, predvsem pa
je bila to odli~na prilo`nost za spoznavanje novih prijateljev. V soboto se je na jasi zbralo preko 50 tabore~ih
(najve~ je bilo M^-jev), ki so se razdeljeni po starostnih

Skoraj vse v redu in prav. Z na{ega "skavtskega" zornega
kota. S stali{~a na{ih odnosov z javnostmi je pa to cvek z rde~o
v redovalnico! Sem prepri~an, da bi celo prebivalci tistih krajev,
kjer so taborniki v zvezi s svojim skavtskim poreklom najbolj
ozave{~eni, ne povezali omenjenih novic s svojimi taborni{kimi
rodovi.
Odlo~imo se `e enkrat … Bomo {li z roko v roki z ZSKSSjem in formirali nekak{no poenoteno slovensko skavtsko gibanje? Nimam skoraj ni~ proti. Punce imajo prav prisr~ne, pa tudi
fantje so ve~inoma {e kar znosni (~eprav mi je Stric Volk
pri{epnil, da imajo pri prakti~nih opravilih kak{no levo roko
preve~). Ali pa bomo {li po svoje? ^e bomo {li po svoje in bomo
poskusili 2 milijona Slovencev prepri~ati o tem, da oni nimajo
prav, da smo taborniki pravzaprav skavti in da so skavti "le"
katoli{ki skavti, mislim, da smo `e pred za~etkom obsojeni na
propad. ZSKSS se je v o~eh javnosti pojavila kot alternativa ZTS
in v teh o~eh to tudi ostaja. ^e smo taborniki, je na{e gibanje
taborni{tvo (in to je tisto gibanje v Sloveniji, ki zastopa WOSMove barve) in na{i ~lani taborniki in tabornice. Konec besedi. Z
medlo identiteto ne delamo drugega kot zmedo. Najprej v svojih
vrstah, takole na trhlih tleh pa se tudi navzven ne znamo pokazati.
Kar se predstavitve ZTS {ir{i javnost ti~e (odmislimo politike
in podobne), smo 12. Evropsko skavtsko konferenco pomagali
organizirati izklju~no za ZSKSS! Se nam bodo vsaj zahvalili?

skupinah igrali, postavljali {otore, pripravljali ognji{~e,
ajali, streljali z lokom, se zabavali pri igricah z vodo in
ustvarjali v gledali{ko-glasbeni delavnici. Vse aktivnosti
so bile na~rtovane kro`no, tako da vse skupine preizkusile vse delavnice. Sobotni program je obogatil tudi
ve~erni ogenj in igra napad na sve~o.
Tudi nedeljski program je bil razdeljen po delavnicah. Vsaka skupina je eno uro pre`ivela na eni izmed delavnic: pri malih pionirskih objektih so si iz konoplje in
suhih vejic izdelali obe{alnike in obro~ke, pionirji so
zgradili tudi gugalnico za popoldansko sprostitev.
Nedeljsko jutro je popestrilo tudi lokostrelstvo, pri`iganje ognjev in spretnostne igrice z vodo. Po kosilu so se
starej{i in mlaj{i pomerili v scouballu.
Dvodnevno taborjenje Odprta vrata v naravo, ki je potekalo v obliki propagandne akcije, je vsestransko uspelo. Kar nekaj novih otrok se je pribli`alo organizaciji in
bo imelo tudi prilo`nost, da se udele`i letnega taborjenja, ki bo letos potekalo na Slapu ob Idrijci od 15. do 30.
julija. Prilo`nost za spoznavanje novih prijateljev bo tudi
tridnevno taborjenje v Bazovici od 6. do 8. septembra, ki
bo potekalo po istem klju~u kot dvodnevni tabor v Jamljah.

Arhiv RTT

AKTUALNO 35

SPUST PO LJUBLJANICI
Ljubljanica je reka zelene barve in zanimivega vonja.
Je zelo znamenita reka, saj je vanjo Povodni mo` odplesal z Ur{ko, izvira kar sedemkrat, poleg tega pa te~e
skozi mesto Ljubljana. Spust po Ljubljanici bo torej `e
zaradi lokacije gotovo nekaj posebnega. Vse se je
za~elo zgodaj zjutraj v bli`ini Podpe~i, kjer se je imela
zgoditi napeta adrenalinska dirka. Organizatorji iz rodov Tr{atega Tura in Bi~kove skale so privabili ekipe iz
cele Slovenije.
V mojem spominu smrdljiva Ljubljanica se je izkazala za precej ~isto in nesmrde~o. Kontrolne to~ke so nas
v enakomernih razmakih vodile od enega brega Ljubljanice k drugemu. Vsaka je od nas zahtevala novo mero
iznajdljivosti in vzdr`ljivosti. Prva kontrolna to~ka nas je
vodila po nepreto~nem kanalu katerega gladina je bila
prekrita z debelo in sluzasto plastjo zelenega rastja.
Prijazni kontrolor se je skoraj potopil v kanal, da nam je
podal prve naloge.
Nato so sledili preizkusi v hitrostni vo`nji kanuja nazaj, lokostrelstvo, spretnostni poligon s kanujem na
rami in zavezanimi o~mi enega od tekmovalcev, obisk
bli`nje cerkve, kjer so ravno gostili poroko. Sploh ne
`elim vedeti, kaj je bilo v mislih gostov, ki so v vsem svojem bli{~u naleteli na prerivajo~e se, od sonca
zape~ene in mokre tabornike z velikimi nasme{ki na
obrazih. Sledila je zadnja kontrolna to~ka, na kateri je
bilo potrebno vijugati levo in desno med stebri mostu.
Za najbolj{o taktiko se je izkazalo odrivanja od stebrov
in hitro manevriranje nazaj in naprej. Sledil je cilj, kjer
nas je pri~akal piknik. Hrana nas je popeljala v nebesa
in za nekaj minut smo celo zadremali na prijetnem soncu. Nato pa nas je predramil krik, da bo po~asi na vrsti
hitrostna etapa. Kar nismo mogli verjeti, a vseeno smo
se s polnimi `elodci ponovno spustili v vodo kanuje in
odveslali do Trnovega.

Jesa

"Tri, {tiri, zdaj," se je glasil tihi Vidov glas in skupina
sedemnajstih kanujev je za~ela svojo bitko do ^evljarskega mosta. Pri tem smo uporabljali vse trike, tudi tiste
bolj podle. Nato pa smo si nekateri od{li od spodaj ogledat Tromostovje, potem pa hop nazaj do na{ih avtov. Pot
nazaj proti toku pa ni bila preve~ zabavna, saj Ljubljanica v resnici ni tako nedol`na, kot izgleda. Tekma se je
popoldne zaklju~ila z razglasitvijo zmagovalcev, ki so bili
letos iz Rodu dobre volje.

Organizatorji so se izkazali z brezhibno organizirano
tekmo, saj so poskrbeli tudi za najmanj{e detajle, osebje pa je bilo kljub pripeki cel dan odli~no razpolo`eno.
Izjava zmagovalcev iz Rodu dobre volje:
Taktika? Pomembno je, da sta v ekipi dva mo{ka, ki
veslata in ena `enska, ki ju komandira. Svoj uspeh pripisujemo tudi izku{njam iz lanskega leta.
^ips, Rod ^rno jezero:
Super tekma. Pogre{ali samo kak{no dravsko brzico.
Zmagovalca hitrostne etape Grega in Jurij, Rod
Tr{ati tur:
Hitrostna etapa naju je zelo skrbela, saj je potrebno
veslati takti~no, potrebna pa je tudi sre~a, saj je bitka
na vodi kruta.

36

julij - avgust

Aktualno
Evropska skavtska konferenca od znotraj
Tanja Cirkven~i~

Svetovna organizacija skavtskega gibanja - WOSM - je
po geografskih obmo~jih ustanovila regijske skavtske
organizacije, da bi ji pomagale razvijati in podpirati idejo skavtizma znotraj vsake posamezne regije. Za podro~je Evrope je za to zadol`ena Evropska skavtska regionalna organizacija. Ta je sestavljena podobno kot
na{a ZTS: ima izvr{ni odbor (European scout comitee),
pisarno (European scout office, te so pravzaprav tri, v
@enevi, Bruslju in Beogradu) ter konferenco (European
scout conference).
Evropska skavtska konferenca je torej najpomembnej{i sestanek na ravni Evropske skavtske regije in deluje podobno kot skup{~ina ZTS. Na konferenci se vsaka
tri leta zberejo delegacije iz {tiridesetih evropskih
skavtskih organizacij. Vsaka predstavlja svojo nacionalno skavtsko organizacijo, skupaj pa oblikujejo smernice
za razvoj skavtsva v Evropi v naslednjih treh letih. In prav
to sre~anje smo letos v maju gostili v Portoro`u.
Na 19. Evropski skavtski konferenci je delegacija iz
Slovenije, poleg vseh zabavnih spremljevalnih aktivnosti,
ki sta jih ZTS in ZSKSS brez dvoma odli~no organizirali,
sodelovala tudi pri vsebinskem delu konference. Najprej
smo se seznanili z delom, ki je bilo v evropski regiji
opravljeno v obdobju 2004 - 2007, nato pa smo se posvetili
oblikovanju plana za naslednja tri leta, izvolili nov komite ter sprejeli nekaj odlo~itev.
Splo{no mnenje o delu v regiji v preteklem obdobju je
bilo, da so bila prednostna delovna podro~ja zastavljena
pre{iroko, zaradi ~esar je bilo organizacijam te`ko
spremljati mno`ico aktivnosti in projektov. Bolje bi bilo,
~e bi bilo aktivnosti manj, pa te bolj poglobljene in kvalitetnej{e. Ta misel je bila izhodi{~e za oblikovanje plana za naslednje triletje. Stari komite je predlagal ohlapen okvir, ki smo ga ~lani delegacij predebatirali, dopolnili in konkretizirali v manj{ih skupinah.
Najpomembnej{i del konference je bilo sprejemanje
odlo~itev oz. resolucij. Te je bilo treba najprej premi{ljeno oblikovati, nato pa jih je komite ali pa posamezna dr`ava ob podpori vsaj {e ene, predlagala konferenci v sprejem. Pred glasovanjem smo imeli prilo`nost
vsak predlog {e pokomentirati oz. predstaviti svoje sta-

li{~e, nato pa smo ga z dvigom rok potrdili ali pa zavrnili.
Na tak{en na~in je konferenca potrdila okvir plana 20072010, ki ga je predlagal stari komite, odlo~ila, da si mora
regija prizadevati za manj {tevil~na, a kvalitetnej{a in
bolj usmerjena usposabljanja na evropski ravni ter
dolo~ila okvire sodelovanja z WAGGGS na evropski ravni.
Najbolj zanimiv vsebinski del konference so bile volitve v
komite. V izvr{ilno telo regije je konferenca izvolila {est
~lanov, od katerih so bili {tirje ~lani komiteja `e v
prej{nji sestavi, dva pa sta v tej vlogi prvi~. Novi komite
premore eno samo dekle, Zorico iz Srbije, od katere potiho pri~akujemo, da bo poskrbela tudi za interese organizacij v jugovzhodnem delu Evrope, torej tudi za nas.
So~asno z Evropsko skavtsko konferenco je v Portoro`u potekala tudi 12. Skupna konferenca WOSM in
WAGGGS na evropski ravni, kjer sta organizaciji postavili
smernice za skupno delo. Potekala je podobno kot
skavtska konferenca, le da nas je bilo pri skupnih zasedanjih v konferen~ni dvorani enkrat ve~, poleg delegacije, ki je predstavljala ZTS, pa je Slovenijo predstavljala
tudi delegacija Zdru`enja slovenskih katoli{kih skavtov
in skavtinj, ki so ~lani WAGGGS - Svetovne organizacije
vodnic in skavtinj. Skupna konferenca je med drugim izbrala tudi dr`avo, ki bo gostila naslednjo konferenco. Za
presti`no vlogo, v kateri se je letos preizkusila Slovenija,
sta se potegovali Tur~ija in Belgija. ^eprav se je sprva
orientalski pridih Tur~ije sli{al precej bolj mamljivo kot
uradni{ki Bruselj, Turki s svojo predstavitvijo niso prepri~ali, tako da je bila z veliko ve~ino izglasovana Belgija.
Ve~ o konferenci najdete na http://www.scout.org/en/
europe ter http://www.europeanconference.si.

Foto: Samo Vodopivec

AKTUALNO 37

S.O.V.A. - SKAVTSKO ORIENTIRANA
VOHUNSKA AGENCIJA
Ko so pti~ki peli svoje pomladne pesmice, je bil ~as, da
se vodstvo {ole za vodje 2007 ponovno zbere. Zopet
smo staknili glave in pridno na~rtovali pre~udovit
teden v avgustu.

@e v {tartu nam je bilo jasno, da bomo za~eli s kavico v
Bohinju - itak, saj se `e dolgo
nismo videli, zato so bili naj- Vindi, Tanja, Tine in Haupi sredi na~rtovanja misije. Foto: Meta Dagarin.
prej na vrsti pozdravi, objemi
kot se za taborni{ko-agentsko dru`bo spodobi). Pa je bil
in klepet, nato pa smo nadaljevali z bolj resnim delom v
naporen, a sila zabaven delovni vikend za nami. Kaj vse
Gozdni {oli. Seveda tudi pri nas brez "enerðajzerjev" ne
smo se dogovorili, pa bodo iz prve roke do`iveli kandidati
gre in tokrat se je na{ Vindi prav posebej potrudil in priza tajne agente od 11. do 18. avgusta na TE^AJU ZA
pravil pravi preizkus za sprejem med vodje tajnih slu`b.
VODJE. Se vidimo!
Test smo vsi uspe{no opravili, nato pa je vsaka tajna
Beti Ger`elj, Tanja Cirkven~i~
slu`ba posebej urejala podrobnosti ter na~rtovala vse
potrebno, da bo avgusta vse pripravljeno za urenje novope~enih tajnih agentov. SIPA in KGB sta trdno dr`ali urnike vsak za en vogal in ga posku{ali raztegniti, brez da
bi ga raztrgali … in uspelo jima je. MI6 pa so v program
poletne {ole vpeljali cel kup drobnih novosti, ki pa se
zaenkrat {e vodijo pod oznako strogo zaupno.
Ko so bili urniki usklajeni, metode dolo~ene, rde~a
nit pa implementirana v izobra`evalno shemo, smo utrujeni od napornega dne popadali v postelje (= {ifra za
petje in zabavne igrice, ki so nas dru`ile {e dolgo v no~,

38

julij - avgust

Aktualno

Arhiv RJS

Rod jadranskih stra`arjev iz Izole je upihnil 50. sve~ko
Rod jadranskih stra`arjev Izola praznuje v leto{njem letu 50. obletnico
organiziranega delovanja v ob~ini Izola. V vseh letih smo zdru`evali in
povezovali otroke, mlade, star{e in cele dru`ine z naravo in dru`bo, pomagali smo pri raznih ob~inskih aktivnostih in organizirali vesela dru`enja
na{ih ~lanov.

Nastanek taborni{tva v Izoli je
povezan s Pavletom Le{njakom,
predvojnim gozdovnikom, ki je deloval v koprskem odredu Srebrnega
galeba. Ker je stanoval v Izoli, je
`elel ustanoviti taborni{ko organizacijo tudi doma. V slu`bi je spoznal
Ernesta Lupinca, ki mu je s svojo
zagnanostjo to `eljo pomagal uresni~iti in tudi postal na{ prvi stare{ina. Uradno je bila organizacija
ustanovljena 25. marca 1957 kot
Dru`ina jadranskih stra`arjev.
Organizacija se je vedno bolj
krepila in na koncu leta 1958 {tela
`e ve~ kot 80 ~lanov, ki so na rednem
ob~nem zboru sklenili, da se organizirajo v ODRED JADRANSKIH
STRA@ARJEV. Po vojni 1991 je
pri{lo do reorganizacije slovenske
taborni{ke organizacije, vstopa ZTS
v WOSM, poleg tega pa tudi do preimenovanja v ROD JADRANSKIH
STRA@ARJEV IZOLA.
V vseh letih delovanja je bilo v
rod v~lanjenih povpre~no ve~ kot 100
~lanov in je v tem pogledu, kakor
tudi po kakovosti dela, najpomembnej{a taborni{ka organizacija na Obali. Imamo lasten taborni{ki dom, kjer izvajamo program, skladi{~e za opremo, v sedemdesetih pa smo dobili v najem
taborni prostor nad Jagodjem, kjer
organiziramo tekmovanja, taborjenja in druge aktivnosti. Leta 1992
smo prvi~ organizirali taborni{ko re-

kreativno kolesarsko tekmovanje
Bi~ikleta `ur, rodova akcija, ki se
je letos odkolesarila `e petnajsti~.
V na{ih in va{ih 50 letih delovanja rodu lahko ugotovimo, da so taborniki organizacija, v kateri so svojo mladost pre`iveli {tevilni Izolani,
ki so u`ivali v stiku z naravo in z drugimi vrednotami taborni{ke organizacije. Izolski taborniki so uspe{no
premagovali {tevilne te`ave in s svojo dejavnostjo mo~no zaznamovali
`ivljenje svojega kraja, saj so sodelovali v vseh pomembnej{ih prireditvah in akcijah, organizirali izlete in

taborjenja, sodelovali pri praznovanju pomembnih praznikov, pomagali
pri naravnih katastrofah in {e danes
uspe{no predstavljajo svoje mesto z
dobrimi uspehi na {tevilnih tekmovanjih!
Aktivnost ~lanov in prizadevnost
prostovoljcev sta nedvomno dober
razlog za nagrado. Nagrado prejmejo vsi ~lani tega dru{tva, tako tisti, ki
so bili z nami od za~etka, do tistih,
ki s taborniki dihamo danes. Pa naj
bo ta nagrada praznovanje na
osrednji prireditvi 8. septembra letos.

AKTUALNO 39

Vabilo na proslavo ob
50. obletnici delovanja
Stra`arji morja smo `e 50 let,
z naravo `ivimo, da lep{i bo svet!
Dru{tvo tabornikov Rod jadranskih stra`arjev iz
Izole vljudno vabi vse prijatelje iz slovenskih rodov, s
katerimi smo spletli vezi na na{i `ivljenjski poti, na
osrednjo prireditev ob 50. obletnici delovanja, ki bo na
travniku na vhodu v San Simon v soboto, 8. septembra, 2007.
Okviren potek prireditve:
- od 15h do 19h: predstavitev taborni{tva ({otori, lokostrelstvo, ognji, taborjenje, oddajanje, delavnice z ro~nimi spretnostmi in mnogo ve~), aktivnosti za
otroke, dru`enje, obujanje spominov, pogostitev
- od 19h do 21h: uradni del proslave - taborniki
skozi ~as
- od 21h do 22h: Stra`ar~kov koncert z animacijo
- od 22h do polno~i: petje, glasba in aktivnosti
ob ognju
Za vas smo pripravili zanimiv dan, ki nas bo peljal
skozi zgodovino vse do sedanjosti in verjemite nam,
veliko se je spremenilo. Lahko se boste pridru`ili eni
izmed aktivnosti na taboru, se pogostili s taborni{kim
gola`em, sre~ali stare dobre znance in z njimi obujali
spomine iz taborni{kih let, zapeli ob tabornem ognju,
na svoj na~in dali pe~at temu dogodku ter se vsi skupaj imeli preprosto lepo.
Tekom let se je marsikateri naslov izgubil ali zamenjal tako, da vseh ~lanov zagotovo ne bomo uspeli
obvestiti. Zato vas prosimo, da {irite glas o rojstnem
dnevu vseh Stra`ar~kov.
Vsak ima svojo dogodiv{~ino. Kje so spomini na vsa
ta leta taborni{kega `ivljenja? Moje otro{tvo, va{e
otro{tvo? Kje drugje kot v glavi in srcu!
Ker tabornik ostane{ celo `ivljenje - tabornik,
~etudi nisi ve~ aktiven.
Tabornik enostavno si!

40

julij - avgust

Na drugi strani lune je ...

Bogdan, Barbara, Janez, Ana, Mitja,
Mojca, Luka, Teja, Vi~o in Pugy

Pugy

Gozdovniki in gozdovnice v sredi{~u
"Taborni{tvo naj gozdovnikom in gozdovnicam ponuja atraktivno, dinami~no, drzno in
izzivov polno `ivljenje v naravi in v dru`bi prijateljev, kar prispeva k preseganju problemov, s katerimi se sre~ujejo v dobi svojega odra{~anja."

Narava, kra{ke zna~ilnosti prijazni
ljudje

S to vizijo, ki je sorodna BiPi-jevi ideji skavtstva omogo~iti mladim la`ji prehod iz otro{tva v odraslost, se
je za~elo popotovanje na drugo stran lune. Ve~dnevna
taborni{ka dogodiv{~ina je konec aprila v idili~no kra{ko
okolje pritegnila 18 tabornic in tabornikov iz {tirinajstih
rodov iz vse Slovenije, ki so bili odlo~eni, da spoznajo naravo, kulturo in `ivljenje na Krasu, po svojih mo~eh prispevajo k razvoju strategije delovanja v starostni veji GG
ter se pri tem v dru`bi prijateljev tudi zabavati.

Kras je udele`encem na drugi strani poleg lepega
vremena ponudil obilico mo`nosti: spoznavanja kra{ke
arhitekture, kulinarike, obrti, vinarstva in kulture. Preko
dru`enja z doma~ini so spoznavali na~in `ivljenja in njihove obi~aje in probleme mladih v tem okolju. Udele`enci so opravili kar nekaj prostovoljnega dela; tako
pri posameznikih, kakor tudi v lokalni skupnosti: v Pliskovici so prebelili avtobusno postajo in na steno narisali skavtsko lilijo, v Tomaju so urejali okolico Kosovelove
hi{e. Pomembna naloga udele`encev je bila tudi predstavitev taborni{ke organizacije in njene dejavnosti, saj
na Krasu razen v Se`ani ni taborni{kega rodu (v preteklosti jih je bilo kar nekaj).

Tri skupine, razli~ne poti, razli~ne
izku{nje
Udele`enci so bili razdeljeni v tri skupine (zeleni,
modri, viola). Vsaka skupina je imela svojo traso, med
potjo je opravljala dolo~ene naloge s podro~ja raziskovanja Krasa, ustvarjalnosti, narave in naravovarstva, koristnega dela v lokalni skupnosti in promocije taborni{tva. Poudarek je bil na interakciji z lokalnim prebivalstvom, od katerih so udele`enci pridobili pomembne
informacije, se nau~ili novih spretnosti ali pomagali pri
doma~ih opravilih, s katerimi so se odkupili za gostoljubnost pri zagotavljanju preno~evanja.

Delovanje GG-jev v sredi{~u
Poleg nalog so imeli udele`enci v svojem dnevnem urniku tudi sre~anje z vodstvom akcije. Na teh sre~anjih
smo se pogovarjali o delovanju starostne veje GG. Kot
nosilne teme so bila izpostavljena vpra{anja u~inkovitega dela na~elnika dru`ine GG (ki bi ga vsak rod nujno
potreboval), vodnikov GG, ki potrebujejo kvalitetno izobra`evanje in podporo za delo s ~lani, poleg tega pa smo
se dotaknili tudi pridobivanja ~lanov v tej starostni veji
(kako za tabornike navdu{iti peto{olca). Rezultate

AKTUALNO 41

R azpisi

REPUBLI[KO
ORIENTACIJSKO
TEKMOVANJE - ROT 2007

sre~anj je nato vodstvo strnilo na ve~ernem sre~anju
vodstva in pripravilo izhodi{~a za uresni~evanje ciljev
strategije.

Zveza tabornikov Slovenije `eli z delovanjem v
starostni veji GG:
pove~ati {tevilo ~lanstva,
razviti nove ideje, pristope in orodja za
u~inkovitej{e izvajanje programa in
zagotoviti aktivno in u~inkovito podporo, ki
bo temeljila na podlagi dejanskih potreb
vodij, ki so odgovorni za izvajanje tega
programa.

Predstavitev
Na podlagi vtisov udele`encev (fajn, motivacija za naprej, dru`enje in izmenjavanje idej za delo, prijazni ljudje na Krasu, zanimivo, dobra izku{nja, se da uporabit v
rodu) smo se dogovorili, da bomo organizirali "after
party" predstavitev, na katero bomo povabili vse
Kra{evce in Kra{evke, s katerimi smo se dru`ili, hkrati
pa vsem zainteresiranim tabornikom, ki niso bili z nami,
pri~arali dogajanje na drugi strani lune in predstavili rezultate na{ega dela.

Dogodek bo potekal 6. oktobra v Kosovelovem
domu v Se`ani. Vabljeni!

Organizator: Zveza tabornikov Slovenije
Soorganizator: Rod divjega petelina, [entjur
Kraj tekmovanja: [entjur pri Celju z okolico
Datum tekmovanja: 28. do 30. september 2007
Zbor ekip: Petek, 28. septembra, ob 17.00 v taboru na Resevni pri [entjurju. Prijave potekajo od 16.00 do 16.45 ure, ko
preda predstavnik enote vodstvu tekmovanja poimensko prijavo ekipe skupaj z osebnimi dokumenti, veljavnimi ~lanskimi
izkaznicami, zdravstvenimi karticami in zdravni{kimi potrdili.
Zaklju~ek tekmovanja: Nedelja, 30. septembra, predvidoma ob 17.00 (oziroma po kosilu).
Namestitev: Tekmovalci bodo name{~eni v {otorih, zato
morajo ekipe prinesti s seboj {otore, spalne vre~e, le`i{~a in
drugo opremo, ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje.
Prehrana: Organizator zagotovi prehrano v petek zve~er in
kosilo v nedeljo ter sestavine za obrok na bivaku. Za ostalo prehrano (dva zajtrka, prehrana na poti) morajo ekipe poskrbeti
same.
Pri zagotovljeni prehrani bo organizator omogo~il vegetarijansko prehrano, ~e bo za ~lane ekipe tako navedeno na prijavnici.
Kategorije: Ekipa {teje 5 ~lanov, tekmuje se v kategorijah popotnic, popotnikov, gr~, gr~ic. Tekmuje se po propozicijah
ROT-a, objavljenih na strani http://www.scout.si/index.php?id=77.
[tartnina in prijave: Za vsako ekipo zna{a {tartnina:
70,00 EUR, ~e se prijavite do 14. septembra, 80,00 EUR, ~e
se prijavite do 21. septembra, 90,00 EUR SIT, ~e se prijavite do
27. septembra in 100,00 EUR, ~e se prijavite na dan tekmovanja, oziroma ~e pridete na tekmovanje nenapovedano
V {tartnino so vklju~eni stro{ki organizacije ROT-a, prehrana za udele`ence, na{itki za ekipe ter nagrade za najbolj{e
ekipe.
Veljavna prijava vsebuje prijavnico za vsako ekipo posebej
in fotokopijo potrdila o pla~ani {tartnini. [tartnino naka`ite na
transakcijski ra~un ZTS, 02010-0014142372 (odprt pri NLB
d.d.) ter obvezno dodajte sklic na {tevilko 10301 + dav~na
{tevilka rodu.
Veljavne prijavnice morajo prispeti na ZTS najkasneje 27.
septembra 2007. Naslov: ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
Po{ljete jih lahko tudi po elektronski po{ti (zts@rutka.net), vendar mora prijavo opraviti na~elnik ali stare{ina rodu.
Ekipe se lahko odjavijo:
- do 18. septembra in se jim v tem primeru vrne polna
{tartnina
- od 18. do 25. septembra in se jim v tem primeru vrne
polovi~na {tartnina.
Po 25. septembru organizator {tartnine ne vra~a.
Tematski test: Naslov tematskega testa: "100-letnica
skavtstva". Literatura oziroma gradivo bo dostopno na spletni
strani Rutka.NET-a.

42

julij - avgust

R azpisi
POVABILO K SODELOVANJU PRI
ORGANIZACIJI PROGRAMSKIH
AKCIJ NA DR@AVNEM NIVOJU V
LETU 2008
Namen komisije za program za mlade pri ZTS je podpora izvajanju taborni{kega programa za mlade v taborni{kih rodovih. Eno izmed podro~ij, na katerem komisija
udejanja ta namen, je tudi organizacija akcij na dr`avnem nivoju.
Namen organizacije akcij na dr`avnem nivoju je skozi
aktivno udele`bo ~lanov, vodnikov in vodij:
- motivirati za kvalitetno izvajanje taborni{kega
programa
- omogo~iti vrednotenje osvojenega znanja,
- vzpodbuditi izmenjavo izku{enj med mladimi iz
razli~nih rodov
- pomagati pri razvoju novih na~inov in pristopov
dela v vodu (rodu)
- ponuditi zdrav na~in zabave in dru`enja mladih.
V letu 2008 bo Komisija za program za mlade pri Zvezi
tabornikov Slovenije v skladu z namenom na dr`avnem
nivoju organizirala naslednje akcije:
- DR@AVNI MNOGOBOJ za vse kategorije (od
13. do 15. 6. 2008)
- ROT - Republi{ko orientacijsko tekmovanje (od
26. do 28. 9. 2008)
Zaradi organizacijskih omejitev komisije (nepoznavanje lokalnega okolja, pomanjkanje ~love{kih virov ...)
in prilo`nosti, ki jih ponuja soorganizacija akcije (vzgojni
vidik, promocija v lokalnem okolju ...) vabimo taborni{ke
rodove, ob~inske in obmo~ne organizacije, da sodelujejo
pri izvedbi.
Zakaj sodelovati pri organizaciji akcije na dr`avnem
nivoju?
- zaradi krepitve ob~utka pripadnosti organizaciji
(povezanost ~lanov v rodu)
- zaradi promocije taborni{ke dejavnosti v lokalni
skupnosti (mo`nost financiranja s strani ob~ine, spon-

zorjev, prepoznavnost v lokalnem okolju).
zaradi preizkusa organizacijskih sposobnosti, prakticiranja timskega dela in prevzemanja nalog in odgovornosti posameznih ~lanov (izziv in samopotrjevanje, reference)
In zakaj razmi{ljati `e danes?
- ker je potem dovolj ~asa za pripravo na~rta in
kandidaturo za ob~inska in druga finan~na sredstva
(razpisi v ob~inah so ponavadi v oktobru in novembru, viri
EU pa {e veliko prej).
Pogoji za uspe{no soorganizacijo so predvsem ustrezen prostor oz. pogoji za izvedbo akcije in zadostno {tevilo usposobljenih ~love{kih virov za izvajanje aktivnosti
povezanih z organizacijo.
Prednost pri izbiri bodo imeli tisti soorganizatorji , ki
bodo poleg navedenega lahko v izvedbo vklju~ili lokalno
skupnost, zagotovili zanimiv spremljevalni program in
zagotovili medijsko pokritost aktivnosti ter podporo
ob~ine, donatorjev in sponzorjev.
Komisija za program za mlade in drugi organi ZTS
bodo pri organizaciji nudili aktivno podporo.
Vse, ki so vas navedeni razlogi vzpodbudili k organizaciji katere od navedenih akcij, pozivamo, da se javite
na povabilo.
V vlogi na kratko opredelite:
a) podatke o soorganizatorju (Osnovni podatki,
kontaktna oseba)
b) odgovorno osebo, ostale ~lane vodstva in okvirne
naloge
c) predviden kraj izvedbe akcije,
d) terminski na~rt priprave in izvedbe aktivnosti,
e) okvirni finan~ni na~rt
Za dodatne informacije ali pomo~ pri oblikovanju
vloge se obrnite na pisarno ZTS (pugy@rutka.net).
Ponudbe za sodelovanje po{ljite najkasneje do 15.
oktobra 2007 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana ali v eobliki na ZTS@rutka.net.
Vse prijave bo obravnaval Programski kolegij Komisije za program za mlade pri ZTS in vlagatelje najkasneje
v roku 15 dni obvestil o izbiri.
Komisija za program za mlade pri ZTS

Kolofon
Uredni{tvo: Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh
(meti@rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net).
Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~ (tanja@rutka.net), Andreja Gomboc
(andreja.gomboc@pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko@siol.net), Klemen Kenda (bubi@rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Brina Kra{ovec
(brina.krasovec@gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla@hotmail.com), Miha Ma~ek (muc@rutka.net), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak
(boris.mrak@rovas.si), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic@siol.net), Ale{ Skali~ (ales.skalic@gmail.com), Veronika Sossa (kresny@yahoo.it), Maja Strnad (m.strn4d@gmail.com). Lektoriranje:
Katarina Jesenko (jesa@rutka.net). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov
uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT),
letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31.
januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana
pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
ISSN 0492-1127

Nina Medved Mjedved

Kolumni

Na po~itnice
Tako, zadnji leti in bed&breakfast mo`nosti so rezervirani, samo po kremo za son~enje in klobu~ek {e sko~im. Ne
glede na to, koliko dni bomo taborniki pre`iveli na taborjenju
(~e ocenim kar tako iz glave - dva tedna in pol?), {e vedno
ostanejo tiste obvezne po~itnice s star{i, prijatelji ali ljubimci. Kam pa se najraje odpravite z njimi?
En moj ne-taborni{ki prijatelj pravi, da so gore za pozimi, ko se tam smu~a in borda, poleti pa, da je morje naravnost nepogre{ljivo. Plavanje v morju, zve~er pa fe{te do jutra
in dobra dru`ba, ki se ji vedno pridru`i {e kak{na lepa tujka
z najmanj tremi prav tako lepimi prijateljicami. Klasika,
mar ne? Po drugi strani pa vidim, da letijo ljudje zadnje ~ase
na po~itnice v eksoti~ne de`ele: Djerba, Tunizija, Egipt, Kanarski otoki in {e in {e. Nekateri gredo celo bolj avanturisti~no, na lastno roko potovat po [kotski in drugih oddaljenih
de`elah. Pa uboga Slovenija? Mar bomo ~are na{e lepe
de`elice izkoristili le s taborjenji, ki bodo pokrila le nekaj
rek in del~ek morja?
Naredimo seznam re~i, ki jih taborniki na~eloma
i{~emo na po~itnicah: lepa narava, dobra dru`ba, dobra
jeda~a, po mo`nosti {otor in sonce. Se tega ne da dobiti v gorah? Zakaj potem vsi takoj , ko sli{ijo besedno zvezo "poletne
po~itnice", letijo na morje? Jim morda glave zavrti prav morska sol ali pa so vsem tako noro v{e~ ve~eri na hrva{ki terasi, kjer postarana pevka in tip na elektri~nih orglah igrata
oldies goldies komade do enih, medtem pa se penzionisti super naple{ejo. Kje je tu {e sploh poanta?
Po drugi strani pa bogati dandyji in visoki poslovne`i
pla~ujejo astronomske vsote denarja v vseh valutah, da
do`ivijo prvovrstno potovanje v naravo, kjer se morajo
sre~evati z vse mogo~imi prvobitnimi te`avami: ujeti si kosilo, pripraviti si preno~i{~e, se ubraniti krvolo~nih medvedov
… sredi ni~esar na Aljaski in drugih od boga pozabljenih lokacij. So oni res edini, ki {e i{~ejo izziv in strah? In so za to
pripravljeni pla~ati veliko ve~, kot bi dali, ~e bi se preprosto
v~lanili v prvo taborni{ko skupino?
Morda so ljudje na splo{no postali malo brez domi{ljije
in si `elijo le {e zanesljivega dopusta in ~im manj neljubih
presene~enj, ki se znajo zgoditi na poti. Morda pa je tak{en le
slovenski narod, ki je `e od nekdaj bolj "zihera{ki" in ne
mara sprememb. Zato le redki, med drugim tudi taborniki,
vemo, da po~itnice niso samo celodnevno pole`avanje na 1
kvadratnem metru gole skale in pra`enje svoje, `e tako
uni~ene, ko`e. Mogo~e smo {e zadnji norci na tretji skali pod
soncem, ki si znamo prirediti zabavo.

AKTUALNO 43
Boris Mrak

Pisalo se je leto 1907
(da ne bi {lo v pozabo in bi se ohranilo {e za naslednje rodove
taborni{ke organizacije)
Kdo bi si tistega davnega leta 1907 mislil, da bo Skavtska
organizacija praznovala tako visok jubilej, 100. obletnico svojega delovanja. Ustanovitelj organizacije (Boy Scouts Association, 1908), Lord Robert Baden Powel, prav gotovo ne, vsaj ne do
tistega dne, ko je pred 100 leti na Brownsea Island popeljal prvo
skupino otrok in organiziral prvi skavtski tabor. ^eprav je bil to
skromen za~etek danes najve~je in po celem svetu raz{irjene
mladinske organizacije, se je njena dejavnost `e kmalu po ustanovitvi hitro {irila po drugih dr`avah.
Prvo pisano novico o tej organizaciji in njeni dejavnosti smo
na prostoru dana{nje Slovenije dobili leta 1913. Henrik Pajer je
tega leta v socialni reviji Na{i zapiski {t. 1 (januar) in {t. 2
(februar) objavil ~lanek z naslovom "Scout". V tem ~lanku je
avtor o organizaciji pisal zelo pozitivno in jo tudi priporo~al kot
organizacijo, ki mladim nudi bolj zdravo in naravno `ivljenje,
predvsem mestni mladini. V tem ~lanku uporablja Pajer {e originalno besedo SCOUT v angle{kem jeziku. Vedeti moramo, da
je bi to ~as tik pred prvo svetovno vojno in da smo Slovenci bili
vklju~eni v Avstroogrsko monarhijo. V tem obdobju v na{ih krajih {e ni delovala Scout-ska organizacija. V tem obdobju so se s
skavtsko novostjo Slovenci {ele spoznavali.
Prva svetovna vojna je seveda prinesla marsikaj novega, ne
samo ogromno trpljenja in ogromno `rtev na razli~nih frontah,
spremenil se je tudi odnos ljudi do vojne (vsaj tako je bilo videti
v prvih povojnih letih).
Leta 1924, takrat `e zdru`eni v Kraljevini Jugoslaviji, je Henrik Pajer v neodvisnem politi~nem listu NARODNI DNEVNIK
({t. 89, v Ljubljani, v nedeljo, 13. aprila 1924) objavil svoj drugi
~lanek z naslovom "Taborni{tvo" (Taborni{ki pokret). V tem
~lanku je, vsaj po do sedaj znanih virih, prvi~ uporabljena slovenska beseda za "scaut, scauting", po vsej verjetnosti po zgledu tudi nekaterih drugih evropskih narodov, ki niso vsa prevzela
angle{kega naziva (Nem~ija, Poljska, Rusija). ^lanek je zanimiv, ker je prinesel `e bolj kriti~en pogled na gibanje, na njegovo konzervativno delovanje predvsem v prvih letih delovanja in
na kratko zgodovino mlade organizacije, ki je `e na za~etku
morala skozi nekaj te`kih preizku{enj. Zaradi komaj kon~ane
vojne je bilo kar veliko nasprotovanja in "nezadovoljstva s konzervativno, okostenelo in napol voja{ko obliko Baden Powellove
organizacije".
Oba ~lanka sta zanimiva in vsak po svoje odra`ata ~as, v
katerem sta nastala, eden pred in drugi po prvi svetovni vojni,
eden v Avstroogrski monarhiji, drugi v Kraljevini Jugoslaviji.
Oba ~lanka pa opisujeta prva leta delovanja organizacije v katere gibanje smo vklju~eni tudi ~lani ZTS.
Ljubljana / Dom`ale, 3. 7. 2007

44

julij - avgust

Iz taborni{ke pesmarice
Klemen Kenda
V tej {tevilki objavljamo himno 21. Svetovnega skavtskega jamboreeja, ki se
bo dogajal v Angliji. Pesmica zahteva nekaj komentarja. Akordi in harmonije
so nenavadno komplicirani za spevno skladbico, ki naj bi postala himna.
Stvari pa kljub vsemu niso tako zapletene, kakor izgledajo na prvi pogled.
Najprej pa pojasnilo, glede katerega me je spra{evalo `e nekaj tabornikov v zvezi s
skladbicami, objavljenimi v preteklosti. Kaj pomeni akord G/A? To je navaden G-dur akord,
pri katerem na najni`ji basovski struni igramo ton A. To pri tem akordu dose`emo s kombinacijo (X-0-5-4-3-3); zadnjo basovsko struno presko~imo in igramo samo spodnjih pet
(na 5. je ton A).
Nazaj k himni. Kombinacija akordov A, f#11, H7 in E7sus4 je nekoliko nenavadna; prijemi sami pa so dokaj preprosti in za igranje bo najbolj primerno, ~e se najprej nau~ite
gladko igrati to zaporedje. ^e vas razni dodatki pri akordih motijo, ne bo ni~ preve~ narobe, ~e jih izpustite. Namesto f#11 igrajte samo f#, namesto A/C# igrajte samo A, itd.
Sheme nekaterih akordov:
f#11: 2-0-2-2-0-0, H7: X-2-1-2-0-2, E7sus4: 0-2-2-2-3-0 ali 0-2-0-2-0-0
Na naslovu http://eng.thejamboree.org/resources/?g2_itemId=4176 je na voljo MP3
posnetek skladbe, ~e boste nekajkrat kliknili na "next", pa boste dobili tudi notni zapis s
shemami prijemov za akorde.

JAMBO The World Scout Movement (Al Steele/Nigel Hart)
G/A D/A D/A A (2x)
A
f#11
H7
You've got to try just a little,
E7sus4
A
to make a better day.
H7
f#11
You've got to try just a little,
E7sus4
A
and your hope will find a way.
f#11
H7
You've got to work just a little,
E7sus4
A
to find the friend in you.
f#11
H7
And if you hurt just a little,
E7sus4
A
maybe a friend will help you too.

f#11
H7
Why don't we help one another,
E7sus4
A
that's what we're here to do.
f#11
H7
Thereís so much to learn from each other,
E7sus4
A
to do the best that you can do.
H7
f#11
Why don't we all work together,
E7sus4
A
it's a better way to live.
f#11
H7
And if we look to the future,
A
E7sus4
we'll have so much more to give

G
Face your doubt with unity,
D/F#
A/E /F#
all the colours that you bring
G
Live each day in harmony,
A/E E D/E E
come and sing it.

G
Join the fun, here in the sun,
D/F#
A/E /F#
it's our centenary
G
Everyone, sing along,
A/E E D/E E
let the whole world hear us

A
A/C# D
E
Jambo - Hello, itís a World Scout Jamboree,
f#11
H7 G
E/G#
One hundred years to date, let's all celebrate.
A
A/C# D
E
Jambo - Hello, join together always be G/A D/A
A
One world - One Promise,
G/A D/A
f#11 H7 E7sus4 A
One world - One Promise.

A
A/C#
Jambo - Hello ...
G/A
D/A
A
Join together, work-together, sing-together,
(we will walk hand in.. )
G/A
D/A
weíll have fun together, friends forever,
D/F# E7sus4
to make the world as one ...

Stric volk
V organizaciji imamo razvit sistem
izobra`evanja vodij. Mladi na (in{truktorskih) te~ajih pridobivajo znanja in
spretnosti, ki jih preko aktivnega delovanja v rodu (opravljanje funkcije) pretvorijo v izku{nje in sposobnosti. Slednje
se "potrjujejo" tudi skozi opravljene projekte med letom, ki jih te~ajniki predstavijo mentorjem oz. vodstvu te~aja.
Kljub kratkemu in enostavnemu opisu je
v naziv, ki ga pridobijo posamezniki, trdo
prigaran, pomeni pa predvsem zmo`nost
(kompetentnost) opravljanja za taborni{tvo pomembnega vzgojnega dela z
mladimi. Pa ne samo to, saj so uspe{ni
vodje tudi uspe{ni posamezniki v dru`bi:
pri {tudiju, v prijateljskih odnosih z drugimi, v hobijih, na delovnem mestu in pri
udejanjanju aktivne dr`avljanske vloge.
Gre torej za usposobljenost in zmo`nost
voditi mlade po "pravi poti".
Zato me je toliko bolj zmotilo podeljevanje "priznanj" na osrednji slovesnosti ob stoletnici skavtstva na Skavtfestu.
Podelitev na tak{ni prireditvi je vsekakor
primerna, manjkalo pa je sporo~ilo o
poti, ki so jo morali prehoditi udele`eni.
Tudi obred je za opazovalce izpadel kot
zmedeno menjavanje rutic (na kateri je
simboli~no tudi ko{~ek BiPi-jeve rutice,
ki jo je nosil na prvem te~aju leta 1919 v
Gilwell parku). Obredi, {ege in navade
namre~ gradijo zavest za odgovorno ravnanje in pripadnost.
S takim na~inom podelitve je
pri~akovanje, da bodo ti vodje za mlade
predstavljali vzor, ki mu gre slediti, neupravi~eno. ^e je to {e na~in na{ega vzgojnega delovanja, pa je `e druga zgodba iz
knjige Gozdnih modrosti.
Stric volk

H
H/D# E
F#
Jambo - Hello, itís a World Scout Jamboree,
g#11
C#7 A
F#/A#
One hundred years to date, let's all celebrate.
H
H/D# E
F#
Jambo - Hello, join together always be A/H E/H H
One world - One Promise,
A/H E/H H
One world - One Promise.

Dotik

RAZVEDRILO 45

Zimsko poletje

Brina Kra{ovec

Poletje je vzbrstelo,
Oblilo poganjke s son~no krvjo.
Pogled je pisan privid krhkih `arkov,
ki se utapljajo v brezmejnem bazenu modrine.
Pesem pove tisto, kar pogled zamol~i,
pripoveduje nikogar{nje sanje.
V gubah staroste se zgodba
o mestu spo~etja razkriva.
Ru{im ideale, prera{~am
jih z odliko ~ustvene vneme
in se dvignem v brez~asje.
Blizu zvezde sem, {e bli`je.
Tam sem sama in kar `elim.
Andreja Gomboc

46

julij - avgust

RAZVEDRILO 47