Venceslav Winkler Sedem Bernardkovih 2. Šli so iz šole. Tone je potlačil nekaj zvezkov v malho in stopal med veejimi, resen in počasen, kakor se spodobi. Pod Višavo se je pa Baližev Henrik oprijel Francka: »Pri vas ste pa kradli!« »Pa nismo!« je zakipel Francek. »Kdo je pa rekel?« Rdečelasi Henrik se je nasmejal in široko razprostrl roke: »Saj so bili orožniki pri vas. Misliš, da jih nisrao videli? Za prazen nič ne pridejo. Kokoši ste kradli, kajpak! Ali so bile dobre?« Francek je videl, da stoji sam sredi ceste. Vsi so se odmaknili od njega. Nekaj jih je presenečeno gledalo, drugi so se krohotali. Baližev je pa bahato opoiiašal orožnika, kako nekaj piše v beležnico: »Tako, zdaj pa" z nami! Tri leta ječe ali pa vrv za vrat. Jaz vam bom pokazal, tatovi!« Tedaj je zrasel kraj njega Tone. »Kje so tatovi?« Močne roke so prijele Henrika za raniena. »Pusti me!« je zasopel fant in se skušal otresti. Tone je stisnil roke, kri mu je napolnila obraz, zasukal je Henrika in ga položil kraj ceste na tla. »Ali boš še kričal?« je šepetal. »Ali boš še?« »Zadavil me bo, zadavil, oče!« je tulil premagani. Otroci so neodločno čakali. Nekaj fantičev je spravljalo knjige za srajeo in zapenjalo suknjiče. Tone je še nekajkrat potresel nasprotnika za lase, nato se je vzdignil. »Še eukrat začni!« mu je zagrozil. Oni se je počasi dvigal, otepal si je umazanijo z obleke in oči so mu divje sršele. Pogled mu je obletel vse navzoče in bruhnil je: »Če so pa bili orožniki pri vas!« »Seveda so bili in še bodo prišli, da bodo pogledali, kdo je res kradel,« je jezno kričal Tane. »Po krivem so nas obdolžili. Le čakaj, saj se bo zve-delo in potein bo drugače!« Prijel je Francka in sta krenila po stezi za vasjo. »Misliš, da me zdaj ne bo več,« je sopel brat. »Nabijem ga, prav gotovo ga nabijem,« je zagotavljal Tone. »Kaj njemu mar, če so bili orožniki pri nas. Bomo že opravili sami. Mi nismo kradli, pa amen! Kdo nam kaj niore!« Doma ju je čakalo delo. Bernardek se je zagrizel v zemljo okrog koče. Tisto grmovje med skalami ga je jezilo. Seveda, nalašč je nekdo vrgel vanj vse ostanke, da bi prikril svoj greh. Zato je navsezgodaj vzel sekiro in šel ter posekal vse skupaj. Prej ko je zazvonilo poldan, je bil ves breg posekan, veje so ležale vsevprek in med njimi je sopel Bernardek ter si brisal potno čelo. Prišel je lnimo Baliž, dolg in sub. človek z visečimi brki, ustavil se je ob poti ter zamomljal: »Čemu pa te grmade podiraš?« »Drv nam. manjka, drv,« je pomežiknil Tomaž. »Prav lepo se bodo osušile do jeseiii.« 22 »Tako, tako,« je cmokal oni. Nekaj časa je begal s po-gledoin po kamenju, potem je dejal zviška. »Kje pa imaš tistega prete-pača?« Tomaž se je preplašeno ozrl v soseda. »No, fanta bi mi bil kmalu zadavil. Saj pravim, niti v šolo ga ni več varno puščati. Bom že lnoral stopiti do učitelja, da na-pravi red. Kar takole na cesti ti napada ljudi!« Bernardek se je popraskal za ušesi: »Glej no, tega doslej še ni-sem vedel. Bom vprašal!« »Le daj, drugače bom sam uredil!« je zagrozil Baliž in ba-hato krertil proti hiši. Bernardek je nekaj časa skušal skladati veje na kup, po-tem je popustil vse in pohitel v kočo. Vseh sedem se je pravkar kobacalo od mize. Brisali so si usta, Francek je spravljal poso-do. Tone jih. je pa priganjal. »Alo, zdaj pa na delo!« Bernardek se je nasmejal, pokimal je, da morajo biti do večera gotovi, potem je hotel vedeti, kaj so imeli z Baliževim. »Zmerjal nas je s tatovi,« je ves rdeč dejal Francek. »Misli, da sme napraviti, kar hoče. Saj ga nisem dosti, drugič ga bom še bolj,« je trdo povedal Tone. »No, zdaj pa gremo!« Oče je hoiel vedeti še kaj podrobnega. Potem se je ujezil. Čemu pa zmerja, smrkavec? Kaj njemu mar te stvari! Pljunil je po tleh in zdelo se mu je skoraj-prav, da sta se fanta posta"vila. Upehan in poten je lezel za otroki v breg. Na zadnji skali je sedel, pogledal krog sebe in naročil: »Te veje znesemo zdaj za kočo. Kadar se bo vreme kaj kisalo in ne bomo imeli drugega dela, jih boste podelali v butare. Potem bomo zasadili drevje. ln vrt bomo potegnili v breg.« »Med skale,« je rekel Francek. »Tudi med skalami je nekaj pedi zemlje. Nekaj bo že zraslo.« Zagomazeli so med veje in jih začeli vlačiti proti koči. Skladali so jih na kup, kričali in se zbadali. Breg se je počasi praznil. Gole skale so se že bolj bleščale v motnem soncu, ki je pogledovalo skozi meglo. »Samo kamen.fe, samo kamen.fe,« je mrmral Tomaž. Poiskal je orodje in pričela sta s Tonetom čistiti korenine blizu koče. »Tod bi lahko potegnili vrt,« je razkladal Tone. »Zgoraj bo pa res premalo zemlje. Kvečjemu za nekaj dreves.« »Vrt, čim več vrta,« je sanjal Bernardek. »Kaj vem, kako gre vse to. Malo bo treba pogledati. Predvsem boste spletli plot. Zdaj je zadosti vej.« 23 Vse popoldne so delali. Bolj ko je šlo pod večer, bolj se je kazalo sonce. No, ko je seglo do gozdov, je bilo že popolnoma jasno in pomladno. Bernardek je razkladal, da se bo napravilo vreme. Rovnica ga je hitro upehala. Postajal je med delom in pripovedoval vse mogoče stvari. Tone in Framcek sta kopala poleg njega, drugi so iskali v zeinlji kamenja in korenine ter jih zrnetavali na kup. »Vroče je,« je pravil Tomaž. »Seveda, zdaj bomo pili samo vodo. Na žganje še misliti ni. Ho, ko bi imel ves denar, kar sem ga zapil, to bi bilo drugače. Fantje, precej je bilo narobe, zdaj pa ne vem, če se bo dalo kaj popraviti. Pošteno bomo pljunili v roke. Čič ne da nič, Višavec pa še trikrat manj. Dajmo, fantje!« In fantom se je dobro zdelo, da s-o ko odrasli, dvigali so orodje in udarjali, da so se jiru bleščali potni obrazi ko umiti. Ko je zrasel mrak, je ležal za kočo velik kup vejevja, ob vrtu je pa bil prekopan košček sveta, tri sežnje v širino in dolžino, črna zemlja se je ostro odražala od belili skal. »To je še veliko delo, če bi Jioteli obdelati ves breg,« je vzdihnil Tone, ko je oče odšel kuhat. »Hvala Bogu, da je toliko skal,« je tavnodušno dejal Francek in odložil roTiiioo. Bernardek je skakal okrog ognjišča in ko je bila večerja kuiiana, so najmlajši trije že spali. »Hej, na mizi je!« Koj jih je minila zaspanost in so se Iotili krompirja. Sprva je še bilo nekaj šuma, ropotanje žlic se je enolično ponavljalo, ko je pa za-Škrebljalo po skledi, so večji odnehali. Franeek je molče odnesel skledo k vodi in jo umil. Potem so pospali, kakor je pač kateri mogel. Obsedeli so za mizo, štirje so zlezli za peč. Tomaž je nekaj časa motovilil okrog koče, oskrbel je kozo in ko se je vrnil, ni bilo nikogar več med živimi. Pobral je najmlajše, ki &o ostali za mizo ter jih znosil v posteljo. Sredi noči se je Tone zbudil. Občutil je svetlobo in pogledal je po sobi. Oče je sedel za mizo in držal v rokah. šivanje, nekaj revnega blaga. Motna petrolejka je smrdela. Utrujen se je naslonil na mizo in zadremal pri šivanju. Toneta je tiščal dušeči zrak, da je zakašljal. Bernardekse je zdrznil, pogledal je z okrvavljenimi očmi proti peči in začel zopet z vso naglico širati. Dru-go jutro se je delo nadaljevalo. Ozki pas zemlje za kočo se je atril. Med njim so stale bele skale, niso jih mogli odstraniti, lezli so mimo njih navzgor in na obe strani v breg. Proti koncu tedna je dejal Tomaž: »Naprej tako ne moremo. Zemlja je toliko plitva, da skoraj ne bo za nobeno rabo. Daj, Tone, zakoliči ta prostor in prepletite ga. Ponoči pride kaka žival in nam požre še tisto, kar ozeleni.« Zapodili so se v delo in vneto pletli. Obsekavali so veje, vili trte in do večera je bil plot narejen. Bernardek ga je upehan ogledoval z žarečinii očmi in trepljal fante po ramenih: »Vsako leto tak kos, nazadnje postanemo še gruntarji.« Toda na koncu vrta so se dvigale meter visoke skale in kadar jih je pogledal, je vedel, da mu je pot navzgor zaprta za vse večne čase. Kaj pomaga vse delo — iz skale ne bo napravil rodovitne zemlje. 24 In ko so se ustavili pred kočo, jih je spet ujezilo, da nimajo sveta kje spodaj ob vodi. Na primer tam, kjer je Mihalkova senožet. Lani je nd kosil, pravi, da inia dovolj druge zemlje. Da, če bi kar smeli izbrati in vzeti zeinljo. »Potem bi jaz vzel tiste tri njive pod cesto tule poleg Ušakarjeve liiše. Za pšenico niso ravno kaj prida, krompir je pa vsako leto dober. In marebiti še tistile travnik ob vodi, tam, kjer zavije bližnjica v Pod-gorje. Potem bi lahko redili kravo.« »Ponekod imajo toliko sveta, da orjejo s stroji,« je pripomnil Tone. »Tam so gotovo bogati ljudje.« »Bogati,« je kimal oče. »Kaj bi ne bili bogati!« ; »Pa če zadene tak stroj na kamenje?« je podvomil Francek. s>Na tistih njivab. ni kamenja.« »Da ga ni?« Potem je seveda delo lahko. Fraucek se je ozrl v breg. Kadar je udaril, je zahreščalo pod rovnioo. In kdo ve, kolikokrat bo še treba pobirati kamenčke z grede. Tam pa kar zarežejo v zemljo in mimogrede ^H obrnejo njivo. Videl je pred seboj, kako gre drevo lahko in veselo ^H po zemlji. ^H »Zakaj pa Baliževi nočejo napraviti vrta?« ^H »Nočejo pač,« je skomignil Bernardek. ^M »Saj imajo njivo pod cesto.« ^H »Pusto njivo! Koliko pa je vredna!« je zaničljivo zamahnil Francek. ^M »Vsakdo ve zase najbolje,« je rekel Bemardek. »Glejmo, da bomo '^M naše dobro uredili. Baliževi si bodo že pomagali na kak način.« j^M »Saj si že pomagajo,« je rekel Tone kakor sam zase. Oče ga je ^M ostro pogledal. Fant je povesil oči, ui se pa mogel znebili svojib. misli, '^H ki so ga grizle že teden dni. j^M »Pusti jih v rairu,« je dejal oče, preden so legli spat. »Že tako te ,^H gledajo postrani.« j^M »Saj jim nič nočem,« je rekel Tone. . '^H Legel je in še dolgo strmel v strop. (Dalje.) ^M ^^^^_ 25___________ I