LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH REŠEVANJE LJUBLJANA, 22. JUNIJA 1973 LETO XXIV. - ŠTEVILKA 12 PO NOVI USTAVI Številne kritike in protesti prosvetnih delavcev zaradi težkega gmotnega položaja šolstva in neustreznega vrednotenja učiteljevega dela niso ostali brez odziva. O tej problematiki je zavzeto razpravljal prosvetno-kultumi zbor republiške skupščine na svoji 46. seji, ki je bila letošnjega 19. junija. Poslanci so dobili več pismenih informacij in analiz. Predloženi podatki so dovolj zgovorni. Pričajo o tem,daje nezadovoljstvo prosvetnih delavcev razumljivo in da ne pomeni neupravičenega pritiska na družbo in na njena — gotovo zelo orne- BOLJ JASNO Člani izvršnega odbora republiške izobraževalne &upnosti 50 se na zadnji seji najprej dogovorili, kaj storiti glede pod-Pisa družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbeno-politične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih spo-fazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. Podpis omenjenega družbenega dogovora so namreč na prejšnji seji preložili zaradi Nekaterih nerešenih, a bistvenih vprašanj na vzgojno-izobra-rjd V hvalnem področju. 9 fi0,|v bje, da bo v kratkem rešeno itfPrašanje delav uL^unje nagrajevanja prosvet-. ute? delavcev, ki so zaposleni na delovnih mestih, saj so »Jtrezni predlogi V skladu že priprav-tem bo treba tudi ustrezno popraviti besedilo družbenega dogovora. Stekel je tudi postopek za urejanje vprašanj v zvezi z 12,5-odstotno dovoljeno povečano porabo v letošnjem letu, potem ko so predstavniki republiške izobraževalne skupnosti povedali resne pomisleke glede na to, da so delovne razmere v posameznih občinah zelo različne. Tako je stopnja 12,5% za nekatere izredno nizka, drugi pa ne bodo potrebovali niti toliko. Sklenjeno je bilo, da ni treba obravna- vati 12,5-odstotnega povečanja za vsako temeljno izobraževalno skupnost posebej, temveč da je potrebna bilanca na republiški ravni. Gradivo mora pripraviti republiška izobraževalna skupnost z dokazih, da določena zgornja meja ne bo presežena. Pripravljeni so tudi predlogi, da bi uredili osebne dohodke prosvetnih delavcev v drugem polletju tega leta. V nadaljevanju seje so obširno spregovorili o tezah o idejno pohtičnih vprašanjih visokega šolstva ter dah k predlaganemu besedilu več bistvenih pripomb. Menih so, da so teze preobširne in da dokument ne bi smel biti prežet s tolikšnim nezaupanjem do ljudi, ki delajo na visokošolskih zavodih. Menih so tudi, da vsebujejo teze nekatera vprašanja, ki niso povezana z idejnopolitičnimi vprašanji visokega šolstva in bi jih bolj kazalo vključiti v akcijski program ah podoben dokument, Teze premalo obravna- jena — sredstva. Ker je Prosvetni delavec o tej problematiki v zadnjem času že vehko pisal, naj povzamemo samo nekaj osnovnih podatkov: - Ob upoštevanju kvalifika-" cijske strukture in delovnih razmer so lani osebni dohodki v šolstvu takole zaostajali za tistimi v gospodarstvu: osnovne šole za 13,3 %, srednje šole za 13.5 %, višje in visoke šole za 7 %. V prvih štirih letošnjih mesecih se je zaostanek povečal še za okrog 3 %. - Lani so se povečale razlike v osebnih dohodkih tudi med šolami, tako po regionalnih območjih kot tudi po vrstah šol. Tako je na primer več kot tretjina osnovnih šol uresničila veljavni samoupravni sporazum manj kot 90-odstotno — 3.5 % šol pa celo manj kot 80-odstotno. Ker so - po predloženi informaciji republiškega sekretariata za delo - samoupravni sporazumi za družbene dejavnosti lani že tako predvidevali poprečno za 10% nižje osebne dohodke kot v gospodarstvu, pomeni, da so v teh šolah osebni dohodki zaostali za več kot 20 %>. - Pomanjkanje kvalificira-nih učiteljev je že več let nerešljiv problem. Razmere se zdaj še zaostrujejo z begom učiteljev v druge poklice: po podatkih zavoda za šolstvo SRS jih je v prvih štirih mesecih letos 161 zapustilo prosvetne vrste. Res, da pomeni to komaj kak odstotek prosvetnih delavcev (tako smo slišali v skupščinski razpravi) - pa vendar je mogoče, da se bo število ,,pobegov" nevarno približalo podatku o dotoku novih učiteljev s kadrovskih šol. In z gotovostjo lahko trdimo, da bodo ob začetku novega šolskega leta marsikje pred nerešljivimi težavami, koga poslati v razred. (Nadaljevanje na 2. strani) vajo poseben družbeni pomen visokega šolstva, ki pravzaprav poraja nejasnosti o tem, kdaj bodo delavci v visokem šolstvu sami odločali o določenem vprašanju in kdaj ne. V dokumentu bi morale biti tudi jasneje zastopane razprave o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih pristojnostih oziroma dolžnostih; jasneje bi moralo biti opredeljeno ustanavljanje in financiranje novih oddelkov. Večji poudarek naj bi dah tudi samoupravnemu organiziranju znotraj univerze. Sedanji položaj namreč zavira ustanavljanje posameznih fakultet ah oddelkov. Univerza bi se morala čimprej organizirati kot temeljna organizacija združenega dela tako, da bo to ustrezalo organiziranosti v gospodarstvu ter omogočilo njuno medsebojno povezavo. Razpravljavci so opozarjali, da vsi trije bistveni dejavniki (Nadaljevanje na 2. strani) Domovi; kako in kdaj? O domovih je že bilo mnogo napisanega in povedanega - o težkem materialnem stanju, o kadrovskih problemih, o vzgojni dejavnosti in o visokih oskrbninah. Na Slovenskem imamo 60 domov, ki so povečini nastanjeni v nenamenskih, tudi po več sto let (716) starih stavbah. V prenatrpanih prostorih prebiva nad 12.500 učencev, a kljub temu je bilo odklonjenih 1:450 prosilcev. Vprašanje prostorov v naših domovih bo postalo še bolj pereče, ko bomo uresničevali predvideni razvoj izobraževanja in ko bo Obiskovalo srednje šole okrog 80.000 mladih. Na stotine mladih, ki se šolajo zunaj kraja svojega stalnega bivanja, je prepuščenih izkoriščanju in škodljivim vplivom novega okolja. Srečujemo se s poskusi vključevanja take mladine v socializmu nenaklonjene sredine, ki jo odtujujejo naši družbi s prefinjeno propagando in vabljivimi ugodnostmi. Premalo se zavedamo škode, ki jo povzročamo družbi, ko zaradi pomanjkanja kapacitet v domovih prepuščamo mladino drugim. Nikjer bolj kot v domovih ni mogoče tako lahko z organiziranim življenjem dosegati družbenih vzgojnih smotrov. Domovi so vred nedavnim dobili vzgojni program, ki ga je pripravil zavod za šolstvo SRS in potrdil njegov strokovni svet. Program jasno opredeljuje njihovo družbeno in vzgojno funkcijo. Dolžni so z načrtno vzgojno dejavnostjo, idejnostnimi, socialnimi in kulturnimi vplivi, z zdravim in ustvarjalnim načinom življenja in samoupravnimi odnosi prispevati k oblikovanju mlade socialistične osebnosti in spremljati njen razvoj. Ob tem dokumentu pa žal ni zadostnih in ustreznih materialnih možnosti, da bi domovi uresničevali svoje naloge. Za sanacijo obstoječega stanja - nadomestitev neustreznih, zdravju škodljivih in življenjsko nevarnih objektov, adaptacije in zamenjavo dotrajane opreme, ki zajemajo okrog 5.000 ležišč, in za prav tolikšne nove kapacitete - bi potrebovali nad 600 milijonov dinarjev. Zaskrbljujoče je tudi vprašanje pedagoških delavcev. Nezasedena in po izobrazbi neustrezno zasedena delovna mesta vzgojiteljev vabijo nad 140 novih pedagoških delavcev. Zaradi neustreznega družbenega vrednotenja vzgojiteljskega poklica, slabe materialne stimulacije in težjih delovnih razmer na razpise ni pravega odziva, čeprav merila izobraževalne skupnosti izenačujejo domske delavce s šolskimi in zavod za šolstvo skrbi za njihovo uveljavljanje in strokovno rast ter pospešuje delo in napore strokovnih aktivov. In ne nazadnje je zelo pomembno tudi vprašanje visokih oskrbnin, ki bodo v jeseni že okrog 650 dinarjev. Štipendije za študij na srednjih šolah prejema okrog 15.000 učencev, od teh kar 4.300 od republiške izobraževalne skupnosti. Štipendije še niso zadovoljive in ne dosegajo socialno prizadete mladine, čeprav se po drugi strani le rešuje bivanje v domovih z regresiranjem oskrbnine. V letošnji jeseni bo regresirana oskrbnina vsem, ki pridejo iz osnovne šole v prve razrede srednjih šol, ki ne prejemajo štipendij in če izpolnjujejo pogoje za regrese. Sprejeti bodo lahko celo na brezplačno bivanje. Samo v letu 1972 je republiška izobraževalna skupnost pomagala 1820 učencem v skupnem znesku 3.736.000 dinarjev. Družbeni plan razvoja SRS v letih 1971—75 predvideva 3000 novih domskih ležišč in pospešeno sanacijo starih domov oziroma 1000 novih ležišč v letu 1973. Delavci v domovih, posebno še mladina, sprašujejo, kako in kdaj se bo pričelo reševati stanje v domovih in kdo je odgovoren, da še ni nič storjenega. Škoda se iz leta v leto veča, slabšajo se možnosti za delo in bivanje, pedagoški delavci odhajajo. FRANJO KLOJČNIK V_____________________'_________________________________ NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST VODSTVA ŠOL IN DRUGIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV OBVEŠČAMO, DA BO IZŠEL NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST ZA UČITELJE IN VZGOJITELJE V ŠOLAH IN DRUGIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH V SR SLOVENIJI V LETU 1973 LETOŠNJEGA 6. JULIJA Uredništvo | PROSVETNEGA DELAVCA REŠEVANJE — PO NOVI USTAVI (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi osiovna šola v Rogaški Slatini je bila zgrajena v akciji 5 let -100 šol POSLEDICE IN VZROKI Beg v druge poklice je sicer najbolj vidna, ne pa tudi najbolj značilna posledica krize vzgojno-izobraževalnega področja. Poslanci in gostje so v svojih razpravah, ki so bile zelo ostre in kritične, opozorili še na druge: padec kakovosti izobraževalnega in posebej vzgojnega dela\z mladino, nezaupanje in zmanjševanje zanimanja za razvoj samoupravnih odnosov, čedalje manjše zanimanje mladine za učiteljski poklic ... OD BESED DO ŠOL Postali smo črnogledi. Ob vsakem novem, lepo napisanem načrtu zamahnemo z roko in se nasmehnemo, češ od besed do dejanj je dolga pot. In čim bolj dolgoročneje postavljen cilj, tem bolj si oddahnemo, ker upamo — čez veliko let pa le morda ne bo treba naštevati vzrokov, zakaj se je pri tej ali oni zadevi zataknilo. Kot presenetljiva osvežitev, zanikanje povedanega, „la-stovka“, ki sicer še ne prinaša šolstvu vsesplošne „pomladi“, se je pojavila akcija 5 let — 100 šol. Pravzaprav preseneča, da smo ob njej dvigali razmeroma malo hrupa, pa imamo kljub temu nadvse uspešno bilanco. Načrt, ki ga je pred petimi leti, to je ob 100. obletnici obvezne osnovne šole, republiška izobraževalna skupnost strnila v geslo 100 let — 100 šol, je danes uresničen. V petih letih se je posrečilo zgraditi 102 šoli, čeprav je republiška izobraževalna skupnost predvidevala, da bo akcija uresničena v šestih letih. štor, za katerega trde, da so to prihodnji „živci“ nove šole, ki bo imela v učilnicah magnetofone, jezikovne laboratorije, priključke za terminalne računalnike. Republiška izobraževalna skupnost si je prizadevala, da bi bila gradnja čim hitrejša in preprostejša, zato se je v mnogih primerih odločila za kakovostno montažno gradnjo. Akcija je imela več ciliev. Potrebni so bili napori stotisočev aktivistov in strokovnjakov ter zgledna enotnost in disciplina, da je bilo mogoče vse to uskladiti in uspešno izpeljati. Ob tem pomembnem dogodku so odprli 6. junija v slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani razstavo; z njo izpolnjuje muzej tisto svojo nalogo, da seznanja javnost ne le z zgodovinskim razvojem šolstva na našem ozemlju v preteklosti, temveč da jo seznani tudi z uspehi in prizadevanjem na tem področju v današnji dobi. Razstavo je tematsko pripravila višja kustodinja slovenskega šolskega muzeja Slavica Pavličeva, ki je na slovesnosti ob odprtju razstave pojasnila tudi njen namen: ,fZ razstavo nameravamo pokazati, da so nanovo zgrajene šolske stavbe širom Slovenije zgrajene po novih normativih za graditev in opremo osnovnih šol iz leta 1968. Razvija se nov tip šole pod imenom šola - kulturni in športni center. To je šola, ki bo poleg učnovzgojnega programa prevzela tudi vlogo kulturnega žarišča in rekreacijskega središča soseske, vlogo šole, ki se odpira družbi in se po svoji funkciji vrača v organsko celoto mestnega območja/' Razstava je razdeljena kronološko po letih od 1969 do 1973. Raznobarvni panoji, tabele in grafikoni ter bogato slikovno gradivo govore o 102 šolskih stavbah, o tem, da je bilo v petletnem obdobju pridobljenega na Slovenskem 200.000 kv. m bruto zazidalnega prostora. Natančneje: zgrajenih je bilo 87 povsem novih stavb in 15 dozidav, katerih novi šolski prostor presega 2/3 starega. V vitrinah na hodniku in v razstavni sobi si lahko ogledamo publikacije, ki so jih izdale šole ob raznih jubilejih, izvlečke iz šolskih kronik, ki govore o gradnji šole, načrte za gradnjo, letna poročila in naiv-nejšo literaturo o izgradnji šolskega prostora, o novih normativih, modernizaciji pouka ter kabinetnem pouku. Zbrana je literatura o zgodovini šolskih stavb, informacije o gradnji, poročila o akcijah za samoprispevek. Med 102 šolama jih nekaj še ni povsem dograjenih, pa bodo do konca letošnjega leta dobile popolno podobo. tako presenetljiva je bila izredna pripravljenost občanov, družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti, da z denarjem prispevajo k njeni uresničitvi. Če primerjamo podatek, da porabi slovensko šolstvo letno 74 milijard din, s številko 71 milijard - kolikor je stala gradnja 102 šol - lahko trdimo, da slovenskim osnovnim šolam še nikdar niso bila vremena bolj naklonjena kot prav v teh petih letih. Od tega denarja so zbrali 20 milijard občani s samoprispevkom, 9 milijard so dale gospodarske organizacije, ostalo pa republiška izobraževalna skupnost. Potem ko je razložil te š tevilčne podatke, je Ludvik Zajc poudaril: „To dokazuje tesno povezanost šolstva z občani in gospodarskimi delovnimi organizacijami in demantira tiste, ki skušajo tako povezanost - ne vem čemu - zanikati." Seveda pa v tej akciji ni šlo le za nove zgradbe, temveč tudi za premišljeno, novo koncepcijo funkcionalnosti prostora. Ustvarjene so možnosti za kabinetni pouk in večnamenski pro- Toda, nove stavbe še ne po-menip nič brez novega duha, je dejal Ludvik Zajc in poudaril znano načelo, da dajejo pravo vsebino šoli šele prizadevanja za socialistično angažirano šolo, marksistično idejnost pouka in skrb za strokovno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. Ob tej razstavi, ki dokazuje tudi v letu restrikcij in materialnega položaja prosvetnih delavcev veliko pripravljenost občanov za reševanje problemov našega šolstva, je treba poudariti: akcija zadnjih petih let ne sme biti izjema. Kljub neugodnim razmeram razpisujejo v občinah nove referendume za samoprispevek k novim izgradnjam. Akcija mora biti torej permanentna, potekati mora z enako hitrostjo kot je dosedanja, zato da bomo razrešili težave, ki so še ostale. V spomin na ta edinstveni dosežek je izdal slovenski šolski muzej katalog, ki bo pospremil razstavo ne samo v druge kraje naše republike, temveč tudi v čas, ko bo obdobje, ujeto med letnici 1969-1973, že zgodovina. MARJANA KUNEJ STRINJAMO SE! Članku „Protestiramo“, objavljenem v Prosvetnem delavcu dne 25. aprila 1973, izrekamo vso podporo in hkrati dodajamo, da s takim vrednotenjem učiteljevega dela (saj imajo že nekateri nekvalificirani delavci večje osebne dohodke), s takšno stanovanjsko gradnjo in delovnimi razmerami prav gotovo ne bomo mogli pridobiti novih učiteljev. Ni novost, da že skoraj vsak učenec osnovne šole ve za razmere v našem poklicu. Učitelji smo tisti, ki vlivamo mlademu rodu življenjski optimizem, želje po delu in hkrati svetujemo pri izbiri poklica. Vse to zahteva, da smo sami prepričani in optimistično razpoloženi. Doslej smo vse to vestno opravljali, vendar tudi nam, tistim, ki vztrajamo v tako zahtevnem poklicu in ga hkrati radi opravljamo, zmanjkuje poleta. Ne čudimo se, da nekateri tovariši že iščejo kruha drugod. Veliko je že zamujenega. Družba postavlja učiteljem le zahteve, premalo pa jim daje, zato je nujno takojaije ukrepanje. Osnovna sindikalna organizacija osnovnih šol Col in Otlica DOSEŽEK Z novimi šolskimi površinami smo ukinili tretjo izmeno pouka in delno odpravili drugo, nadomestili dotrajane prostore in zgradili šole v središčih, kjer populacija raste. Najnovejšo razstavo v šolskem muzeju je odprl predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc. Dejal je, da je akcija presegla vsa pričakovanja — prav PRIDRUŽUJEMO SE! Prosvetni delavci občine Domžale, zbrani na odprtem sestanku aktiva ZK prosvetnih delavcev, se pridružujemo protestu konference prosvetnih delavcev občine Mozirje in Velenje. Tudi mi zahtevamo ustrezno družbeno vrednotenje dela prosvetnega delavca. Aktiv ZK prosvetnih delavcev občine Domžale Kritike in pozivi, da je treba hitro poiskati izhod iz zagate, so bili usmerjeni predvsem na izvršni svet. Tudi samokritičnih ugotovitev ni manjkalo. Tako smo npr. slišali, da so bile tudi v šolstvu težnje po širjenju dejavnosti ne glede na naše stvarne zmogljivosti; tudi tu bi lahko z' boljšo sistemsko ureditvijo dosegli več,kot smo. Zavodi, interesne skupnosti in drugi dejavniki na vzgojno-izobraževalnem področju so še vedno preveč proračunsko usmerjeni, še vedno je živa zahteva, naj bo v proračunih zagotovljen denar za to dejavnost. Poudarjeno je bilo, da v prihodnje ni več mogoče iskati rešitve v tej smeri, temveč edino v razvijanju in uveljavljanju družbenih odnosov, ki jih predvideva nova ustava: Nadaljnji razvoj vzgojno-izobraževalnega področja, delovne programe posameznih zavodov, nove investicije, financiranje dejavnosti in nagrajevanje po delu je treba urejati prek neposrednega dogovarjanja z vsemi, ki so neposredno zainteresirani za vzgojo otrok in s tistimi, za katere izobražujemo kadre. Prisotni predstavniki izvršnega sveta so dokumentirano prikazali dosedanja prizadevanja tega organa, da se v skladu z objektivnimi možnostmi uredi gmotni položaj šolstva. Nakazali so tudi ukrepe, ki so predvideni za izboljšanje razmer v drugi polovici leta. O tem je najbolj konkretno spregovorila podpredsednica izvršnega sveta SRS dr. Aleksandra Kornhau-serjeva. Se ta mesec bodo verificirani spremenjeni samoupravni sporazumi za posamezna ožja področja šolstva. (Kolikor vemo, j e bil medtem novi sporazum za osnovne šole že verificiran.) Tako bo odpravljeno dosedanje neustrezno vrednotenje nekaterih poklicev in izobrazbenih kategorij. PO POTI DOGOVARJANJA Izvršni svet je že pred približno mesecem dni objavil osnutek ocene o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1973 (o njem je dan po seji prosvetno-kultumega zbora razpravljal enotni zbor republiške skupščine). Za financiranje družbenih dejavnosti so v tem dokumentu tale izhodišča: Samoupravni sporazumi naj bi bili v drugem polletju uresri-čeni skladno z dogovorjenim programom dejavnosti, torej 100 % in ne 95 % kot doslej. Pri tem je treba upoštevati, da je bil lani faktor stimulacije v gospodarstvu poprečno 19 % in ne 15 %, kot je bilo predvideno v samoupravnih sporazumih za družbene dejavnosti. Če bo sprejeta valorizacija kalkulativ- REVIJA PEVSKIH ZBOROV nih osebnih dohodkov (doslej namreč še ni bila), bo veljala tudi za dmžbene dejavnosti. Takšna izhodišča zagotavljajo povečanje osebnih dohodkov za okrog 10 % in pomenijo, da družbene dejavnosti v resnici ne bodo v ničemer prikrajšane, je poudarila predsednica izvršnega sveta. Opozarjala je, da se bomo morah vsi delavci v naslednjih dveh ali treh letih odreči znatnejšemu povečanju osebnih dohodkov, ker bo le tako omogočen zdrav ekonomski razvoj. Omenila je tudi, da denar za predvideno povečanje osebnih dohodkov v drugem polletju ni zagotovljen v pr'j čunskih rezervah ter da bo ba z neposrednim dogov^ njem med vsemi zaintereJ nimi najti najboljše rešitve, j Na tej seji je prosvetno-'! turni zbor razpravljal še o m terih drugih pomembnih ^ vah: podprl je prizadevanj3, nadaljnjo krepitev in učink tejše delo pedagoške služb' republiki in sprejel predlog program za boj proti alk3! hzmu v Sloveniji. Soglašal' tudi s predlogom za razreš' in izvolitev nekaterih član®' vršnega sveta skupščine SR^v MARJANA Ktf To je fotografija domiselnega vabila na končno proslavo šolMn0 kulturnega društva ,Mladost" v Hrastniku. Naredila sta ga nd4e 1 likovnika Branko Klančar in Vid Herič z osnovne šole narodni^ heroja Rajka |ljiV; neii BOLJ JASNO 24. maja je bila v avli nove osnovne šole Kočevje revija šolskih pevskih zborov, posvečena rojstnemu dnevu tov. Tita in dnevu mladosti. Organizirali so jo učitelji glasbenega pouka na šoli. Na revijo so povabih starše in druge občane Kočevja, ki so se radi odzvali povabilu. Nastopih so: zborček cicibanov, ki ga je vodila učenka 7. razreda 'osnovne šole Kočevje Edita Junc, pionirski pevski zbor pod vodstvom glasbene učiteljice Anite Zupan in mladinski zbor, ki ga je vodil glasbeni učitelj Ive Stanič. Nastopajoči so z ubranim petjem in vedrim nastopom zelo navduših poslušalce. VILKO ILC (Nadaljevanje s 1. strani) dela visokošolskih zavodov, to je zaposleni v teh zavodih, študenti in predstavniki družbe, niso ustrezno obravnavni. Menili so, da tudi nekatere trditve, npr. glede sistemizacije, vzrokov osipa na univerzi itd., niso povsem pravilne. Vse omenjene pripombe bodo poslali sestav-Ijalcu predlaganih tez. Razprav-Ijali so tudi o predlogih v zvezi s strokovnimi izpiti, strokovnim izpopolnjevanjem prosvetnih delavcev in izenačevanjem znanja otrok pri vstopu na srednje šole. Sedanji strokovni izpiti namreč niso več jamstvo za kakovost učiteljevega dela; le permanentno izobraževanje je lahko tista osnova, ki bo zagotovila troje potrebnih znanj prosvetnih delavcev: strokovno, pedagoško in politično. Strokovni izpit pa naj bi vključih v celoten sistem izobraževanja učitelja. Seveda pa vključevanje prosvetnih delavcev v seminarje in permanentno izobraževanje ne pomeni njihove pasivizacije oziroma zmanjšane odgovornosti, temveč — nasprotno — še večjo odgovornost in še bolj zavzeto aktivnost v vsakodnevnem delu. Napovedane spremembe bodo začele veljati najbrž z novim šolskim letom, seveda pa se bo treba nanje temeljito pripraviti in premagati težave, povezane s predavatelji in organizacijo seminarjev. Ob tem so člani izvršnega odbora tudi poudarih, da bo treba tovrstno izobraževanje postopoma prenašati z republiškega zavoda za šolstvo na šole, ki prosvetne delavce izobražujejo. V razpravi so načeli tudi vprašanje zaposlovanja v učiteljskem poklicu tistih, ki za pedagoško delo niso usposobljeni in opozorih na pomen in nujnost pedagoškega in psihološkega znanja. itiic lOli tVol to. Z novim šolskim letom b° ^ stekle, kot kaže, tudi naloE^o zvezi z izenačevanjem otrok, ki se vpisujejo na sr<>: ov i.u -‘ a , šole. Čeprav načrt ne pre0’viti suje točno določenih recep'1.^. je jasno, da gre za dodatno t*-,sob z dijaki v prvem mesecu šol^se • rti* na srednji šoli, za preverj3^ njihovega znanja, ki so ga t h nesli z različnih osemletk iMtia zmanjševanje osipa, predv^^ otrok z zaostalih območij-^je torej za zagotavljanje ČtI pravnejšega položaja dija,i ije prvih razredov srednjih šo» 1 ^ odpravljanje neenakega ki je večkrat ne le plod za0Jnje »kolja, ampak tudi r hg učiteljevega dela, _ t|0jl ju. lega okolja, ampak tudi nosti ali slabše kakovosti šole ^pfj. Poudarili so, kako nujno jMvzt učitelji na srednjih šolah p07-name osnovnih šol,PJ jo programe ------------ odločujoče je psihološko ob’j navanje učencev ob prestop^ z osemletke na srednjo a° .L. stiki, 1° I Ci kako pomembni so delavci šol na različnih jih morah navezovati pro^ ....h 3 i n« da se ob uresničevanju za: njah. Hkrati pa je seveda n0!11, '2,( mi vaa at wu uitiiilttvaiiji* - Ju Ijefga Pr°g^a tneneSUi! zadevamo izboljšati m ize*10 .. vati delo na osnovnih šolah- Na seji izvršnega odbora jA/Q sprejeli predlog razdelilnika da ditov republiške izobraževa1! na. skupnosti za gradnjo osnovjj; d/r šol v letu 1973.Posojila soL, .-.c, brili občinanr Ptuj, Sev^Jk Škofja Loka, Šmarje pri 'to in Žalec. Občine Trebnje toK qu ni v tem seznamu; p red vid3 /d) vsoto bodo upoštevali kasa£l so kot občinska sredstva pri fi*1, šol1 • ciranju montažne osnovne j in j, v Mokronogu. Ob koncu ,,d& obravnavali in sprejeli bes® za razpis štipendij za štud® ft) visokošolskih zavodov v n°v kr študijskem letu. \Pk NADJA PENC 22. VI. 1973 PROSVETNI DELAVEC STRAN 3 O TEM JE TREBA GOVORITI 10' . 1$ Uf a s I s. Vse temeljne skupnosti otroškega varstva in vse temeljne izobraževalne skupnosti Slovenije so se odločile, da denar, ki jim pripada po zakonu o tednu otroka, namenijo za izboljšanje razmer bivanja ter za varstvo in delovno usposabljanje ieže duševno prizadetih otrok v zavodu za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem. Podpis samoupravnega sporazuma je bil v petek, 1. junija letos v zavodu v Črni na Koroškem. ^_____________________________________________________ ^ ^odpisovanje je bilo v sloves- 0 okrašeni dvorani. Prišli so ^dstavniki temeljnih izobraže- aiih skupnosti, da s podpisom ličijo za voljo večine: na vsak ,ačin je nujno podpreti zavode, 1 skrbe za naše najbolj nemoč-j 5 in najbolj otroške otroke. ^a od udeleženk je kot mimo-&ede fgkia; ;!Sreča je, da se veji ?lna staršev prizadetih otrok ^ neverjetno spremeni — pojejo potrpežljivi in mili, kot 0 le redko z normalno razvitim otrokom.“ Kasneje, ko smo si ogledovali j“Qm$ke prostore, je to marsi-Jpmi od nas postalo razurn-■?1Vq- Namesto običajnih, na-BJanih pozdravov so nam tu I hoci vzklikali najrazličnejše Jp sli in želje: ,JPridi k meni! IgSlej marjetico! Jaz znam pa jLvati! Rad imam rdečega me-uija!“ Ko se mi je za roko obe-jKeJJ neka dekhca - starosti ni njjr^oče določiti ne po velikosti |J e po izrazu obraza, saj je pri rkadetih tako tekoč nedoloč-— takrat ob tistem nenad-vetn objemu in vzkliku: ,Jda-lca, si prišla!" sem popol-Jja razumela starše, ki za-t0?o takega otroka pozabijo na ,o# °> da je treba „za vsako ceno ige j svetu iskati neko svojo oseb-jjH1 J srečo" in živijo za srečo tega 4tr°ka. >if ■ »Prizadet otrok dojema ljudi jtom svet pretežno čustveno — jel i3!0 ima — v mejah svojih spo-[af jjnosti — tako iskreno rad; da jaiijludi tako divje razjezi ah J0 strašno razžalosti. Mislim, n v 3 nam ravno ta njihova čustve-J iskrenost olajša in olepša (Ji* JJnekatero uro dela z njimi," rekla eno od vzgojiteljic v jPijtn*- Seveda pa so primeri, ko il |j! Prizadetost otrok - telesna 42 'ijrševna — tako huda, da so 3 st J J1 °ški pogledi daljni, odmak-zijjni, topi. Kaj tedaj pomaga ol .J°jiteljicam in drugemu oseb-i‘; UP° domovih za usposabljanje i.f^adete mladine, da so mih in zi|2trajni? 4 OB TEM POZABIŠ 4 - IN SE SPOMNIŠ ... ^ dom prihajajo cesto moto- mn0 se zavrti otroci — komaj da Nerodno prestopajo1 in pri- i. — wiy( pijejo 'f^iajo ■mn večje predmete, komaj najsplošnejše potrebe , n Pa še to ne. Kaj je možno c 2 načrtnimi in vztraj- 3 vajami, nam je pokazal . red na dan podpisovanja M Ravnateljica zavoda lit .^ija Štandeker je povedala, ^ jfa^urna. Ravnateljica zavoda ilt ? otroci zelo radi in dosti Anh0?^0 m javnih prire-A^erf1' Tisti dan so nas presežki l '12 deklamacijami, pesmimi S$llla niznoterimi vajami. V petju j)1 c-J^z odraslega fanta je bilo jt1 ltf otroškost ' predšolskega 4 so 'čka; v igrah na toboganu at otf - po videzu šolskih ipl in olc_~ spominjali na dveleme s1 d .djdetne otročke. V vajah lilw lc s krogi je bila preprostost nt' h 0 v trav, kadar dahne veter. $ i®mezniki so svojemu uspe-m u nastopu tudi sami veselo niL, ,li. Je bila v tem milina ali Oboje: milim, če je človek pozabil na ves svet in neskončna muka ob primerjavi z normalno razvitimi, iskrimi otroki. Ogledali smo si delavnice, kjer se gojenci priučujejo -delo naj bi jih zbližah z normalno razvitimi ljudmi in jim vsaj deloma - če ne povsem — dalo možnost za preživljanje. Dekleta šivajo m roke, kasneje tudi na stroje (imajo lepo opremljeno delavnico). Dalje imajo v Črni mizarsko delavnico za fante. Usposabljajo se tudi za dela v kuhinji in druga domača opravila. In kam potem, ko se tu usposobijo, kolikor jim dopušča njihova telesna in duševna zmogljivost? To je tisto mjtežje vprašanje, ki ga doslej niti nismo še začeli reševati. Slovenija ima (statistični podatki za leto 1971) skupno 29 zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Od teh sta dva namenjena slušno prizadetim, dva slepim in slabovidnim, 10 laže duševno prizadetim, za telesno invalidne in dolgotrajno bolne imamo 3 zavode, za vedenjsko in osebnostno motene 8, 4 pa za usposabljanje teže duševno prizadetih. Na srečanju predstavnikov v Črni so se v pogovorih, razpravah in skepih največ ustavljali ob zavodih Črna in pa Dornava. Zavod za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem je bil ustanovljen ob koncu leta 1967 (s sklepom izobraževalne skupnosti SRS). Sem prihajajo srednje duševno prizadeti iz vse Slovenije — takšni, ki jih je vsaj delno še mogoče usposobiti za delo. (Najtežja skupina, ki šteje 6 članov, pretežno ne obvlada niti osnovnih higienskih navad; najsposobnejši pa so že kar vešči delavci). Prvi gojenci so prišli deloma iz Dornave, nekateri pa pa tudi iz drugih zavodov (npr. Homec pri Domžalah). Vselili so se v poslopje nekdanje bolnišnice v prvih mesecih leta 1968. Bilo jih je 60. Zdaj jih je 120. Da bi v zavodu dodelah podstrešne prostore za spalnice in učilnice, da bi si uredih prepotrebno telovadnico (saj je razgibavanje eden od osnovnih pogojev za delovno usposabljanje) ali morda celo bazen — za to seveda ni denarja. K sreči je okolica lepa, primerna za sprehode pozimi in poleti. V slabem vremenu pa so gojenci u tesnjeni po sobah. A ne samo to: za to šolsko leto so morah v Črni zavrniti 150 prošenj. Zavod v Dornavi, kjer so najteže prizadeti otroci, pa je zavrnil 90 prošenj (zmogljivost doma v Dornavi je 150). Če te številke zdaj pomnožimo še z leti — da ne govorimo o mukah in včasih tudi o nezmožnosti staršev, da bi kakorkoli usposabljali svojega prizadete otroka — dobimo velike vsote, ki jili naša družba plačuje kot davek za svojo malomarnost. Čim več prizadete mladine bi usposobili za vključevanje v družbo in v delo. manj bi imeli nesrečnežev ( če gledamo na stvar kot socialistična družba) in manj bi imeh neproduktivnih vzdrževancev ( če gledamo na stvar kot potrošniška družba). EDINA POMOČ Podpis sporazuma v Črni pravzaprav po svoje ilustrira zagato, v kateri žive (životarijo) zavodi za prizadete otroke. V razpravi na delovnem posvetovanju sicer ni bilo osamljeno mnenje predstavnika Zveze prijateljev mladine, da je to neregularno reševanje, ki ne sme postati stalna praksa. S tem so se vsi strinjali. TODA DOKLER NI UTRJEN REDNI NAČIN FINANCIRANJA ZAVODOV ZA PRIZADETE OTROKE, JE SLEHERNA AKCIJA NE SAMO HVALE VREDNA, TEMVEČ TUDI EDINA TRDNA POMOČ. Stališča in sklepi republiške skupnosti otroškega varstva (posebno obširna je tema „Družbena skrb za prizadete otroke") so pač le besede, pisane na ciklostil. S tem ni mogoče najeti obrtnikov za razširitev prostorov, kupiti hrane, plačati vzgojiteljic in drugega osebja. V uvodnem govoru je samostojni svetovalec pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo' Tomo Brejc med drugim dejal, da mora biti skrb za prizadete otroke sestavni del skrbi za vse otroke. Kaj to pomeni? Hkrati ko govorimo o razširitvi mreže osnovnih šol ah o nuji usposabljanja prosvetnih delavcev za te šole — bi morah govoriti (in odštevati denar) tudi o posebnih šolah in o njihovih učiteljih. (Zdaj je le slaba četrtina prizadetih otrok vključena v programe za delovno usposabljanje.) Oba zavoda — Črna in Dornava — takšna kot sta zdaj, ne moreta sprejeti vseh prizadetih otrok, kar jih je potrebnih domskega usposabljanja. Treba je torej mishti na razširitev teh dveh zavodov — ah pa naj bi se občine sčasoma sporazumele in po regijah ustanavljale svoje zavode. Potrebno bo složno delovanje temeljnih izobraževalnih skupnosti ter skupnosti otroškega varstva. Predstavniki posameznih temeljnih izobraževalnih skupnosti (npr. Domžale, Ljubljana, Gornja Radgona, Kranj, Lenart, Celje, Trebnje in drugi) so izrazili veliko pripravljenost, da bi prihodnje leto dali denar, zbran ob tednu otroka za prizadete otroke — za Dornavo. Večina udeležencev posvetovanja je bila prepričana, da bodo delovni ljudje dajali več in raje — če bodo vedeli, kam gre denar. Treba je dobro organizirati akcijo — dokler ustanovitelji zavodov (izvršni svet, izobraževalna skupnost SRS in republiška skupnost otroškega varstva) .ne uresničijo zakonite rešitve financiranja. Zastonj govorimo, da so otroci naše največje bogastvo, če pa imamo po naših vaseh toliko zapostavljenih otrok. Tudi najboljša domača vzgoja namreč prizadetemu otroku ne more zagotoviti napredovanja. Iz tega izhaja nemočna žalost staršev takih otrok. Ker so v manjšini (do nedavnega je bil prizadet otrok celo sramota), ne morejo niti izglasovati dobrin za svoje otroke. ,,Imamo referendume, kjer glasujemo samo za zdrave otroke. Na skupščini občin, SZDL in v republiški skupščini govorimo samo o zdravih otrocih. Imbecih ostajajo bolj ah manj breme razredov — ker nimajo možnosti posebnega šolanja. Slovenija šteje okrog 2.300 srednje prizadetih otrok. Iz njih lahko postaneje v redu delovni ljudje — ne pa tepčki in bebčki, za katere bo občina plačevala 40 ah več let preživnino. Toda - Ml SI MORAMO PRIZNATI, DA IMAMO PRIZADETE OTROKE IN DOSEČI ZA NJIHOVO ŠOLANJE REDEN NAČIN FINANCIRANJA. „TakO je zastavila problem Ada Krivec, predsednica Društva za pomoč nezadostno razvitim Slovenije. Izobraževalna skupnost SRS nima za zavode in posebne šole in jih zato ne more. dati. Invahdsko pokojnisko zavarovanje je obetalo — a je ostalo pri besedah. Nujno bi bilo potrebno: ustanoviti posebne oddelke pri šolah, sanirati zavoda v Črni in Dornavi, po možnosti ustanoviti tretji zavod v Ljubljani — predvsem pa delavnice za duševno prizadeto mladino. BREZ STOPNIC Tako smo pri usodni pomanjkljivosti našega posebnega šolstva, pred katero si vsi vešče zatiskamo oči: potrebujemo delavnice, kjer bi se otroci, ki so se delno usposobili v Črni ali Dornavi, polagoma vključili v proizvodnjo. Imamo edino Demonstracijski eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine v Ljubljani. Kapaciteta znaša 45,zdaj je pri-javljenih 60 mladih ljudi; samo iz Ljubljane in okohce bi potrebovali 120 delovnih mest. Če bi bila možnost, bi jih iz Črne takoj poslali 22, iz Dornave 47; v Stari gori čaka 20 mladih ljudi na odpust, v Slovenjem Gradcu je 39 otrok. Čaka 20 mladih ljudi na odpust. Kam bodo šli iz zavodov? Zaščitnih delavnic pa ni! Ni stopnic, ki bi povezale za delo delno usposobljeno prizadeto mladino s proizvodnjo naše družbe. Tako se zgodi, da so leta usposabljanja otrok v zavodih podobno kot tople grede za rastline; možnosti za prilagajanje nonnalnemu življenju in delu pa ni. „Ljudje, ki nimajo prizadetih otrok, težko razpravljajo o tem. Posebne šole so po kletnih prostorih, zavodi po mikih gradovih, predšolske ustanove so tem otrokom zaprte." Tako je rekel predstavnik temeljne izobraževalne skupnosti Celje. Njegova hči je v Črni. Ravnatelj zavoda v Dornavi, tovariš Parazaj-da, je navdušeno pozdravil letošnjo akcijo. Seveda ni sistemska — toda daje denar, ne samo besede! Morda pa bo družbo prisilila k sistemski rešitvi. Predsednica republiške skupnosti otroškega varstva Elica Dolenc je dejala: „Naj velja enaka skrb vsem otrokom;tudi prizadetim. Če drugih sredstev in rešitev ne bo — poskušajmo nekaj let reševati nevzdržno stanje s solidarnostnimi akcijami." SKLEP: Zavzemati se moramo za zakon, ki bo sistemsko rešil financiranje posebnega šolstva in zaščitnih delavnic po izvedeni habilitaciji otrok. Dokler takega zakona ni, pa naj se sredstva, ki se vsako leto zberejo ob Tednu otroka, sohdamostno uporabijo za sanacijo posameznih ustanov, kjer se usposabljajo prizadeti otroci. In sklep delovnega srečanja v Črni je bila ganljiva zahvala predsednika sveta zavoda, tovariša Radoviča, vsem_ podpisnikom. Zdaj bodo v Črni lahko Franika Hrašek, v 19. letu, doma s Krašne, zna že šivati. Foto: N. Maurer 6. a skupina pred odhodom na sprehod s svojim vodjo Nikom Brumnom. Foto: N. Maurer Izdelki gojen cev zavoda. Pri usposabljanju jih vodijo pedagogi. Zelo radi pa delajo in rišejo pod vodstvom varuške Mojce Osojnik. To je mlado in vedro dekle, ki se je izučilo za frizerko, a pravi, da brez otrok ne more živeti. Foto: N. Maurer uresničih besede, ki so nas s transparenta v dvorani opominjale ves čas proslave: — Sto drobnih src si dom želi, sto tihih sreč vam „hvala“ govori! Postalo meje zelo sram: naša družba ni pravična družba. V svoji potrošniški skorumpira- nosti stvari rešujemo z dobrotljivostjo. In to je celo edini način, da se v zagatnih primerih, ki ne prenesejo leta in leta trajajočih razprav, sploh kaj reši! Mislim, da je bilo ob ganljivem zahvalnem govoru sram še koga od navzočih. NEŽA MAURER r KOPRIVNA NA KOROŠKEM J Nad pionirskim odredom ,Pavle Žmavcar" podružnične šole Koprivna pri Črni so pre-vzeli pokroviteljstvo partizanski kuriiji NOV Slovenije in podjetje „Termika“ iz Ljubljane. Pionirski odred je k svojemu imenu dobil še oznako „K 10". Na dvodnevnem pohodu po Koroški so partizanske kurirje spremljali taborniki odreda Bičkova skala — v vseh krajih, v Velenju, Slovenj Gradcu, Dravogradu in v Ravnah so jih pričakale skupine šolaijev s kulturnim sporedom. Posebno slovesno je bilo v Poljanah ob meji, kjer je bila osrednja proslava in so se zbrali pioniiji in mladinci iz vse Mežiške doline. Sodelovali so pri odkrivanju spomenika, kjer so 15. maja 1945 divjali zadnji boji. Od tod so partizanski kurirji šli v Črno in zavih v Koprivno. Tam so šolaiji (vseh 40), njihovi starši in prosvetni delavci pričakali kuriije in jim izvedb kulturni spored. Pionirski odred šole je nato prevzel od pokroviteljev reliefni peskovnik in druge učne pripomočke v vrednosti 2.500.— din. „Termika“ je svojim varovancem obljubila, da jim bo podarila tudi gradbeni material — in pionirski odred ga bo lahko odstopil svoji šob za obnovitev. N. M. 1 Pomoč staršem, pomoč učencem »Vročina, ki drhti v teh poletnih dneh nad našo obalo, leni človeka. Vsa sreča, da je že konec šolskega leta, “ je zavzdihnil ravnatelj osnovne šole Sečovlje Ludvik Jureš, ko je brzel s svojo zastavo 101 proti Piranu, da opravi še neke nujne reči, preden bodo (če bodo) prvič organizirali šolo v naravi. Zaradi plavanja jim gre, saj je med učenci višjih razredov še vedno kar precej neplavalcev. ,Pozna se, veste, da je veliko naših otrok doma iz vasi nad Sečovljami, saj jih vozimo iz Ravna, Nove vasi, Padne in Dragonje, povsod tam pa se še odrasli ne hodijo kopat na morje. Stare navade in nazore sicer že izpodriva moderen čas, a zelo počasi. “ »Tovariš Jureš, na ra« šoli ste že pred leti organizirali zbi-' ranje rabljenih učbenikov za tiste učence, katerih starši sami niso zmogli velikih izdatkov za nakup novih. Ali se še vedno zanašate le na zbiranje ali pa pomagate sedaj učencem kako drugače? “ »Bilo je pred dvanajstimi leti, ko se je tedanji ravnatelj Avgust Gojkovič domislil, da bi zbirali rabljene učbenike, ki bi jih uredili in nato spravili v podporno knjižnico. Ta je posojala knjige samo socialno šibkim učencem. Nekaj let nazaj pa smo s pomočjo temeljne izobraževalne skupnosti nakupili nekaj novih kompletov šolskih knjig, ki smo jih brezplačno posojali učencem. Danes je naša praksa nekoliko drugačna. Že kakšna tri, štiri leta kupuje šola za vse učence vse zvezke in šolske knjige. Ko se pouk začne, ni nepotrebnega tekanja po knjigarnah, nam pa tudi ni treba razlagati, kakšne zvezke potrebujejo otroci za ta predmet, kakšne za drugega. Starši in otroci so zadovoljni in seveda tudi učitelji, saj se pouk lahko takoj začne. S knjigami pa je tako: za vsako knjigo računamo, da se obrabi najmanj v treh letih. Tako plačajo starši učencev le obrabo, to je tretjino nabavne cene. Da bi šolarji tudi pazili na šolske knjige, smo se zmenili, naj se vsak podpiše na zadnjo stran, da se bo vedelo, kdo je na knjigo pazil oziroma kdo jo je uničil. Moram povedati, da dodatne obrabe skoraj nikomur nismo zaračunali, ker so se učenci vendarle navadili bolj paziti na knjige. “ ,AH plačujejo obrabo knjig tudi tisti socialno šibki učenci, ki ste jim prejšnja leta posojali šolske knjige iz šolske knjižnice? “ »Za kar 143 učencev prispeva za obrabo oz. plača knjige TIS, kar pa se zelo pozna. Na naši osemletki in na dislociranem oddelku v Ravnu se šola 219 otrok. 17 med njimi jih hodi v prvi in drugi razred v Ravnu, drugi so „Sečovljani“. Da prejema 65 % učencev brezplačno šolske knjige, in da jim pomaga pri tem TIS, je pa kar lep uspeh, se vam ne zdi? “ »Včasih ste imeli prav na tej osemletki zelo velik osip. Kako je danes s tem? “ sem še vprašala tovariša Jureša. , JR.es je, nekaj otrok smo preusmerili na posebno osnovno šolo v Stmnjanu, nekaj pa je pomagal tudi »boj proti velikemu osipu“, to je novi način ocenjevanja, ko slabih ocen skorajda ni. Prav zato smo imeli lani celo 98% uspeh, “ se je nasmehnil ravnatelj Ludvik Jureš. ,JRešili ste torej vprašanje osipa in problem visokih izdatkov za drage šolske knjige. Ali vas pestijo še kakšne druge skrbi? “ »O, še, teh pa nikoli ne zmanjka! Želimo si telovadnico, kajti sedaj imamo telesno vzgojo kar na prostem ali pa na dolgih hodnikih v šoli; želimo si vzgojnovarstveno ustanovo, centralno kurjavo; želimo si, da bi bili tudi naši učenci deležni šok v naravi in bi se vsi naučili plavati, tako kot se naučijo učenci osnovnih _ šol v večjih krajih Slovenije. Želimo si tudi, da jeseni ne bi ostali brez učitelja na podružnični šoli na Ravnu ... Veliko, veliko želja imamo, zato da bi pomagali staršem, da bi pomagali učencem. ‘ ‘ ,N slikaste še mene ... pa mene ... in mene ...!? “ so prosili otroci in drii skupaj, tako da jih je bilo kar naenkrat za polno sliko. Foto: T. Urbas ŠKOFJA LOKA: Mesto, ki jim gre Med obiskom v Škofji Loki se je podpredsednica izvršnega sveta Slovenije dr. Aleksandra Komhauserjeva pogovarjala tudi s prosvetnimi delavci v občini. Med drugim jih je seznanila tudi s sodobnejami metodami izobraževanja, z novim sistemom financiranja šolstva in seveda tudi z odgovornimi in še težjimi nalogami, ki jih čakajo v prihodnje. Sodobna osnovna šola naj ne bi več delila učencev na sposobne in nesposobne, temveč naj bi z različnimi metodami razvijala njihove sposobnosti. Tata šola zahteva seveda tudi diferencirane pro- grame, ki jih sicer že pripravljajo, učitelji pa naj bi pomagali izbirati za učenca ustrezen program. To pa je dokaj odgovorna naloga, zato bo treba učitelje za te dolžnosti še posebej in nenehno izobraževati, in jih seveda tudi ustrezno nagrajevati. Pravilno vrednotenje naj bi zadržalo delavce v prosveti in jim dalo v dnižbi tisto mesto, ki jim gre. To potrjujejo tudi prizadevanja, da bi se v drugi polovici letošnjega leta dohodki prosvetnih delavcev valorizirali v skladu z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Predsednica skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana MARIJA MESARIČEVA. Foto: T. Urbas TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA Večino nalog so opravili Že lani, ko so člani skup- delovnih programov šol, ki naj ščine temeljne izobraževalne bi že letos odpravil meje med skupnosti Ljubljana sprejemali financiranjem A in B programa svoj delovni program, so se ne- in tako celotno dejavnost šole kateri vpraševali, ali bodo lahko ovrednotil kot osnovno dejav-uresničili tako zahteven in obši- nosL ren načrt. Zato so že ob spreje- Člani temeljne izobraževalne manju delovnega programa za- skupnosti Ljubljana so med pisali, da si bodo kar najbolj drugim razpravljali tudi o raz-prizadevali, da bi vse naloge voju osnovnih šol in vzgojno-uresničilL S prezahtevnimi in varstvenih zavodov v Ljubljani, preobsežnimi nalogami, ki jih spremljali njihovo gradnjo in so-ne bo mogoče hitro izpeljati, delovali pri oblikovanju nor-bodo nadaljevali tudi letos; to mativov. Izdelali so srednje-ne pomeni beg od dela in odgo- ročni program razvoja osnovnih vornosti, temveč dosledno ures- šol in vzgojno-varstvenih zaničevanje zastavljenega dela. vodov od 1971 do 1975, ki so Ko so pred dnevi člani skup- ga lani sprejeli in finančno ščine temeljne izobraževalne ovrednotili, skupnosti Ljubljana ocenjevali Med številne uspešno oprav-enoletno delo, so ugotavljali, da Ijene naloge v zastavljenem proso večino nalog uspešno opra- gramu sodi tudi štipendiranje vili, vendar jih kljub temu čaka oziroma vodenje ustrezne šti-v letošnjem letu še veliko lani pendijske pohtike. Pri tem so začetega dela. upoštevah stališča o odprav- V skladu z možnostmi si je Ijanju socialnih razlik, višino šti- Ijubljanska temeljna izobraže- pendij pa povečevali v skladu z valna skupnost prizadevala, da družbenim dogovorom. Se pobi čimbolj uspešno odpravila sebno pozornost pa so posvetili materialne razlike med posa- štipendiranju delavske in kmeč-meznimi šolami. Spričo po- ke mladine. Od 272 štipendi-manjkanja denarja se jim to ni stov, kolikor jih ima temeljna popolnoma posrečilo, kajti po- izobraževalna skupnost Ljub-segi so bili posamični in skrom- Ijana, je namreč sedaj kar 94 • ni. Prav ti posegi pa so pokazali, otrok delavcev, otrok usluž-da bi materialne razlike med bencev je 86, otrok upoko-posameznimi šolami lahko jencev 59, otrok kmetov pa 23. dokaj uspešno reševali, seveda, Le deset štipendistov je takih, če bi imeli v te namene neko- ki ne sodijo v nobeno prej na-liko več denarja. šteto skupino socialnega po- Da bi hitreje odpravljali so- rekla. Vedo namreč, da imajo cialne razlike, so lani kupili za še premalo štipendistov iz vrst vse učence prvih in drugih raz- kmečke mladine, zato si bodo redov učbenike in nekatere pri- že letos in v prihodnje priza-pomočke za novo matematiko devali dobiti čimveč štipen-ter jih brezplačno razdelili. Prav distov iz vrst kmečke mladine, tako so tudi izdelali program Na oblikovanje delovnega dela kadrovskih komisij na šo- programa temeljne izobraže-lah, katerih naloga je skrbeti in valne skupnosti Ljubljana za spremljati učenčev razvoj in ga letošnje leto pa je vplivalo več usmerjati v šolo oziroma v po- pomembnih dejstev. Delovni klic. program za to leto poskuša od- V sodelovanju z nekaterimi govoriti na nekatera vprašanja družbenopolitičnimi organiza- prihodnjega razvoja vzgoje in iz-cijami v Ljubljani, zavodom za obraževanja v Ljubljani in na šolstvo in delavsko univerzo zahteve, ki jih pred člane te-Boris Kidrič so izdelali in ures- meljne izobraževalne skupnosti ničili program dopolnilnega postavljajo ustavne spremembe, družbenopolitičnega izobraže- Te namreč postavljajo v sre-vanja prosvetnih delavcev. Pri dišče družbenopolitičnega do-tem seveda niso pozabih na gajanja delovnega človeka z strokovno izobraževanje, kar vsemi njegovimi pravicami in potrjujejo tudi predavanja o dolžnostmi. Del teh nalog iz-idejnosti pouka, o doseganju haja že iz zakona o izobraže-vzgojnih smotrov oziroma o valnih skupnostih in financi-socialistično angažirani osnovni ranju vzgoje in izobraževanja, šoli. nekaj pa iz dosedanjih delovnih Nedvomno so s tem, ko so programov in načrtov temeljne lani financirah celotni delovni izobraževalne skupnosti Ljub-program osnovnih šol, veliko Ijana. Vse naloge so pravzaprav prispevali k razvoju interesnih samo logično nadaljevanje do-dejavnosti mladine, hkrati pa so bro začetega dela, tako skup-tudi naleteli ria nekatere težave, ščine temeljne izobraževalne Zato so sklenih, da bodo še skupnosti Ljubljana kot tudi letos temeljito preveiTi uspeš- družbenih, političnih in stro-nost financiranja celotnega pro- kovnih dejavnikov ir, ne na-grama. Za to leto bodo pri- zadnje tudi delovnih ljudi, ki pravili na podlagi izkušenj in jim je mar socialistična vzgoja vsestranskih posvetovanj izpo- in izobraževanje mlade gene-polnjeni predlog financiranja racije. , MORDA ŠE NISTE VEDELI... — da temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana že tri leta (. sebno derbi za tiste učitelje, ki bi si morali pridobiti potret1/ strokovno izobrazbo; — da so prav v te namene ustanovili poseben sklad in komi*1 ki skrbi za strokovno pomoč zaposlenim delavcem z manjkaj^ strokovno izobrazbo; — da je v osnovnih šolah na območju ljubljanskih občin še n® več kot 150 učiteljev, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe; — da jih od teh 108 študira, 46 pa ne; — da je temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana v žadu nekaj letih finančno pomagala pri študiju skoraj sto učiteljem; — da je v lanskem šolskem letu temeljna izobraževalna skupi11 Ljubljana štipendirala 272 štipendistov, med katerimi je bilo 1 srednješolcev in 91 visokošolcev; — da so lansko jesen podelili še 58 novih štipendij, in sicer srednješolcem in 22 visokošolcem; — da so lani znašale štipendije na srednjih šolah od 420 do 6 din, na višjih oziroma visokih šolah pa od 520 do 890 din; — da ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost financira predlogu finančnega načrta 43 matičnih šol z 28 podružnični šolami, eno posebno osnovno šolo in osnovno šolo za izobraževa' odraslih; — da je v osnovnih šolah v 1016 oddelkih 27.929 učencev; — da ima posebna osnovna šola 56 oddelkov in 678 učencev; — da je na 40 osnovnih šolah organizirano podaljšano bivanj1 286 oddelkih; — da je v takih oddelkih vključeno 5.838 učencev ali din petina vseh učencev osnovnih šol; — da je na vseh matičnih in podružničnih šolah organizir5 topla malica; , ' c — da razdelijo v teh šolah dnevno 27.247 malic in 7.212 kn^aci — da kosijo v šolah tudi učenci, ki niso vključeni v odde“eitt podaljšanega bivanja in — da bo za to prehrano temeljna izobraževalna skupnost prisf vala letos za pocenitev obrokov 2.125.630 din. T v: IDRIJA: Enoten sklad in nova šola Pc irvg !% Pred dnevi je sklicala občinska skupščina Idrija posvet s predstavniki delovnih organizacij v občini, na katerem so se dogovorih o ustanovitvi poklicne kovinarske šole. V zadnjih letih se industrija v idrijski občini hitro razvija, strokovno usposobljenih delavcev pa primanjkuje. Doslej se je namreč idrijska mladina šolala na ustreznih poklicnih šolah v Mariboru. Zaradi oddaljenosti pa je bilo teh učencev iz idrijske občine v mariborskih šolah precej manj, kot onih, ki bi se K0NJŠICA: Nova šola s pomočjo domačinov Zadnjo majsko nedeljo so dobili učenci na Konjšici novo montažno šolo z dvema učilnicama, garderobo, kabinetom za učila, sanitarijami in mlečno kuhinjo. Na šolo so domačini še posebno ponosni, saj so ves čas sodelovali pri gradnji z željo, da bi bila šola v njihovi vasi čim-prej zgrajena in da bi njihovi otroci končno že zamenjali neustrezne šolske prostore v župnišču z novimi sodobnejšimi in svetlejšimi učilnicami. Kljub prostovoljnemu delu in gradbenemu materialu, ki so ga prispevah domačini, je stala sklad za obnovo in gradnjo šolskih poslopij v Utijski občini nova šola na Konjšici okoli 35.000 dinarjev. KOPER: Priprave za dan prosvetnih delavcev Pred dnevi so razpravljali člani pododbora za prosveto in kulturo pri obalnem sindikalnem svetu v Kopru o organizaciji letošnjega dneva prosvetnih delavcev obalnih občin, za katerega so se odločili, da bo 27. oktobra letos v Portorožu. Kot vsako leto bodo tudi letos pripravih sprejem za upokojene prosvetne cielavce, za pokroviteljstvo pa zaprosili predsednika piranske občinske skupščine Ivana Bažca. ist želeli usposobiti za tak ali gačen poklic. lodj V Idriji že sedaj ustvaijfotn možnosti, da bi jeseni odp%vc prostorih sedanjega šolskjjnan centra prvi oddelek pokMorit kovinarske šole. Zato so se(jiraV; tem sestanku, ki ga je sklkjorr, skupščina občine Idrija, dofevc^ vorfli o financiranju in vzdrijejš vanju te šole; o tem bodo Pted pravljale na svojih delavskih s'sn; tih tudi gospodarske orga%ej zacije v občini. jke Prav na omenjenem sestaf%ia so se pogovarjali tudi o efllost nejši štipendijski in kadro'%, politiki, o enotnejšem štipenfiaji skem skladu, samoupra'tec skupnosti tega sklada ter o s%ga tutu. iač, Po sprejetem programu naj Mj vse delovne organizacije v njih štirih mesecih letos 830.000 din. Toliko nafliniov; trenutno potrebujejo v občn^ za štipendiste. Po sedanjih pfe;; p logih naj bi v ta štipendij5? Sl sklad prispevale vse delo'4|)'t! organizacije v občini po 1 stotek od bruto osebnih hodkov zaposlenih, večje inlHo spodarsko močnejše delov,l;iot organizacije pa naj bi prispetij; v sklad poleg obveznosti kakšen dinar več. E VELENJE: 411 bralnih zna<% t , /srt, Na nekaterih šolah v veleJWe r ski občini so že letošnjega bruarja začeh podeljevati Kaj', hove bralne značke. Na tre ; NI velenjski osnovni šoli pa so ! 1 odločih, da bodo podelili N' ne značke šele proti koncu :do tošnjega šolskega leta. Tako so pred dnevi pod , na tretji osnovni šoli v VeMpr kar 349 učencem KajulU^O; bralne značke. Mnogi djn njimi so prebrah dva prograI;|Qu knjig, nekateri pa celo tri P%rc grame; tako so podelili na 5(,;fel< skupno kar 411 Cicibanovihjjjiaj; Kajuhovih bralnih značk. ^|°V( jetne slovesnosti ob p°^e „I°V| bralnih značk na tretji osno' šoli v Velenju sta se udeleč: f tudi pesnik Tone Pavček in P ]% satelj Leopold Suhodolčan. • V vseh osnovnih šolah ve*e M ske občine je letos prejelo hi Pos no značko več kot 2.500 uce fd cev, za kar so morah prehr več kot 1 5.000 knjig. nisi af iW idf pl a ira čitf aaj« dot UČINKOVITOST IZOBRAŽEVANJA, ODVISNA OD SPREMLJANJA ČLOVEKA V DELOVNI ORGANIZACIJI Važna je neposredna povezanost interesa med tistim, ki ustvarja in tistim, ki izobražuje . »Učvrstiti moramo vez med rednim šolskim sistemom in ^obraževanjem v temeljnih organizacijah združenega dela. "Olati moramo načrtno, organizirano in povezano, le tako oorno odgovorili na potrebe prakse in družbe,“ je dejal med drugim vodja posveta Sreten Dimitrijevič, svetovalec zavoda Za šolstvo SRS in član upravnega odbora Združenja izobraže-Valnih centrov in služb SRS. Te besede bi bile lahko vodilo ^rokovnega posveta o izobraževanju v delovnih organiza-c*jah 11. junija, ki ga je pripravil zavod za šolstvo SRS. Naften posveta je bil: prispevati k hitrejšemu razvoju izobraže-Vanja v delovnih organizacijah in njihovem nadaljnjem delu. Bogata in aktualna tematika je pritegnila v zavzeto razpravo številne udeležence. Obravnavane so bile naslednje teme: o družbenem načrtu razvoja SR Slovenije v letih '971/75 in izobraževanju v delovnih organizacijah je govoril 'van Lapajne, namestnik direktorja zavoda za gospodarsko Paniranje SRS — stališča republiškega sveta Zveze sindika-tov Slovenije o sklepanju družbenih dogovorov o kadrovski Politiki in izobraževanju je posredovala Tilka Blaha, sodelavka republiškega sveta ZSS, o stališčih do izobraževanja odraslih v osnutku republiške resolucije o vzgoji in izobraže-vanju andragoških kadrov pa je govoril Jože Valentinčič, v°dja sektorja za izobraževanje odraslih pri zavodu za šolstvo Tosvet so dopolnile še infor-kfjteije in poročila, namenjena delovnim organizacijam. itisf POTREBE TRIKRAT VEČJE KOT MOŽNOSTI Posredujemo strnjene misli iteni e. teme: glede na srednje- plan SRS, ki predvideva I [ malnega družbenega pro-*da in realnih osebnih do-aiii0v na zaposlenega, je jasna nrf ^ka P° ugodni strukturi na v° zaposlenih in dopolnitvi dtf f^.a že zaposlenih. Velja opo-da je po večletnih raz-jjCl avah prevladalo spoznanje: če. doC ,imeli usposobljene de-bomo lahko dosegk r gospodarski razvoj. V ^ jd -j®ročnem načrtu je posve- r'ednje 'ddejT’ ^omo lal1^0 dosegli hi-^ | realh : velika pozornost znanju. ® od temeljnih ciljev poli-aflt. razvoja je v zagotovitvi ma-T 'alnih in organizacijskih mož-[0sti- da bi izboljšali strokovno Jbljenost delavcev. Ne-ra™ealhen poudarek je tudi na poji °vanju interesov delovnih fjanizacij, na množičnem in iajlok nem uapoaabljauju- Pr>- ^h^tev osnovne splošne iz-br4tet^e’ Poki'0113 izobrazba, ^valifikacija delavcev, napre-3Avanje m drugo, so zahteve J{e$ pnjeročnega načrta. Ujstj °trebe po strokovnih kadrih oVflk^dnjo, višjo in visoko iz-0Czb°, j-j so jih nakazale de-jOnP5 organizacije, presegajo i 6 ^bžnosti. Kaže, da bo nuj-3vts;ot'lotrebn°, tako v republiki .^idj v delovnih organizacijah I % ] °čneje načrtovati razvoj: V načrte za izobraževanje, L.ezati pedagoško, temeljno-^l^ovalno in aplikativno |3(|pl''teobraževalni proces je laže l^^tati ob jasni gospodarski Meritvi," je končal preda-a rtelJ Ivan Lapajne. Cajl N'pRoblem v podpisu, 'EMVEČ V IZVAJANJU J lCia|’t0nien kadrovske politike reiekuje oblikovanje njenega leAstV^e^a ki naj bi bil eflj«voj Vn' del samoupravne, raz-’n Posl°vne politike samoupravnih in druž-.a{H ^'Političnih skupnosti.“ To prCtr’3 resolucija, ki jo je šoNak3 skupščina leta 1971. h Mlaj azuie cel° vr$to nalog, med pomembnejše spada prav go-ilittoi,0 Otepanje družbenih do-nV4,Qrov o kadrovski politiki v 5 >ah in republiki. * ' nrk, Publiški svet Zveze sindi-os °v je izdelal analizo 28 leifot j 0v družbenih dogovorov a(irovski politiki in pripravil nnHter,eSirainllK Mnd te' področja, ki bi jih mo- iratfalj ^.Podrobneje opredeliti z L . ehirni dogovori, sodijo: X lranje kadrov, ustvarjanje f^osti za razvoj sposobnosti Hh, Vcev, pobtika zaposlovanja, in drugo. Osnova iKl 'Ubraževalno politiko naj bi 1 kratkoročno in dolgoročno planiranje kadrov. Bilo je govora tudi o izdelavi sistemizacije delovnih mest, o planu kadrov itn. Podčrtano je, da so delovne organizacije dolžne izobraževati in usposabljati ob delu in v dogovorih določiti roke za pridobitev zahtevane izobrazbe. Nadalje je poudarjeno, da je treba obravnavati enakovredno vse vrste izobraževanja, tudi družbeno-pohtično in strokovno izpopolnjevanje. Težišče je na permanentnem izobraževanju. Kaže, da se porajajo težave pri izravnavanju razlik med dejansko in zahtevano izobrazbo. Priporočajo, daje treba pri tem upoštevati prioritetni red, predvsem pri na novo sprejetih delavcih. ,,Potrebno je, da vsem tistim, ki si želijo izobrazbe in napredovanja, to tudi omogočimo znotraj delovne organizacije," je dejala v svojem izvajanju sodelavka republiškega sveta Zveze sindikatov. PRAVICA DO DELA - PRAVICA DO IZPOPOLNJEVANJA Slišali smo izčrpno informacijo o stališčih do izobraževanja odraslih v novem osnutku republiške resolucije o vzgoji in izobraževanju. Ze pričakovani dokument raste iz osnutka v predlog počasi in bo, kot kaže, pripravljen za javno razpravo jeseni. Ker je povezan z drugimi dokumenti, rabi več časa za usklajeno dozorevanje. Glavna stališča prihodnjega dokumenta do izobraževanja odraslih bi lahko povzeli takole: Pravica do vzgoje in izobraževanja mora biti zagotovljena mladini in odraslim. Močan poudarek je na permanentnem izobraževanju. Sistem je prvič integriran v novo celoto: temeljno izobraževanje se nadaljuje v nenehno izpopolnjevanje. Delovnemu človeku bo zagotovljena možnost za nenehno izpopolnjevanje. Centralno jedro sistema — šolski sistem — dopolnjuje sistem nešolskih oblik usposabljanja, dokvalifikacije, izpopolnjevanja. Šola ni več edina oblika izobraževanja. V dokumentu bo nadalje poudarjena prehodnost od osnovne, srednje do visoke šole. Dejanska sposobnost in znanje naj bodo pogoji, ne le formalno spričevalo. Osnutek dokumenta daje vso podporo načrtnemu razvoju izobraževanja ob delu. Mladini in odraslim naj bodo torej odprte vse šole in zagotovljena družbena podpora tudi specializiranim organizacijam za izobraževanje odraslih. ANDRAGOGI ČEDALJE POTREBNEJŠI Izobraževanje odraslih, dejavnost, ki so jo še pred dobrimi desetimi leti vodili predvsem prostovoljci, zahteva vse bolj stalne, poklicne delavce. Zvedeli smo, da gredo iniciative za šolanje andragoških kadrov pri nas v naslednjih smereh: - na oddelku za pedagogiko pri ljubljanski filozofski fakulteti se na prvi stopnji uvaja tudi andragogika, po prvih dveh letih pedagogike bodo veijetno uvedli bifuikacijo (kot v Beogradu) v dve smeri: smer ,,čiste" pedagogike in smer andra-gogike, — višja, prihodnja visoka šola za organizacijo dela v Kranju vključuje v programu na prvi stopnji industrijsko pedagogiko, na drugi stopnji pa industrijsko pedagogiko in andra-gogiko, kar je pomembno za kadrovsko-organizacijske delavce, — reška fakulteta usposablja industrijske pedagoge. Učni načrt pa obsega tudi industrijsko andragogiko. Prva generacija iz njenega ljubljanskega centra za izredni študij bo letos končala ter dala vihunske kadre za področje strokovnega izobraževanja in tudi za izobraževanje v delovnih organizacijah; zavod za šolstvo SRS bo skrbel za dopolnilno pedagoško in andragoško izobrazbo andragoških kadrov. Zvedeli smo, da pripravlja zavod za šolstvo zbirko priročnikov za dopolnilno pedagoško in andragoško izobraževanje. Prvi teksti bodo že jeseni pripravljeni. Nadalje pri- pravljajo razpise tečajev za dopolnitev pedagoške in andragoške izobrazbe. Zavod za šolstvo SRS je v stiku s centrom za funkcionalno izobraževanje pri višji šoli za organizacijo dela v Kranju in z zavodom za tehnično izobraževanje v Ljubljani glede izobraževanja inštruktorskih kadrov itd. Obe navedeni inštituciji uspešno organizirata metodično usposabljanje inštruktorjev. Zavod za šolstvo bo posvetil posebno pozornost vodilnim kadrom na področju izobraževanja odraslih - torej tudi vodjem centrov in služb za izobraževanja v delovnih organizacijah. ZAKAJ? Razpravljavci so menili, da se Združenje izobraževalnih centrov in služb SRS ne razvija tako, kot bi želeli. Vprašanje je: kako nuditi strokovno in finančno pomoč temu združenju, kako ga nadalje razvijati, kako razvijati izobraževanje v delovnih organizacijah in končno, kako doseči vključevanje novih TOZD v članstvo združenja izobraževalnih centrov in služb SRS. TEA DOMINKO ZA POENOTENO IZOBRAŽEVANJE Prizadevanje zavoda za šolstvo SRS za reformo srednjega šolstva Storjeni so prvi koraki za odpravo dvotirnosti v našem šolanju, zarisane so duipne osnove za iste ah sorodne poklice po obveznem izobraževanju, nakazane so možnosti za olajšavo prehoda v druge šole in možnosti za postopno odpravo osipa. Težišče je na poenotenju izobraževanja. To so dolgoročni cilji, ki jih je zajela dolgotrajna in zavzeta razprava strokovnega sveta zavoda za šolstvo SRS 11. junija. Razpravljale! so tehtali mnenja, upoštevali predloge in dopolnitve, ko so sprejeli predlog osnov predmetnika in osnove učnih načrtov za poklic metalurški tehnik, za izobraževanje poklicnih kovinarskih delavcev in strojnih tehnikov z isto osnovo ter predlog osnov predmetnika in osnov učnih načrtov za poklic elektrotehnik za jaki in šibki tok. V razpravi so sodelovali predstavniki naših največjih delovnih organizacij, ki so bile doslej posebno aktivne na področju izobraževanja delavcev: Iskra Kranj, Železarna Jesenice, Elektro Ljubljana, TAM Maribor in Gospodarska zbornica. Kot je razprava pokazala, so vse osnove načrtov strokovno zelo dobre in skrbno pripravljene. Največ pripomb je bilo le glede na obsežnost snovi. V prihodnje — so menili na razpravi — naj bi bilo močneje poudarjeno oziroma predpostavljeno prejšnje znanje učencev. Zvedeli smo, da obstaja nov koncept sestavljanja učnih načrtov: po tem naj bi bil v prihodnosti sestavljen minimalni in izbirni program. Predvideno je tudi združevanje snovi, določeni bodo vsebina, metode in denar za dosego smotrov. Po novem konceptu bo več navodil, več o smotrih in manj o snovi. V sedanjih učnih načrtih je trenutno težišče na poenotenem izobraževanju v Sloveniji. Že od 1. 1967 načrti niso usklajeni (velja za metalurške in strojne šole), tako da delajo šole vsaka po svojem načrtu celo za iste smeri. Da bi učiteljem olajšali časovno razporeditev snovi in vsebirio prilagodili fondu ur, obravnavajo načrte na aktivih, kjer dajo poudarek na važnost snovi in potrebna napotila učiteljem. Pri poklicu metalurškega tehnika bo komisija ponovno pregledala učno-vzgojne smotre in dopolnila idejno-vzgojno področje. Sprejeli so še predlog, naj bi bila proizvodna praksa ocenjena kot sestavni del predmeta in ne več kot poseben predmet. Posebna novost, ki jo je treba pozdraviti, je predlog za iste osnove izobraževanja za vse tehniške poklice, predvsem za neposredno proizvodnjo. Sprejeli so predlog, naj bi se novi koncept, ki predstavlja kompromis, uvajal poizkusno in postopno. V prvem letu naj bi se uvajal na šolskih centrih oziroma na tistih zavodih, ki jih določi zavod za šolstvo SRS. Zavod bo uvedel analitično spremljanje uvajanje tega koncepta. Tako bodo lahko ugotovili, koliko je boljši in racionalnejši od dosedanjega. Uresničevanje oziroma spremljanje te novosti bo omogočilo odpravljanje grobih slabosti in morda pokazalo potrebo po krčenju ali dodajanju snovi. To je prvi takšen primer, specialno slovenski, ki ni še nikjer preizkušen, kaj šele uveden. Zahteva ga praksa. Gre namreč za dvoje: učenci tehniške šole, ki ne opravijo razreda, se vračajo v poklicne šole. Je pa še en vzrok: imamo tri tehnike — in le en profil — torej ni meje med višjim tehnikom in inženirjem. Od tod tudi potreba po novem konceptu. Razpravljalci so sprejeli sklep, naj komisija ponovno pregleda predmetnike in poenoti ter uskladi število učnih ur za predmete: organizacija proizvodnje, varnost pri delu in psihologija dela. Predlagali so, naj bi psihologijo dela predaval psiholog, ki bi lahko prevzel še praktično svetovalno delo z učenci. Vsi načrti za elektrotehniške in metalurške šole bodo začeli veljati v šolskem letu 1973/74. Izjema je tehniška šola TAM iz Maribora,ki dela po drugačnem učnem načrtu. Za to šolo bo veljal sedanji status še eno leto. V prihodnjem šolskem letu bo predložila obrazložitev svoje specifike strokovnemu svetu. SKLAD IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ZA ŠTIPENDIJE IN POSOJIU RAZPISUJE štipendije in posojila za redni študij na visokošolskih zavodih v študijskem letu 1973/74 Na razpis se lahko prijavijo prosilci, katerih starši ali člani ožje družine stalno prebivajo na območju SR Slovenije. Prosilci za štipendije morajo imeti odličen ali prav dober uspeh (p.o. 8 oz. 3,5), pri posojilih pa se uspeh praviloma ne upošteva. Dohodek na člana družine ne sme presegati 900 dinaijev, razen pri prosilcih za štipendije za študij matematike, fizike, slovenskega jezika, pedagogike, razrednega pouka, defektologije in telesne vzgoje, kjer sklad omejitve dohodka ne bo upošteval zaradi velikih kadrovskih potreb. Pravilno izpolnjeni prošnji na posebnem obrazcu, kolkovani z 2 dinarjema, je treba priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo spričevala zadnjega razreda srednje šole in zaključnega izpita (novinci) oz. potrdilo visokošolskega zavoda o opravljenih izpitih, — frekventacijsko potrdilo, ki ga prosilci lahko predlože naknadno po vpisu, — potrdila o dohodkih staršev v obrazcu prošnje se morajo nanašati na leto 1972, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — k prošnji za posojilo pravilno izpolnjen obrazec „Izjava poroka", — lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ni prejemal štipendije ali posojila oz. potrdilo prejšnjega dajalca, da je prost pogodbenih obveznosti, — dokumente, ki so zahtevani v navodilih za izpolnitev prošnje. Prosilci dobe obrazce „Prošnja za štipendijo" (DZS 1,65) in „Prošnja za posojilo" (DZS 1,66) v vseh knjigarnah in papirnicah, obrazec „Izjava poroka" pa na vseh visokošolskih zavodih. Pri dodelitvi štipendij in posojil bodo imeli prednost prosilci za študij pedagoških poklicev in štipendisti sklada, ki so štipendije prejemali že v srednji šoli, ob izenačenih ostalih pogojih pa prosilci iz delavskih in kmečkih družin iz manj razvitih območij po zakonu o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji. Štipendije in posojila bodo podeljena po kriterijih sklada in določbah družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju v SR Sloveniji, v poprečju višje štipendije pa bo sklad podelil za študij navedenih deficitarnih pedagoških poklicev. Prošnje za štipendije in posojila z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci oddajo na visokošolskih zavodih, na katerih so vpisani, najkasneje do 10. julija 1973. Frekventacijsko potrdilo lahko prosilci predlože naknadno po vpisu; do predložitve potrdila bodo prošnje rešene le pogojno. Prošenj brez zahtevanih prilog ali po roku vloženih prošenj sklad ne bo obravnaval. Prosilce bomo o izidih razpisa obvestili do 15. avgusta 1973. UPRAVNI ODBOR SKLADA ŠOLSKI CENTER TISKA IN PAPIRJA, Ljubljana, Pokopališka 33 razpisuje prosti delovni mesti: — učitelja za matematiko in fiziko — učitelja telovadbe Za obe delovni mesti se zahteva visoka izobrazba. Delovni ■ mesti razpisujemo za nedoločen čas. Nastop službe s 1. sep- I tembrom 1973. Prošnje poslati na Šolski center tiska in papiija, Ljubljana, \ Pokopališka 33, najkasneje 15 dni po objavi razpisa. MAMA, GLEJ, KAJ ZNAM Pred nedavnim je bila v velenjski knjižnici razstava ženskih ročnih del Tu so bili razstavljeni še izdelki učencev s posebne osnovne šole Velenje. Prav o njih in njihovih izdelkih bi rada povedala nekaj več. Vsako jesen, ko se znova odpro šolska vrata, za marsika- PRAVNI PODUK? ZDAJ OTROCI NISO VAŽNI! Bilo je 21. marca letos. Že ob pol sedmih zjutraj sem imela dopolnilni pouk. Pred redno uro sem si nato pripravila dnevnik za 6. c, kjer sem ta dan imela slovenščino. Tedaj je vstopil ravnatelj in mi resno dejal, da ne smem več v razred, ker sem suspendirana. Obstala sem — saj nisem prejela do tistega hipa ne ustreznega obvestila ne pismene odločbe. Nič ni pomagalo, ker sem začudena govorila o dolžnostih učitelja in o pravicah delavca - ravnateljeva volja je morala obveljati: v razred nisem smela. Šele s pošto ob 10.15 sem dobila odločbo, da sem odstranjena z delovnega mesta ,,zaradi težje kršitve delovne dolžnosti". Nisem vedela, kaj sem zagrešila, ker v odločbi to ni bilo pojasnjeno. Lansko jesen sem na pismeno prošnjo šole -kot upokojena predmetna učiteljica — zaprosila za mesto predmetne učiteljice za slovenščino in srbohrvaščino. Na razpis se ni namreč nihče javil. V odločbi je pisalo: „Svet šole vas je sprejel, da bi pouk nemoteno potekal". Do tega dne nisem bila deležna graje. Poučevala sem — kot že prej 36 let. Kaj se je nenadoma zgodilo, da sredi drugega polletja puščajo otroke brez učitelja? Vložila sem pritožbo in ravnatelj me je zaslišal. Zvedela sem za svoj prestopek: na zboru delovne skupnosti sem izjavila, naj se naša nova šola ne zida v parku, ker je zaščiten. (To je bila hkrati tudi prošnja domačega turističnega društva.) Toda ravnatelj je hotel, da stoji šola v parku. Ves učiteljski zbor je bil seznanjen z njegovo voljo. Jaz pa sem jih opozarjala, da mi nismo pristojni za končno določitev lokacije. Se je ravnatelj zbal za svoj prestiž? V okviru SZDL je zbral predstavnike vseh društev in podjetij na našem območju. Podpisali so, da so za gradnjo šole v parku in da odklanjajo kakršnokoli drugo lokacijo. Na zavod za spomeniško varstvo je bilo poslanih 29 peticij s to zahtevo. Ta jih je vrnil domačemu odboru SŽDL — kajti „v parku se šola ne bo gradila". In danes? Odločeno je, da park ni primeren za gradnjo, ker je teren močvirnat. Tako so izjavili občinski urbanisti. Šola bo stala tam, kjer je zanjo primeren prostor. Predmet zdrahe je odpravljen. Jaz pa še vedno ne učim. Ravnatelja sem že prvi dan suspenza prosila, naj to stvar rešimo kasneje, med počitnicami, da otroci ne bodo prikrajšani Pa je odgovoril: „Zdaj otroci niso važni!" Doma sem in čakam. Občinska skupščina mi je poslala prepis odločbe, da se izvršitev moje izključitve odloži do pravnomočne sodne odločbe. Zadeva spada namreč kot delovni spor pod civilno pravdo. Razprava na sodišču bi že morala biti — a je ravnatelj zaprosil za odložitev, da si poišče pravnega zastopnika (državni pravobranilec je odklonil sodelovanje). Morda bo moj primer komu v „pravni poduk". Otroci — ti pa tako niso važni. OSTERČEVA tero mater skoraj ni besed, ki bi jo potolažile, ker je moral njen otrok v posebno osnovno šolo. In glejte, tudi- vrtnar poseje semena in zrastejo mladike. Vse niso enake. Med mnogimi zdravimi, čvrstimi, najdemo šibke in slabotne rastlinice - in tako je tudi pri ljudeh. Vendar pa se vrtnar ne sramuje svojih slabotnih rastlin. Velikokrat jih še bolj gnoji, zaliva in neguje. Pa mi - ljudje? Šibke rastlinice — naši otroci so tu. Obiskujejo posebno osnovno šolo. Učijo se, nekoliko manj in počasneje kot v osnovni šoli, vendar se učijo še marsičesa drugega, praktičnega, kar jim bo v življenju koristilo, zlasti še v tovarni, ob stroju, ob tekočem traku. Zato pri teh učencih kar najbolj in na najrazličnejše načine razvijamo njihovo motoriko, zlasti še fino motoriko rok. Poleg gospodinjstva, vrtnarstva, praktičnih znanj, krojenja in šivanja, tehničnega pouka za dečke imamo na šoli, ki dela v zelo težkih razmerah, še pouk ženskih ročnih del Učenci se tu naučijo čim več različnih tehnik, hkrati pa urijo gibljivost in spretnost rok, pridobivajo delovne navade, postajajo kritični, natančni in vztrajni tako, da večini prehod v redno zaposlitev ne povzroča težav. Na razstavi so mnogi najbrž prezrli list z napisom „Mama, glej kaj znam!" In vendar, koliko vaj, koliko truda, potrpljenja in spodbudnih besed je bilo treba, da so se vsakemu učencu posebej . zaiskrile zvezdice v očeh ob spoznanju — sam sem naredil, posrečilo se mi je... Glej, tudi jaz zmorem, tudi jaz znam delati! Zato bi bilo prav, da bi ob pogledu na tako razstavo, pomislili na to, koliko želja in naporov so naši fantje vdelali v les in kovino, ter dekleta vtkala med niti z eno samo mislijo, da so tudi oni delec naše družbe, da si želijo varen dom, toplo roko, ki jih bo vodila, in košček sonca zase. Izdelki učencev posebne osnovne šole Velenje IGRIŠČE, UREJENO Z DOBRO VOLJO Uprava otroškega vrtca Julke Pibernik na Jesenicah je imela že dalj časa v načrtu, da bo obnovila in uredila otroško igrišče. Že lani je bil izdelan načrt', kaj bi morali odstraniti in kaj na novo namestiti Začeli smo zbirati razne odpadne predmete (avtomobilske gume, lesene in pločevinaste sode, cementne cevi, plastično ovojnino ipd.), ki imajo po sodobnih pedagoških vidkih prednost pred klasičnimi gugalnicami, vrtiljaki ipd. Žal smo se na mnoga podjetja od Jesenic do Ljubljane obračali brez uspeha, od nekaterih pa smo vendarle dobili nekaj takega materiala. Tovarišica ravnateljica Kaplanova je otganizirala delovno akcijo za dokončno ureditev igrišča. K sodelovanju je povabila okrog 30 staršev, nekaj članov delovne skupnosti zavoda in može v vrtcu zaposlenih delavk. Vabilu se jih je odzvalo 17- Delovna akcija se je začela v petek, 18. maja, ob 15. uri; po štirih urah marljivega dela je dobilo naše igrišče novo podobo in prineslo otrokom različne nove možnosti za telesno, športno in fantazijsko sproščanje. IVANKA ONUŠIČ MARIJA ZAJC LIKOVNIKI IZ KOČEVJA V počastitev 30-letnice zbora odposlancev Slovenskega naroda v Kočevju, 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letriice hrvaško-slovenskega upora so razstavljali od 24. do 31. maja svoja dela učenci kočevske osnovne šole. Pokroviteljica razstave, ki je bila v Likovnem salonu v Kočevju, je temeljna izobraževalna skupnost iz Kočevja. Učenci so v svojih likovnih stvaritvah oživili davne čase kmečkih uporov od prvih vstaj brezupnega boja kmetov — podložnikov z orodjem v rokah proti oboroženi vojski - do tragičnega poraza velikega hrva-ško-slovenskega upora in krvavega kronanja puntarskega vodje Matije Gubca. Na preprost način so izpovedali dojemanje teh žalostnih dogodkov. Uporniški duh, ki ga je zanetilo nečloveško trpljenje v preteklosti, krvavi punt zoper nasilje mogočnih in za trpeče slovensko ljudstvo neusmiljenih in neobčutljivih tujcev je združil Slovence v ponovni upor pred tremi desetletji Prav temu nenehnemu boju za narodnostne pravice, slovenski jezik in svobodo so posvetili mladi likovniki največjo pozornost. Dokazali so, da se znajo vživeti v preteklost ter ceniti in vrednotiti žrtve, ki so nam s krvjo in življenjem izbojevale svobodo. Razstava nam dokazuje veliko prizadevanje in ti ud učiteljev ter likovnih pedagogov, ki mladino vzgajajo in ji pomagajo ustvariti resnično podobo težkih zgodovinskih trenutkov. Med številnimi slikami lahko opazimo nadarjenost neimenovanih posameznikov - pionirjev in mladincev, ki bodo potrebovali podporo in pomoč družbe, da se bodo lahko uveljavili v življenju. VILKO ILC »TEDEN ODPRTIH VRAT« V tednu od 14. do 19. maja smo v Mariboru praznovali 100 let otroških vrtcev. V teh dneh so pripravili VVZ več prireditev. Teden se je pričel z razstavo likovnih izdelkov, nadaljeval z otroškim koncertom, s telovadno, ritmično, folklorno akademijo na prostem in končal z razstavo otroške poezije v Pionirski knjižnici. Pod geslom „Teden odprtih vrat" so v vrtcih starši in občani lahko opazovali vzgojno delo. S tem žele vzgojni zavodi pridobiti starše za aktivno sodelovanje in jim pokazati, kako je treba razvijati otrokove sposobnosti doma in v naravi. Takšno sodelovanje s starši bo odslej stalna oblika dela v mariborskih vrtcih. V istem tednu so bili v vseh vrtcih in nekaterih delovnih organizacijah razstavljeni likovni izdelki malčkov. Ob tej priložnosti smo povabili v naše kolektive upokojene ravnateljice, vzgojiteljice in kolegice, ki še službujejo v drugih krajih. Na začetku akademije je spregovorila o zgodovinskem razvoju otroških vrtcev pedagoška svetovalka Vida Hermanova in poudarila, da sta bila po nepopolnih podatkih leta 1887 v Mariboru dva otroška vrtca: prvi privatni s pravico javnosti, drugi pa kot otroško zavetišče šolskih sester. Še pred tem je bil ustanovljen kot prvi zametek kasnejših vrtcev leta 1873 azil za otroke železničarjev. V letu 1892/97 zasledimo že mestne vrtce, v posebnih v ta namen adaptiranih stavbah. Leta 1914 je imel Maribor 7 vrtcev za približno 400 otrok, med temi 2 zasebna vrtca. Po tem obdobju se mreža pred- šolskih ustanov ni širila, vendar so se že leta 1872 začeli zavedati, da vzgoja v otroških vrtcih dopolnjuje družinsko. Današnja vsebina dela se razlikuje od pretekle po tem, da si danes bolj prizadevamo razvijati vse duševne sposobnosti posameznega otroka' na osnovi raziskav, spoznanj in dognanj razvojne psihologije. Medtem ko je bilo prejšnje obdobje namenjeno razvijanju ročnih spretnosti, s čimer so vzgajali dobre ročne delavce in tako dali vzgoji izrazit razredni pečat, delamo danes po znanstvenih ugotovitvah in kar najbolje izkoriščamo možnosti otrokovega vsestranskega razvoja v predšolskem obdobju. Po vojni so ustanavljale in odpirale vrtce deloma tovarne in deloma občine, seveda glede na denar, ki je bil v ta namen na voljo. Odločilna za hitrejšo rast mreže vrtcev sta nedvomno ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva in posebnega sklada, v katerega se steka denar za gradnjo. Zanimiva je primerjava: leta 1946 je delovalo 7 vrtcev, v katerih je bilo 325 otrok, leta 1963 so bili vrtci v 26 zgradbah, leta 1973 pa imamo vrtce v 53 zgradbah, v katerih je 3481 otrok. Podatki kažejo, da je bilo predvsem v zadnjem času veliko storjenega za uspešen razvoj otroškega varstva. Naša prizadevanja pa morajo težiti k cilju „da bo vsak otrok deležen družbene vzgoje in da ne sme biti matere, ki bi jo vznemirjala skrb, komu zaupati otroka takrat, ko je zaposlena. PEDAGOŠKI AKTIV VZGOJITELJIC KAJUH JIH JE ZBLIŽAL Več kot 30 učencev osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha iz Gropade pri Trstu je gostovalo v Šoštanju in prejelo v spomin Kajuhove bralne značke Ob koncu lanskega šolskega leta so imeli 25. junija v Padri-čah in Gropadi pri Trstu veliko slavje: pred šolo so odkrili doprsni kip šoštanjskega rojaka — pesnika Karla Destovnika-Ka-juha, po katerem so poimenovali tudi svojo osnovno šolo. Zanimivo je, da je bil po vojni med prvimi ustanovitelji te šole znani slovenski kulturni delavec Ciril Zlobec. Kajuhov kip je izdelal ljubljanski kipar Marjan Keršič, svečanega odkritja pa so se poleg vaščanov udeležili številni predstavniki družbeno-po-litičnega in kulturnega življenja naših primorskih Slovencev, kakor tudi jugoslovanski konzularni predstavnik in delegaciji obeh šoštanjskih osnovnih šol. Vaščani so sami zbrali denar za spomenik, ob katerem so izvedli tudi Kajuhov recital v režiji tržaškega gledališkega igralca J. Lukeša. O Kajuhu kot borcu in pesniku pa je med številnimi govorniki spregovoril domačin Evgen Kalc, ki je že leta 1970 dal pobudo za poimenovanje šole po Kajuhu, nakar so morali dve leti čakati na dovoljenje iz Rima. Ob tej priliki so šoštanjski učitelji navezali stike tudi s predstavniki prosvetnega društva Slovan iz Padrič, ki slavi letos že 75-letni jubilej. Že jeseni lanskega leta je delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Šoštanja z mladinskim zborom in šaleškim oktetom gostovalo v Padričah, Gropadi in na Opčinah, kjer so imeli koncert v nabito polni dvorani. Pri tem sre- 40$ ŠK? ŽIVAHNA DEJAVN' V ČRNI NA KOROŠKI Praznovanje praznika ob( Ravne na Koroškem je ^ močno razgibalo delo in žjj nje v zgodnji Mežiški dolini; " področju telesne kulture Ek. lika pridobitev asfaltirano^“ sko športno igrišče pri osfl1 šoli Miloša Ledineka ČW8j^ Koroškem, na katerem imeli svoj prostor mladi ^ odbojke, rokometa in ko&j^ izgradnji igrišča ■ - Črne na Koroškem in ob1 lovale delovne organizacija u Ravne na Koroškem. Po^ moramo pohvaliti prizade delo članov ŠŠD in db °<3 učencev šole. Pr Svečana seja SO Ravne če Koroškem ob občinskem P Pc niku je bila v šolski telovadi’ pe Učenci so se odbornikom F r*a stavili s kratkim kulturnim fbc gramom, pri katerem so sov la vali tudi recitatorji raved sl\ gimnazije in moški oktet dr Cme. ^ Na naši šoli deluje letos | P< „gozdarska šola". To je j11] širjena oblika sodelovanja t darskega obrata Črna na K1 ■Ji škem in šole. Že doslej sme delovah v vsakoletni akciji! *c gozdovanja. Gozdarska šola' b< skrbno izbran učni prog strokovno pa jo vodi gozda* le inženir. Za Črno na Koroš| di in okolico, ki jo pokrivajo ve a Čanju je predstavnica osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja, tovarišica Nežka Mlakar, izročila učencem Kajuhove šole v Gropadi izbor slovenskih knjig, ki naj bi jih prebrali in ob srečanju v Šoštanju prejeli Kajuhove bralne značke. V nedeljo 10. junija so vrnili to srečanje v Šoštanju učenci gropajske osnovne šole v spremstvu učiteljic Preslove, Kraljeve in Čukove. Hkrati z učenci je prišlo tudi 120 članov prosvetnega društva Slovan pod vodstvom predsednika Rafaela Grgiča. Ob 9. uri je bil sprejem pred Kajuhovo rojstno hišo, kjer jih je pričakalo številno občinstvo s predstavniki družbeno-politič-nega in kulturnega življenja mesta Šoštanj. Gostje so položili pred Kajuhov spomenik venec, nato pa izvedli Kajuhov recital. Na vrtu hotela Kajuhov dom je bil koncert godbe na pihala in šaleškega okteta iz Šoštanja ter nastop folklorne skupine iz Velenja. Zatem so si gostje ogledali Kajuhovo spominsko sobo, kjer so učenci gropajske šole prejeli Kajuhove bralne značke. Ob 17. uri so v Napotnikovi galeriji odprli razstavo grafik akademskega slikarja Klavdija Palčiča iz Trsta, kije tudi predsednik prosvetne zveze primorskih Slovencev. V avli šole Biba Roeck sta nastopila pevski zbor prosvetnega društva Slovan pod vodstvom Svetka Grgiča in otroški pevski zbor gropajske šole pod vodstvom učiteljice Fride Kraljeve. To srečanje je bilo za šoštanj-sko občinstvo izreden kulturni dogodek, ki je še poglobil stike šoštanjskih in primorskih kulturno prosvetnih delavcev. VIKTOR KOJC gozdovi, je takšna šola še, j* sebno pomembna. Učenci b ^ spoznavali biološki in go' darski pomen gozda, nek/ k pa se bodo tudi odločili za klic gozdarja. Gozdarska Sol ena od prostovoljnih dejavf učencev v šoli. Ker smo praznovali obč/ praznik, so kurirji NOB in P stavniki podjetja TERM' ti Ljubljana obiskali Črno (I 10 km oddaljeno podružOH 1 šolo v Koprivni. Kurirji in f d MIKA so prevzeli pokt n teljstvo nad šolo in pionir/ odredom šole v Koprivni. ci so pripravili gostom in' janom prisrčen kulturni 1 gram. Podjetje TERMIK^ obdarilo šolo, kurirji pa st preimenovali v šolo K-lOJ kurirski postaji, ki je bila l NOB v bližini šole. Letos* navijamo in preurejamo šoj Koprivni, zato bo obljub* tervol TERMIKE Ljubljana dobrodošel. Kmetje so za pripravili les, drugi pa pr voljne prispevke. Glavni Stitor pri obnovi šole je Ravne na Koroškem. KopP je znan partizanski kraj; pr3| da danes takih krajev ne zabimo. . „ Koprivniška šola ni edin8 območju Črne, ki je doča* obnovo. V Javorju je v izg)2" s nova šola z dvema učilni// ( in drugimi potrebnimi pr°stj t Nova šola bo jeseni že spU i učence in učitelje (če bom0' i bili učitelje!). Javorška šol/ | nekaj nad 1000 m visoko. *, 1 to gradnjo investira TIS E2 1 na Koroškem. < V počitnicah bo dočw j obnovo še matična šola v f i Obnovili bomo streho bi ' lotno ostrešje. Pridobili b° i nove prostore, ki jih bom/ i I 1 ko uporabili za kabinete i0 K .........................ni bivanje oddaljenih uče1/ Škoda, da ni dovolj denar)/ obnovo fasade, okolice šok i Čeprav je ta del šole star k°| nekaj let, streha ni primj Vsako zimo imamo na ho/k snežnice, v moc2j pa deževnice. ] poplave deževju škoda! ALOJZ Gf! J MLADI FIZIKI Že nekaj let se na koncu šolskega leta zbirajo mladi matematiki 6., 7. in 8. razredov na občinskih in republiških tekmovanjih, kjer se pomerijo v znanju. Učitelji matematike in fizike na osnovnih šolah občine Nova Gorica, Tolmin in Ajdovščina so na aktivu v začetku šolskega leta sklenili, da bodo v maju organizirali tudi tekmovanje mladih fizikov učencev 8. razredov. V Novi Gorici so se učenci pomerih v znanju iz fizike 19. maja ob 9. uri. Tekmovalne naloge so po posvetovanju z učitelji sestavili tovariši Perne in Kuštrin, ki poučujeta na gimnaziji, in Juretič, ki poučuje na EGŠ. 31 učencev, zbranih z osnovnih šol Nova Gorica, Solkan, Šempeter, Kanal, Dobrovo in Branik, je moralo v 60. minutah odgovoriti na 23 vprašanj, ki so zahtevala znanje fizike iz 7. in 8. razreda. Po končanem tekmovanju je komisija takoj pregledala odgovore in jih ocenila. IVaktične nagrad/ prejeli najboljši tekmo'12 Matjaž Vidmar je d°' 87,5 % vseh možnih *c Vojko Križman in Jurij E1 ter Borut Vogelnik, ki s° segli po 77,5% možnih 1(1 Vsi nagrajeni učenci 80 j osnovne šole Nova Goric2'i dovoljivi pa so bili tudi rez11* j drugih učencev. Hkrati je potekalo tudi movanje mladih fizikov VJ dovščini. Tolminci letos organizirali tekmovanja. i ino ^ClTNIŠKO POPOTOVANJE OD STRANI DO STRANI Žtnil poletnimi počitnicami prenehamo oddajati vrsto oddaj za n b ^'e' Sproščeni čas porabimo za oddaje, ki že več let nosijo skupen ] „Počitniško popotovanje od strani do strani". Gre za ra- <0ša| y priredbe dobrih mladinskih besedil domačih in tujih avtor-3 sr6*'- Namen teh oddaj je preprost: trudimo se, da za naše mlade acijf ^lašake tudi med počitnicami ne bi zmanjkalo „poslušanja‘‘. obl Učitelje prosimo, da kdaj v zadnjih dneh pouka posredujejo učen-p0Si' Cera program za letošnje poletje. Počitniškemu popotovanju at1 °<1 strani do strani bodo lahko s Prisluhnili pionirji vsak torek, vnč četrtek in petek. V letošnjih f Počitnicah bodo lahko m l ščitnicah bodo lahko slišali valpet zgodb; vsaka bo imela šest m F Nadaljevanj. Poskrbeli bomo, da imf. P° vsako nadaljevanje zanimivo, sod ‘ako ^ ne t)OC}o pozabili pri-averriuhrdti nadaljevanju čez nekaj ktet dni, Pfgd vsako oddajo bomo na kratko povzeli vse, kar se je os' Pomembnega zgodilo v prejš-je Njih nadaljevanjih. Prva zgodba našega Počit- i K' Niškega popotovanja od strani 5ffl| n° strani bo na sporedu že v cijP jorek, 19. junija. Mnogi otroci oki P°do imeli tega dne še pouk. ■og(j Vendar naj tisti, ki bodo mogli, zdaj le prisluhnejo. Odločili smo se, r°š>| oa tokrat predstavimo delo ita-o vt »Janškega pisatelja Giannija še > [adoanija ROBINSON V ;i t>' VESOLJU. Pravzaprav se je za go* to knjigo odločila Evelina Ume-ek3| kova, ki jo je dramatizirala in za! šot a v# priredila za radio. Čez 14 dni bo zgodbe o Robinsonu konec. Sledila ji bo priredba dela Andersenovega nagrajenca Scotta 0‘Della z naslovom Otok modrih delfinov. Pripoveduje o majhni indijanski deklici, ki živi nekaj let sama na samotnem otoku. Dragana Lukiča najbrž učenci že poznajo. V Počitniškem popotovanju od strani do strani bomo predstavih nekaj njegovih zgodbic pod skupnim naslovom Te pogovore sem slišal samo jaz. Tudi mnogo del Astrid Lind-grenove otroci že poznajo, Marjan Marinc pa je pripravil še dramatizacijo njenih Otrok iz Bullerbyja. Za konec smo prihranih delo domačega avtorja Marka Šva-biča. Njegovi Ropotarnici boste lahko prisluhnih mladi poslušalci zadnje dni avgusta. kovnjaki za poslušanje v osnovni šoli, približati učiteljem. Kaseta v šolskem arhivu je namreč čisto nekaj drugega kot „te-koča“ oddaja, ki jo moraš loviti sproti, usklajevati z urnikom, presnemavati doma v prostem času itn. Menili smo, da bomo s kasetno produkcijo še posebno ustregli učiteljem in učencem na predmetni stopnji pouka. Pri snovanju programa pa smo mislili tudi na druge možne porabnike: na oddelke za dopolnilni pouk otrok zdomcev, na delavske univerze in dopisno delavsko univerzo, na razne krožke, mladinske klube in podobna središča, kjer se zbirajo mladi in ukaželjni ljudje. Ne nazadnje smo mislili tudi na to, da se je izobraževanje s kasetami v svetu močno uveljavilo in da smo pri nas glede tega spet nekohko v zaostanku; skrbno izbrani program je — zato ker je sorazmerno poceni in ga je mogoče preprosto upo rahljati — lahko dragocen pripomoček tudi pri individualnem učenju. jčij PRI MK SO IZŠLI PRVI CIKLUSI KASET RADIJSKE ŠOLE nJ.< Pred več kot letom dni si je 'M redakcjja radijske šole RTV N°.j ^ubijam postavila obširno in — Ž t) ri -1110 P°zneje videli - tudi r 1 dokaj zahtevno nalogo: v kaset-bk ^ PrC)du^c'ji izdati cikluse naj- U ari i f so lOj M Sj jbl boljših oudaj, ki so nastale v preteklih letih. Dobrih razlogov za tako dejanje je na pretek. Predvsem smo hoteli „zalogo“ znanja, ki so ga s trudom priredih stro- Akcijo smo načrtovali skupaj z zavodom za šolstvo, republiško izobraževahro skupnostjo in z Mladinsko knjigo kot založnico. Z zavodom za šolstvo smo določih selektorske komisije za programe, zavod pa se je dogovoril s tovarno Iskra, da bo dala na trg poceni in dovolj kakovosten kasetni magnetofon, ki bi ga šole bolj ali manj organizirano naročile in kupile. Najprej se je — kot vse kaže — zataknilo pri magnetofonih. Slišali smo, da aparat ni bil dovolj kakovosten in da je tovarna ustavila proizvodnjo. Tudi pri MK so se zadeve nekoliko zavlekle, vsekakor bolj, kot smo želeli. Tako je od zamišljene „proizvodnje“ okoli 150 oddaj v letošnjem šolskem letu izšlo le 32 oddaj, to je 16 kaset v treh -.ciklusih: ,,Naši kraji in ljudje “, „Spoznavanje narave in družbe" in „Slovenski jezik". Vsi trije ciklusi so iz produkcije oddaj za tako imenovano nižjo stopnjo radijske šole; namenjene so torej nižjim razredom osnovne šole. Vsak ciklus je pospremljen z majhno biošuro; ta vsebuje uvod v ciklus z napotki za uporabo in kratke vsebine vseh oddaj. Uvode je napisala Jelica Meses-nelova, vsebine oddaj pa Ela Pe-rocijeva in Milan Vreča. To so torej „osebni podatki" tega, kar je letos izšlo - žal prepozno, da bi šole že v tem šolskem letu lahko kaj porabile, a vendar dovolj zgodaj, da je prodajna mreža MK lahko ponudila kasete šolam. Podatki, ki nam jih je doslej posredovala Mladinska knjiga, niso preveč spodbudni. Njeni poverjeniki so ugotovili, da ima komaj tretjina šol v Sloveniji kasetne magnetofone, komplete izišlih kaset pa je po teh, resda prvih in ta trenutek morda že nekoliko zastarelih podatkih naročilo približno 70 šol; naklada je 500 kompletov. Ob teh podatkih in zaradi njih seveda ne nameravamo vreči puške v koruzo; prepričani smo, da se bodo kasete prej ali slej uveljavile kot učni pripomoček — tako pri pouku kot pri individualnem izobraževanju. Razumljivo pa je, da potrebuje vsaka novost, posebno pri nas, nekaj časa, da se je ljudje navadijo. Bolj pa nas zanima, kaj je mogoče storiti, da zaradi organizacijskih in podobnih spodrsljajev akcija ne bi zamrla. Treba je namreč upoštevati, da -neprodana naklada „zamrzne“ veliko denarja; to pa je v sedanjem položaju kar zadosten razlog, da stvari obtičijo. Prvi nerešeni problem so seveda kasetni magnetofoni. Po prvotnem načrtu bi morali nudila hkrati s kasetami. Če takega aparata v domači proizvodnji ni, bi bilo treba organizirano uvoziti zadostno število tujih in, seveda, organizirati servisno službo. Ko bodo te, denimo organizacijsko tehnične stvari urejene, ne dvomimo, da se bo samo po sebi povečalo tudi povpraševanje po kasetah, čeprav morda ne takoj in ne toliko, kot bi želeli. Prodaja kaset bo pač vedno odvisna od pripravljenosti učiteljev, da jih uporabijo pri pouku, čeprav vsak ciklus posebej potrdi kot učilo republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Lahko torej sklenemo, da je od vsakega uči- hkrati s prvimi kasetami priti na trg tudi magnetofoni domače proizvodnje, ki ne bi stali več kot 1000 dinarjev in za katere bi bila zagotovljena servisna mreža. Kot rečeno, se to ni zgodilo, zato bi bilo zdaj treba kar najhitreje najti aparat domače proizvodnje, ki bi ustrezal tem zahtevam in bi ga MK lahko po- telja posebej odvisno, kako naglo se bo razvijala kasetna produkcija radijske šole, kajti za oddaje ni zadrege in načrti so dovolj obsežni, da bi v prihodnjih letih lahko bistveno vplivali na hitrejši pretok znanja od njegovih virov v šolski raz- red- RZ OBRAMBNA VZGOJA V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH V ustavi, zveznem zakonu o ^odni obrambi, v slovenskem ^konu o splošnem ljudskem °riporu in drug h zakonodajnih Podpisih so jasno nakazane Remice za izgrajevanje sistema Rosnega ljudskega odpora in lSl| ~ružbene samozaščite. Vsa ta ej določila posebej poudarjajo po- J J'?® in vlogo organiziranja in A V*djučevanja šolske mladine v 'fj Priprave na vseljudski odpor, za yv ?ar so dolžne poskrbeti šole. Naša socialistična družbeno J ^gazirana samoupravljavska C$ i J6 torej dolžna zagotoviti 1 Radini v vzgojno-izobraže- )0ii l^nem procesu tolikšno idejno (j, Odnest in strokovnost, da se bo sPpsobna v vsakem trenutku J ririjučiti v neposredno akcijo J , Ninkovitega odpora proti vsa-j’i Nomur, ki bi poizkušal poseči M —*vi i/i pi/i£.i\.usai puacu-i ji Po svobodi, suverenosti in dru-jif j?, življenjsko pomembnih do-fj Nunah naše vseljudske revo- i ;**■** iioac vacijuuMVC icv u- JI Uclje in nacionalnega odpora. ;ii) „ ^ato je zavod za šolstvo SR ^ Slovenije pripravil v sodelovalo z republiškim združenjem A oiteljev obrambne vzgoje, Zve-Zo rezervnih vojaških starešin in vz nekaterimi drugimi učne / načrte ter uvedel obvezen pouk -J . brambne vzgoje v vse osnovne *N srednje šole že s šolskim le-om 1970/71 oziroma l97l/72. Posebej je bila pomembna vedba pouka prve pomoči in žaščite v osnovne šole. Že prve j cne ure biologije, kemije in te-1 esne vzgoje, v katere je vklju- V JTk.ai.Ll V JL VIUJU- ^no učno gradivo prve pomoči i zaščite, so pokazale, da se ] vCenci *zredno zanimajo za to 1 v2®0ino zvrst, s katero jih šola ] nSe dotlej ni seznanjala. Pri l Praktičnem in teoretičnem L adii0,°” in drugih vajah prve pomoči, urijo se v streljanju s zračno puško, metanju žogic v cilj (metanje ročnih bomb), medtem ko spoznavajo bojne strupe, način prehranjevanja in bivanja v naravi v posebnih razmerah in podobno pri urah teorije. Učna snov obrambne vzgoje je v obveznem osnovnošolskem učnem načrtu zelo zgoščena. Praksa je pokazala, da predelajo učiteji posamezne učne teme z učenci komaj zadovoljivo, saj je prvi pomoči in zaščiti določenih samo 32 obveznih ur v šolskem letu. Če ob tem pomislimo še na dejstvo, daje tovrstna snov obvezna samo za učence sedmega razreda, tedaj upravičeno trdimo, da je obvezen pouk obrambne vzgoje v osnovni šoli zelo pomanjkljiv. Vendar pa je treba hkrati razumeti, da ji tako v sedanjem kot tudi v novem učnem načrtu, ki bo začel veljati s prihodjim šolskim letom, zaradi mnogih objektivnih razlogov ne bo mogoče dodeliti več rednega šolskega učnega časa. Potrebno bo torej poseči po tako imenovanih rezervah oziroma možnostih izpopolnjevanja v zunajšolskem času^ Že zdaj bi lahko izkoristili domala vse šolske predmete, v katere je mogoče uspešno vpletati tako vzgojne kot izobraževalne elemente obrambne vzgoje. Obe komponenti učnega procesa, vzgojna in izobraževalna, ki sta enakovredni, je mogoče na ustrezen način obenem s snovjo drugih predmetov posredovati učencem v vseh razredih. Ustrezne oblike in metode takšnega pouka učitelji ponekod uspešno uveljavljajo. Že doslej so na marsikateri osnovni šoli znali znatno obogatiti in popestriti učno gradivo tega ali onega predmeta z vrednotami, ki jih obrambna vzgoja vsebuje-. Zgodovinarji, ali na primer učitelji družbeno moralnega pouka, so večkrat z nevsi-Ijenimi primeri etičnih in moralnih vrlin posameznikov, celo pionirjev, Id so sodelovali v NOB, močno požlahtnili ,,svoj poklicni" predmet. Takšen pe dagoški proces lahko najučinkoviteje prispeva k posredovanju tradicij NOB in revolucije ter k osebnostnem oblikovanju mladega rodu, kar zahtevajo tudi temeljni smotri učnih načrtov vseh naših vzgojno-izobra-ževalnih institucij. Kot poglabljanje in utrje- vanje patriotizma in drugih idejnih vrednot je pomemben spoznavni vidik obrambne vzgoje. Tudi v tem pogledu ni predmeta, da ne bi vanj mogli vplesti učnega elementa, ki ne bi prispeval k poznavanju zaščitnih ukrepov, namenjenih obrambi pred elementarnimi nezgodami ali odporniškim akcijam v morebitni obrambni vojni. Poznavanje zemljišča, topografskih znakov, prometnih komunikacij in sredstev, in še in še je učne snovi, s katero se učenci seznanjajo v drugih predmetih, ki sodi k uresničitvi načrta strokovnih obrambnih vsebin. Ne le v šolah, marveč tudi zunaj njih je mogoče program obrambne vzgoje dopolnjevati v raznih prostovoljnih dopolnilnih oblikah vzgoje in izobraževanja. Razveseljivo je, da so ponekod uspeli množično razviti taborništvo, planinstvo, različne tehnične in druge dejavnosti. Rast množičnosti in kakovosti orientacijskih pohodov, strelstva, atletskih in drugih telesno-kultumih disciplin pa bo nujno potrebno razvijati tudi v bodoče. Kajti, ob še tako razviti tehniki bodo vedno odločilnega pomena ljudje, bo človek z ustrezno stopnjo vojaško strokovnega znanja, ki bo hkrati sposoben premagovati težke moralne, psihične in telesne obremenitve v vojni. Glede obrambne vzgoje smo v gimnazijah, tehniških šolah, šolah za kvalificirane delavce in v drugih srednjih šolah znatno na boljšem. V vsaki srednji šoli je obrambna in zaščita samostojen učni predmet, enakopraven drugim vzgojno-izobraževalnim predmetom oziroma področjem. Poleg tega je zavod za šolstvo SR Slovenije predpisal za vse vrste srednjih šol še posebno učno gradivo, pomembno za izpolnjevanje nalog v obrambni vojni, ki so ga učitelji oziroma šole dolžne posredovati mladini pri posameznih strokovnih predmetih. Takšen ukrep bo brez dvoma v mnogočem zapolnil vrzel učnega načrta obrambne vzgoje, zlasti še na poklicnih šolah, ki trajajo tri leta in manj, kajti učni načrt obrambne in zaščite obsega na teh šolah samo 70 učnih ur pouka. V tem pogledu so na boljšem štiriletne srednje šole, ki imajo na voljo za pouk obrambe in zaščite 140 šolskih učnih ur. obrambne vzgoje. Zlasti primanjkuje obveznega učnega časa za predelavo praktičnih vaj v naravi in za utrjevanje strokovno vojaških Veščin. Zato bo potrebno, podobno kot v osnovnih šolah, tudi za obrambno vzgojo mladine srednjih šol odkrivati še neizkoriščene možnosti zunaj rednega obveznega pouka. Po zgledu mnogih šolskih športnih društev bi lahko intenzivneje kot doslej razvijali raznovrstna tekmovanja v orientacijskih pohodih, združenih s tekmovanjem v streljanju, tehničnih veščinah na izletih, pohodih itd. Mnogovrstne prostovoljne dejavnosti bo treba razvijati na primer v domovih učencev in povsod tam, kjer se mladina organizirano zbira, živi in dela. Tudi opazovanje je del praktičnega pouka. Foto: S. Krševan Toda kljub temu je za predelavo obveznega učnega gradiva še vedno premalo rednega časa, da bi se učenci temeljiteje seznanjali s predpisanim gradivom Prehod od nekdanje predvo-jaške vzgoje na obrambno vzgojo je odprl vrsto vprašanj, ki so skladna z zamislijo splošnega ljudskega odpora. Zato vzgojni področji prve pomoči in zaščite v osnovnih kot obrambe in zaščite v srednjih šolah daleč presegata formalne šolske okvire. To nista več samo šolska predmeta, temveč obširni vzgojno izobraževalni področji, katerih vsebino nakazujejo temeljni smotri naše šolske zakonodaje. Med drugim je bil tudi v tem razlog, da je Zavod za šolstvo ustanovil odbore splošnega ljudskega odpora v osnovnih in srednjih šolah. V skladu s tem ukrepom so vsa šolska vodstva neposredno odgovorna, da se načrtneje, temeljiteje in hitreje prično uresničevati odgovorne naloge družbene samozaščite, saj so namenjene predvsem varnosti in ohranitvi življenj otrok in mladine osnovnih in srednjih šol. VINKO KNOL Če hočeš biti srečen, moraš postati vrtnar ... (ali učitelj)? PIŠE: SILVO TERŠEK Smejiva se jim; pravijo, da so pahnili idealizem meter in še globlje pod zemljo. Govorijo, kot bi se rodili na bančnem računu, za plotom preračunljivosti. Zdaj ko je čas ', da se postavi pika na „i“, ostaja za kilometrskimi stavki nedorečena misel s tremi pikami. Nastopilo je dolgo, vroče poletje. Zdi se, da ima DINAR raje hladnejše obdobje in da bi si šole želele daljšo pomlad. Zabrstelo je, ampak najvažnejše je cvetje. V relativnosti je mogoče iskati opravičila za marsikaj. Mi pa se vračamo v čas setve. Končni pridelek je odvisen od mnogih stvari. Ali se upravičeno smejiva? Nad vsem ima dinar „za-vidljivo“ pomembno mesto. Prekmurec je, iz Beltincev doma. Kdor hoče biti srečen, mora postati vrtnar, pravijo Kitajci. To bi lahko pomenilo, da je bil njegov oče srečen. Kaj pa MARTIN FUJS? „Živeti in delati z mladino... to je hvaležno delo! Otroški svet je nekaj nepopisno lepega. Vzgajati, poučevati, pogovarjati se, čutiti z otrokom, razumeti njegove želje, potrebe in žalost, pomeni dajati hvaležno pomoč. Vse to pa pomeni, da nekoga vodiš, vzgajaš in usmerjaš na poti skozi življenje. Mislim, da ni vrtnar edini poklic, v katerem si lahko iskreno srečen. Idealizem je bil in je tudi danes nujno potreben v prosve-tarskem poklicu. Nemogoče je učiteljevati brez pedagoškega ,,erosa“. Toda življenje se spreminja, razvija in postavlja pred ljudi vedno nove zahtegfa Vsi dobro vemo, kakšno mesto ima pri tem učitelj. Dandanes pro-svetnopedagoški delavci odklanjamo dolgoletno prakso avtoritativne šole. Naš učenec je postal subjekt učnovzgojnega procesa. Razvoj celotne družbe zahteva večjo prizadevanost posameznika. Torej ni nič nenavadnega, da imajo s tem v zvezi tudi učitelji vedno večje obveznosti. Obseg njihovega dela se je v zadnjih letih zelo povečal. Vse to zahteva nenehno strokovno izpopolnjevanje. Njihovo delo je v današnjem času tako družbeno pomembno, da bi ga morali tudi primerneje družbeno ovrednotiti. “ Nič ni bolj preprosto, kot se zapeljati v začarani krog besedičenja, v polemike, ki ti ježijo dlake ali mladostni puh. Ob koncu, utrujen od brezuspeš-nosti, priznaš: ne ti ne jaz ne bova ničesar spremenila. Pravzaprav pa - če bi mislil tako, bi ne vztrajal v prosveti več kot dvajset let. Spomniš se, da so nekoč sprejemali na učiteljišča samo učence z odličnimi in prav dobrimi uspehi. Po končanem učiteljišču so te premetavali po dolinah, ravninah, goricah in gorah po mili volji. Cele dneve si tičal v razredih s kombiniranimi oddelki, nadomeščal si kolega na lep kos poti oddaljeni šoli in nisi razmišljal o plači. Vsaj zdi se ti, da je bilo tako, čeprav je od takrat do danes dolga vrsta let. Ali bi ob ponovni izbiri danes spet izbral učiteljski poklic? To so zlobna izzivanja. Pogledaš razpisana prosta delovna mesta in se zgroziš. Dobro veš, da je gora poklicev z manjšo odgovornostjo, večjim druž-benigfe- ugledom in boljšimi osebnimi dohodki. Pravzaprav se morda neupravičeno smejiš onemu, -ki pravi, da so pokopali idealizem. Ne, tega ni mogoče verjeti. Na osnovni šoli GRM v Novem mestu že ni tako in tudi na drugih šolah ni dmgače. Učitelji radi delajo; imeti pa morajo primerne možnosti za delo. Na osnovni šoli Grm so te možnosti skoraj idealne. Imenitno šolsko poslopje, modeme učilnice, kabineti, prekrasna telovadnica, vlavalni bazen, enoizmenski pouk... Prav nič nenavadnega ni, da je postala prav ta šola HOSPITACIJSKA ŠOLA. Lahko vam je, sem stresel misel pred pomočnikom ravnatelja in vodjem hospitacijskih oddelkov Martinom Fuisom. Najvažnejše je delo v učno-vzgojnem procesu. Seveda so pri tem pomembne tudi specializirane učilnice za pouk. Modema sredstva pri pouku omogočijo, da je čas bolj ekonomično porabljen. Toda zelo pomembno je, da postaja pri pouku vsak učenec resnično aktiven. To je torej bistvo pouka, ki pa ga je mogoče doseči ob primerni učni obravnavi tudi v šolah, ki so manj moderno opremljene. Naša šola je začela z delom 1. septembra 1972. V drugem polletju šolskega leta smo začeli tudi s hospitacijsko dejavnostjo. Namenjena je predvsem strokovnemu izpopolnjevanju prosvetnih delavcev na razredni in predmetni stopnji pouka ter učiteljem v podaljšanem bivanju. Brez dvoma pa je koristna tudi za vodstva šol. Vsako leto izdelamo načrt hospitacijske dejavnosti Do sedaj smo imeli na šoli 95 nastopov in 84 razgovorov ter posvetov. Na naši šoli hospitirajo uči- telji iz novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine. V skopo odmerjenih besedah bi bilo seveda to obliko dela zelo težko prikazati. Povem naj le, da prikazujemo na teh nastopih različne vrste učnih ur: ponavljanje, utrjevanje, preverjanje znanja... Preizkušamo nove učne metode in oblike dela: frontalni, skupinski, diferencirani, individualizirani, programirani pouk. Prikazujemo, kako je mogoče učence navajati na samostojno delo, pisanje beležk med poukom, tiho -razumno branje, samostojno delo z učbeniki. Na omenjenih nastopih smo prikazovali tehnično in didaktično uporabo sodobnih učnih pripomočkov. Na naši šoli imamo tudi jezikovni laboratorij (450.000 din). Po učnem nastopu pripravimo razgovor, ki zajame analizo učne ure, problematiko učnega načrta, probleme pedagoške prakse in probleme posamezne stroke. Učitelji so dobili pri nas tudi pismene učne priprave. Seznanili smo jih s sodobno pedagoško literaturo. Za učitelje, ki so hospitirali na naši šoli (175.0 učiteljev!), smo izdali 550 strani tovrstnega gradiva: učne priprave, naloge objektivnega tipa, programirane in polprogramirane sekvence, osnove učnega procesa (brošura), pismene vaje, sistem re-sponderjev, navodila za delo razrednika, za vodenje dokumentacije o dopolnilnem pouku, delo v krožkih in prostovoljnih dejavnostih. . . Z ravnatelji smo razpravljali o letnih delovnih načrtih, o oblikovanju operativnih smotrov; za učitelje v podaljšanem POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO PESKOVNIKI BREZ PESKA ODPRTO PISMO V zadnji, enajsti številki PROSVETNEGA DELA VGA (z datumom 8. 6. 1973) je tov. Tone Ule, ravnatelj OSNOVNE ŠOLE „Franc Rozman-Stane“ iz Maribora, javno grajal MLADINSKO KNJIGO, ker ni dostavila, hkrati z reliefnimi peskovniki, tudi umetnega peska, ki je sestavni in najpomembnejši del tega zanimivega didaktičnega pomagala, potrdil ga je republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Problem je bil medtem rešen. Umetni pesek z ustreznimi barvami je bil že 5. junija dostavljen TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI v Mariboru. Prek te skupnosti je pesek prejela tudi omenjena šola. Žal, polemika je bila javno izrečena in čeprav je bil odgovor nanjo nehote podan že pred tem, o_z._ hkrati z mojim člankom BLIŠČ IN BEDA, ki je bil objavljen v isti številki PROSVETNEGA DELAVCA, so bili nekateri zavoljo javne graje ravnatelja mariborske osnovne šole, osupli, da ne rečem ogorčeni; drugi spet presenečeni; tretji so celo menili, češ da uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA ne bi smelo objaviti takega pisma. Kot predstavnica in edina uslužbenka ODDELKA UČIL MLADINSKE KNJIGE, v nasprotju z gornjimi mnenji, čutim dolžnost, da dopolnim in pojasnim nekatere zadeve v zvezi s tem, oziroma da nadaljujem polemiko in jo celo zaostrim. Ne proti ravnatelju mariborske šole, ki je polemiko upravičeno začel. Niti ne proti uredništvu, ki je kritični članek hvalevredno objavilo. Lok z ostro puščico, če hočem biti poštena, moram in bom namerila v tisto smer, v katero jo je usmeril že ravnatelj mariborske šole - v MLADINSKO KNJIGO. Vsaj v nekdanjo MLADINSKO KNJIGO. Ni lahko obsoditi samega sebe. Tudi napake nadrejenega organa (čeprav v tem trenutku že nekdanjega) ni prijetno sipati v javnost, vendar je pojasnilo v tem primeru neizbežno in nujno. Ne samo zavoljo pisma oziroma javne graje, ki jo je izrekel ravnatelj mariborske šole; niti ne zavoljo nekaterih oseb, ki so bile po branju tega pisma ogorčene in osuple. Pojasnilo je potrebno zavoljo splošne prosvetne javnosti in nazadnje tudi zavoljo upoštevanja stare ljudske modrosti, ki pravi, da rane, ki se je ognojila, ne smemo boječe pestovati in pri tem slepo upati, da se bo zgodil čudež. Korenito jo je treba izrezati, kajti šele potem je mogoče pričakovati resnično ozdravljenje. Tudi tedaj, ko se temelji neke družbe ali organizacije omajejo, je te treba podpreti ali pa podreti in znova postaviti, kajti sicer bo tudi hiša, če bo postavljena na razmajanih tleh, labilna in bo neprestano grozila, da se bo kljub zdravi novi gradnji, zavoljo izjedenih temeljev, podrla. Kakšna je torej resnica okoli peskovnika brez peska? Preprosto takale: Nekdanji nadrejeni organ MLADINSKE KNJIGE ni pokazal razumevanja za kulturne težnje in cilje ODDELKA UČIL. Te težnje in cilje je celo rušil, onemogočal je njih razvoj in uresničitev. ODDELEK UČIL se je boril z nasprotovanji svojega nadrejenega organa, z njegovim omalovaževanjem. Boril se je znotraj svoje srenje, opozarjal, prosil in hkrati zahteval vsaj najosnovnejše delov- ne možnosti, ki naj bi koristile ne samo MLADINSKI KNJIGI, pač pa tudi in predvsem našemu šolstvu in hkrati naši kulturni prihodnosti. V dokaz teh svojih trditev bom navedla le nekaj odlomkov iz številnih reklamacij (še iz leta 1972 in kasneje iz leta 1973), ki jih je ODDELEK UČIL pošiljal nadrejenemu organu in najvišjim predstavnikom MLADINSKE KNJIGE: generalnemu direktorju, glavnemu uredniku, strokovnemu kolegiju itd. Iz zajetne mape reklamacij sem iz srede potegnila spis, v katerem je med drugim napisano: „... peskovnik-projekt, ki je ogromno obetal in bi lahko še obetal, je zaradi neporavnanih obvez do našega kooperanta-proizvajalca umetnega peska, obvisel pred kočljivo in nemogočo situacijo, ki vodi, kot sem že večkrat poudarila, v moralno in finančno škodo...“ In spet pripomba: „... Tudi sedanji položaj MLADINSKE KNJIGE absolutno ne more opravičiti takega stanja, saj ni problematično vprašanje neporavnanih faktur, ki bi segale v milijonske vrednosti . .. poleg tega je bilo v tem času, ko so zapadli v plačilo računi za umetni pesek, nakazanih od strani naših kupcev (šol, TIS-ov, podjetij) večje število zneskov - na naslov ODDELKA UČIL - kateri bi nujno morali služiti le uspešnemu poslovanju novoustanovljenega ODDELKA UČIL in bi v nobenem primeru ne smeli predstavljati le mašila za likvidacijo neporavnanih dolgov drugih, morda nerentabilnih in kulturno manj pomembnih oddelkov.. In spet izsek iz informacije oz. reklamacije nadrejenemu: ......ODDELEK UČIL, kupcem, ki niso prejeli umetnega peska, pošilja vljudna pisma s prošnjo za razumevanje, češ da je pri proizvodnji peska prišlo de nepredvidenih zaplet-Ijajev...“ In dodatna pripomba na založbo. Trenutno opravičilo, katerih je in bo vedno več. A kako dolgo bodo ta opravičila verjetna kupcem, je veliko vprašanje. Ali bomo tedaj, kupcem in sodelavcem, odkrito in jasno pojasnili, da je vzrok zastoju le kaos hote ali nehote prezrtih urgenc, prošenj in reklamacij, ki jih ODDELEK UČIL pošilja najvišjim organom MLADINSKE KNJIGE. In že pismene vloge so dovolj zgovorne, ki prikazujejo borbo ODDELKA UČIL, da osebnih in telefonskih prosjačenj, da, prosjačenj, niti ne omenim.. .“ In tako naprej in naprej. Reklamacije, prošnje, vloge in informacije so se grmadile, odziva pa ni bilo od nikoder, ko je končno vendarle ODDELEK UČIL prejel obvestilo, da je prešel iz sektorja TRGOVINE v sektor ZALOŽBE. Novo vodstvo je že na začetku skupnih pogovorov pokazalo razumevanje do ODDELKA UČIL, saj mu je omogočilo, sicer zelo skromne, vendar za začetek še dovolj razveseljive delovne razmere; vsaj v primerjavi s prejšnjim stanjem. Tako je ODDELEK UČIL končno lahko realiziral stara naročila za peskovnike. Tudi TIS MARIBOR je prišla do naročenih 74 garnitur umetnega peska. Neposredno prek tega je pesek prejela tudi OSNOVNA SOLA „Franc Rozman-Stane“ iz Maribora. Seveda pa je v programu ODDELKA- UČIL še vrsta didaktičnih pomagal, ki so (kot je bilo čutiti iz razgovorov s slovenskimi šolniki) našim šolam res potrebna in so tudi že potrjena kot učilo od REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO. Tu mislim na neme karte KONTINENTI z delovnimi zvezki za učence, potem pa slike CELIN, na serije žigov iz področja geografije, somatologije, biologije itd. Kot predstavnica ODDELKA UČIL MLADINSKE KNJIGE upoštevam sedanjo gospodarsko situacijo (še posebej gospodarsko situacijo MLADINSKE KNJIGE) in ne pretiravam v svojih predlogih, vendar bodo morali biti prej ali slej tudi ti likvidirani oz. uresni- bivanju smo sestavili letne delovne načrte. “ Razumljivo: uprava šole in učiteljski zbor imata posebne delovne obveznosti. Hospitacijsko delo zahteva stalno, strnjeno in odgovorno delo. Prav zaradi tega obsega in zahtevnosti dela so na osnovni šoli Grm v Novem mestu predlagali zavodu za šolstvo, republiški izobraževalni skupnosti in TIS štirih občin, da se uredi status te -hospitacijske šole. Predlagali so, da bi učiteljem hospitacijskih oddelkov (17 učiteljem!) dali stalni mesečni dodatek, ki bi se vračunal v redni mesečni osebni dohodek. Vsi ti učitelji so izredno dobri praktiki in seveda tudi zelo prizadevni. Temeljne izobraževalne skupnosti omenjenih štirih občin so ta predlog že sprejele in z novim šolskim letom bo rešeno financiranje hospitacijske dejtP^do nosti na tej šoli. fefe In vrnila sva se na začet&Nar pogovora. Idealizem v prosve^eta ostaja nujnost. Nujne pa so tml]>ez življenjske možnosti za delo. Pr^os, tem se seveda ni mogoče zadfkih voljiti z najnujnejšim. Naprede* in zahteve v pedagoški znanost^ ne morejo v korak z zaostalost i.c jo materialnega položaja. l/. čeni, če bomo hoteli govoriti o dejanskem kulturnem in poslovnem uspehu MLADINSKE KNJIGE, kot založnika učil in didaktičnih pripomočkov. Na tem mestu pa bi želela povedati še nekaj zadev, ki so po mojih pojmih nerazumljive, da ne rečem nelogične. Naj omenim najprej ZA VOD ZA ŠOLSTVO SRS. ODDELEK UČIL je že pred časom prosil za devize, s katerimi bi lahko uvozil polizdelke, npr. nemih kart, potem slik s prikazom celin itd. Prošnja za devizna sredstva je ostala nerešena, pač pa je ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS ponujal devize, tudi MLADINSKI KNJIGI, za odkup šolskih mizic in stolčkov, menda iz Amerike, ki bi jih zlahka ceneje in morda tudi bolje izdelali doma. V čem je torej potrjena upravičenost take delitve deviznih sredstev? In poleg tega - ali so uvoženi stolčki in uvožene mizice, pa naj bodo še tako ekstravagantne, pogoj za napredek našega šolstva? Ali ni bolj tehten in upravičen razlog za prošnjo deviznih sredstev, s katerimi bi uvozili le polizdelke, zavoljo znižanja cen, in še te le tedaj, ko bi bilo vnaprej potrjeno, da bi bil izdelek na domačih tleh, zasnovan in izpeljan v naših delavnicah, znatno dražji iz razumljivega vzroka, da smo Slovenci številčno majhen narod. Drugo vprašanje, ki me razjeda so TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI. Na Slovenskem imamo štiriinpetdeset takih skupnosti. Od teh so naročile: TIS MARIBOR 74 peskovnikov, TIS Ptuj 30 peskovnikov, TIS Sevnica 11 peskovnikov ter TIS Slovenska Bistrica 27 peskovnikov. Skupno so torej štiri IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI naročile 142 peskovnikov za šole svojega območja. Vsiljuje se vprašanje, kje je ostalih 50 TEMELJNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI? Ali pri teh ni interesa za opremo njihovih šol? Ali pa morda nimajo možnosti ali pa so le-te drugačne, slabše, kot pri naštetih štirih skupnostih? I živa. Že ob PRVI SLOVENSKI RAZSTAVI UČIL, ki je bih^ leta 1971 v Ljubljani, sem lak ko ugotovila, da je na mnogi’’ slovenskih šolah njihovo gmo1 no stanje zelo kritično. Pred stavniki šol so že tedaj z obžalo Ptn 191 Wo U Oh vanjem izjavljali, da nimajo f ^ narja za učila; da je celo pe ,, skovnik ena od želja, ki je zanj p” nedosegljiva. Nisem si mogkj kaj: po tistem sem se na F' f*} VRŠNEM SVETU SRS pozak- fk mala, kakšne so možnosti A odobritev subvencij revnejših šolam oz. šolam s slabim J1' !0^ bal nančnim položajem. In tu me odpravili z razveseljivo l,\ formacijo in napotilom, ^ ODDELEK UČIL napiše vlog°\ republiški izobraževalni skup, nosti, ki ima denar za te n&\ mene oziroma si jih lahko osF\ bi, če jih nima dovolj. Vloga F bila takoj poslana. Žal, On DELEK UČIL nanjo ni preje1 odgovora. V tem primeru ne govorF kot predstavnica O D DEL & . UČIL MLADINSKE KNJIGI' km Govorim kot človek, kot dN ure ben delček slovenske kultura1 in Po 2 hj 19] Poi oh op, Ih V ; ud, esr no Ust uč Pa javnosti, ki mu ni vseeno, kak*' no je stanje naših šol; niti N kakšno je stanje naših šolniko'i< še posebej pa mu ni vseeno,' kakšnih razmerah se izobražuj jejo naši otroci, ki bodo nekpc oblikovalci naše prihodnost kulturne ali nekulturne, prežet z duhovnim bogastvom ali pa' notranjo revščino. Naj mi bo oproščeno za od krite besede. Nič slabega nl mislim pri tem. Vse, kar set napisala, sem napisala z samo željo, da bi se slabo nad1: mestih z dobrim, da pa bi P1) tem ohranili vse tisto staro, f1 je bilo v praksi že spoznano t potrjeno kot pozitivno. Če P', je moje mnenje v čemerkO" zmotno, bom hvaležna za P°' jasnilo, ki pa mora biti dov°" tehtno, da mu bom lahko ver' čq jela. V tem primeru bom vedm na pripravljena, da prosim za opČl s/v ščenje, pa naj bo kogarkoli, de se bo čutil prizadet in mi dii dokazal, da je krivično P11) Pu zadet J MARTA GROV ki žh /e KRISTINA BRENKOVA, BOŽO KOS m SLAVKO KREMENŠEK - LEVSTIKOVI NAGRAJENCI Pred nedavnim je založba Mladinska knjiga že štiriindvajsetič lZaPovrstjo podelila Levstikove nagrade, priznanja sodelovacem, ki |®° bili v preteklem letu avtorji najboljšega izvirnega leposlovnega 1^% najboljšega izvirnega poljudnoznanstvenega dela in najbolj u^Pele izvirne ilustracije oziroma likovne opreme izdaj Mladinske knjige, I ^ minulem letu je izšlo pri založbi Mladinska knjiga 34 izvirnih s°venskih leposlovnih del - od tega 19 za otroke in mladino ter f za odrasle - ter 5 izvirnih poljudnoznanstvenih del. Med temi Kajami so se morale tri žirije za podelitev Levstikovih nagrad bočiti torej med 19 leposlovnimi deli za otroke, 5 poljudnoznan-^enimi knjigami in 39 izdajami z izvirnimi ilustracijami ^Žirija za izvirno slovensko leposlovje (Ela Peroci, Janez Menart, Grafenauer) je prisodila letošnjo ngrado dr. Kristini Brenkovi, gorici pravljične knjige ..Deklica Delfina in lisica Zvitorepka", 'Mj predstavlja to delo “ pomembno novost že v njenem literarnem °Pusu za otroke kakor tudi sicer v tej zvrsti pisanja na Slovenskem Zadnjem času. Knjiga se odlikuje z zelo pretehtano zgrajeno 'Qbulo, ki vsebuje precej situacijske razgibanosti in pripovedne domiselnosti Temu se pridružuje tudi učinkovita naslonitev na Ijud-jij0 pravljičarstvo in na prvine, ki so otrokom znane iz dandanes že ^msičnih del zanje. Vse to poraja v njej specifično in nadvse kul-Jifano duhovno ozračje, ki je ustvarjeno s takšnim fabulativnim Mjemom, kakršen je dostopen predvsem najmlajšim bralcem, r.ffetsko pa je veljaven tudi glede na splošna literarno tehnična merila, ki niso omejena samo na književnost za otroke; zato zlahka volji tudi starejšega bralca. Posebej je Peha omeniti še pisa-teljičin jezik, ki je na moč inventiven, zgoščen in pomensko razdan s posebnimi odtenki, v katerih ne manjka duhovitosti in metaforične slikovitosti, ki je zgrajena iz pretanjenih in svojskih «^z med besedami, požlahtnjen pa je tudi s prikupno ljudsko mo-]°stjo, ki se vtihotaplja v besedilo predvsem prek različnih Ijud-!v7[ rekov, s katerimi je prepleteno. “ .Likovna žirija (prof. Špelca Čopič, akademski slikar Janez jstfOčnik, akademski slikar Aco Mavec) je prisodila nagrado za naj-J?°(/ uspele ilustracije Božu Kosu za njegov slikovni prispevek v p/Vgf Branke Jurca „Rodiš se samo enkrat", s katerim je ta naš -^ljubljeni ilustrator in karikaturist še ..stopnjeval že priznane kvante svojega lapidarnega likovnega jezika Sam je knjigo tudi °Premil in razporedil ilustracije med tekstom smotrno, v raz-ftbanem zaporedju velikosti in gostote risbe, tako da bralec nima Vf,sa dveh ločenih medijev, ki mu pripovedujeta vsebino za-^cdoma, temveč doživlja branje knjige strnjeno. Vsebina je po-Sf3/a z ilustracijami tudi nazornejša, branje pa lahkotnejše in bolj P^lačno. Le stalni napor karikaturista, da izlušči iz vsake si-tfacije, vsakega prizora in dogajanja bistveno in kar najbolj očisti tU(li likovno misel, lahko rodi tako poenostavljeno likovno go-v°dco. Rezultat pa bi bil lahko suhoparen, ko bi Kosov humor in nIegova fantazija nenehno ne blažila in obnavljala njegovih likovnih ffŠitev. V črno-beli redukciji se je posrečilo ilustratorju pričarati v čistih črnih obrisov in črnih ploskev ter bele površine papirja &zivahen, smešen in dogodivščin poln svet, ki je sijajna likovna opremljava besedilu. “ K , nit p Arija za izvirno poljudnoznanstveno delo (dr. Miha Likar, prof. ji fter Vodopivec, dr. Rajko Pavlovec) se je med petimi, v minulem ■fr izdanimi poljudno napisanimi strolcovnim.i deli odločila za vaz~ Pravo Slavka Kremenška ..Slovensko študentovsko gibanje Pl9—1941 “, ki predstavlja pri nas prvo tovrstno tako obsežno in Povito delo o dejavnosti slovenskih študentov in mladine med jt 0bema vojnama. Po svoji zasnovi je Kremenškova knjiga sicer „stro-vtl^vna študija in vsebuje množico pozitivnih podatkov, s svojo ijl ^no pozornostjo pa se usmerja predvsem k idejno-političnim $ ^težnostim študentskega gibanja, seznanja bralca z različnimi štu-'l 'pruskimi skupinami vseh treh idejno-političnih taborov, razlit ^rinjem, zbliževanjem in razpravami med njimi ter opozarja na it) tedanja študentska reformna prizadevanja in razmišljanja o mož-prihodnjega nacionalnega, socialnega in gospodarskega raz-fi l^h slovenskega prostora. “ Knjiga je torej zanimiva za širok krog sc talcev, predvsem pa za vse mlade ljudi, posebno študente, iit IZTOK ILICH LUDOVIKA KALAN: NA OBALI Odrasli bralci poznajo Ludoviko Kalanovo po zbirki stihov V P°zni jeseni, otrokom pa se je priljubila s pesmimi, zbranimi v ^ jtfižici Na obali. Te pesmi je izdala avtorica v samozaložbi že leta e /Ji. Že tedaj so jih naši učitelji navdušeno sprejeli, saj so kaj p. ^alu ugotovili, da so pesmi kot nalašč za vsakdanjo rabo: za tiste te pouku, ko se pogovarjajo o letnih časih, o pomladi, živalih i \e, rožah, tedaj ko si morajo otroci zamisliti morje in njegove le-Pote, očarljivost juter v vinogradih in čas, ko rišeta mraz in sneg na °kna bele rože. Celo v vesolje popelje pesnica otroke, hkrati pa , 0,P°zarja na čas, ko bo ugasnil na zemlji zadnji žarek in bodo hodili 1 ,udje ..iskat dobra sonca" na gostoljubnejše planete. ^ Na željo mnogih učiteljev je pesnica znova izdala to zbirko (spet samozaložbi). Spremno besedo je napisal Pavle Zidar, ki po-darja: .JVevsiljiva didaktika, jasna metaforika, kratkost pesmi, ^tetski domet - je osnovni podatek te poetike za otroke. Kala-°va je zadela s to zbirko tudi vsakdanjo potrebo učitelja, ki išče strežen izraz v umetnosti za to ali ono priliko. Zbirka prinaša S}teLu - ljubitelju poezije oporo pri njegovem poslanstvu, otroku Nt lepoto skozi besedo. “ MARJANA KUNEJ »STENICE« MAJAKOVSKEGA V DIJAŠKI IZVEDBI Satirična igra Vladimira Majakovskega na Slovenskem še ni dc }^ela uprizoritve, čeprav je to delo že prevedeno v slovenščino i tudi vsebinsko tako, da govori z grotesknostjo tudi današnjem, ffsu. Tem bolj je razveseljivo, da so se „Stenic“ z amaterskir ^dušenjem lotili dijaki bežigrajske gimnazije pod režijskim voc °m prof. Andrijana Laha. S preprosto stilizacijo scene, kjer na, £tno smiselne novosti z gesli ipd., je dajala nakazana scena izhc tče Za igro, ki ni bila uravnana klasično, poprej brechtovsko; tfah amaterizma je težila k poudarjenosti karikature in Živah f .. sfl- Ostrice Majakovskega so lahko živo odme\>ale med mladine ' le z zanimanjem spremljala izvajanja svojih vrstnikov. Kristina Brenkova Slavko Kremenšek LIKOVNA RAZSTAVA TREH PROSVETNIH DELAVCEV Za poživitev litijskega kulturnega življenja je bila 12. maja na Valvazorjevem gradu Bogen-šperk odprta likovna razstava treh slikarjev, ki živijo in delajo v Litiji oziroma v Šmartnem. Tako so se vsak po svoje na zanimiv in privlačen način predstavili s svojimi slikami: akademski slikar Jože Meglič (Šmartno pri Litiji), slikarja Polde Mihelič in Niko Prestar — vsi trije prosvemi delavci. Njihove slike so tako postale del stalne zbirke Galerije Bogen-šperk in si jih je mogoče vedno ogledati. Uvod sobotne kulturne prireditve je pripravila literarna skupina Dediči iz Zagorja ob Savi z recitalom ZAKAJ ČRNO? S svojimi pesmimi so se lepo predstavili pesniki Ema Mehle, - Lado Garantini, Franc Kopitar, Rado Palčič in Jože Sevljak. Njihove pesmi je za- nimivo komentiral in povezoval Nande Razboršek, ki je recital tudi režiral. (Zanimivo je, da so člani te skupine večinoma tudi prosvetni delavci.) • Organizator sobotne prireditve je občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Litija. MILOŠ DJUKIČ AKADEMIJA SLOVENSKE GIMNAZIJE Šolska akademija zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je bila 27. maja v dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Namenjena je bila 10-letnici prve mature na tem zavodu. Navzoči so bili vsi vidni predstavniki iz Slovenije, med njimi tudi prorektor Janez Milčinski, več profesorjev in kulturnih delavcev, konzula Lubej in Čop iz Celovca, nekdanji glavar Koroške Wedenig, mestni župan Celovca, deželna nadzornika in profesorji gimnazij s Koroške. Spored akademije je bil odlično zbran; nastopili so kar trije zbori (izbrani zbor, mladinski zbor, združeni zbor) in folklorne skupine. Letos je nastopil tudi zbor graških in salzburških visokošolcev, nekdanjih dijakov gimnazije. Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik je pozdravil vse navzoče in poudaril, da gre razvoj oz. prirastek naraščaja gimnazije ra-pidno navzgor, saj se je za prihodnje leto prijavilo kar 96 novincev in bodo zato - prvič - trije prvi razredi. Število dijakov na gimnaziji pa bo zato naraslo že na 525. Ob letošnji 10-letnici mature je spregovoril prvi ravnatelj dr. Jožko Tischler, ki je izjavil, da se je slovenska gimnazija kljub nekaterim sovražnim elementom razrasla v mogočno drevo z mnogimi močnimi vejami. Povedal je tudi, da je tedanji deželni glavar v Celovcu MEDENIC, pred 10 leti slovesno izročil prva zrelostna spričevala našim prvim maturantom. Ravnatelj gimnazije dr. Zablatnik je povedal, da bo z letošnjimi 49 maturanti število le-teh naraslo že na 334, kar je za slovensko gimnazijo rekord; nekateri diplomanti univerze že poučujejo na gimnaziji. Razveseljiva je tudi novica, da bo slovenska gimnazija dobila v letošnjem šolskem letu svoje poslopje, kar bo prvi slovenski kulturni spomenik na Koroškem. Taka vest mora razveseliti tudi vse napredne in kulturne Slovence v matični domovini. Ob polno zasedeni dvorani je bila letošnja akademija prava narodna manifestacija. Borba Narodnega sveta za Slovence na Koroškem, ki dobiva vedno večjo podporo v Sloveniji in tudi po vsej Jugoslaviji, bo gotovo dosegla, da se bo akcija za gradnjo kulturnega doma v Celovcu ugodno razvijala in bo našla močan odmev tudi v matični domovini Sloveniji, kar je naša moralna in nacionalna dolžnost. STANKO SKOČIR RAZSTAVA OB 100-LETNICI MLADINSKEGA LISTA SMILJE Do konca avgusta bo v hrvatskem šolskem muzeju v Zagrebu zanimiva razstava Ob stoletnici izhajanja Smilij. Smilje - zabavno-poučni mladinski list je začel izhajati leta 1873 v založbi hrvat-skega pedagoško-književnega zbora. Za mladino takrat ni bilo dosti berila v domačem jeziku, zato so Smilje uporabljali tudi v osnovnih šolah, saj so vsebovale poleg leposlovja tudi gradivo za dopolnjevanje pouka. V list so pisali znani hrvatski pedagogi, učitelji in književniku Izhajal je do leta 1945, od leta 1970 pa izhaja njegovo nadaljevanje SMIB. Ta list, ki ga izdaja Škotska knjiga v Zagrebu, ima ime po Smiljah in Bosiljku, ki je bil najstarejši hrvatski mladinski list (1864—1868). List Smilje je izhajal takrat kot slovenski mladinski list Vrtec. Njegov prvi urednik, učitelj Ivan Tomšič, je že v prvih letih izhajanja prevedel nekatere povesti iz Smilja za Vrtec. Smilje je zelo pohvalil in ga v Vrtcu „prav živo priročal vsem, ki se žele hrvaščine po najlažjem potu naučiti". Ob razstavi je izšel tudi ilustriran katalog, ki vsebuje dva krajša članka o Smiljah in seznam sodelavcev Smilij in SMIBA. GRAFIČNI BIENALE V LJUBLJANI Jubilejni značaj ob X. mednarodnem grafičnem bienalu upra vičuje vsaj površne, mimobežne utrinke, ki potrjujejo, da grafičn bienali vse doslej niso bili pomembni zgolj kot prireditve, temveč da so bili pomembni tudi z ustvarjalnega vidika. Resnici na ljubo je treba povedati, da v slovenskem likovnem prostoru žal nismo zmogli odpreti vrat mnogim razstavam mednarodnega pomena -kot npr. v Beogradu, tudi Zagrebu — in da je po mednarodnih merilih le grafični bienale tisti, ki ustvarja na Slovenskem mostove širokega mednarodnega grafičnega dogajanja. Da je to res, nam potrjujeta že pomen in odzivnost na to dveletno grafično manifestacijo. Ljubljanski grafični bienale je postal ena najvažnejših sodobnih prireditev. Lahko si torej samo želimo, da bi nas tovrstni bienali bogatili kot trajnica, ki ima študijski, ustvarjalni in povezujoč pomen. Grafični bienale je ponesel ime prenekaterega slovenskega, jugoslovanskega umetnika v krog evropskega, pa tudi svetovnega likovnega dogajanja; odprla so se vrata posameznikom, ki so v tujih galerijah doživeli uveljavitev in priznanje. Morda se premalo zavedamo, kolikšen je pomen grafičnega bienala, ki prav gotovo zasluži večje zanimanje občinstva pa tudi šolske — ne le univerzitetne - mladine. Likovno vzgojo, ki je na riaših šolah doživela temeljite kakovostne spremembe, lahko navežemo na premišljeno odbran in pripravljen izbor grafičnega spoznavanja na razstavi In če se mimogrede ozremo na prehojeno pot ljubljanskega bienala, bi že z imeni sodelujočih našli potrditev za priznanje pomena te prireditve: v desetih bienalih so se zvrstili sloviti umetniki, kot npr. Picasso, Chagall, H. Hartung, Moore, Zadkin, H. G. Adam, Soulages, R. Rauschenberg, J. Miro, Tapies, K. Kimura, Vasarely, pa še nepregledna množica drugih umetnikov. Mednje lahko upravičeno uvrščamo R. Debenjaka, L. Spacala, J. Bernika idr. Tudi letošnji bienale prinaša bogat izbor iz svetovne grafike in grafike jugoslovanskih narodov. Grafična razstava bo odprta do 31. avgusta. Aktualno o današnji umetnosti VRAČANJE Mnoge smeri zadnjih sto let v optično izrazni umetnosti pričajo, da je bila v tem času najmočnejša težnja - opredeliti izhodišča o tem, kdo je umetnik in kaj pomeni človeku umetnina. Vsak ustvarjalec je skušal v tej ustvarjalni igri, bolje rečeno drami, najti svojo vlogo in jo kar najbolj zavestno odigrati. Od vseh začetkov sta bili upodabljajoča in oblikujoča umetnost namenjeni sočloveku. Ker sta bili ustvarjalno obogateni, sta bili tudi spoštljivo sprejeti kot vrednoti. Spreminjala so se estetska in moralna načela. Čeprav je ravnalo okolje, ki je umetnost sprejemalo, z umetnikom mnogokrat mačehovsko, pa je bila prav umetnost tista, ki je osvetlila in razkrila umetnikovo vlogo v ustvarjalnem procesu in s tem svoj globlji pomen. Antonio Paradiso, italijanski gradbenik in kipar, je postavljal bunkerje in nebotičnike. Doživljal je svoje konstrukcije v njihovi trajnosti in minljivosti. Odločil se je za „nevtralnost" nad gradnjo in razrušenjem. Res je, njegovi kamni niso elementi konstrukcije, pa tudi nasilje destrukcije jih ni prizadelo. Oblikoval jih je človek -umetnik (toda saj jih zna tudi narava? !). Umetnikova namera pa je dragocena, v tem primeru plemenita - delati za naravo. Vrniti naravi, kar je njenega. Obogatiti jo s človekovim respektira-njem njene prvobitnosti. To pot ustvarjalnega postopka bi lahko imenovali vrnitev v pozabljeno predzgodovino, vrnitev k naravi. Kiparjev kronist Guido Ballo piše: - Zaprta forma se odpira in se poizkuša obdati z okoljem, oziorma bolje prilagoditi se. V taki zasnovi sta ideja in koncept zaživela na nov način, s polno ekspresivnostjo siromašne materije - elementarno. Doumeti avtorjevo zasnovo pomeni previdno ravnati v postopku oblikovanja in preoblikovanja. Mnoga obdobja v umetnostni zgodovini so bila kruta do materiala. Dostikrat so ga celo zlorabljala. Prehitro je v umetniku prevladal okus. Njegovo znanje in zamisel sta se znesla nad materialom. Umetnina je izražala virtuoznost, akademsko natančnost ali pa nasilje talenta. Mnogi današnji nasilni ukrepi do človekovega okolja kažejo, da so ljudje, ki so samo do neke mere spoznali umetnost, naredili več slabega kot dobrega. Vzrok: umetnost ni bila obravnavana kritično, v ustvarjalnem postopku niso sodelovali vsi udeleženci tega procesa. Človek se je odmaknil od narave, ne da bi se zavedal svojega dolga do nje. Ob plemeniti Paradisovi zamisli, ki skuša povrniti odvzeto naravi - lastniku, se vrne opazovalcu vsaj malo vere i’ človekovo humanost. Paradisova ustvarjalnost je resnični dialog med izvorno naravo in človekovim deležem. Umetniško izklesane kamne, ki niso izgubili prvotnih oblik, vrača v slučajnostne kupe. To počne zavestno zato, da bi pokazal, da se ne vračajo k naravi samo njegove misli, temveč tudi izdelki njegovih rok. To pa je dokaz, da je pravilno doumel in znal oceniti smotrnost sožitja velikih udeležencev: življenja, narave in človeka. IGOR PLEŠKO Izberite med novimi knjigami... Izberite med novimi knjigami j'■: .■ • * • 1 ZDRAVKO OMERZA: BERILO V SLIKAH ZA II. RAZRED ŠOLE ZA GLUHO ALI NAGLUŠNO MLADINO Po prvem berilu, ki ga je pripravil Emil Ulaga, je izdala sedaj surdopedagoška sekcija Zveze društev defektologov Jugoslavije prikupno knjigo za 2. razred gluhih in naglušnih otrok, ki jo je sestavil naš priznani strokovnjak na surdopedagoškem področju Zdravko Omerza. Avtorja poznamo kot pisatelja več strokovnih publikacij iz dolgoletne prakse pri delu s slušno in govorno prizadetimi otroki in mladostniku Pohvaliti moramo njihovo prizadevanje za to, da bi dobili tudi učenci oziroma gojenci zavodov za slušno in govorno prizadete - pa tudi njihovi starši za svoje malčke - ustrezen učbenik. Kakovostno berilo je težko pripraviti že za učence rednih šol, zato je tem pomembnejše, da smo dobili sedaj to knjigo, ki so jo že začeli uporabljati pri pouku. Berilo v slikah za 2. razred šol za gluhe in naglušne je razdeljeno v tri dele: prvi del zajema v sliki in besedi otrokova vsakodnevna doživetja s prikazom neposrednih otrokovih življenjskih situacij v vasi in mestu, v naravnem in industrijskem okolju, tako da najdeta svoje mesto v vsebini - neposredno in posredno - podeželski in mestni otrok. Zamisel je vsekakor dobra. Tako pridobivata podeželski in mestni otrok oziroma otrok iz industrijskega okolja iz realističnih slik vse tisto, kar potrebujeta za dopolnitev nujno potrebnih pojmov iz življenja v naravi oziroma v mestnem in industrijskem okolju. Slikam so pripisane besede in stavki, kar — mislim - s psihološkega vidika ni napačno, čeprav bi mogel kdo očitati, da to ni preveč estetsko. Če pa pomislimo, da je delo pripravljeno za gluhega ali naglušnega otroka, je treba upoštevati tudi nenehno otrokovo zanimanje za spoznavanje novega; otrok se bo ob sliki ustavil, jo motiil, in skušal spoznati, kaj je pod sliko ali ob njej napisano. Tako pride do veljave tudi načelo samoaktivnosti učencev, kar bo olajšalo vzgojiteljevo delo v šoli in prizadevanje staršev; glede tega bo namreč učbenik prav gotovo zelo uporaben tudi za domačo vzgojo slušno in govorno prizadetega otroka. V drugem delu berila so povestice in zgodbice iz življenja otrok, ki jim je knjiga namenjena. Niso razvrščene po neki sistematiki, zato bo lahko preudaren učitelj po svoji presoji izbiral besedilo. Tudi te sestavke spremljajo lepe ilustracije, le da te v glavnem ponazarjajo povzetek beril, ki ga izražajo z enim ali dvema stavkoma. Tretji del zajema povestice in zgodbice iz NOV in naše sedanje družbene stvarnosti, kar lahko štejemo kot lep prispevek prizadevanjem naše idejno-politične vzgoje. Sestavki so urejeni načrtno glede na važnejše narodne praznike in družbene dogodke, med njimi pa so posejane pesmi nekaterih slovenskih pesnikov. Otroci te dobe se radi učijo, radi tudi deklamirajo, zato je prav, da so v berilu tudi pesmi. Knjiga je sicer namenjena učencem 2. in 3. razreda šole za gluhe ali naglušne otroke, bo pa brez dvoma uspešno rabila tudi tistim gluhim ali teže naglušnim, ki so že več let obiskovali predšolske razrede. V sodobni vzgoji gluhih in naglušnih velja načelo, naj se ti otroci v osnovnih vzgojnih postopkih ne prilagajajo (ali pa čim manj) nekemu izumetničenemu jeziku gluhih. Nujno je namreč, da začnemo čimprej uporabljati vsakdanji jezik in se izražati v splošni vsakdanji rabi. Razumljivo pa je, da gre pri tem za najlažje oblike. Prav je, da berilo vse to tudi upošteva. PSIHOLOŠKE RAZPRAVE IV. kongres psihologov SFRJ je zasedal na Bledu od 13. do 17. oktobra 1971. Obsežno strokovno gradivo, ki so ga mvzoči obravnavali na tem kongresu, je zdaj objavljeno v posebni 510 strani obsegajoči knjigi PSIHOLOŠKE RAZPRAVE. Uredil jo je odbor TV. kongresa psihologov SFRJ, založila pa Dmštvo psihologov Slovenije in filozofska fakulteta v Ljubljani. Gradivo je razdeljeno na 37 poglavij. Vsako izmed teh zajema več razprav. Za pedagoge utegnejo biti še posebno zanimiva zlasti naslednja poglavja: Psihološka metodologija in psihometrija, Socialna psihologija. Socializacija, Kognitivni razvoj, Kreativno mišljenje. Socialno ekonomski in osebni faktorji v šolski uspešnosti, šolska psihologija ter šolski uspeh in nove učne metode. Zbornik stane 120 dinarjev. V. T. A. HEINRICH BOELL: SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO Proznim prevodom del Heinricha Boella v slovenščino — Klovnovim pogledom, Kruhu zgodnjih let. Biljardu ob pol desetih in Koncu službene vožnje se je pridružil roman Skupinska slika z gospo, ki velja za doslej najbolj brano delo tega nemškega pisatelja. Zanj je prejel Nobelovo nagrado, delo pa je izšlo prvič leta 1971 v Koelnu. 'V slovenščino ga je prevedel Drago Grah, izdali pa sta ga Mladinska knjiga in Pomurska založba v 5000 izvodih. Uspešno sodelo-vanje obeh založb je torej omogočilo višjo naklado, nižjo ceno in hitrejši izid. .Prevajalec Drago Grah, ki je napisa! tudi esej o H. Boellu in njegovem delu, je na tiskovni konferenci opozoril na značilnosti romana in na prevajalske težave. Delo je sad napornega dokumenla-rističnega prizadevanja; pisatelj ,,reportersko“ opisuje in raziskuje življenjsko pot glavne osebe Leni. S podatki o njenem življenju postreže vrsta oseb: Lenijina prijateljica Margaret, lastnik pokopališke vrtnarije Pelzer, glasbeni kritik Schirtenstein, nekdanji vojni ujetnik Bogakov, zakonca Hoyser idr. Ta skupim oseb Je po funkciji čopič, , ki slika Leinijin portret". „Gospa“ pa molči in molči, kakor se za portretiranca nemara spodobi. Leni, ki je sprva predstavljena kot poprečno, čeprav „najbolj tipično nemško dekle", ostaja ves čas človek z nepokvarjenim srcem, poosebljena človečnost, brez sence pridobitniške miselnosti. Ob koncu romana postane Leni že mit - ..podoba madone, ki se vzdiguje vse višje s svojim podstavkom, dokler ne osrečuje svoje okolice že samo s smehljajem in dviganjem roke." Njena človečnost je nagonska, Leni odklanja vse slabo, kljub svoji nedejavnosti. Roman pa ne slika zgolj glavne junakinje „gospe“ z njeno skupino, temveč podaja tudi podobo nemške družbe med vojno in po njej. Zanimiva vsebina, mpisam v pogovornem jeziku, v katerega so vpleteni tudi žargoni, bo zanimivo berivo za vsakogar, za preprostega, pa tudi za bralca z izbrušenim literarnim okusom. MARJANA KUNEJ ŠOLSKI AKVARIJ Šolski akvarij je dragocen učno-vzgojni pripomoček pri pouku biologije. Zato naj bi si takšen akvarij omislila vsaj vsaka večja šola. Sarajevski zavod za izdavanje udžbenika je v zbirki Nastavna biblioteka kot 49. knjižico izdal v srbskem prevodu priročnik za učitelje ŠKOLSKIAK VARIJUM (v originalu: Akvarium v škole), ki ga je v ruščini napisal S. V. Gerd. V tej zanimivi, pregledni in živahno napisani knjižici bodo učitelji biologije našli vse potrebne napotke, tako za pripravo in pravilno vzdrževanje šolskega akvarija kakor tudi za vse pedagoške napotke za delo z učenci ob uporabi akvarija kot učno-vzgojnega sredstva. Šolski akvariji naj namreč ne bodo le okras prirodoslovnih kabinetov in šolskih hodnikov, marveč živ, poučen in nadvse potreben učni pripomoček za proučevanje vodnih mehkužcev, rib in dvoživk, hkrati pa tudi zelo prikladno sredstvo za temeljno vzgojo prihodnjih biologov bodisi kot pedagoških bodisi kot znanstvenih delavcev. Knjižica ŠKOLSKI AKVARIJ stane 30 dinarjev. V. T. ARHAR Mati pričakuje, Alojz Tomc, osn. š. Grm, Novo mesto likovne razstave LIKOVNI SVET OTROK v Šoštanju KNJIŽNICA V OSNOVNI ŠOLI Avtorica Radmila Šuljagič obdeluje v svoji knjigi blFUOTEKA U OSNOVNOJ ŠKOLI z vidika bibliotekarske stroke celotno poslovanje in organizacijo šolskih knjižnic v osnovnih šolah, s posebnim poudarkom na šolski knjižnici za učence in strokovni šolski knjižnici za učiteljski zbor. Knjigo, tiskano v cirilici in primerno ilustrirano, je izdala Narodna biblioteka SR Srbije. Cena: 35 dinarjev. V. T. ARHAR LEKSIKON CANKARJEVE ZALOŽBE Kot vsak leksikon ima tudi ta svoje mesto med slovarjem, ki pojme predvsem verbalno pojasnjuje, in enciklopedijo, ki poskuša — na določeni ravni in strnjeno - povedati čim več o njihovi vsebini. Pri njegovem snovanju se je Cankarjeva založba naslonila m predlogo ene najstarejših in. najbolj izkušenih evropskih založb, na Brockhausa, oz. na njegovo najnovejšo izdajo priročnega „der Volksbrockhaus". S tem je tudi določila obseg našega prvega, sodobnega slovenskega leksikona: da v njem zbere 52.000 gesl s 4.100 ilustracijami, 800 barvnimi slikami in 20 barvnimi zemljevidi. Gesla so sicer obdelana kar se da kratko in pregnantno. Njihovo razlago izredno razširi povezava s sorodnimi gesli, s kazalkami Preizkušeni sistem kratic dopušča nadaljnje varčevanje s prostorom. Tako je zbrano presenetljivo bogastvo pojmov, od tistih, ki so povprečnemu izobražencu že znani, prek drugih, ki jih pozna komaj po imenu, do množice popolnoma novih, ki so mu potrebni za širšo kulturno razgledanost. Da bi tujo predlogo ponašil, je štab strokovnih sodelavcev pri uredniškem odbom v dveletnih pripravah izločil, dodal ali predelal skoraj dve petini gesel, z ustreznimi ilustracijami. Tako je originalno predlogo, namenjeno predvsem nemškemu kulturnemu prostoru, prilagodil, deloma pa je lahko tudi premaknil vsebinska težišča. Znano je, da so leksikoni močneje opredeljeni na humanistične ali na tehnične vede, različno po idejnosti, s poudarkom na umetnosti itd. Tu se potem največkrat razhajajo mnenja recenzentov. 'Menimo, da je stvar in pravica založbe, da zastavi in potem ob nasprotujočih si strokovnih ocenah zagovarja si’oj koncept. Pripomnili pa bi, da smo ob pn>em, bežnem listanju po knjigi med drugim pogrešili razlago za pojma narodi in narodnosti Jugoslavije, prav tako tudi etnične podatke o Slovencih doma, v zamejstvu in med izseljenci, gradivo torej, ki ga učitelj vse teže zanesljivo najde' ža svojo učno rabo. Pedagogu bo leksikon zelo dragocen pripomoček. V njem bo našel zanesljive osnovne formulacije kot izhodišča za obširnejša pojasnila o stvareh in dejstvih, npr. v družbenopolitični vzgoji, reševal ga bo dvomov glede terminologije in mu pomagal prek drugih podobnih težav. Leksikon ni klasična poezija, ki jo skozi desetletja radi ponovo jemljemo v roke. Prav tako tudi ni znanstvena monografija, ki zanima predvsem strokovnjaka. Bolj je podoben sodobnemu vozilu, ki ob intenzivni rabi ekonomično opravi mnogo koristnih poti. Prav gotovo je, da bo njegovih pnnh 40.000 izvodov veliko prispevalo k dvigu naše splošne izobrazbene ravni. Naj končno še dodamo, da se je ČZ podjetje DELO zgledno potrudilo, saj je opremilo knjigo okusno in trpežno. R. ROŽ EK lk-Tei 11:1 ob 0 STRUKTURI MODERNE EVROPSKE,^ k ! Ko je leta 1956 izšel izvirnik Huga Friedricha ,.Struktura ( ^ derne lirike", je imelo to delo znanega literarnega teoretika in L ‘~>e LIRIKE do vinarja precejšen odmev ne glede na to, kako so se posdrrt^0^ poznavalci in kritiki odzvali tehtni pridobitvi. Trinajst let kasn4 ista knjiga, ki je bila že večkrat ponatisnjena, doživela hrvaški f °0‘ vod, šestnajst let zatem pa smo deležni tudi slovenskega preJč^oc, Darka Dolinarja. Brez obotavljanja lahko ugotovimo, da našt fce ložbe niso pokazale niti skromnega zanimanja za literarno teri^a tična dela in literarno-zgodovinske prevode iz evropske knjii Ka nosti, in smo glede tega - v primerjavi z drugimi republikami zadnjem mestu. Težko je reči, zakaj nimamo tovrstnih del v slojih skem založništvu. Ni pa prav, da je do česa takega sploh prišlo,vlrsk vemo, da je interesentov za tovrstno strokovno literaturo najr^h več, kot pa je npr. samo študentov m univerzi, ki študirajo ževnost. Upajmo, da ,.Struktura moderne lirike" Huga FriedricV°ra ki jo je izdala Cankarjeva založba, ne bo edini tovrstni zgled, več spodbuda za to, da bomo odpravili marsikaj zamujenega. \nj Kot je dejal H. Friedrich, je v svoji razpravi o modemi evrof liriki želel prikazati določene poteze v pesništvu, ne da bi jih V. potrebno razlagati z T,irH tnm tiov m men/ tri, Pr vplivi. Tudi tam, kjer so vplivi jasni, ni V J misliti le na to. Glede na strukturo skupnih potez v krogu evrop' lirike vidi avtor kot poglavitna utemeljitelja Rimbauda in Md J meja, meni pa, da je treba spremeniti razdelitev običajne kk^ kacije zadnjih sto let; odpovedati se moramo omejitvi „razgUj m enega umetnika, m en stilni tip, kajti šele tako je o mogoč* medsebojno razjasnjevanje in je možno podati strukturo v ost 1 Zc dokaj enotne evropske lirike. S takimi izhodišči se je avtor k izognil zgodovinskemu obravnavanju, kjer bi moral vključiti da več imen, sprostil pa je možnosti odkrivanja skupnih struktur. bira pesnikov je vezam večidel na romansko področje, karutei g, motiti; treba pa je upoštevati, da je H. Friedrich po stroki nist. Zanimivo je, da ni vključil niti enega od slovenskih pestim^ čeprav bi lahko našel tudi take, ki bi sodili v strukturiranost Ala, zamišljene skupne osnove. Začuda - tudi odsotnost nemških paleta kov je očitna. Izbira imen, ki sodijo v področje strukturiranja s^Mais nih potez moderne evropske lirike, je torej pomanjkljiva, fj gl avtor ni tajil in se je zavedal ograjenosti svojega dela. Vendn poudaril tista imena in dela, ki so po njegovem mnenju ^Tlaa ospredju in je s tem izpolnil zamisel svojega strukturalnega Mtos cepta. k0Vl hu Ugotavljajoč izhodišča za skupne strukture navaja H. FrievwJ]z disonanco in abnormalnost ter kategorijo negativnosti kot temelptega, grotesknost in fragmentarnost pa dopolnjujeta iznma svojine. Morda bi kazalo pomisliti, ali je potrebno ograditi «č?4Ven( nost kot konstanto ali pa je možno govoriti o negativnosti Vate izhodišču, ki dopušča tudi optimizem. H. Friedrich se je otOTVet 'izključno za prvo možnost. Sledi navedenih kategorij pa bi v #efe obliki našli že pri književnikih prejšnjih stoletij, seveda ne kot^tav vito, osrednje dognanje. Zdi se, da bi imel vidnejše mesto Apod relativizem opazovanja, presojanja, čeprav se tej kategoriji F Evri nikakor ne odpove. Ne more biti naključje, da je prvega obravrH Bauldaira, lirika, ki je toliko individualen v svojem pesniškem razju in povednosti, hkrati pa razosebljen, razkrajajoč idealih nagnjen k deformaciji in morbidnosti. Mnogi literarni strokovni ga imajo za ,,očeta modernizma". H. Friedrich se je najobšihjjf mudil pri Rimbaudu in Mallarmeju. Prvega je spoznal kot ' prazne transcendence in predstavnika dehumanizacije, ki rnU tuje niti grdo (prim. Rodinovo „Staro orožarko"!) niti čf pQ(| irealno. Rimbaud je tisti, ki je predrl meje izraznosti in realno*^ Njegovih pesmi ne gre tolmačiti iz razgibanih podob, pač poteka gibanja. Razkrojena realnost se kaže v kaotičnosti kot]^ dosegljivo ,.nepoznano “. Tu fantazija ni več navezana, k čenf [:U| treba dodati Rimbaudovo privrženost magiji besede. TudiMalkv^ sledi poti dehumanizacije, kot ..svečenik forme" govori o svofl ..laboratoriju" in .geometriji besed", sledi tehniki intelekta in I giji besed. Ontološko ozadje je izrazil sam, in to ne enkrat: 13 čenjem je našel tudi lepoto. Njegova pesniška sredstva so vadna. Dehumanizacija razkraja trikotnik: pesnik-delo-bralec.p\ je: „Delo je neosebno, čim nega približevanja bralca." vodilnem položaju, kadar gre beseda evre \ ° Življenje v mestu, avtomobil druga tehnična sredstva zrna11 šujejo človekove fizične sp sobnosti — zato postaja dovz* nejši za bolezni civilizacije, k* ne živi v naravnem okolju, 1 treje zapade vplivom mamil1! 22 TISOČ DVORCEV KULTURE Sovjetski sindikati so zgradili 22 tisoč dvorcev za kulturno in klubsko življenje. Pridružil se jim je nov dvorec na- Daljnem vzhodu, in sicer v mestu Haba-rovsk. V tem dvorcu so dvorane za predvajanje filmov, gledaliških predstav, za predavanja, razstave, športna tekmovanja, plese in bankete. V njem deluje nad 50 raznih amaterskih krožkov. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V ANGLIJI alkohola in je izpostavljen vilnim psihičnim pretrese^ Šport lahko pravilno usiul človekovo odvečno energijo'MJS zadovolji njegovo željo po Zto je politika, ki bo omogoči; množično ukvarjanje s šp° tom, zaželena in nujna.44 Posvetovalna skupščina sprejela resolucijo, v kateri Z^1 teva, naj odbor ministrstva i žel - članic evropskega sveta |g| sprejme predlagani dokume11!^ I ENCIKLOPEDIJA ESTONIJE V Talinu, glavnem me Estonije, je izšel tretji zve Estonske enciklopedije. V nje’■ Izobraževanje odraslih in organiziranje raznih tečajev sta na Angleškem že tradicionalna. V brošuri „The College of Adult Education44, ki jo izdaja eden od mnogih koledžev, je objavljen obsežen delovni program za izobraževanje odraslih. V koledž sprejemajo kandidate, stare več kot 16 let, če izpolnjujejo določene vpisne pogoje. Šolnina je 1 funt za vsak predmet, nezaposleni pa imajo popust. Koledž prireja najrazličnejše vrste tečajev, in sicer tečaje za: angleški jezik in literaturo, zemljepis, britansko zgodovino, umetnostno zgodovino,, matematiko, fiziko, verouk, kulinarstvo, arheologijo, skrb za skupnost, zborovsko petje, ustvarjalne obrti (obdelava kovin, vezenje, pletenje ipd.), vožnjo, prvo pomoč, urejanje sta- 1 , OLVZ 1 . J »»JI je opisana zgodovina tega A roda ob Baltiškem morju J srednjega veka do naših dni.I sestavljanju Enciklopedije je l delovalo več kot 600 avtom in sicer: člani narodne aka® mije znanosti, profesorji est-| skih visokih šof, sodelavci znaj stveno raziskovalnih inštitutO| književniki in drugi. ŠOLSKI CENTRI V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji je bilo v šoj. skem letu 1971/72 že 377 švj skih centrov s 1.205 šolami; povečini za srednje izobražen nje. V teh je bilo 9.335 odd? kov za mladino in 912 za odi sle. Obiskovalo jih je 296.2| učencev - mladincev in 27.91 odraslih. V teh oddelkih je učevalo 16.170 učiteljev 05 tega 5436 žensk); 13595 jiM bilo zaposlenih za nedoloif čas s polnim delovnim čase? Kine m a 1 ograf i pr i kazuj ej !©] 00Q e 0 PRIVIDI je film Roberta Altmana, ki se mu je z izredno filmsko občutljivostjo posrečilo ustvariti film o kaosu realnega in imaginarnega sveta posameznika. Avtorja zanima prepletanje zavestnega in podzavestnega, nesposobnost ločiti realno doživljanje od imaginamega podoživljanja in posledice takš-nega duševnega stanja. Analiza nekega duševnega stanja, ki je odmaknjeno od resničnosti, pa zahteva tudi stilne prijeme, ki niso podobni onim v filmih iz otipljivega sveta. Avtorju se je to posrečilo. Pri tem mu je pomagala igralka Susannah York. Zaradi poetičnosti, ki jo malokdaj vidimo, imam ta film veliko raje kot film MASH istega avtorja. Vprašanje pa je, če bodo premladi in neizbirčni gledalci prav to občutili. — mb MIMI KOVINAR je duhovita družbeno angažirana komedija režiserke Line VVertmueler. Problem moške časti je socialni problem, ki ga v efl stavni a zelo inventivni ob«' humoristično obravnava uč