Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Ah
Leto XXII Ljubljana, december 1985
št.:
'T~r.
1/ Pogled v dvorano občine Ljubl|ana VIč-Rudnik, k)e se |e 2. decembra zbralo na akcijsko konferenco 35 delegatov DPO In organov samoupravljanja r Iz sestava SOZD MERCATOR-KIT.

Ustanovljena stalna akcijska konferenca ŽK v sozdu
Center za obveščanje
»Cilj našega srečanja ni le razprava o planskih dokumentih sozda, ampak je^ hkrati potrditev akcijske konference kot stalne oblike delovanja komunistov v sozdu,« je bilo rečeno v uvodu v akcijsko konferenco, ki je bi|a 2. decembra letos v občinski dvorani na Viču v Ljubljani. Nanjo so bili vabljeni poleg delegatov OOZK iz delovnih organizacij - članic sozda MERCATOR-KIT, tudi delegati 10 in konference ZS ter predstavniki organov samoupravljanja v sozdu MERCATOR - KIT.
Namen konference je bil, da Mobilizira vse nosilce samoupravnega sporazumevanja in pomičnega dogovarjanja v delovnih organizacijah pred sprejemom srednjeročnega plana razvoja sestavljene organizacije. Ta dokument naj bi bil sprejet hkrati s Planom za prihodnje leto še v tem mesecu.
»Akcijsko konferenco ustanavljamo z namenom, da preseže-mo zaprtost osnovnih organiza-Cli ZK in njihovo prešibko povezanost, tako med njimi samimi, kakor med njimi in organi samoupravljanja. Cilj nam je, da bi hi-
treje usklajevali interese in poenotili mnenja ter skupen nastop. Preko te konference bomo zagotavljali enotno obravnavanje vseh vprašanj, ki so skupnega pomena za delovanje komunistov znotraj sestavljene organizacije združenega dela MERCATOR —I KIT,« je zapisano v poslovniku akcijske konference, ki je bil ta dan sprejet.
»Današnja konferenca ni prva te vrste v našem sozdu,« je poudarila Jasna Žagar iz M — Mednarodne trgovine, ki je odprla konferenco. »Vsakokrat doslej smo
na te mobilizacijske sestanke vabili tudi predstavnike sindikata in organov samoupravljanja. Tako tudi tokrat. Da pa bi tukaj izražena stališča imela priložnost za takojšnjo verifikacijo s strani predstavnikov družbeno političnih organizacij in njihovih forumov, smo povabili na konferenco predstavnike centralnega komiteja ZKS, mestnega komiteja ZKS Ljubljana, občinskega komiteja ZK ter predstavnike organov sindikata občine, mesta in republike.«
Podlaga za razpravo je bi! srednjeročni plan razvoja sozda in poleg njega še posebna izhodišča za razpravo na akcijski konferenci. Širše je podal oceno družbeno-ekonomskega položaja in poudaril smernice razvoja v uvodnem referatu namestnik predsednika PO sozda, Anton Mastnak.
»Od konference pričakujemo, da izlušči zadeve, ki so bodisi še odprte, ne dovolj dorečene ali pa iz kateregakoli razloga zatajevane. Pričakujemo odkrito, pošteno razpravo, ki bo podlaga za jasna stališča in zavezujoče sklepe, ki naj bi jih sprejeli še danes,« je sklenila svoj uvodni nagovor Žagarjeva.
Razpravljale!, nastopilo jih je 14, so bili v svojih izvajanjih res odkriti, sklepi ob koncu konference pa dokaj radikalno postavljeni. Zvrstili so se delegati iz vseh panog sistema, razen predstavnikov storitev. Razpravo je usmerjal in tudi predsedoval konferenci Milan Novšak iz M-Ljubljanskih mlekarn.
Sklepi, katerih redakcijo je po konferenci opravila za to imenovana komisija, so bili poslani vseh organom DPO in samoupravljanja pri članicah sozda MERCATOR-KIT. Obravnavali jih bodo na prvih sejah v mesecu decembru ali januarju in v zvezi z njimi sprejeli zadolžitve ter o tem poročali delovnemu predsedstvu konference.
Delegati, zbrani na akcijski konferenci 2.12.1985, so zastopali 1.451 članov OOZK,. kolikor jih je v sestavu sozda MERCATOR—KIT in sc povezani v 127
organizacij ZK. Delegati sindikata so zastopali članstvo iz 141 OOZS.
Po zaključku je bilo ocenjeno, da je konferenca uspela z naslednjih vidikov: udeležba delegatov je bila množična oziroma večinska, udeležili pa so se je tudi vsi vabljeni forumi DPO preko svojih predstavnikov. To je zagotovilo za dovolj reprezentativen sestav in veljavnost sprejetih sklepov. Razprava je bila zvečine dobro pripravljena, zajela je domala vse dejavnosti sozda. Posamezne članice, ki se še niso prav vklopile v duha uresničevanja skupnih zadev, so svoja nesoglasja oziroma neprilagojenost odkrito izrazile, kar je dobra podlaga za usklajevanje. Sklepi, ki so bili pripravljeni na podlagi določil v planskih aktih in dopolnjeni s predlogi sklepov iz razprave, so bili spejeti s soglasjem vseh navzočih.
Če bi lahko konferenci kaj očitali. je to, da so bile razprave monologi in da se z zadevami, ki so »štrlele«, ni nihče soočil na sami konferenci. Svoj epilog je doživela na poslovodnem svetu 6. de-embra, v krogu poslovodnih delavcev sozda. O tem pa je v današnji številki poseben komentar. — Pripravil J.N.

7. seja poslovodnega sveta - 6.12.1985
Vesna Bleivveis
!z takšnega testa smo, kakor...
Monologi, povedani na problemski konferenci komunistov sozda In dialogi, povedani na zasedanju delavskega sveta sozda, so bili predsedniku poslovodnega odbora sozda vodilo za oceno, iz kakšnega testa je pravzaprav naša prostovoljna združba delavcev in kmetov.
Strnjeno ■ uvodno poročilo predsednika poslovodnega odbora sozda, Mirana Goslarja o temah, ki jih je obravnavala problemska konferenca komunistov sozda na temo srednjeročnega razvoja, je bilo le kontura za izpeljavo njegovega širšega raz-Mišljanja o medsebojnih odnosih v sozdu. Čeprav se je predsednik ustavil le ob nekaterih kritičnih razmišljanjih udeležencev konference oziroma njihovi, od nekaterih zadržani oceni pozitv-nosti združevanja v SOZD MERCATOR-KIT, ni bil njegov namen izreči negativne ocene tudi takega razmišljanja, temveč se dotakniti nekaterih zadev, ki lahko v celotnem sistemu sozda učinkujejo razdiralno v vsem tistem kar, naj nam bi bilo na osnovi odločitve delavcev in kmetov skupno. Spregovoril je o testu, ki ga vsak direktor mesi v svoji sredini za naš skupni kruh.
»Prav je,« je dejal Miran Goslar, »da se nezadovoljstvo in zadržki povedo jasno in glasno, vendar ne s spekulativnim namenom in sklicevanjem na »večina misli enako, pa iz strahu ali oportunizma molči«. Seje poslovodnega sveta prav gotovo niso za-
dostna oblika za izmenjavo vseh pogledov na posamezno zadevo, so pa zagotovo primerna oblika dela za ugotavljanje večinskega mnenja o posamezni zadevi.
Ni je zadeve, o kateri se ne bi predhodno posvetovali na sejah poslovodnega sveta in dorekli njene vsebine in oblike, ki zadovoljuje večinsko mnenje, pa vendar se v zadevah, ki so vitalnega pomena za sleherno članico sozda in sozd kot celoto, tik pred zdajci, ko naj zadeva zaživi, zaradi trmastega vztrajanja nekaterih, stvar ustavi. To se je zgodilo pri sprejemu srednjeročnega plana sozda. Kamen spotike je postalo združevanje sredstev za investicije v srednjeročnem obdobju.
Združevanje sredstev za investicije je eno od strateških vprašanj, ne pa kaprica vodstva sozda. Je strateško pomembno za razvoj vsake članice, zlasti v času, ko se moramo zanesti le na svoj potencial. In če večina, ki v zvezi z obsegom združevanja sredstev molči, res misli, da je združevanje sredstev le breme, potem je stvar tako resna, da se moramo pogovoriti ne samo trdnosti sistema, temveč tudi o
odprtosti naših medčloveških odnosov. Če v naših medsebojnih odnosih res prevladujeta oportunizem in strah pred odkrito in pošteno besedo, strah pred argumenti, ki utemeljujemo skupno in zavračajo nerealno posamično, je to žaljivo za vse, ki kakorkoli ustvarjajo ta sozd. Žaljivo tudi za' vse tiste, ki so se zanj prostovoljno odločili in ki jim kljub vsem težavam v svojih sredinah ni težko zagovarjati večinskega interesa.
Zagovarjanje skupnega ne pomeni odrekanja individualnemu, čeprav se pogosto s pretokom informacij stori prav to. Od odgovornosti poslovodnega organa, njegove zrelosti in sposobnosti razumevanja usklajevanja posamičnega in skupnega pred organi, ki v temeljni ali delovni organizaciji odločajo tudi o zadevah skupnega pomena, je odvisno vse. Če tu odpove objektivna informacija in prevladajo manipuliranje, prestižno barantanje s težo argumentov in samozadostnost, potem sistem resnično ne more biti trden, ker se ne spoštujeta niti samoupravna niti poslovna disciplina.«
Odziv na razpravo predsednika, ki smo jo zapisali v obliki strnjenega povzetka njegovih posameznih misli, je bil pošten in realno pritrdilen - ni bil niti aplavz niti molk. Dalo bi se reči, da mor-
da le pomeni prolog k igri »Pravila igre«.
V nadaljevanju je poslovodni svet ocenil delovno gradivo za pripravo letnega planskega akta sozda za leto 1986 in Delovne skupnosti sozda za isto leto. PrecDoženih je bilo nekaj sprememb investicij, sicer pa delovnemu gradivu o razvoju sozda direktorji niso ničesar posebnega očitali. Delovna skupnost pa bo morala pojasniti in uskladiti nekatere spodrsljaje, ki so se jih zapisali v delovnem gradivu za njen planski akt. Pa ne zaradi neupoštevanja dogovorjenih načel svobodne menjave, temveč zaradi nedoslednosti metodoloških izhodišč, ki jih je uporabila
Izdela organov hozda
za izračun vrednosti obsega del in nalog. Tu torej lahko pričakujemo nekaj pozitivnih korektur.
Direktorji so morali sprejeti dejstvo, da je solidarnost tudi na področju skupne porabe zadeva, ki se je delavci — tako so odločili delegati delavskega sveta — ne mislijo odreči. Seveda pod pogoji in na način, ki naj pomeni resnično solidarnost, ne pa blažitev posledic neuresničevanja tudi dolgoletnih sanacijskih načrtov.
Letna konferenca KO sindikata SOZD
Vesna Bleivveis
Izvoljen nov koordinacijski odbor
V Ljubljani je bila 22. novembra letna konferenca KO sindikata SOZD MERCATOR — KIT. Temeljno sporočilo konference vsem sindikalnim organizacijam je: z bolje organiziranim sodelovanjem med KO sindikata in osnovnimi organizacijami sindikata in njihovimi konferencami do boljše samoupravne discipline in uresničevanja skupno dogovorjenih izhodišč in strategije poslovne politike v vsaki OZD.
Na letni konferenci so člani KO sindikata ocenili svoje delo v preteklem mandatnem obdobju predvsem pa v letu 1985 — prvem letu skupnega življenja sozda MERCATOR-KIT. Uvod v razpravo članov KO sindikata je bilo poročilo dosedanjega predsednika, Josipa Kovačiča, ki je poudaril nekaj značilnih dogajanj in stanj v sozdu. Udeleženci razprave so menili, da se koordinacijski odbor sindikata premalo poslužuje svobodnejših oblik delovanja npr. tematskih problemskih konferenc, da je koordinacijski odbor sindikata premalo seznanjen z živimi problemi sozda in zato nanje tudi ne more reagirati. Rezultat teh dveh ugotovitev je tudi premajhna odmevnost stališč KO sindikata v osnovnih organizacijah in višje organiziranih oblikah sindikalnega delovanja. Zato so menili udeleženci letne konference, da bo moral koordinacijski odbor iskati in opredeliti način svojega dela v tej smeri, da bodo tudi na tematskih konferencah izpostavljeni problemi posamezne dejavnosti, izoblikovanja stališča pa posredovana tako vsem usreznim organom znotraj sozda kot tudi izven sozda. Letna konferenca je kritično spregovorila tudi o nekaterih sozdovskih problemih, ki izhajajo iz ne v celoti uresničenega elaborata o združitvi, samoupravne nediscipline in nemalokrat tudi samovoljne in samozadostne razlage skupne poslovne politike.Posebej je bila v razpravi izpostavljena parola » več delati«, ki naj jo zamenja » kako več narediti« z bolje organiziranim delom, boljšimi tehnološkimi in tehničnimi rešitvami in boljšimi delovnimi pogoji. Če hoče KO sindikata resnično delovati kot povezovalno telo edine, tudi formalno organizirane subjektivne sile na nivoju sozda, mu morajo strokovne službe v delovni skupnosti zagotoviti tudi ustrezne podatke in informacije. Udeleženci razprave so namreč ugotavljali, da prav pomanjkanje objektivnih informacij, ki sicer so prisotne v zelo pavšalnih oblikah, botrujejo tudi pasivnosti članov samega koordinacijskega odbora. -
Poseben problem predstavlja združevanje sredstev za potrebe uresničevanja programa KO sindikata. Letna konferenca je sklenila, da naj koordinacijski odbor sindikata, ki bo deloval v mandatnem obdobju 1986-1988 sam opredeli svoj program, ga izvred-noti in na podlagi tega odloči o potrebnosti nadaljnjega združevanja sredstev — dela članarine v 00 sindikata za potrebe na ravni sozda.
Letna konferenca je opredelila tudi nekatera izhodišča za delo v naslednjem mandatnem obdobju. Področja dela zadevajo spremljanje uresničevanja vseh sozdovskih aktov, tako na ravni celotnega sozda kot v posameznih OZD. Razprava in izhodišča so bila ob koncu letne konference strnjene v naslednje sklepe:
— KO sindikata mora na osnovi različnih oblik dela — npr. problemskih konferenc po dejavnostih, izpostaviti specifične in skupne probleme vseh dejavnosti v sozdu. V zvezi s tem je treba posebej poudariti probleme, ki izhajajo iz razlik med dejanskim stanjem in uresničevanjem
razvojnih usmeritev ter dogovorjene poslovne politike.
- KO sindikata naj bi se ne ustavljal na izpostavljanju problema »več delati za več dohodka«, temveč »kako več narediti z ustrezno organizacijo dela, pogoji dela in tehnološkim razvojem «.V zvezi s tem KO sindikata ugotavlja, da se sozd MERCATOR—KIT kot potencialni koristnik raziskovalnih dosežkov, ki naj pomenijo donosnejšo agroži-vilsko proizvodnjo, ne vključuje v programe posebnih raziskovalnih skupnosti.
— KO sindikata oziroma vse osnovne organizacije sindikata in njihove konference morajo kot svojo temeljno usmeritev sprejeti nalogo, da bodo enakopraven partner v oblikovanju samoupravne aktivnosti, ki naj pripelje do take stopnje samoupravne discipline, v kateri bo mogoč le dialog
Poročilo na letni konferenci
Ljubljana, 22. novembra 1985
Res je, da smo vse svoje sile v letu 1984 v bistvu porabili za to, da smo uspešno pripravili podlago za združitev. Rezultat tega so tudi uspešno opravljeni referendumi o združitvi v vseh OZD, ki sedaj sestavljajo enega najmočnejših gospodarskih in samoupravnih sistemov ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji.Če se lahko pohvalimo s tem rezultatom, bi se morali istočasno pohvaliti še s čim drugim, vendar je eno leto skupnega življenja premalo, da bi razen formalnih zadev lahko tudi s stališča sindikata ovrednotili rezultate združitve. V letu 1985 sta v skladu s sklepom prve skupne seje koordinacijskih odborov sindikata obeh sozdov kot en koordinacijski odbor delovala oba koordinacijska odbora. Dejstvo je, da se je ta koordinacijski odbor ukvarjal predvsem z vprašanji oblikovanja samupravnih organov v sozdu in pripravil ter izvedel vse kandidacijske postopke za imenovanje samoupravnih organov in njihovih delavnih teles na ravni sestavljene organizacije. Na prvi pogled se naloga res zdi formalna, vendar pa je bila praktična izvedba tega komplicirana, saj prav zaradi nezadostnega medsebojnega povezovanja, nismo iz prve roke stresli imen in ključev za pripravo kandidacijskih postopkov.
Akcijska konferenca, ki je bila pred samimi referendumi, je pokazala mnoga odprta vprašanja,
argumentov in na osnovi tega uresničen tudi zaželen rezultat posameznega samoupravnega splošnega akta ali drugega poslovnega dogovora.
-Strokovne službe v Delovni skupnosti SOZD so dolžne zagotoviti pogoje za informiranost o načrtovanju in uresničevanju poslovne politike in zagotoviti informacije o pojavih odstopanja od uresničevanja le - te v vseh tistih primerih, ki pomenijo rušenje enega od sedmih stebrov sozda. V ta namen morajo pripravljati gradiva in ocene, na podlagi katerih bo KO sindikata skupaj z osnovno organizacijo sindikata v vsaki prizadeti OZD lahko ukrepal.
Letna konferenca je sprejela tudi poročilo o!izvolitvi novih članov KO sindikata za mandatno obdobje 1986 — 1988. Za predsednika v tem obdobju je bil izvoljen Vasja Lenardič iz M - Rožnikovega tozda Grmada. Opravljena je bili tudi prva seja novega koordinacijskega odbora, ki je oblikoval predlog za člane odbora za podelitev nagrade SOZD MERCATOR - KIT.
tako v smislu uresničevanja elaborata o združitvi kot tudi v smislu učinkovitega delovanja celotnega novega sistema. Če govorimo o uresničevanju elaborata o združitvi v SOZD MERCATOR-I KIT, s katerim smo predvideli medsebojne samoupravne in proizvodne povezave z namenom, da dosežemo optimalno organiziranost in usklajenost proizvodnih programov, potem lahko ocenjujemo, da tega elaborata nismo v celoti uresničili. Lahko ugotovimo, da smo kot koordinacijski odbor sindikata, čeprav smo ta elaborat v celoti podprli, premalo storili, da bi ta elaborat uresničili tudi preko aktivnosti v osnovnih organizacijah sindikata prizadetih OZD. Ves čas delovanja KO sindikata smo se ukvarjali s problemom naše lastne vloge, kot edine formalno organizirane družbenopolitične organizacije na nivoju sozda. Večkrat smo namreč ugotavljali, da naša stališča nimajo prave odmevnosti niti pri višjih oblikah organiziranosti sindikalnega delovanja, niti v sami sestavljeni organizaciji oziroma v osnovnih organizacijah sindikata. Morda smo za ta položaj KO sin-' dikata nekoliko krivi tudi sami člani, ki vsebininaših razgovorov in stališč, nismo znali dati pravega poudarka in pravega mesta.
Razmišljanja o tem, da bi KO sindikata na ravni sozda organizirali po načelu dejavnosti (koordinatorji za posarrtezne dejavnosti), so sicer dobra, vendar pa
težko uresničljiva. To pa predvsem zato, ker bi moral biti koordinacijski odbor telo, ki naj skupnim identificiranim problemom da težo in nakaže tudi njihovo reševanje. Tak pristop bi morali uveljaviti tako v obravnavanju poslovnih rezultatov, planskih aktov in drugih samoupravnih aktov, s katerimi urejamo medsebojna razmerja v sozdu. Pomanjkanje takega pristopa nam marsikje povzroča težave, predvsem na področju samoupravne discipline, saj se srečujemo s problemom odklanjanja urejanja medsebojnih razmerij celo takrat, ko je izpeljana tudi najbolj široka javna razprava in določeni ter usklajeni vsi predlogi samoupravnih aktov. Prav v teh problemih lahko vidimo tudi del svoje lastne neučinkovitosti in neučinkovitosti osnovnih organizacij sindikata in lahko v nekaterih primerih celo
upravičeno trdimo, da se tudi sindikalne organizacije obnašajo lokalistično, samozadostno oziroma podpirajo separatistične težnje, ne redko tudi poslovodnih organov oziroma strokovnih služb v svojih sredinah.
We gre nam za to, da bi z velikimi besedami prisegali na enotnost in usklajenost oziroma na idealno stanje, temveč za to, da bi med nami samimi vzpostavili odkrit in kvaliteten dialog argumentov, ki najj pripelje do take stopnje medsebojnega sodelovanja, da bo pojav samoupravne nediscipline že med nami samimi okvalificiran kot eksces.
Prvo leto skupnega dela obeh koordinacijskih odborov bivšega KIT in bivšega Mercator, je bilo,-čeprav brez zastavljenega in formalno sprejetega pograma delovanja, posvečeno tudi tem problemom. V zaostrenih pogojih gospodarjenja se bo morala bolj kot doslej poudariti vloga sindi--kata pri zavzemanju stališč do uresničevanja sprejete poslovne politike sozda v vsaki organizaciji
/z de Ib organov sozda
sindikata, kajti dejstvo je, da bomo le na tak način lahko prišli-tudi do identifikacije družbenoekonomskega položaja delavca v sestavljeni organizaciji. Ni namreč dovolj sprejeti načela o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev v sestavljeni organizaciji, jih pa z neuresničevanjerh sprejete politike sproti zatajevati. Na nivoju sozda je izdelan program pokrivanja izgub in izpada dohodka ter v zvezi s tem reševanja problematike izplačevanja osebnih dohodkov tudi na osnovi solidarnosti. Prav ta solidarnost je bila večkrat obravnavana tema na naših zasedanjih. Vedno smo ugotavljali, da nam sistem
sozda nudi tako mero socialne varnosti, zaradi katere je marsikatera OZD tudi iz subjektivnih razlogov svojo neposlovnost in nedorečeno samoupravno organiziranost lahko nemoteno nadaljevala. Zato si mora sindikat toliko bolj prizadevati, da v vseh sredinah razpravljamo o vsebini prave solidarnosti, o pomoči tistim, ki resnično zaradi objektivnih razlogov poslujejo z izgubo in potegniti ločnico med tistimi, ki solidarnost jemljejo zgolj kot nekaj samoumevnega in ne storijo nič za zadeve skupnega pomena.
Tu je bilo nanizanih nekaj vprašanj, ki zadevajo bolj vsebino kot pa same formalne zadeve, ki jih je v dveh oziroma enem letu delovanja obravnaval koordinacijski odbor sindikata. Želimo, da je to poročilo izhodišče za razpravo vseh udeležencev z namenom, da morda odpremo nekoliko lažjo pot novemu koordinacijskemu odboru sindikata, ko bo sprejemal in oblikoval svoj program dela v naslednjem mandatnem obdobju.
Koordinacijski odbor sindikata sozd v letu pred združitvijo in v letu po združitvi
Kakšna naj bo vsebina poročila, ki naj ga predložimo članom KOS oziroma vsem članom osnovnih organizacij sindikata v sestavu SOZD MERCATOR — KIT? Vprašanje je utemeljeno predvsem zaradi ambicioznega programa, ki smo si ga zastavili še v nekdanjem sozdu MERCATOR. Program je temeljil na značilnostih-nekdanjega sozda, sredi leta 1984 pa so se začele intenzivne priprave na združitev dveh gospodarskih sistemov sozda MERCATOR in sozda KIT, ki so v dobršni meri upočasnile ali pa povsem ustavile uresničevanje nekaterih zadev s področja sprejetega programa.
Koordinacijski odbor sindikata SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1988
za dejavnost industrije:
Andrašec Ivan, M—Ljubljanske mlekarne Martinec Marjana, M-Mesna industrija Ljubljana Križanič Brane, M-Kopitarna Sevnica
za dejavnost kmetijstva:
Jereb Anton, M-KŽK Gorenjske Bradač Ivan, M-KG Kočevje Pelko Jože, M-KZ Krka
za dejavnost trgovine na drobno:
Podkrižnik Aleksander, M-lzbira Panonija Ptuj Arko Anton, M-Nanos Gantar Franci, M-Rudar Idrija
za dejavnost trgovine na debelo:
Malnar Anton, M-Blagovni center Ljubljana
za dejavnost zunanje trgovine:
Kucler Štefka, M-Mednarodna trgovina
za dejavnost gostinstva:
Meglen Janez, M-Hoteli gostinstvo
za dejavnost storitev:
Dragoš Ivan, M-Tehna
za delovne skupnosti:
Podlesnik Terezija, Delovna skupnost Mercator-interne banke
Volilna konferenca koordinacijskega odbora sindikata SOZD MERCATOR-KIT je bila v prostorih Delavskega doma v Ljubljani (poslovna enota Mercatorjevega gostinskega tozda Ajdovščina), ki tudi sicer opravlja strežbo na sestankih organov sozda.
Glavne misli iz razprave na akcijski konferenci
Poudarjena je bila nujnost povezovanja mesno predelovalnih ozdov. Ključna naloga pri tem je dvojna: uskladiti obseg in asorti-nian proizvodov ter prodajo. Fizično združevanje naj bi bilo še vedno aktualno, vendar bez prisile od zunaj. Vmesna faza k temu haj bi bili sporazumi o delitvi dela in o usklajenem razvoju pri investicijah.
Na ravni sozda je treba organizirati močnejšo marketinško službo. Protislovja so v tem, da zadržujemo količine, ob hkratnih velikih investicijskih ambicijah.
Poudarjen je bil problem pri usmerjanju blagovnih tokov (živine) in problemi s kadri v mesni Panogi.
Opozorjeno je bilo na strukturo investiranja po srednjeročnem planu sozda, po katerem naj bi se okoli 44 % sredstev prelivalo iz trgovine v druge manj akumulativne panoge. Ta struktura je neustrezna z vidika interesov trgovskih ozdov.
Poudarjena je bila zahteva po specializaciji grosistov in usklajenem delovanju med njimi. Opozorjeno je bilo na neuresničene naloge v zvezi z delitvijo programa med zadružnimi trgovinami in trgovinami trgovskih ozdov. Pod vprašaj so bile postavljene interne nabave in njihova privlačno-°st, če zunanji grosisti nudijo boljše pogoje.
Izraženi so bili očitki, da trgvi-na na drobno ni ustrezno tretira-na in ne uživa položaja, kakor bi Ji po uspehih pripadal. Predložena je bila zahteva po izdelavi^ analize, ki naj prikaže neracional-* nost prepletanja programov v trgovini z živili, neracionalnost pri podvajanju zalog, hkrati s slabim asortimanom. Smer specializacije naj bo, da se zadružne trgovine usmerijo v repromateriale, ostale pa v živila, tekstil, belo tehniko itd. Zahteva je, da se razmejitev tudi izvede.
S strani nekateri ozdov (M - KŽKG in M - KZ Krka) so izraženi pomisleki glede združevanja sredstev in v zvezi s tem tudi Poslovne stavbe, čeprav je iz izvajanj izzvenelo, da bi morali več združevati, kjer več ustvarjajo.
Dramatično je prikazan problem kadrov v trgovini v Ljubljani in Novem mestu in plastično prikazan odliv kadrov ter bitka zanje. Podobna situacija je v gostinstvu. Pri tem pa so presežki teh kadrov v drugih regijah, vendar rešitev ni mogoča zaradi ne-možnosti investiranja v stanovanja.
7. zasedanje delavskega sveta SOZD - 5.12.1985
Vesna Bleiweis
Čakajoči na...
Zapišimo le nekaj uvodnih ugotovitev: odloženo sklepanje o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana, sprejemu srednjeročnega plana in oblikovanju sredstev skupne porabe za leto 1986 v Delovni skupnosti SOZD. Sprejeto pa: poslovno poročilo za 9 mesecev letošnjega leta, dopolnitve pravilnika o arbitraži in pravilnika o načinu uresničevanja samoupravne delavske kontrole, dopolnitve samoupravnega sporazuma o sodelovanju s potrošniki, imenovanje odbora za dodelitve nagrad SOZD in imenovanje članov poslovodnega odbora SOZD. Solidarnost na področju skupne porabe naj se v sozdu nadaljuje, je bil še eden od sklepov delavskega sveta.
Ocena poslovnih rezultatov niti ne bi bila vredna omembe, če ne bi bila tesno povezana z oceno gibanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Tako kot je na eni strani prevladovalo
mnenje, da moramo v sozdu le doseči neko mero skladnosti na področju osebnih dohodkov, je bilo po drugi strani izpostavljeno povsem nasprotno stališče, da usklajevanja v danih pogojih go-
Predsestvo akcijske konference
Zap. št. - priimek in ime - delovna organizacija
1.	Stane Bernard, M-KŽ Gorenjske
2.	Miha Krhin, M-KZ Krka
3.	Drago Romih, M-AK Krško
4.	Alojz Peteh, M-KG Kočevje
5.	Tine Breskvar, M-KZv Ljubljana
6.	Albin Lovrin, M-KZ Črnomelj
7.	Marjan Curk, iVi-Ljubljanske mlekarne
8.	Anton Klasinc, M-IP Ptuj
9.	Joško Veselič, M-Nanos
10.	Vera Valant, M-Rožnik
11.	Darja Kunc, M-Mednarodna trgovina
12.	Drago Pongrac, M-Tehna
13.	Jaro Novak, DS SOZD + M-IB
14.	Jasna Žagar, M-Mednarodna trgovina (predsedujoča iz I. 1984)
15.	Milan Novšak, M-Ljubljanske mlekarne (predsedujoči iz I. 1984)
spodarjenja ne kaže poudarjati in naj se vsak obnaša kot meni, da je prav. Tako stališče ne sme biti voda na mlin tistih, ki brez strahu in omejitev izplačujejo osebne dohodke brez ustrezno oblikovanega poslovnega sklada oziroma ustvarjenega dohodka. Vse kaže, da se bomo okrog osebnih dohodkov v sozdu vrtali še nekaj časa in je zato delegatsko vprašanje iz Črnomlja upravičeno spravilo v zadrego strokovne službe sozda. Gre namreč za uresničevanje enega od sklepov, sprejetih na prejšnjih zasedanjih, s katerim je delavski svet naložil pripravo meril za ugotavljanje primernosti delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki naj bi veljala znotraj sozda.
Bolj kot pri obeh pravilnikih -o načinu uresničevanja samoupravne delavske kontrole in arbitraži, ki sta terjala fofmalne uskladitve s sporazumom o združitvi v SOZD — je omembe vredna sprememba sporazuma o sodelovanju s potrošniki. S temi spremembami so se organizacije v sestavu sozda, predvsem trgovske, obvezale, da bodo ugodnosti, ki jih nudijo proizvajalci blaga trgovini, te prenesle na potrošnike in jim s tem omogočile plačilo tega blaga v obrokih. S tem načinom prodaje bo trgovina zniževala svoje zaloge, potrošnik pa bo lažje prišel do blaga trajnejše vrednosti. Še en dokaz, da ekonomsko motivirano sodelovanje ne potrebuje patronatov.
Imenovanje članov odbora za dodelitev nagrade sozda pomeni zaključno fazo uresničevanja pravilnika o nagradi. Formalni del priprav je zaključen, odbor mora pripraviti razpis, ga objaviti v januarski številki glasila »Mercator« in poskrbeti, da bo delavski svet opravil podelitev nagrad izbranim kandidatom v maju 1986. Nagrada za delavce in kmete
Ivo Marenk, član CK ZKS
fz razprave Iva Marenka, člana CK ZKS
V času pred kongresi ZK je prav, da skušamo ustvariti takšne oblike delovanja komunistov, kakor je ta akcijska konferenca. Zdaj nastajajo dokumenti, ki bi jih morali uporabiti kot povod za razreševanje notranjih protislovij. Pri tem je pomembno, da imenujete nosilce odporov. Kajti sozd ni nekaj izven nas — živi, v kolikor so ozdi vanj resnično vključeni. Zavzemati se je treba za istosmernost delovanja družbeno političnih organizacij in poslovodnega dela. Treba je ugotoviti interese in motive v posameznih okoljih in jih preseči. Pozicija sozda je toliko močnejša, kolikor je resničen in uspešen prenos funkcij.
Analizirati je treba, ali so odpori kadrovske narave in ali so kratkoročni. Treba je doseči premik v zavesti v smeri sprejemanja in uveljavljanja tržnih in drugih ekonomskih zakonitosti. Motiv je doseganje ekonomske in socialne varnosti. Ni namreč vsaka proizvodnja dobra, samo da je. Prihajamo v obdobje, ko bodo morale nekatere slabe stvari tudi propasti. ZK pa mora ustvariti zavest o tem, da je varnost v čvrsti povezanosti. Združba je resda prostovoljna, vendar če ne bo sprememb v nekaterih DO, ne bo dobrega sozda. Sistem pa bo toliko močnejši, kolikor močnejše bodo povezovalne sile. Napravili bomo toliko, kolikor se bomo organizirano dogovorili.
Najbolj sta bila kritična nastopa M-KZ Krka in M-KŽK Gorenjske. V nastopu Krke je izražena le rezerva do združevanja sredstev, predstavnik M —KŽK Gorenjske pa je pokazal splošno rezervo do vprašanja, ali so rezultati združevanja pozitivni. Problem dobre ocene naj bi bil vprašljiv glede planiranja, informatike in trženja, da so težave Pri. ureditvi svobodne menjave itd.
Očitek je bil, da v komunicira-nju izpuščamo tozde, čeprav to slednje sploh ne drži, da za strateške razvojne usmeritve ni dovolj razumevanja in takta na ravni s°zda., da ne bi smeli dajati prednosti socialnim momentom Prsd ekonomskimi itd.
Žal na konferenci ni bilo polemike s temi stališči. Povzetke razprav bomo objavili v januarski številki glasila, sklepe pa so vsi nosilci sporazumevanja prejeli P° pošti.
Delovno predsedstvo akcijske konference (z leve): Stane Bernard, Miha Krhin, Milan Nhvšak, Darja Kunc in Jožko Veselič.
sozda pa znaša 100.000 dinarjev - netto.
Delegati so obranavali analizo dosedanjega uresničevanja solidarnosti na področju skupne porabe - tisti del združevanja sredstev skupne porabe, iz katerega se organizacijam, ki ne ustvarijo dohodka, izplačajo regresi za letni dopust. Zelo odločno so nasprotovali stališču poslovodnega sveta, ki je o tej zadevi menil, da je obrobnega pomena. Delavski svet je naložil izdelavo primernejših meril za upravičenost do koriščenja za te namene združenih sredstev.
Z imenovanjem dveh članov poslovodnega odbora — podpredsednika za kmetijstvo in člana za zadružništvo, je sestav kolektivnega poslovodnega organa sozda popoln. Za podpredsednika za kmetijstvo je bil imenovan Slavko Glinšek, za člana poslovodnega odbora za zadružništvo pa Zvonimir Bertok.
Neodpustljivo bi bilo ne omeniti razlogov za preložitev sklepanja o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda in sprejemu srednjeročnega plana sozda za obdboje 1986 — 1990. Dve zadevi sta botrovali tej odločitvi. Ene od teh nas je lahko hudo sram in tudi beseda je dovolj grda spaka, da jo zato lahko uporabimo: gre za »šlamparijo«. Nekaterim organizacijam se pač ne zdi pomembo izpolnjevati nekaterih obveznosti, ki jih prinaša združitev v sestavljeno organizacijo in zato papirje, ki prihajajo »iz sozda« enostavno zložijo v predale,, kjer čakajo meditve. Žal je tudi k papirju včasih treba poklicati čebelico, če hočemo priti do sadu. Morda bodo v prizadetih organizacijah le našli toliko časa, da bodo do 20. decembra poslali stališča v zvezi s temelji plana in bo delavski svet lahko ugotovil, da je sporazum sklenjen. Druga zadeva pa je nekoliko hujša. Ima vsebino, o kateri bi morali sprejeti skupno oceno: do kdaj naj se usklajujejo različni interesi? Pretehtanih in utemeljenih amandmajev na pripravljene predloge se nihče ne brani — še več, taki so zaželeni. Na srednjeročni plan sozda pa je bil predložen amandma v zvezi z združevanjem sredstev za investicije, ki bi, če bi bil sprejet, porušil koncept načrtovanega razvoja oziroma investiranja v srednjeročnem obdobju. Zahteva po spremembi globalne stopnje za združevanje sredstev je bila namreč tako radikalna, da je tudi tistim, ki sredstva združujejo, ne pa tudi koristijo, vzelo sapo. Predloženi amandma je bil sicer zavrnjen, venda pa delegat M —KŽK Gorenjske ni imel pooblastil, da bi glasoval za plan. Tako je sprejem srednjeročnega plana ostal odprt do naslednjega zasedanja delavskega sveta, medtem pa smo čakajoči na... Na tisto, da dozori spoznanje, da moraš vrečo prej napolniti, če si hočeš navsezadnje sezidati tudi svoj poslovni center.
Kako priti do sredstev za izvajanje programa koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo? Delovna skupnost je predlagala, da bi sredstva iz naslova njenega ostanka čistega dohodka prenesli v sklad skupne porabe; tako bi se oblikoval sklad za potrebe rekreacije in športa na ravni sozda. Delegati so menili, da je za tako odločitev treba doseči načelen pristanek v vsaki OZD. Sklep o dopustnosti takega načina zagotavljanja sredstev za potrebe rekreacije in športa bodo sprejeli na naslednjem zasedanju.
Povzetke iz razprav na akcijski konferenci bomo objavili v naslednji številki j »Mercatorja«, skupaj z vsemi ostalimi se- | stavki, ki smo jih zaradi obilice gradiva prihranili, brez škode za njihovo aktualnost.
Rok Strojko se zavzema za večjo povezanost gostinstva v sozdu
Andrej Dvoršak
Šibka točka so kadri
Gostinstvo doslej v našem sozdu ni bilo med perspektivnimi dejavnostmi. Sprašujem Roka Strojka, vodjo poslovne enote Črni vrh iz sestava Mercator - Hoteli gostinstvo tozd Hotel Ilirija, ki je delal pri nas, v Iraku kot šef strežbe in se je zelo izkazal s svojim delom in sposobnostjo, kako bi lahko izboljšali našo gostinsko ponudbo in kakšna je po njegovem mnenju perspektiva v sozdu, je bilo vprašanje Mitje Marinška, direktorja Mercator —Mednarodne trgovine.
»Le kako se je spomnil name, saj se že dve leti nisva videla,« je bil sprva začuden Rok Strojko, simpatičen možak, ki se je v šestem razredu odločil, da bo natakar, se izučil obrti v hotelu Adrija v Ankaranu, dela! v Emoni, med drugim tudi v hotelu Slon, v Petrolovem motelu Lom in nato prišel v Mercator, naravnost v Irak za prvega šefa strežbe naše tamkajšnje restavracije.
V Iraku je bil le pol leta, po povratku pa je prevzel vodstvo Mercatorjevega hotela Bor na Črnem vrhu nad Idrijo. Strojko sicer stanuje v Ljubljani, ter pa ga ne ovira, da ne bi živel s svojim kolektivom in hotelom na Črnem vrhu, ki pod njegovim vodstvom počasi dobiva novo podobo.
Tak uvod in predstavitev Strojka sta potrebna, če hočemo slediti njegovim razmišljanjem o gostinski dejavnosti v našem sistemu. O njej govori odkrito in kritično, jo primerja s sorodnimi sistemi...
»V Iraku so vsi šoferji, ki so vozili robo iz Jugoslavije, peli hvalo Mercatorju, mi opisovali Blagovni center, hotel Ilirijo.
Tujina človeku razširi obzorje in Mercator se mi je iz tiste perspektive zdel zelo zanimiv. Vlagal je denar v tujini, vodstvo se je vedno zanimalo za nas in problematiko našega poslovanja, v Iraku smo bili izjemno pomembni. To je bil tudi najtehtnejši vzrok, da sem se odločil, da po vrnitvi ostanem v' Mercatorjevem sistemu.
Pravih vzrokov, zakaj se gostinstvo v Mercatorju ne razvija, ne poznam. Zdi se mi, da je gostinstvo preveč razdrobljeno, istočano pa primanjkuje dobrih kadrov. Toda prepričan sem, da bi se dalo marsikaj izboljšati. Premalo je sinhronizacije med posameznimi gostinskimi organizacijami in menim, da bi potrebovali več pomoči sozda. Predvsem pa bi morali vse te organizacije združiti v eno samo močno delovno organizacijo gostincev. Istočasno bi morali uskladiti zunanjo podobo ter imeti skupni marketing. Tako pa smo razdrobljeni, kar se zelo lepo kaže v blagovnim znamkah posameznih gostinskih organizacij.
Gre za to, da bi gost v Mercatorjevih restavracijah in hotelih moral biti deležen povsod enakih uslug, ki se v posameznih kategorijah hotelov in restavracij ter drugih gostinskih- obratih ne bi smele razlikovati. Vzporedno s tem bi morali vsi gostinski objekti imeti enaka zunanja obeležja, gostinski delavci pa enake uniforme. To je le ena od osnovnih zahtev za dvig gostinske dejavnosti v sistemu.
Druga zahteva so kadri. S kadri smo v gostinstvu, a ne le v Mercatorju, pa tudi ne samo v gostinstvu, ampak tudi v trgovini, na psu. Pravi natakarji, ki bi ljubili svoj poklic so, kot kaže, izumrli. V gostilnah in trgovinah ne slišiš več, še v času moje mladosti, običajnih fraz: dober dan, kaj lahko ponudim, se priporočamo, ste bili zadovoljni? To je nekoč bila osnova tako trgovine kot gostinstva. j^že, da je vsem pomemben le zaslužek, a ne mislijo kako ga bodo ustvarili jutri, ko bo gost odkril, da so pri sosedu bolj prijazni.
Problematika gostinstva se lepo kaže v naših bifejih ob trgovinah. To so v mnogih primerih beznice, kjer se zbirajo pijanci, in kjer prevladuje alkohol. Mislim da bi Mercator veliko pridobil, če bi te bifeje malce predrugačili In jih specializirali z dodatno ponudbo hrane. Promet bi se na ta način lahko povečal, še zlasti, če bi vanje uvedli hitro prehrano, ki jo občani pogrešajo. Ni vse v kavi in šnopsu. Mc Donald je znal prisluhniti potrebam potrošnikov — danes je milijarder. Zakaj jim ne bi tudi Mercator, možnosti za to ima, cena pa tudi ne bi bila prevelika. Dolgoročno gledano je to priložnost, ki bi jo morali izkoristiti, če želimo dvigniti gostin-
Rok Stojko, upravnik Mercatorjevega hotela Bor na črnem vrhu nad Idrijo.
njihovi osebni odhodki tako bedni kot so sedaj. Delo gostinca je naporno, zato mnogi zapuščajo svoj poklic, ki ga ne znamo ustrezno ovrednotiti.
» V našem tozdu imajo vodilne strukture precej posluha za delavce in tudi dobrih idej nam ne manjka. Mojster Nedeljko Perič iz Ilirije je kuhar najvišjega razreda, a ga ne znamo izkoristiti. Obrat Tikveš bi morali dvigniti visoko nad povprečje in postati bi moral elitni ljubljanski lokal, v katerem bi gostje lahko uživali ob kuhinji mojstra Nedeljka, ki pa bi ga morali za njegovo delo tudi pošteno nagraditi. Brez moralne in materialne vzpodbude, »za božji Ion«, ni pripravljen nihče več delati. Našemu mojstru bi morala firma ustvariti ime, ki si ga glede na svoje sposobnosti in znanje zasluži, s tem bi pritegnili goste, on pa bi bil naša najboljša reklama.«
Rok Strojko je še povedal, da ima kot vodja poslovne enote povsem proste roke in da vodstvo tozda odobri vsako akcijo, ki si jo na Črnem vrhu zamislijo. Med takšne akcije sodijo smučarska letovanja, letos pa so dali poseben poudarek tekaškim progam, ki jih sami, s pomočjo smučarskega kluba, pripravijo. Ravno v tekaških prireditvah in tovrstenm smučarskem turizmu, vidijo pomemben vir dohodkov, saj ta šport postaja vse bolj množičen. Letos že pričakujejo prvo skupino tekačev, ki jih bo k njim pripeljal AIR France. Strojko ugotavlja, da tekači sicer niso kakšni posebni potrošniki, a jih je toliko, da gostincem omogočajo soliden zaslužek. Istočasno ugotavlja, da je bila investicija na Črnem vrhu zgrešena, saj ima hotel premaio sob in preveliko restavracijo. Prav tako pa ne živi s krajem, ki bi lahko imel od hotela več koristi.
Kakšen gospodar pa je Rok Strojko kažejo podatki, da je lani ta enota imela 5,7 milijov dinarjev izgube v prvih devetih mesecih , letos pa več kot polovico manj, čeprav so bili osebni dohodki relativno višji, več pa je bilo tudi vlaganj v osnovna sredstva. Indeksi rasti prometa se gibljejo med 200 in 300, za prihodnje leto pa načrtujejo, da bodo po dolgem času zopet poslovali brez izgub. Zdi se jim, da imajo še veliko možnosti za povečanje pro-
Namen rubrike štafetni intervju je omogočiti bralcem več medsebojnega dialoga pred javnostjo. Ni namenjena izpovedim in življenjepisom, ampak želi spodbuditi obravnavo žgočih vprašanj, ki zadevajo kar najširši krog. Vprašanja bodo naslovljena na tiste delavce, ki jih problem najbolj zadeva. To seveda ne pomeni samo vodilnih in vodstvenih. Rubriko bomo vzdrževali tako, da bo sedanji sogovornik predlagal naslednjega in mu zastavil vsaj eno ključno vprašanje, razgovor pa bo opravi! naš novinar. Edini omejitvi pri vprašanjih sta: da je predlagani iz vrst članic sozda MERCATOR-KIT in da vprašanje ni žaljivo.
sko raven in istočasno olajšati položaj trgovine, ki ima v svojem sklopu zelo veliko bifejev.
Omenil sem težave s kadri. Največji delež gostincev nima kaj prida kvalifikacij in celo tisti, ki prihajajo z gostinskih šol usmerjenega izobraževanja, nimajo pojma o stroki. Ne obvladajo niti tehnologijo dela in bog ne daj, da bi poznali imena jedil ter njihovo sestavo. Vse to se morajo naučiti potem, ko se zaposle in ko že imajo kvalifikacijo v žepu. Zato bi morali sistemi kot sta Mercator in Emona, imeti lastne šole ter bolje organizirano izobraževanje ob delu in iz dela za svoje kadre.
Vsakega kvalificiranega trgovca ali gostinca bi morali takoj, ko pride iz šole, v takšni šoli ali izobraževalnem centru usposobiti za njegovo delo. To bi bilo bolje zanj In za organizacijo.«
Strojko pravi, da od kadrov, ki jih imamo, ne smemo pričakovati preveč, vse dotlej, dokler bodo
aOt''
meta, za kar pa bi bila potrebna ustrezna propaganda. Kot meni naš sogovornik, je Mercator doslej vse premalo posvečal pozornost propagandi in stikom z javnostjo.
»Poglejte jugo, ki se prodaja v Ameriki za med in mu reklama ni potrebna. Amerikanci pa ga ravno sedaj najbolj reklamirajo! Pri nas pa začnemo razmišljati o kakšni sramežljivi propagandi šele takrat, ko nam vode že teče v grlo, ne znamo pa izkoristiti akcij, ki nam bi v tisku in javnosti ustvarile dobro ime. Ko sem hodil po tujini, sem videl, da imajo tam skupno reklamo celo konkurenčne firme, mi pa smo v Mer-
S sejma Anuga v Koelnu
Center za obveščanje
catorju kot v sitemu povezani le bolj na papirju. Če bi zamisel našega sistema zaživela in bi prišlo do prodora novih idej ter čvrstega povezovanja vseh dejavnosti, bi postali izjemno močni in poslovno uspešni, kar se bi odrazilo na dohodku in kajpak na naših osebnih dohodkov.«
Za naslednjega sogovornika pa predlagate?
»...Erno Kogovšek, direktorico tozda Javornik iz sestava Mercator-Rudar Idrija. Zanima me, kako ocenjuje poiožaj gostinstva in svojega tozda v trgovski delovni organizaciji z vidika dohodkovnih odnosov in povezanostjo v reproverigo celotenga sozda.«
Spremljanje razvoja tehnologije
Koelenski sejem Angua Je druga največja razstava izdelkov živilske industrije in strojev za živilsko industrijo v Evropi. Je vsaj desetkrat večji od Zagrebškega velesejma, na njem pa razstavljajo države iz vsega sveta.
Med delavci sozda MERCATOR-KIT si je letošnjo Aritigo ogledalo tudi nekaj strokovnjakov kamniške Mercator-Ete, ki so jih predvsem zanimale novosti pri pridelavi vrtnin, tako tehnologija in oprema kot izdelki, srečali pa so se tudi s poslovnimi partnerji, saj je sejem v obdobju, ko se sklepajo posli za naslednje leto. Nekaj sestankov z novimi potencialnimi kupci je pripravil muenchenski intermercator.
V strojnem delu razstave so si strokovnjaki z zanimanjem ogledali nekaj novih naprav, ki bi jih lahko s pridom uporabili pri posodabljanju Mercator—Etine proizvodnje, na primer stroj za centriranje in tlačenje kumaric, naprave za ovijanje cele palete v raztegljivo folijo, lupilce za čebulo, različne rezalke za povrtnino, odpirače za doze in druge. Nji-
hov komentar: potrebovali bi le koš deviz in uvozno dovoljenje, pa s posodabljanjem proizvod-njene ne bi bilo nobenih težav. Njihova opažanja: ob primerjavi letošnje Anuge in tiste pred štirimi leti velja ugotovitev, da je bilo letos razstavljenih veliko več izdelkov in manj strojev.
Pomembni so bili seveda tudi pogovori in sestanki s predstavniki firm, s katerimi je posel že utečen (firme iz ZRN, Kuvvaita, Skandinavije, Kanade in Nizozemske), pa tudi s tistimi, ki se za izdelke Mercator - Ete šele zanimajo (firmi iz ZRN in Saudo-ve Arabije).
Na koncu le še ugotovitev vodje proizvodnega sektorja Mer-catonEte, da smo tako po embalaži kot po načinu ponudbe daleč za ostalimi evropskimi državami.
Razširitev blagovne menjave z Madžarsko
Center za obveščanje
Dogovori v Budimpešti
Ob združitvi delovnih organizacij, predvsem kmetijskih zadrug iz sestava sozda KIT v SOZD MERCATOR - KIT, so se v novem sozdu pojavile velike potrebe po krmilih (koruzi, otrobih, soji) ter še po nekaterih drugih Izdelkih in repromaterialu.
Izkazalo se je, da so na Madžarskem cene teh izdelkov ugodne in da se tudi madžarski uvozniki zanimajo za naše izdelke. Poslovanje z Madžari poteka lahko le z zamenjavo blaga, za vsak posel pa morajo prej dobiti državno uvozno ali izvozno dovoljenje, na katerega čakajo po več mesecev.
V začetku oktobra so bili na pogovorih s štirimi madžarskimi
firmami v Budimpešti sklenjeni konkretni dogovori o menjavi blaga med firmami Konsumex in Delker ter našima M - Eto in M - Embo. M - Eta bo uvozila fižol pisanček v zrnju, izvozila pa ajvar, ostre feferone, namaze in citronin sok v vrečkah. M —Em-ba bo izvozila Benko in Sladki Greh, M-Mednarodna trgovina pa naj bi za potrebe naših kmetijskih zadrug uvozila koruzo, sojo, otrobe in ajdo.

— Vem, da smo priškrnili pri hrani ra nakup tega, ampak rdaj bomo imeli na sporedu vsak dan tisto, kar si nam bd zaželelo srce!
Osnovana stalna akciona konferencija SK u SOUR-u
Centar za informisanje
Cutati ne znači uvek i — sSagati se
»CHj našeg susreta nije samo diskusija o ptanskim dokumen-tima SOUR-a, več istovremeno predstavlja potvrdivanje akcione konferencije kao stalnog oblika aktivnosti komunista u SOUR-««, bilo je rečeno v uvodnom delu akcione konferencije, odr-žane 2. decembra o. g. u dvorani SO Vič u Ljubljani. Osim delegata 00 SK iz radnih organizacija - članica SOUR-a »MERCA-TOR-KIT, pozvani su i delegati 10 i Konferencije Saveza sindikata te predstavnici organa samoupravljanja u SOUR-u »MER-CATOR-KIT«.
Konferencija je održana sa namero m da mobiliše sve no-sioce samupravnog sporazu-nievanja i poiitičkog dogovara-nja u radnim organizacijama, pre osvajanja Srednjoročnog plana razvoja sestavljene organizacije. Ovaj dokument bi tre-bao biti usvojen istovremeno sa planom za iduču godinu još tokom ovog meseca.
»Akcionu konferenciju smo osnovali sa ciljem da prr—^i-demo zatvorenost osnovr... ganizacija SK i njihovu nedo-voljno čvrstu povčzanost, kako medu njima samima, tako i povezanost izmedu njih i organa samoupravljanja. Naš cilj je br-že uskladivanje interesa, posti-zanje jedinstvenih stavova i za-jedničko nastupanje. Putem ove
Nova trgovina M —Zarje na Hrvaškem
Andrej Dvoršak
Kneginec Donji pomemben tudi za oskrbo Varaždina
Ob jubilejnem prazniku naše države sta kar dve organizaciji združenega dela iz sestava MERCATOR-KIT v severovzhodni Sloveniji odprli novi prodajalni. To sta Mercator-Univerza! iz Lendave, ki je odprl prodajalno v Veliki Polani in Mercator- Zarja ki je obnovljeno klasično prodajalno odprla v sosednji re-publiki, blizu Varaždina.
"I odročja občin Varaždina Čakovca in Ormoža so bila trgovsko povezana že pred vojno. Tudi kasneje ta povezava med mejnimi področji dveh republik ni zamrla,« je ob otvoritvi, ki jo je popestrila otroška folklorna skupina iz Obreži pri Središču ob Dravi, dejala Anica Lukaček, direktorica Mercator-Zarje. Ta delovna organizacija je imela veliko posluha za probleme preskrbe prebivalcev sosednje varaž-
Anfca Lukaček, direktorica M.Zarjo Ormož.
dinske občine, kjer že dalj časa razvija svojo poslovno mrežo po vaseh. Vso težo tega razvoja je organizacija nosila na svojih plečih zaradi zaprtosti ter parcialnih republiških, regionalnih in občinskih interesov.
Prodajalna v Knjegincu Do-njem je nastala leta 1969 na pobudo krajevne skupnosti, ki je Zarji prepustila za prodajalno svoj gasilski dom. Kmalu se je pokazalo, da bo potrebna večja prenova in razširitev prodajnih prostorov, vendar je bilo na prenovo treba čakati kar osem let!
Lani je Zarjina prodajalna v tem kraju ustvarila 30 milijard prometa.
Vzrok za kar osemletno zavlačevanje investicije je zlasti v nerazumevanju občine Varaždin, ki ni hotela prisluhniti potrebah svojih prebivalcev in njihovim zahtevam po razvoju trgovine na tem področju. Zato je tudi sedanji objekt precej bolj skromen od prvotno predvidenega, saj so se medtem zelo zaostrili investicijski pogoji.
M--Zarja je zgradila nov prodajni prostor, skladišča ter odkupila in adaptirala prostore stare prodajalne. Projekte za to je izdelala Mercator-Tehna, TOZD Investa, investicijo v vrednosti nad 30 milijonov'dinarjev pa sta podprla SOZD MERCATOR - KIT in mariborska zavarovalnica.
Nova trgovina M-Zarje v Knegincu Dolnjem na dan otvoritve.
konferencije čemo obezbedivati jedinstveno razmatranje svih pitanja od zajedničkog značaja za aktivnost komunista unutar sa-stavijene organizacije udruže-nog rada »MERCATOR-KIt«, zapisano je u poslovniku akci^ one konferencije, usvojenem tog dana.
»Današnja konferencija nije prva ovakve vrste u našem SOUR-u«, naglasila je Jasna Žagar iz »M-mednarodne trgovine« koja je otvorila konferenciju. »Uvek do sada pozivali smo na ove mobilizacione sastanke i predstavnike sindikata i organa samoupravljanja. Tako i ovog puta. Ali,.kako bi ovde izraženi stavovi imali priiiku za momen-talnu verifikaciju od strane predstavnika društveno-politič-kih organizacija i njihovih foruma, pozvali smo na konferenciju predstavnike Centralnog ko-miteta SK Slovenije, Gradskog komiteta SKS Ljubljana, Opštin-skog komiteta SK, kao i predstavnike organa sindikata opšti-ne, grada i republike.«
Osnov za diskusiju predstav-Ijao je Srednjeročni plan razvoja SOU-a i posebne platforme za razpravu na akcionoj konferen-ciji. U širim okvirima je ocenio društveno-ekonomski položaj i naglasio pravice razvoja u uvodnom referatu zamenik predsednika PO SOUR-a, Anton Mastnak.
»Od konferencije očekujemo da posebno izdvoji pitanja, koja su - ili još otvorena, nedorečena, ili iz odredenih razloga pre-čutkivana. Očekujemo otvore-nu, poštenu diskusiju, kao osnov za jasne stavove i obavezu-juče zaključke koje bismo usvojili još danas«, završiia je svoju uvodnu reč drugarica Žagar.
Diskutanti, nastupilo ih je 14, su u svojim iziaganjima bili zai-sta otvoreni, a zaključci na kraju konferencije prilično radikalno postavljeni. Izredali suse delegati iz svih grana sistema, osim predstavnika uslužne delatno-sti. Diskusiju je usmeravao predsedavajuči konferencije drug Milan Novšak iz »M-Ljub-Ijanske -mlekarne«.
Zaključci (njihovu redakciju je nakon konferencije izvršila u tu svrhu imenovana komisija) su dostavljeni svim organima DPO i samoupravljanja u članicama SOUR-a »MERCATOR-KIT«. Razmatrače ih na prvim sednicama u decembru ili janu-aru mesecu, te sa njima u vezi prihvatiti zaduženja, o kojima če se podneti izveštaj radnom predsedništvu konferencije.
Delegati, okupljen na akcionoj konferenciji 2. 12. 1985. god., su zastupali 1451 članova 00 SK, koliko ih ima u sestavu SOUR-a »MERCATOR-KIT« a povezani su u 127 osnovnih organizacija SK. Delegati sindikata su zastupali članstvo iz 141 00 Saveza sindikata.
Nakon što je konferencija zaključena, doneta je ocena da je bila uspešna iz sledečih aspe-kata: učešče delegata bilo je masovno, odnosno večinsko, a prisutni su bili i svi pozvani forumi DPO preko svojih predstavnika, što je obezbedilo do-voljno reprezentativan sastav i pravovaljanost usvojenih zak-Ijučaka. Diskusija je bila u večini skučajeva dobro pripremlje-na, obuhvatila je skoro sve de-latnosti SOUR-a. Pojedine članice, koje se još nisu dobro uklopile u atmosferu ostvariva-nja zajedničkih pitanja, otvore^ no su izrazile svoje neslaganje, odnosno neprilagodenost, što
Ima nešto važno
Ima nesto važno
je dobar osnov za uskladivanje. Zaključci, pripremljeni na temelju odredbi u planskim aktima, dopunjeni sa predlozima zakiju-čaka iz diskusije, bili su usvojeni saglasnošču svih prisotnih.
Ako bismo mogli konferenciji nešto zameriti, onda su to diskusije, koje su bile u stvari mo-
Za mercatorovce van Slovenije
nolozi i da se sa stvarima koje su »strčale« niko nije součavao na samoj konferenciji. Svoj epilog je doživela na poslovodnem savetu 6. decembra, u krugu poslovodnih radnika SOUR-a. O torne je u današnjem broju objavljen značajan komentar.
- Pripremio J. N.
Naglašena je neophodnost povezivanja OUR-a za preradu mesa. Suštinski zadatak ogleda se u dva pravca: uskladivanje obima i asortimana proizvoda te prodaju. Fizičko udruživanje treba biti i dalje aktuelno, ali bez prisiljavanja izvana. Prelaz-na faza ka torne bili bi sporazumi o podeli rada i o uskla-denom razvoju kod investicija.
Na nivou SOUR-a treba orga-nizovati jaču službu marketinga. Protivrednosti su u torne da zadržavamo količine uz istovre-mene velike ambicije u oblasti investicija.
Nagiašen je problem pri usmeravanju robnih tokova (stoke) i teškoče sa kadrovima u mesnoj industriji.
Skrenuta je pažnja na struk-turu investiranja prema srednjeročnem planu SOUR-a, prema kome bi se oko 44% sred-stava prelivalo iz trgovine u ostale, manje akumulativne grane. Ova struktura nije odgo-varajuča iz aspekta interesa OUR-a trgovine.
* Izražen je zahtev po specializaciji grosista i uskladenom delovanju medu njima. Ukazano je na nsostvarene zadatke u vezi sa podelom programa izme-. du zadružnih trgovina i trgovina trgovinskih OUR-a.
Pod znak pitanja su postavljene interne nabavke i njihova privlačnost, kada spolnji grosisti nude bolje uslove. ^
Izražene su zamerke da trgovina na malo nije odgovarajuče tretirana i ne uživa položaj koji bi joj pripadao obzirom na po-stignute uspehe. Predložen je zahtev po izradi analize koja treba da prikaže neracionalnost preplitanja programa u trgovini prehrambenim proizvodima, neracionalnost pri dupliranju zadataka, istovremeno sa lošim asortimanom. Smer specijaliza-cije neka bude da se zadružne trgovine orijentišu u reproma-terijale, a ostale u prehrambene
artikle, tekstil, belu tehniku itd. Zahteva se da se sprovede ovakvo razgraničenje.
Od strane nekih OUR-a (»KŽK« i »KZ Krka«) izražena je dilema u vezi udruživanja sred-stava i u vezi toga i poslovne zgrade, iako je iz izlaganja pro-iziiazilo da treba više udruživati tamo, gde više stvaraju.
Dramatično je prikazan problem kadrova u trgovini u Ljubljani i Novom mestu te plastično prikazano oticanje kadrova te borba za njih. Slična je situacija u ugostiteljstvu. Pri torne su viškovi ovih kadrova u drugim regijama, ali rešenje nije moguče zbog neizvodljivosti investiranja u stanove.
Najkritičniji sp bili nastupi »KZ Krka« i »KŽK Gorenjske«. U nastupu Krke je izražena samo rezerva do udruživanja sredstava, dok je predstavnik KŽK Kranj pokazao opštu rezervo prema pitanju, da li su rezultati udruživanja pozitivni. Problem dobre procene bio bi pod znakom pitanja u pogledu planiranja, informatike i marketinga, da postoje teškoče u spro-vodenju slobodne razmene itd.
Data je primedba da u komuniciranju izostavljamo OUR-e, iako ovo poslednje uopšte nije tačno, da za strateške razvojne orijentacije nema dovoljno razumevanja i takta na nivou*SO-UR-a, kako ne bi smeli davati prioritet socijalnim momentima pred ekonomskim itd.
Šteta što se na samoj konferenciji nije razvila polemika oko tih satova.
Sažeci diskusije biče objavljeni u januarskem broju lista, dok su zaključci dostavljeni svim nosiocima sporazumevanja poštom.
Za mercatorovce van Slovenije
Iz diskusije Iva Marenka, člana CK SK Slovenije
Dobro je da iskoristimo vreme pre kongresa SK za stvara-nje takvih oblika aktivnosti komunista, kakav je ova akciona konferencija. Upravo sada pripremamo dokumente koji bi nam trebali poslužiti kao povod za razrešavanje unutrašnjih protivrednosti. Pri torne je značajno da se imenuju nosioci otpora. Jer - SOUR nije nešto izvan nas; samo ukoliko su OUR-i stvarno uključeni u njega, on može da živi. Moramo se zauzimati za jedinstveni pravac delovanja društveno-politič-nih organizacija i poslovodnih organa. Treba ustanoviti interese i motive u pojedinim sredinama i prevaziči ih. Pozicija SOUR-a je utolikb jača, ukoliko je realan i uspešan prenos funkcija. Treba analizirati, da li su otpori kadrovske prirode i da li su kratkoročni. Treba postiči napredak u svesti u pravcu prihvatanja i afirmisanjatržišnih i drugih ekonomskih zakonitosti. Motiv je postizanje ekonomske i socijalne sigurnosti. Naime, nije rečeno da je svaka proizvodnja dobra, samo zato jer postoji. Dolazimo u vreme, u kome če morati neke loše stvari i da propadnu. SK mora da stvori svest o torne da je sigurnost u čvrstoj povezanosti. Udruženje je doduše dobro-voljno, aii ako neče biti promena u nekim RO, ni SOUR neče biti dobar. Sistem ce biti toliko jači, koliko snažnije če biti snage povezivanja. Napravičemo onoliko, koliko čemo se organizovano dogovoriti.
Sestanek vodij računovodskih služb sozda
Andrej Dvoršak
Brez večjih tekočih problemov
V prvi polovici decembra je Mercator-Interna banka sklicala drugo sejo kolegija vodij finančno računovodskih služb sozda MERCATOR — KIT. Na seji so se naši računovodski delavci seznanili s tekočo problematiko poslovanja M —IB, nakupnimi pismi, specifiko inventure in revalorizacijo obratnih sredstev v OZD, po področjih oziroma podskupinami dejavnosti, kot tudi s predvidenimi spremembami na finančno računovodskem področju. Prav tako so obravnavali problematiko ter možnosti ter načine pokrivanja izgub. Direktor M —IB, Miha Urbanija pa jim je orisal poslovno politiko naše banke v prihodnjem letu.
Treba je misliti vsaj malo vnaprej
Jure Jež — za odbor za družbeni standard sozda
Možnosti za ustanovitev počitniške skupnosti so
V SOZD MERCATOR-KIT razpolagamo z velikim številom poči-tniš kih zmogljivosti, ki pa so zelo raztresene po vsej Sloveniji in Jadranski obali. S tem, da z njimi upravljajo samo lastniki, so neracionalno izrabljene, zaradi tega pa tudi visoki stroški upravljanja in poslovanja. Zato predlagamo, da bi se počitniški domovi vseh članic sozda, kakor tudi vse ostale počitniške zmogljivosti v sozdu MERCATOR-KIT, povezale v samoupravno počitniško skupnost. S tem bi dosegli njihovo boljšo izkoriščenost in znižali stroške poslovanja.
Tovariš Urbanija je ovodoma poudaril, da večjih tekočih problemov pri poslovanju M-IB ni. Opozoril pa je, da kljub večkratnim opozorilom, nekatere članice še niso poslale sklepe o sprejemu posameznih samoupravnih sporazumov, kar hromi učinkovitost bančnega poslovanja!
Mnogo bolj resne so članice sozda pri združevanju sredstev za investicije skupnega pomena. Večina jih je že poravnala svoje' obveznosti. Le tu in tam katera zamuja s plačilom, kar pa morajo zamudniki nadoknaditi do konca leta. Nekaj problemov nastaja tudi v plačilnem prometu, na kar je opozorila Gizela Weibl, pomočni-
ca direktorja M —IB. Tako posamezne organizacije iz sestava MERCATOR —KIT ne vpisujejo na internih virmanih obeh številk — »v breme« in »v dobro«, veliko pa je še nalogov, ki so poslani nepodpisani, brez žiga ali pa so napačno naslovljeni.
Ob koncu seje so se računovodje našega sozda dogovorili, da bo v prihodnje potrebno takšne sestanke sklicevati bolj pogosto, najmanj štirikrat letno. Predlagali so tudi naj bi nanje povabili zunanje strokovnjake SDK, Sekretariata za finance in druge, ki bi lahko našim računovodskim delavcem posredovali koristne informacije.
S takim združevanjem razdrobljenih zmogljivosti so omogočeni boljši pogoji za letovanje in je hkrati zagotovljena izmenjava zmogljivosti (ne letujemo vedno v istem kraju), prav tako pa lahko združitev prinese tudi kup drugih izboljšav.
Počitniška skupnost lahko postane tudi pravna oseba in pridobiva sredstva preko sklada skupne porabe tozda, ki se je vključil v skupnost, ali z združevanjem dela tistega dela sredstev sklada skupne porabe, ki je oblikovan za regres za letni oddih delav-
Mercator na Dolenjskem
uspešna dokončana v februarju letos, ko smo pridobili nadaljnjih 730 m2 prodajnih in ostalih površin. Smotrnost naložbe tamkaj se potrjuje v občutno povečanem prometu v letošnjem letu.
Predvidevali smo, da bodo v tem planskem obdobju zgradili prvo fazo grosističnega skladišča na novi lokaciji, vendar to nalogo prenašamo v naslednje plansko obdobje, ker niso bile opravljene vse priprave.
Pomembnejši načrti v naslednjem petletnem obdobju bodo reševali tgrgovino v Prečni in Bučni vasi, ki sta naselji z velikim številom prebivalcev brez potrebnih objektov za dnevno preskrbo potrošnikov.
Kljub številnim težavam smo dosegli pomemben razvoj in se uveljavili v prostoru, kjer delamo. To kažejo tudi podatki, da je ob ustanovitvi leta 1960 združevalo delo 105 delavcev, danes pa nas je že 357. Realizacija trgovskega blaga je ob ustanovitvi znašala 15,000.000 din, za letošnje leto predvidevamo 4.435,000.000 din, za naslednje leto pa 7.640,000.000 din. Ta primerjava prometa po vrednosti seveda ni stvarna zaradi visoke stopnje inflacije. Ocenjujemo, da celo ne dosegamo fizične rasti prometa blaga.
Tak razvoj naše delovne organizacije v preteklem 25-letnem obdobju nam potrjuje tudi pravilnost naše odločitve v letu 1964 o povezavi v sistem Mercatorja, kjer z združenimi močmi in sredstvi oblikujemo skupno poslovno politiko, pridobivanje dohodka in skladen nadaljnji razvoj.
25-letni jubilej naše delovne organizacije Standard Novo mesto je tudi 25-letni delovni jubilej 14 naših delavcev in delavk, ki že od samega začetka vlagajo svoj trud in delo v naš razvoj. Na slovesnosti v počastitev srebrnega jubileja so prejeli posebna priznanja. Pridružili so se jim še jubilanti, ki združujejo delo v Standardu že 10 let.
Priznanja za 25-letno delo
Alojz Bambič, Alojzija Cekuta, Vida Hočevar, Anica Junc, Ciril Ko-šmrlj, Jože Kovačič, Peter Luzar, Franc Mrgole, Vida Mikec, Nada Nared, Ivan Seničar, Peter Seničar, Jožefa Udovč in Cvetka Vovk.
Priznanja za 10-letno delo
Jože Brulc, Jožica Gašper, Stanka Gazvoda, Martina Janc, Andreja.Lu-zar, Milka Miklavčič, Marta Repar, Marija Šuha, Milena Urbančič, Anica Vrtar, Pavla Vodopivec in Martina Žabkar.
Posebna priznanja za dolgoletno in uspešno delo
-	Viktor Kotnik, Anica Šmajdek in Anton Vovko kot dolgoletni vodilni delavci
-	Ciril Jarnovič, Marija Vesel in Rezka Bobič za dolgoletno delo.
Vsem jubilantom in delavcem ob srebrnem jubileju delovne organizacije Standard Nove? mesto iskrene čestitke.
cev. Preko počitniške skupnosti je možno boljše načrtovanje nakupa novih zmogljivosti, s čemer se zmanjša njihova raztresenost.
Najbolj smotrna inačica za povečanje števila počitniških zmogljivosti bi bil nakup večjega zemljišča pekje na obali in nato postopna graditev objektov na tem zemljišču.Ta inačica je smotrna zato, ker je vezana na postopno porabo sredstev.
Ob ustanovitvi počitniške skupnosti sozda MERCATOR-KIT bi bilo treba okrepiti tudi službo za družbeni gjandard. Po-
Slavje rogaških steklarjev
Novi objekti se dopolnjujejo s starimi v zaključeno celoto, tako daje omogočena nemotena proizvodnja, od skladiščenih surovin preko vseh faz proizvodnje pa vse do skladišča gotovih izdelkov. Urejeni so prostori, ki služijo delavcem v proizvodnji in ostalim oddelkom, vključno z veliko vzorčno sobo.
Preusmerili so se na uporabo ustreznejše energije, pa tudi na zaščito okolja niso pozabili.
Več sto delavcev bo našlo Ue-lo na 12.000 m2 novih delovnih površinah.
Močno se bo povečala proizvodnja kristalnega brušenega stekla. Izdelki bodo ■ nedvomno obdržali vse odlike, ki jih zagotavlja značilni »R«, s katerim opremijo vsak proizvod. Dodatnih 3.400.000 izdelkov iz brušenega kristalnega stekla pomeni večji izvoz in boljšo ponudbo za domači trg.
Sredstva za to pomembno naložbo si je steklarna zagotovila s posojilom v tujini in doma ter. z deleži posameznih sovlagateljev,
leg delavca, ki bi administrativno in organizacijsko vodil posle počitniške skupnosti, bi bilo smotrno ustanoviti tudi enoten team vzdrževalcev počitniških objektov. Na prvi pogled je ustanovitev te službe povezana z dodatnimi stroški in uvedbo dodatnih delovnih mest, vendar temu ni tako, saj zaradi uvajanja te službe odpadejo vsi dosedanji oskrbniki objektov posameznih DO in tozdov. Ustanovitev take službe ni povezana z višjimi stroški poslovanja, temveč se stroški znižajo zaradi boljše organiziranosti in centralizacije upravljanja.
Poudariti moramo, da z ustanovitvijo počitniške skupnosti v nobenem primeru ne bodo oškodovani lastniki zmogljivosti (DO in tozdi).
Še enkrat poudarjam prednosti ustanovitve počitniške skupnosti sozda MERCATOR —KIT:
—	smotrnejša izraba počitniških zmogljivosti,
—	znižani stroški poslovanja,
—	enovito načrtovanje nakupa objektov,
—	lažje vzdrževanje objektov,
—	javnost uporabe zmogljivosti.
Tozd Steklo Ljubljana s 100 milijoni dinarjev.
Brez dvoma je od ideje za posodobitev in razširitev proizvodnje do sedaj za rogaškimi steklarji že dolga in težka pot, pred njimi pa nič lažja. Privoščimo jim torej te trenutke zasluženega slavja!
V prizadevanjih za čimbolj izkoriščenimi zmogljivostmi in kar najugodnejšim plasiranjem proizvodov na tujem in domačem tr-
Skupne
naložbe
gu, bosta silno potrebna ponos in zavzetost, ki ju je v teh dneh moč zaslediti na slehernem obrazu rogaškega steklarja.
Naj jim ob tej priliki ponovno čestitamo in zaželimo, da bi proizvodnja tekla, kot so predvidevali, in da bi bili njihovi izdelki še nadalje tako iskani in cenjeni doma in zunaj naših meja.
Srebrni jubilej Mercator-Standarda Novo mesto
Ljuba Sukovič
Zadovoljni v sozdu
Decembra letos je minilo 25 let od ustanovitve naše delovne organizacije. Prvega decembra 1960 sta se namreč združili trgovski podjetji Rog in Uslužnost iz Novega mesta in ustanovili trgovsko podjetje na debelo in drobno Standard.
Jovo podjetje je pričelo poslovati z grosistično dejavnostjo in 19. ma-Iffprodajnimi trgovinami.
Začetek poslovanja novega združenega podjetja je bil dokaj težaven, saj se je že takoj srečalo s številnimi nerešenimi poslovnimi in organizacijskimi problemi.
Ker je bilo grosistično poslovanje razdvojeno, je bila ena naših pomembnih nalog, da to uredimo na enem mestu, kar smo storili v letu 1962 z adaptacijo skladišča na Cesti herojev.
V	prvem letu poslovanja smo se srečali z reorganizacijo trgovinske mreže v občini Novo mesto, ki je imela za posledico delitev tedanjih zmogljivosti na enakopravni osnovi ravnotežja med dvema trgovskima organizacijama.
Integracijski procesi v trgovini so narekovali, da je delavski svet TP Standard 11. junija 1963 sklenil, da se podjetje pridruži k Veletrgovini Mercator Ljubljana kot samostojna poslovna enota. O tej integraciji je sklepal centralni delavski svet podjetja Mercator 21. oktobra 1964. Medsebojna poslovna razmerja so bila urejena s posebno pogodbo.
V	skladu z novimi ustavnimi dopolnitvami nadaljnjega samoupravnega razvoja v naših družbenih odnosih smo se v začetku leta 1974 organizirali v TOZD.
V	letu 1977 je prišlo do reorganizacije Mercatorja v sestavljeno organizacijo združenega dela, kjer smo se kot tozd s še nekaterimi drugimi povezali v Mercator-Velepre-skrbo. Na vseh ravneh so bile vzpostavljene delegatske povezave našega tozda v samoupravnih organih DO in SOZD z družbenopolitičnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi.
V lanskem letu je v procesu združevanja dveh sistemov v SOZD MER-CATOR-KIT prenehala naša dosedanja DO Velepreskrba. Tozdi iz te delovne organizacije smo se reorganizirali v enovite DO ali pa se vključili v druge DO v sestavu sozda MER-CATOR-KIT.
Elaborat o združitvi obeh sozdov je narekoval reorganizacijo naše temeljne organizacije. V pripravah za odločitev delavcev na referendumu o združitvi TOZD Standard in TOZD Oskrba v nov tozd v okviru MERCA-TOR-KZ Krka Novo mesto pa nismo uspeli zadovoljivo razrešiti nekate-rih^odprtih vprašanj nadaljnjih medsebojnih odnosov, zato ni prišlo do pozitivnih odločitev na referendumu decembra 1984 in v ponovljenem v januarju 1985.
Končno smo na referendumu meseca maja oblikovali enovito DO Mercator-Standard. Ostanejo pa nam odprte možnosti za bodoče povezave v sistemu SOZD MER-CATOR-K1T.
V tej 25-letni prehojeni poti je bil odločilnega pomena razvoj v velikem sistemu Mercatorja. Največji premik v razvoju smo dosegli predvsem v času po združitvi. Zato moramo omeniti nekatere pomembne naložbe v tem 25-letnem obdobju dela.
Začelo se je že v letu 1962, ko smo preuredili grosistično skladišče, obnovili vozni park ter zgradili garaže za tovorna vozila. Nadaljnje naložbe so bile usmerjene v gradnjo novih prodajnih prostorov ter preureditve obratujočih trgovin ter v zamenjavo in dopolnitev opreme v prodajalnah. Kot pomembno pridobitev naše organizacije štejemo blagovnico in salon pohištva v Novem mestu v letu 1968. V naslednjem letu so bili povečani tudi prostori grosističnega skladišča z odkupom poslovne stavbe nekdanje pekarne. Iz združenih sredstev smo v letu 1970 investirali v izgradnjo sodobnega objekta dnevne preskrbe potrošnikov v Novem mestu na Zagrebški cesti. V naslednjem letu smo od_kupili in uredili poslovne stavbe v Šentjerneju.
Ker je v letu 1971 prišlo do znatnega zastoja pri naložbah v trgovb no, poleg tega pa so predpisi o zamrznitvi marž v trgovini bistveno omejili dohodke, smo v teh letih opravili le manjše preureditve lo-kal.ov.
Šele v letih 1978 in 1979 so nastopile možnosti za pridobivanje naložbenih sredstev. Začeli smo s pri-pravmi za izgradnjo Potrošniškega centra v Ločni. Objekt je bil dokončan v oktobru 1981. leta, s skupno površino 2880 m2. V tem letu je bil odkupljen tudi poslovni objekt v Gotni vasi, katerega preureditev zdaj pripravljamo. Tako bomo v letu 1986 predvidoma končno razrešili problem osnovne preskrbe občanov v tem mestnem predelu. Junija 1983 je bil popolnoma preurejen poslovni objekt v Gabrju, kjer so se prodajni prostori podvojili in znašajo skupaj s skladiščnimi 190 m2.
V Šentjerneju so bile potrebe po razširitvi nujne glede na stalno povečevanje obsega poslovanja. Z odkupom poslovnih zgradb 1MV smo zagotovili prostore za gradbeni material in stavbno pohištvo. Naslednje leto, to je 1984, smo začeli gradbena dela za razširitev trgovine v Šentjerneju. Investicija je bila
Metod Černič — M-MT, Tozd Steklo, Ljubljana
Tozd Steklo med sovlagatelji
V soboto, 23 novembra 1985, je Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine v javnost posredovala vest o otvoritvi novih proizvodnih prostorov, zato menim, da je prav, da tudi v našem glasilu namenimo nekaj besed rogaškim steklarjem, ki so po več letih dosegli svoj cilj. Posodobili so svojo proizvodnjo in si s tem utrdili mesto v jugoslovanskem in širšem prostoru.
med katerimi je tudi M —MT,
Kolegij Mercatorjevih direktorjev SV Slovenije
Andrej Dvoršak
Nezadovoljstvo na račun MIP— o ve Veleprodaje
»Blagovni tokovi iz leta v leto tečejo po istih strugah. Ni kakor nam ne uspe, da bi jih preusmerili, celo nasprotno. V naši delovni organizaciji ugotavljamo, da delež medsebojnih tokov znotraj tozda oziroma med nami in drugimi članicami pada, da se še nismo prilagodili zahtevam trga«, je uvodoma poudaril Franc Tomanič, direktor Mercator-Izbira Panonija iz Ptuja.
Dejal je, da bi morali za osvojitev tržišča narediti več, zlasti s povečano poslovnostjo. Le tako bo mogoče poboljšati tudi finančne rezultate, ki se sedaj gibljejo med indeksom 150 in 160, kar je dalfeč pod inflacijsko stopnjo.
Tozd Veleprodaja iž sestava MlP je pripravljen ponuditi mnogo več kot sedaj, a le pod pogojem, da se spremene sedanji blagovni tokovi v njegovo korist. Več pa pričakuje tudi od komerciale na nivoju sozda. V tozdu
Veleprodaja v Ptuju ugotavljajo, da delajo v drugačnih pogojih kot Mercatorjev—Blagovni center ter da je tudi vloga področnih grosistov drugačna. Ravno tako ugotavlljajo, da je njihovo poslovanje zelo drago in da so prav tu še velike notranje rezerve. Predvsem bi radi dosegli, da bi njihovi kamioni poslovnim partnerjem vozili blago tudi v popoldanskem času.
Predstavniki trgovskih organizacij iz severovzhodne Slovenije pa so ptujskemu grosistu milo
"
Mercator v SV Sloveniji
rečeno očitali neresnost in nepo-slovnost, kar jih sili, da se preusmerijo k drugih partnerjem.
Direktor Mercator —Jelše, Miloš Klanjšek, je MIP —ovemu tozdu Veleprodaja očital, da njegovi potniki nimajo ažurne dokumentacije ter ponujajo blago, ki ga v skladišču sploh ni. Težave so z mlevskimi izdelki, kot tudi z dostavo. Ko je njegova organizacija hotela v Ptuju naročiti ozimnico, je tu niso imeli, zato so morali naročilo preusmeriti k Merxu. Ravno tako je MIP —ov tozd zatajil pri akcijski prodaji. Vse to ne more vplivati na povečanje internih blagovnih tokov, kajti vsi se borimo za čimvečji promet, od katerega so odvisni osebni dohodki, česar bi se v MIP —u morali zavedati.
S Klanjškom se. je strinjal tudi Mirko Košmerl, direktor M-Potrošnik iz Lenarta, ki je izpostavil vprašanje poslovne morale.»Če
se pogovarjamo o poslovni morali, je enako kot če bi se pogovarjali o enotnosti jugoslovanskega trga. Oboje je odpovedalo. Poslovne morale ni več, grosisti pa delujejo v neenakih pogojih, kar pogojuje njihov odnos do maloprodaje, Vsak se mora zavedati, da je osnova za postavljanje pogojev urejenost poslovanja in pomoč, ki jo dobiš. Kdor ti ne pomaga, ti tudi pogojev ne more postavljati.«
Nikola Gerič, direktor Mercator—Univerzala iz Lendave pa je menil, da so indeksi maloprodaje njegove organizacije enaki indeksom ptujskega tozda Veleprodaja. Najbolj ga moti to, da se vedno, kadar nastanejo motnje, na trgu, to najprej občuti pri ptujski Veleprodaji. Konkurenčne organizacije imajo vedno blago na zalogi, medtem ko ga naša nima. Prav tako se Ptujčani ne drže rokov dostave in že sedaj blago vozijo popoldan. Zato naj ne krivijo za nerazumevanje drugih, ampak naj red najprej narede v lastni hiši. Prav dostava pa je najpomembnejša za izbojšanje poslovanja, saj je od nje odvisen količnik obračanja zalog, od tega pa dohodek delavca. V delovni organizaciji Mercator-Univerzal danes ni delavca, ki bi imel manj kot 40.000 dinarjev dohodka. Primerno nagrajevanje pa vpliva tudi na rezultate poslovanja, zato bodo v Univerzalu rasti osebnih dohodkov še naprej posvečali posebno skrb. To pa je odvisno tudi od poslovnih partnerjev, med katere sodi tudi MIP Ptuj. Tisti, ki se ne bodo obnašali poslovno in se držali dogovorjenega, bodo pač izgubili naročila,« je dejal Nikola Gerič ter ob tem pohvalil MIP, češ da se je zelo izkazal pri dobavah v novo trgovino v Veliko Polano.
Anica Lukaček iz ormoške M-Zarje pa je menila, da je Mercatorjev Blagovni center svoje poslovanje precej bolj prilagodil maloprodaji, ki jo oskrbuje, kakor pa MIP Ptuj. Po njenem mnenju naj bi MIP-ov tozd Ve-
leprodaja postal nabavna služba za vso maloprodajo. Moral bi bolj razmisliti o potrebah trgovine in se vključiti v njeno poslovanje. To bi pomenilo korak naprej, saj se sedaj vsi ukvarjamo z nabavo, MIP pa z oskrba, je menila Lu-kačkova. MIP bi moral začeti razmišljati tudi o prepakiranju blaga, še bolje pa bi bilo, če bi lahko sozd kot sistem skupaj z drugimi trgovskimi organizacijami vplival na proizvajalce, da bi ti začeli izdelovati in pošiljati robo v drugačni embalaži, bolj prilagojeni maloprodaji.
Kritičen do ptujske Veleprodaje je bil tudi direktor M-Sloge, Budimir Gaševič. M-Sloga želi na svojih policah povečati izbor izdelkov, članic sozda. Kljub temu, da so se z MIP —om že večkrat pogovarjali o problematiki prodaje suhomesnatih izdelkov, dalj kot do obljub niso prišli. Na nesolidnost, kot je nedobava dogovorjenega blaga, ki ga v skladišču ni, pa so se že navadili. Cement, ki so ga potrebovali poleti, jim MIP pošilja sedaj, ko je gradbena sezona že zdavnaj mimo.
»Imamo 200 dobaviteljev in z veseljem bomo črtali vse, če nam lahko MIP zagotovi redno in solidno dobavo pod vsaj približno enakimi pogoji,« je zaključil tovariš Gaševič, s čimer so se strinjali tudi vsi ostali.
Ob koncu sta se v razpravo vključila še Franc Prvinšek in Miran Goslar kot predstavnika sozda, ki sta menila, da je potrebno težišče ugodnosti premakniti v korist maloprodaje tudi za ceno težjega položaja grosistov. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da posamezniki zaradi dumpinških cen rušijo sistem poslovanja. Maloprodaja bi vsekakor morala imeti boljše pogoje pri naših grosistih, ostanek dohodka — akumulacija pa naj bi se delil 50 : 50 med grosistom in maloprodajo. Le tako bomo namreč lahko naredili korak naprej. MIP Ptuj pa bo moral predvsem zaradi lastnih poslovnih interesov svoje poslovanje podrediti zahtevam odjemalcev.
S kolegija Mercatorjevih direktorjev iz severovzhodne Slovenije, 26. novembra 1985 v Ormožu.
Mladinci M —Zarje zelo dejavni
Breda Še* — M —Zarja Ormož
Uredili so izložbe in zunanji videz trgovin
Mladina delovne organizacije Mercator - Zarja Ormož je v letošnjem letu izvolila nove člane predsedstva OO ZSMS. Novo vodstvo si je zastavilo več nalog, in jih tudi takoj začelo uresničevati.
Kot vsa leta došedaj smo se tudi leto udeleželi Mercatoriade, z rezultati nismo bili najbolj zadovoljni, vendar je pomembno, da se športnih iger udeležujemo.
V prvih zimskih dneh so člani OO ZSMS delovne organizacije očistili podstrešje upravne stavbe. Ves star papir smo zvezali in prodali odpadu, sredstva, ki smo jih dobili zanj, pa porabili za
Sfeda Šef, predsednica OO ZSMS M-Zarje
skupni izlet. Udeležili smo se tudi izobraževalnega seminarja mladih občine Ormož.
Dogovorili smo se tudi, da bomo v počastitev Dneva republike uredili izložbe naših prodajaln. V akcijo so se vključili vsi zaposleni v prodajalnah in uredili izložbe po svojih zamislih in močeh. Tri najbolj domiselno urejene izložbe smo nagradili. Prvo nagrado je prejela prodajalna Podgorci, drugo prodajalna Dom v Ormožu in treje prodajalna Pušenci. Nagrajene so bile tudi prodajalne, v katerih najbolj skrbijo za red in čistočo. Prvo mesto je bilo dodeljeno prodajalni Trnovec, drugo prodajalni Izbira Ormož in tretje mesto prodajalni Kneginec.
, Z akcijo urejanja izložb bomo nadaljevali tudi ob Novem letu. Želja organizatorja je, da se v akcijo vključijo vse prodajalne, ki dosedaj niso vključene, saj se moramo zavedati, da je poleg dobre postrežbe in čistoče v prodajalni izložba tista, ki privablja kupce. Vsak nov kupec pa je v sedanjih razmerah zelo dobrodošel. Tega se bi morali zavedati vsi in temu bi morali prilagoditi svoj odnos do kupcev. Sicer pa se bomo mladi delavci M-Zarje trudili, da bomo vključeni in aktivni na vseh področjih.
Ob letošnjem pregledu dela sindikata
Kristina Antolič — MIP Ptuj
Z udeležbo nismo zadovoljni
Pretekli mesec so bili opravljeni občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov delovne organizacije MIP, tozdov Maloprodaje, Veleprodaje, Zaščite in delovne skupnosti skupnih služb, na katerih so ocenjevali dosedanje delo ter sprejeli delovne usmeritve za naslednje obdobje.
ference osnovnih organizacij ZS je ostala nespremenjena, kar je, po oceni sodeč, zadovoljivo. Pojavlja se želja po večjem strokovnem izpopolnjevanju sindikalnih delavcev, pri čemer pa mora biti zainteresiranost obojestranska — tako predlagatelja kot članov sindikata oziroma sindikalnih delavcev. Le na tak način bo delo še plodnejše.
Z organizacijo izvedbe občnih zborov smo lahko zadovoljni, nikakor pa ne moremo biti z udeležbo članov sindikata posamezne osnovne organizacije. Vsi smo člani sindikata. Pa nam je res vseeno, kaj smo v teh dveh letih nareili za našo dobrobit? Ali so bila naša vodstva dovolj angažirana v vseh dejavnostih, ki so tekle v naših kolektivih? Ali smo bili dovolj informirani, smo bili zadovoljni s povratno informacijo ipd?
Čeravno sta dve leti po številu dni dolgi, pa vendar kar kratki, da bi skoraj težko izpeljali zastavljene naloge. Pa je šlo! Kritično in sammokritično, bi temu lahko rekli, smo ocenili delo posameznih služb, posameznih delovnih skupin pa ponekod tudi posameznikov. Še posebej je bilo naglaše-no vprašanje delovnih pogojev, ki so osnova za kakovostno in uspešno delo.
Mimo poslovanja trgovine nikakor ni'šlo, še posebej, kar zadeva ekonomski položaj. Ugotavljamo, da nam nenehno zviševanje cen postaja že običajno, da je s tem ogrožena socialna varnost delavcev, da se nabira nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi in občani. Živahne razprave o
problemu trgovine so tekle v občini, regiji, republiki in v zveznem merilu. Stekla je problemska konferenca ZK, sprejeti so sklepi, o uresničitvi pa lahko samo sanjamo.
Vsepovsod tudi ugotavljamo, da s sistemom delitve po rezultatih dela nismo zadovoljni, saj z urezultati poslovanja ne moremo slediti potrebam. Povedati pa moram, da smo v delovni organizaciji pričeli z usklajevanjem sistema nagrajevanja po delu, ki bo predvidoma zaključeno do konca tega meseca.
Med oceno dela je bila poudarjena tudi aktivnost na področjih športa in rekreacije, letovanja delavcev, izvajanja preventive zoper alkoholizem, prehrane med delom, stanovanjske problematike, samoupravne in delovne discipline ipd.
V posameznih osnovnih organizacijah smo v preteklem obdobju svojo pozornost namenili obravnavi obdobnih in zaključnih računov, obravnavi in sprejemanju številnih aktov tozdov, DSSS, DO in sozda, pa tudi skupščinskih gradiv.
Organiziranost OOZS in kon-
Osnovne organizacije ZS tozdov in DSSS med seboj dobro sodelujejo, pri čemer jim veliko pomaga konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov delovne organizacije MIP. Aktivnosti se odvijajo tudi med samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami tozdov, DSSS in delovne organizacije, v koordinacijskem odboru sindikata sozda, v občinskem odboru dejavnosti itd.
V vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov so bila izvoljena tudi nova vodstva in zdaj je med vodilnimi v sindikatu zopet nekaj predstavnic nežnega spola. Vsem naj bo vodilo:
-	samoupravljanje uveljavlja enakopravnost v družbi na podlagi dela in rezultatov dela;
-	v naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti.
Mercator v SV Sloveniji j
Sl ko res smo se združili r\iz ljubezni, brez pregreh, kdaj se bomo naučili skupaj iti po poteh ?
Q rez besed pa na napakah, Etiki te silijo na smeh, se prav nič ne naučimo, ker so vse sistemski greh.
f**rkne naj, kdor žvet ne more wye dejal že oče Bog.
In pri nas ? Vsak vsako leto naj dobi umiranja obrok.
f^rn zamorc skrbi nam dela večje, kakor lasten rod. Kaj prihodost bo nudila, ve ne star, ve ne otrok.
r\anes je svoboda zlata, U če odmisliš si arest, piši bratec, kakor hočeš, v mislih skrij svoj manifest.
P no pa si le zapomni,
Vmdav neskončnost to ne gre. Čaka nate verolomni 133. člen KZ.
garača strašno bo orožje l v prihodnosti armad. •Proračun naš gleda strožje, ima kanon že vsak soldat.
orbačov naj farba Ruse, %3ls sateliti žoga se. Reagan naj zajaha kljuse, le Evrope naj še ne.
IJhO se nam zastruplja.
Da ni res, se lažejo.
Kaj pa vsa ta ribja trupla, ki po rekah plavajo ?
I n odpusti nam ve pufe, i dragi monetarni sklad.
Saj boš spravil ob vse upe naš razredni sindikat!
I as n a vsem je zgodovina, %3 kdaj se vse začelo je.
Kaj pa ljuba domovina pred teboj bilo je le?
jX ruh bo kmalu kot potica, f\so/ pa draga kot žefran. Kaj je tvoja še pravica, se le vprašaj državljan.
| ani smo še vsi verjeli, Imda nam letos boljše bo. koga bomo še ujeli na planirano inflacijo?
gyg ati moja me učila, iWs da slovenske sem krvi. Zdaj mi nekdo javno pravi, da prav to naj me mori.
gU| a deželi vse je krasno 1^1 kolne kmet in z njim še bik saj obema vse je jasno, premije so le zapik.
f^d obresti zelenijo polja rožnatih besed, kapital kot hit stoletja v bedo nas pognal bo spet.
&%artija nam zcpet kliče fr lastne sile na pomoč. Zbogom plavi ponedeljek, zdaj bom fušal le čez noč.
iba ne smrdi pri glavi, T\zdaj pri nas ji rep smrdi. Proletarci, niste zdravi, če ste v štrajku združeni.
^ vobodna menjava dela, O to je stara opera.
Ko finale se začenja, avizo svira KŽK.
o lan osel je nadloga,
&ki Sistem je ne prizna. Vztraja pa še na reformi, ki naj idiote da.
"Trudi vsak se, kakor moreš, fl da do cvenka boš prišel. Saj že danes, prej kot jutri, našel se bo, ki bo vzel.
| i panje je dragoceno !■# kakor prava božja mast. Kdor z njim maže proletarce, spet prišel bo na oblast.
\Jolimo naj le najboljše, V spiskov teh kpr mrgoli. In da jutri vsem bo boljše glasovali bomo vsi.
"^adnjica je dar narave Umz njo ponaša se prav vsak. Izkoristi kar ti daje, napreduj skoz njo korak.
V
"Tanjemo, kar smo sejali, AmStara naša je modrost. Birokratom v roke dali smo v prihodnost svojo, most.
Vesna Bleiweis
T
Če so časi hudi, kisli, pesmice grdo zvene.
Če so v stilu lepih misli, tudi verzi se smeje.
Eno rečem zagotovo: kar tako — nobene ni! Vsako noto svežo, novo, kakšno čustvo porodi.
Po Simonu Jenku:
Kadar pride novo leto z novim cvetjem,
zopet prideš, slavec, praznovat ga s petjem,	✓
kake nove pesmi nam prineseš v-9aje?
drobni ptič odgovor dal mi je skakljaje:
Naprej po meni:
Eno so si vsi žgoleli — celo leto in povsod.
Zraven se tako vrteli, kot je klical ritem not.
»Plešem valček, plešem polko, plešem tudi rock and rošl...« Hrabro smo vihtel1 majolko, z njo zdržljiv Slovenc je bolj...
Jaz ne Vem, kdo dirigira.
Vem le, da je delu kos, če z lahkoto komandira vse — in vleče jih za nos.
Eno sl je Janez ‘zmislil, tako, da je vsak1 mu prav. Krize žar mu je preblisnil občutljivo ljudsko nrav.
»Juriš, narod, na gostilne! Tam je proletarec car!
Tam za težnje, nuje silne kar naenkrat ni ti mar!«
Pesem ta ni ravno vzgledna nam, ki stiskamo zobe. Duša mora bit1 zavedna! Sploh, če Janez ji je ime!
Tistih ti ne vem povedat, ki imajo šele prit’, znam pa si nazaj ogledat bolj pobiiže kakšen hrt.
pesmice so zmeraj take, “3 o času govore, da opevajo napake, lepega ne zamoiče!
Bolj na jugu so odkrili eno tako pesmico, da so z njo opozorili na moderne dobe zlo.
Joka: »Ti si mi u krvi!« en preplašen kvazi stric. Zadnji ni in tud1 ne prvi, ki strahuje ga aids.
Revež je pač brai, poslušal, celo goro tujih tem, kijih naglo je zatušal vsemogočni naš sistem...
Eno novo melodijo sem poslušal dan za dnem. Kje pa snov za poezijo avtor vzel je, res ne vem.
Pravi, da nekje je Franček, ki se z ognjem rad igra, da je pravi piromanček in požiga, kjer se da.
Če te znotraj kar razganja, In se ti že um megli, pač srce, ki vroče sanja, ogenj na papir spusti.
So v Ljubljani nastopili Plavi fantje od tam dol.
Čudne verze so tulili, takim ni verjet najbolj...
Da je boljš ga met1 pod kapo, kakor biti ne več mlad. Menda so pojočo kfapo skoraj spravili na hlad...
Ene silno grde čveke so se šir‘le med ljudi...
Taka laž lahko na veke blati čiste, kot smo mi.
Kot ta vlečemo na svoje...! To pri nas ne more bit1! Kranj‘c tako nikol ne poje, smo le prevelike...!
Ena pevka je jokala v radiju po cele dni, da je nova zora vstala, njej pa solza z1 uč‘leti.
Res je silno pretresljivo. Vsak se najde v pesmi tej, da se strinjamo ihtivo.
Kaj bo šele za naprej!?...
Vsako jutro, ko razgrneš sveži dnevni časopis, tja pod strop oči obrneš, z robčkom solzo posušiš...
V glavi mi zveni še ena, zagotovo pa ne vem, a je malo prekrojena, al‘bo čisto novih tem...
To se bomo še naučili, znat jo mora vsak zapet... Precej, ko bomo dobili v roke teksta čist razplet...
Te ne bom analiziral, ker na pamet dobro znam pesmico, k‘jo je skreiral Simon — in okusil sam...
Nova pridobitev v Veliki Polani
Stanislav Graj — M —Univerzal Lendava
Otvoritve
Tudi sredstva vzajemne pomoči vodijo pri M —Interni banki
Maruška Jauševec — M —Sloga, Gornja Radgona
Zgrajena v 100 dneh
27. novembra je bila otvoritev sodobne samopostrežne prodajalne z bifejem v Veliki Polani, s katero smo izpolnili dolgoletna pričakovanja občanov KS Polana, da lahko vsakdanje nakupe s širšo izbiro blaga opravijo doma.
Bolj se bojimo praznih govoranc kot pa dela in odpovedovanja
Zelo malo se v našem glasilu piše o delu in življenju delavcev Mercator-Sloge iz Gornje Radgone, zato sem se odločila, da vam pišem. Delavci DO Mercator-Sloga se trudimo, da bi kot nosilci razvoja trgovine v občini Gornja Radgona čimveč prispevali k razvoju naše občine. Koliko nam je to uspelo in nam uspeva, bi morali povedati občani, naši potrošniki. Imamo skoraj 30 poslovnih enot in 8 bifejev, od tega nekaj novejših lokalov.
Odločitev za naložbo je bila dorečena v srednjeročnih razvojnih načrtih naše delovne organizacije, sozda MERCATOR-KIT in družbenem planu občine Lendava. Odločitev o tipu gradnje hi bila lahka, saj težki pogoji gospodarjenja ne ompgočajo trgovini razsipavanja z denarjem. Odločili smo se za Marlesov objekt, kjer so roki gradnje izredno kratki, cene pa tudi ne pretirane. Prodajalna je bila zgrajena v stotih dnevih, dvajset dni pred rokom, kar je danes, zaradi hitrega naraščanja cen in dragega de-
Takšno zgradbo je podedovala naša organizacija, ko se [e združila s kranjsko klavnico. Ze prvo leto po združitvi smo morali sanitarno—veterinarsko usposobiti prvo nadstropje, kjer je bila tedaj linija ža predelavo mesa. Delo ni bilo lahko. Nosilna plošča je puščala, odtoki so bili premajhni, nakloni tlakov neustrezni... Z lastnimi sredstvi (10 milijonov dinarjev) smo to nadstropje preuredili v sodobno pakirnico, razsekoval-nico in hladilnico s skladišči. Predelovalno linijo pa smo prenesli v pritličje, ki ga zaradi nezadostnih sredstev nismo mogli takoj preurediti.
V pritličju je bilo centralno distribucijsko skladišče in dimnice za termično obdelavo izdelkov, ki so jih v zadnjih petih letih uničili trije večji in en manjši požar. Zakaj je prihajalo do požarov, nam je skoraj vsem znano! Dim-
V tozdu Brazda uspešno zaključili setev
Jože Kirm - M - KZ Krka
Pšenica v glavnem lepo vzklila
Temeljna organizacija združenega dela Brazda, lastna kmetijska proizvodnja, ki posluje v sestavu Mercatorjeve Kmetijske zadruge »Krka« Novo mesto, je letos posejala 72 hektarov oljne ogrščice.
Tozd že nekaj let uspešno pogodbeno sodeluje s Tovarno olja Slovenska Bistrica. Kultura je dohodkovno zanimiva, zaradi tega so povšine za to industrijsko rastlino letos povečali. Predvidevajo, da bodo v letu 1986 prodali Tovarni olja 170 ton te surovine za proizvodjo olja.
Do 9. novembra so v tozdu kljub suši pohitel! in končali setev pšenice. Pšenica je v glavnem lepo vzklila. Posejali so jo na površini 253 hektarov. Predvidevajo, da bodo žitnim podjetjem dobavili 1,400 ton pšenice. Posejali so sorte: močvanko, super zlato, diko, dukat in jugosla-vijo.
narja, angažiranega za naložbo, zelo pomembno.
Celotna naložba je stala delovni kolektiv Mercator-Univerza-la 63 milijonov dinarjev. Kot že leta nazaj je pri sofinanciranju z združenimi sredstvi sodeloval sozd, pa tudi Ljubljanska banka-Pomurska banka, Murska Sobota. Netto uporabna povšina novega objekta je 420 m2 samopostrežne prodajalne, bifeja s posebno gostinsko sobo, skladiščnih prostorov, garderobe in sanitarij.
Slavnostni govornik je bil
niče so bile projektirane in izvedene slabo, brez upoštevanja požarno-varnostnih predpisov. Po enem od večjih požarov so dobljena sredstva za škodo od zavarovalne skupnosti bila usmerjena drugam in ne v sanacijo dimnic. Tako so se požari vrstili iz leta v leto!
Pred nedavnim smo se odločili za temeljito obnovo stavbe, da bi preprečili njeno nadaljnje propadanje ter jo prilagodili našim potrebam.
Mleko, ki ga dovažajo iz okoliških vasi, je izredno kakovostno, brez škodljivih primesi. Doslej so zaradi majhnih zmogljivosti le manjšo količino tega mleka uspeli predelati v sir, preostali del (dnevna količina odkupljenega mleka znaša okoli 20 tisoč litrov mleka) pa so poslali naprej, v M-Ljubljanske mlekarne.
V letošnjem letu so se odločili, da zmogljivosti sirarne povečajo in gradnjo prizidka, ki bo imel tloris v obliki črke L, poverijo delavcem SCT —ja. Zemeljska dela z miniranjem kamnitega zemljišča so se pričela v oktobru, hkrati so porušili tudi del stare stavbe.
predsednik skupščine občine Lendava, Mirko Hajdinjak, ki je objekt predal svojemu namenu. Med gosti sta se otvoritve udeležila tudi-predsednik poslovodnega odbora sozda, Miran Goslar, in podpredsednik poslovodnega odbora za blagovni promet in gostinstvo, Franc Prvinšek. Direktor Mercator —Univerzala Nikola Gerič, se je zahvali! občanom KS Velika Polana, ki so s svojim dolgoletnim prizadevanjem pripomogli k odločitvi o naložbi, občini Lendava, sozdu MERCATOR-KIT in LB-Pomurski banki, ki so denarno podprli naložbo, Marlesu in njegovim kooperantom, kakor tudi vsem drugim občanom, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri uresničitvi načrta.
Lani smo zato kupili opremo za termično obdelavo in jo letos postavili v proizvodne dvorane, za kar smo porabili 21 milijonov dinarjev. To je tudi najvišja postavka ureditvenega programa, ki zajema še gradbena dela v klavni dvorani za izkoščevanje, zunanjo ureditev, ureditev podtalne parovodrie kinete, postavitev nove lope za žagovino in ureditev pralne ploščadi ter obnovo elek-tro instalacij ter toplovodnih in parovodnih instalacij.
Da bo program v celoti zaključen, je potrebno urediti le še zunanji dovoz z vratarnico, prenesti opremo iz Škofje Loke ter obnoviti dotrajano streho.
S koncentracijo večjega dela predelovalnih zmogljivosti na enem mestu, bomo v naši delovni organizaciji povečali racionalizacijo poslovanja, izboljšali organizacijo dela, zmanjšali transportne stroške ter delovne pogoje. Prav tako pa bomo odpravili napake, zaradi katerih je v preteklosti prihajalo do požarov.
Gradnja bo predvidoma končana do konca meseca aprila, vrednost gradbenih del (brez opreme) pa bo okoli 186 milijonov dinarjev.
V novem objektu, za katerega so načrte naredili v Slovenija projektu, bodo poleg kleti z zakloniščem še hladilnica in ekspe-dit, v zgornjem delu pa proizvodna hala, prostor za doležanje sira, laboratorij, garderobe in pisarniški prostori. Vodja sirarne, Silvo Korošec, nam je povedal, da bodo v tako prenovljenem obratu lahko naredili nad 200 ton kakovostnega sira.
Manjše trgovinice imamo tudi v vasicah Janžev vrh, Zbigovci, Rožički vrh, Stara gora, ki nudijo predvsem ostarelim občanom nujno preskrbo. Poslovne enote imamo tudi v večjih naseljih in vaseh, v nekaterih tudi bifeje.
Toliko vsega bi lahko napisala o delu in življenju nas delavcev, a tokrat bi rada delavcem v okviru sozda povedala, kako je potekal naš občni zbor osnovne organizacije sindikata, kije bil, 23.11.1985, v gasilnem domu v Gornji Radgoni.
Zbora se je udeležilo mnogo delavcev. Nekateri so manjkali zaradi dela v trgovinah in bifejih. Nekaj se jih je udeležilo samo veselega dela, po svojem rednem opravljenem delu.
Na zboru smo obravnavali delo osnovne organizacije v preteklem letu, obširneje pa tudi program dela za leto 1986. Razrešeni so bili dosedanji organi osnovne organizaije sindikata in izvoljeni novi člani.
Spregovorili smo o planu investicij delovne organizacije v srednjeročnem	obdobju
1986—1990. Odločili smo se, da bomo v tem obdobju zgradili novi trgovinski objekt v Vidmu ob Ščavnici, in to kljub finančnim težavam naše delovne organizacije.
Ni manjkalo kritike na račun delovne discipline nekaterih delavcev. Tudi odnos do kupcev je nujno potrebno izboljšati. Potruditi se bomo morali, da izboljšamo gospodarjenje in s tem tudi finančni položaj. Delavci vemo, da so za slabo finančno stanje poleg vsega veliki krvci slaba povezanost med proizvodnjo in trgovino in nadvse oderuške obresti, ki nam odžirajo dohodek. Vzroke znotraj delovne organizacije je potrebno ugotoviti in jih tudi odpraviti, saj sicer ne moremo računati z razvojem. Izboljšati ponudbo in odnos do kupcev bo naša prvenstvena naloga.
Zbora so se udeležili tudi naši upokojenci, ki so v okviru osnovne organizacije sindikata ustanovili Klub upokojencev. Ta bo prejemal finančno pomoč tudi od delovne organizacije. Klubu bomo nudili vso potrebno strokovno in administrativno pomoč. Izvoljeni so bili tudi organi kluba. Cilka Bombek, upokojena računovodkinja, nam je povedala, da se bodo upokojenci v okviru kluba in OOZS udeležili vseh dejavnosti sindikata, po svojih zmogljivostih tudi na športnem področju.
Da bodo naši upokojenci lažje prenašali breme inflacije in nizkih pokojnin, se bomo delavci potrudili vsak po svojih možnostih. Tak odnos želimo prenesti tudi na mlajši rod. Upokojencem so bili na zboru izročeni darilni boni v vrednosti 2.000 dinarjev. Bilo je skromno, a od srca.
Ob praznovanju delovnega jubileja, 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe, so jubilanti prejeli jubilejne nagrade, rdeči nagelj in obilico čestitk. Posebno tisti s 30 let delovne dobe so ugotavljali, kako hitro čas beži, in kaj vse je bijo preživetega v kratkem času!
Kaj lahko je bilo z obrazov de-
lavcev razbrati, da je vsak izmed nas pripravljen storiti vse, da bi se gospodarske razmere izboljšale in da se vsi skoraj bolj bojimo praznih govoranc in fraz kot pa dela in samoodpovedovanja.
Ker so naše delavke vključene v ženski pevski zbor DKPD Svoboda Gornja Radgona, nam je pevski zbor pripravil kratek kulturni program.
Upokojencem je bila ob. ustanovitvi kluba izrečena čestitka in zapele so jim pevke tisto lepo »Ena ptička priletela«. Še štiri pesmice so zapele pevke vsem, delavcem in upokojencem; z aplavzom so prisotni pokazali, da je bil skromen kulturni spored prisrčno sprejet.
Mercator v SV Sloveniji
Obilo je načinov, kako oblažiti težo vsakdanjih skrbi. S krepitvijo pristnih tovariških odnosov bomo kot nekoč vzpodbudili tudi samoodpovedovanje na vseh področjih. Občni zbori ali letne konvference OOZS naj bodo prežeti s pristnim, tovariškim dogovarjanjem, na zborih na) se prisluhne vsem in tiste z nizkimi osebnimi dohodki tudi povpraša, kako živijo. Dogovori naj bodo rezultat skupnih ciljev vseh nas! Tak je bil tokrat dogovor delavcev naše DO glede sredstev vzajemne blagajne, ki delavcem v stiski vsaj malo pomaga. Sredstva bomo namreč vodili pri Mercator-Interni banki. So sicer skromna, a tudi znotraj sozda kot celote nekaj zaležejo. Torej smo se tokrat delavci pravilno odločili!
Na občnem zboru smo spregovorili o posledicah zvišanja potrošnje alkoholnih pijač, ki povzroča tudi naraščanje števila alkoholikov. Pridružili smo se priporočilom Rdečega križa SR Slovenije, da si prizadevamo za popolno treznost na delovnem, mestu, v prometu, oziroma v kolektivih, kjer živimo.
Tako je torej potekal naš občni zbor ali letna konferenca osnovne organizacije sindikata. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta Gornja Radgona, tov. Jože Slak, ki se je že v drugo udeležil zbora v naši DO, vam bo prav gotovi potrdil, da se delavci v naši delovni organizaciji trudimo za razvoj delovne organizacije in da so nam prazne besede vse bolj tuje.
Po končanem zboru smo bili pogoščeni, a ne le s klobaso in-kruhom, kot nekoč. Čeprav skromno, je bilo veliko, veliko bogatejše! Ob živahni glasbi se je zavrtelo staro in mlado. Bogati za prijeten tovariški večer smo se udeleženci zbora pozno v noč poslavljali, z veliko željo, da se po preteku leta zopet, a takrat vsi, srečamo na občnem zboru ali letni konferenci naše osnovne organizacije sindikata.
Mercator v SV Sloveniji
Prenova kranjskega obrata za specializacijo dela
Jasim Mrkalj - M-KŽKG, tozd Mesoizdelki Škofja Loka
Zmanjšana bo možnost požarov
Že tretje leto potekajo ureditvena dela na stavbi bivše klavnice in mesne predelave v Kranju, ki je stara komaj deset let, a je, zaradi slabega vzdrževanja in enako slabe izdelave, že kmalu po dograditvi začela propadati. Še zlasti hitro je propadel hlev, ki ga je bilo zato potrebno porušiti.
Obrat M —Ljubljanskih mlekarn v Velikih Laščah
Sašo Novak
Do aprila nova sirarna
V Velikih Laščah, tik ob glavni cesti med Ljubljano in Kočevjem, stoji stara zgradba sirarne, obrata delovne organizacije M-Ljubljanske mlekarne. Sloviti sir grojer z velikimi luknjami, ki ga tod proizvajajo, poznajo ne le doma, temveč tudi v tujini. Zaradi visoke kakovosti jim je uspel celo izvoz v deželo sirov, Švico.
Otvoritev skladišča v Trščah — S svečano slovesnostjo so 9. 10. 1985 ob prisotnosti občine Čabar in DO Mercator-Nanos otvorili novozgrajeno skladišče v vasi Tršče. Skladišče je zgradilo GP Gradišče iz Cerknice s sredstvi tozda Opskrba Čabar ter posojilom Republiške direkcije za blagovne rezerve. Ima 720 m2 pokritih Površin in cca 4.000 m2 odprtih. V njem prodajajo vse vrste gradbenega materiala, kmetijske stroje in njihove rezervne dele. V ločenem delu bo imela skladiščeno blago direkcija za rezerve. V skladišču sta zaposlena dva delavca, ki sta v prvem mesecu poslovanja napravila za 5 milijard starih din prometa. Vsekakor spodbudno poslovanje za odročni kraj. - Sergej Paternost
Sprejem Jožeta Požarja — V prejšnji številki smo posredovali bralcem uspehe, ki jih je dosegel naš delavec tozda Grosist, Jože Požar, na balinarskem področju. Ob vrnitvi s svetovnega prvenstva v Avstraliji pa so mu sodelavci pripravili prijeten sprejem v prostorih obrata družbene prehrane. Uvodno besedo je imel direktor tozda, Emil Vuga, ki je opisal njegovo športno pot in mu iskreno čestital za osvojeni srebrni medalji s svetovnega prvenstva ter mu izročil darilo tozda — sliko slikarke Zorane Kristan iz Pivke. — Sergej Paternost
Krvodajalci
M-Nanosa
V soboto, 16. novembra je Občinski odbor Rdečega križa Postojna priredil slovesni sprejem s podelitvijo priznanj za vse tiste krvodajalce, ki so večkrat prostovoljno darovali kri.
Delavci Mercator-Nanosa so prejeli naslednja priznanja:
•	Zlata Vasle iz DSSS plaketo za 25-kratno prostovoljno darovanje krvi;
•	Rudi Sovdat iz tozda Grosist za 30-kratno prostovoljno darovanje krvi;
•	Anica Dolenc iz tozda Grosist priznanje za 35-kratno prostovoljno darovanje krvi.
Vsem prejemnikom iskreno čestitamo za udeležbo pri tej humani akciji, istočasno pa pozivamo vse ostale delavce M-Nanosa, da se udeležijo organiziranih akcij odvzema krvi in s tem nesebično pomagajo vsem tistim, ki jim je pomoč v krvi nujno potrebna.
Opravičujemo se sodelavki Editi Žiberna za nesmisel, ki je Pri pretipkavanju nastal v uvodu v njen prispevek. Pravilno se začetek besedila glasi: »Splošni neugodni pogoji poslovanja se nadaljujejo. Nekoliko so se izboljšali le trgovinski, če upoštevamo, da so možnosti pri oblikovanju cen v letošnjem letu nekoliko širše, pa tudi založenost tržišča je bila boljša. Kupna moč še vedno pada, kar vpliva na zmanjševanje fizičnega obsega prodaje trgovskega blaga, predvsem v enotah, ki poslujejo na podeželju in zunaj turističnih Področij.«
Nanosove
vesti
Nanosov! veterani
Sergej Paternost
Anica Dolenc
Anica Dolenc, šifrantka v oddelku sanitarij in gradbene ga materiala postojnskega toz da Grosist je ena od veterank Mercator-Nanosa, ki je z delom pričela v letu 1948 pri Okrajnem magazinu v Prestranku, predhodniku Nanosa.
Doma je bila iz Orehka, vasi blizu Prestranka, kjer je bil sedež takratnega trgovskega podjetja. Najprej je delala kot trgovka v Trgovini na Rakeku in Senožečah, nato pa v raznih trgovinah v Postojni.
Leta 1961 je prišla v postojnski Grosist, ki se je takrat prese-
lil iz Prestranka v novo zgrajene prostore v Postojni.Tu še vedno dela, v pričakovanju zaslužene upokojitve, predvidoma v mesecu marcu 1986.
Ob tej priliki ji sodelavci želimo vse najboljše v nadaljnjem življenju!
Sergej Paternost
Pravnik svetuje
OZD ima v drugi republiki poslovno enoto — skladišče, ki pa ni TOZD, ampak ie del tega tozda, ki ima sedeč v SR Sloveniji. Vprašanje je, ali sklepajo delavci za delo v tem skladišču delovno razmerje po zakonu naše republike ali po zakonu republike, kjer se skladišče nahaja?
39. člen Zakona o združenem delu navaja, da za organizacije združenega dela in druge oblike združevanja ter za njihove de: le, kot so prodajalne, obrati, ekspoziture, skladišča, agencije in drugi, veljajo predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja, iz tega izhaja, da bodo delavci v skladišču, ki je v drugi republiki, sklepali delovna razmerja po zakonitih predpisih republike, v kateri je skladišče.
. Delavec ni sposoben opravljati svojih del zaradi zmanjšanja delovne zmožnosti. Organizacija, v kateri je zaposlen, nima ustreznih delovnih mest. Kaj je moč v takem primeru storiti?
Po določilih Zakona o združenem delu in Zakona o delovnih razmerjih SR Slovenije velja načelo, da mora organizacija storiti vse, da bi tak delavec še naprej ostal pri njej v delovnem razmerju, oziroma; da ga razporedi na druga dela in naloge. Če to ni mogoče, je treba to vprašanje urediti v okviru delovne organizacije ali sestavljene organizacije. Če tudi to ni mogoče, mora organizacija, ob aktivni udeležbi skupnosti za zaposlovanje in prizadetega delavca, zagotoviti delavcu delo v drugi organizaciji.
Kmetijstvo nesposobno za samoobnovo
Ing. Lojze Habjan
Zmanjševanje živinorejske proizvodnje
V teku je zmanjševanje živinorejske proizvodnje, so povedali predstavniki kmetijske proizvodnje na zadnji sej koordinacijskega odbora za agroživilstvo pri medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije.
Že dolgo je znano, da je kmetijska proizvodnja v nezavidljivem gospodarskem položaju. Tudi to, da so posamezni obrati zmanjšali proizvodnjo, je znano širši javnosti. V zadnjem času smo priča, da se v srednjeročnem planiranju živinorejske proizvodnje obrati zavestno odločajo za zmanjševanje. Tako so npr. v KGP Kočevje že zmanjšali sta-lež za 250 glav. Nadalje planirajo stalež 1.400 krav in ob koncu srednjeročnega obdobja stalež 1.080 glav, pri čemer so sami proizvodni uspehi dokaj primerni. Na liter mleka so porabili samo 27 dag močnih krmil, kar je prav ugodno. Ob vsem tem je bila izguba v tekočem poslovanju 18,7 milijarde dinarjev. Povprečni osebni dohodki so manjši od republiškega in znašajo 40.795 dinarjev. Imajo kar za 479 % večje obresti kot v minulem letu in znašajo 22 milijard. Dotrajanost obratov — proizvodnih objektov je tako velika, da nič več ne zagotavlja varne proizvodnje in inšpekcija izdaja odločbe za ustavitev proizvodnje.
Tudi na posestvih M —Ljubljanskih mlekarn je podobno, saj imajo 15 milijard tekoče izgube v živinoreji. Imajo stalež 830 krav in so ga že zmanjšali za 100 glav, načrtujejo pa še nadaljno zmanjšanje, tako da bi v strukturi gospodarjenja znašal delež živinoreje le 30 do 40 %. V končni fazi bi od šestih farm ostali na dveh in to v Šoštanju in Gmajni-cah. Ob vsem tem nenehno dvigajo proizvodnjo po glavi.
Po besedah predstavnika Agroemone so tudi pri njih podobe razmere. Izgubljajo v proizvodnji mleka. Ostale dejavnosti rešuje inflacija, kar pa ni rešitev. Ekonomičnost gospodarjenja pada enkrat hitreje kot v ostalem
gospodarstvu. Dohodek se je v dveh letih povečal za 86 %, v ostalem gospodarstvu za 146 %. Obresti so se povečale za 598 %. Odločili so se za reorganizaacijo, gredo na kakovostno proizvodnjo. Tudi na obratu Biotehniške fakultete v Logatcu je položaj enak. Ukinjajo vsako komercialno pitanje, ostalo bo le pitanje za potrebe pedagoškega procesa. Tudi v kooperaciji, kjer je položaj ugodnejši, po besedah predstavnika iz Ribnice, se kaže težnja po zmanjševanju živinorejske proizvodnje. Nimajo neobdelane zemlje. Od nekdanjih zahtevkov za obnovo hlevov, letno 12 do 15, sta bila v letošnjem letu le dva. Kmetijstvo predstavlja v dejavnosti zadruge le 28 %, ostalih 72 % so druge dejavnosti.
Iz povedanega je nujno treba razbrati nadaljne padanje ponudbe živinorejskih proizvodov. Nesposobnost kmetijstva za obnovo iz svojih sredstev, se stopnjuje zaradi nadaljnega večanja razkoraka cen med repromateriali in proizvodnjo, ter nadaljnjega razhajanja v pariteti cen in cen industrijskega blaga. Še ni dolgo tega, ko je kmetijstvo dobilo za en kg mesa 11 litrov bencina, danes pa samo še 4 litre ipd.
Nove
brazde
V zvezi z navedenim so se člani sveta za agroživilstvo zavzeli za naslednje rešitve: kljub temu, da so intervencijski skladi opravili pomembno nalogo, vendar zaradi nenehnega slabšanja ekonomskega položaja ne zadostujejo za pokrivanje z zakonom opredeljenih intervencijskih namenov, zato iz teh sredstev ni mogoče izločiti ničesar za razširjeno reprodukcijo in obnovo proizvodnih sredstev. Svet predlaga, da se obnovi pobuda za uvedbo enoodstotne prispevne stopnje v vsej regiji, da bi na ta način zagotovili dodatna sredstva.
Obresti, ki presegajo vsoto iz leta 1984, bi morali kmetijskim organizacijam pokriti iz virov širše družbene skupnosti, ker jih kmetijstvo ne zmore.
Republiška skupščina in njeni organi naj poskrbijo za dosledno izvedbo sprejetih priporočil z aprilske seje, da bo mogoče ustvariti pogoje gospodarjenja, ki bodo vzpodbujali dohodkovne odnose v reproverigi. Brez ustrezne ekonomike in zadostne družbene intervencije ni mogoče oblikovati pri negativnem poslovnem »uspehu«, vzpodbudnih dohodkovnih odnosov.
Agroživilstvo je zahteven in dolgoročen proizvodni proces, ki terja temu primerne dolgoročne ukrepe. Dosedanji kratkoročni in zapozneli ukrepi, parole in aktivistični pristop, so se pokazali kot neučinkovite metode za razreševanje desetletja kopičenih nasprotij.1
»Papirji« zavlekli pričetek gradnje
Mercator —Kmetijski kombinat Sevnica prav sedaj pripravlja naložbo - izgradnjo oskrbovalnega središča in skladišča občinskih blagovnih rezerv v vrednosti 230 milijonov dinarjev. Z okoli 30 odstotki potrebnih sredstev bo sodeloval kombinat sam, prav toliko bo dala občina, ostalo pa drugi sovlagatelji, skupaj z združenimi sredstvi sozda.
Zaradi dolgotrajne priprave, zapletenih postopkov in pridobitve soglasij se v M —KK Sevnica boje, da se bo pričetek gradnje zavlekel v prihodnje leto, čeprav je bil predviden že za začetek letošnjega oktobra.
Jutranje spanje ali dober zaslužek?
Andrej Dvoršak
Srečanje nekdanjih ljubljanskih mlekarjev
Letos mineva devetindvajset let odkar so Mercator—Ljubljanske mlekarne zaposlile prve raznašaice mleka in prpdajaice sladoleda. »Dobri starš časi, ko nas je sveže mleko v značilni steklenici čakalo na pragu«, bo zavzdihni! marsikdo starejše in srednje generacije. Mladi kvalitetnega mleka niti ne poznajo, še manj značilnih steklenic, zaprtih z aluminijastimi pokrovčki.
Pri rojakih onstran meje
Stane Jesenovec
Gašperjev potujoči razred
•4
Poučnega izleta, ki ga je organiziral po avstrijski Koroški sosvet Gašperjeve bralne značke Ljubljana, sta se udeležila tudi vodja Delovne skupnosti SOZD MERCATOR — KIT Marko Glažar in organizator te značke v našem sozdu Bine Otorepec.
Mleko so v tistih davnih časih razvažali dijaki in študentje, ki so kmalu po tretji uri zjutraj v Ljubljanskih mlekarnah natovorili svoje tricikle, da bi do šestih vsem Ljubljančanom postavili sveže mleko pred vrata stanovanja. Zagotovo je med njimi bil tudi propagandist ljubljanskega Dela, ki si je izmislil slogan »Jutranje spanje ali dober zaslužek«. Na srečanju nekdanjih mlekarjev in sladoledarjev, ki ga je organiziral njihov takratni šef Janez Volaj, ga nismo opazili, čeprav se je na njem zbralo kakšnih petdeset mož.
Naše delo ni bilo samo razvažati mleko in smetano po domo-
Prav na račun dostave so v tej prodajalni včasih kar • pošteno slabe volje. Ne jezijo se na vsakogar in na vse; sive lase jim povzročajo tisti, ki dostavljajo mleko in mlečne izdelke M-Lju-
vih Ljubljančanov. Sprejemali smo tudi naročila. Naše stranke so nas imele zelo rade in večkrat smo ob zaslužku v Ljubljanskih mlekarnah dobili kak dinar tudi od njih,« se je na srečanju spominjal Borut Rode , ki je kot gimnazijec in kasneje kot prvi violinist ljubljanske Opere kar osem let razvažal mleko.
Zanimive so življenske poti nekdanjih mlekarjev, ki jim je ravno zaslužek v Ljubljanskih mlekarnah omogočil študij.
Med prvimi, ki se je prijavil leta 1956 na razpis, je bil tudi Ljubo Kneževič, ki je prišel na srečanje iz Kopra, kjer danes živi. »Če ne
bljanskih mlekarn, »Komision« raztovorijo kar na pločniku pred prodajalno in nobena prošnja, da bi mleko, smetano, jogurte in drugo znosili v trgovino, ne po1 maga.
bi zaslužil z razvozom mleka, strojne tehnične šole ne bi končal. Bilo je premalo denarja za šolanje Kljub temu, da smo vstajali sredi noči, ne glede na mraz in dež, so bili to nepozabni časi,« se spominja Kneževič.
Večina nekdanjih mlekarjev je uspešno končala šolanje in danes opravljajo različne poklice. Viktor Robič, ki je mleko razvažal po občini Center, je uspešen snemalec Ljubljanske televizije, Jože Možgan, ki je nekaj časa delal tudi v mehanični delavnici mlekarn in bil med tovariši znan kot specialist za popravilo gum na'triciklih, ki so zelo rade pokale, je danes zdravnik v Železnikih.
Le kdo bi naštel vse te usode in življenjske poti! Vsi nekdanji mlekarji pa imajo skupno značilnost: v svojih sedanjih službah so vestni in dobri delavci. Kako tudi ne, saj so se kalili že v dijaških letih in kdor je poleg šole zmogel še »mlekarski šiht«, ta je bil pravi kaveljc.
Na srečanju, ki je bilo v začetku decembra v M-Ljubljanskih mlekarnah, so si nekdanji mlekarji obljubili, da se bodo odslej bolj pogosto srečevali in ohranjali prijateljstvo, ki se je med njimi razvilo še v dijaških letih.
mo &
Cjr
Izgovorov za to je veliko. Prav toliko in več bi jih lahko imeli tisti vozniki in spremljevalci oziroma dostavljalci blaga, ki pripeljejo sadje in zelenjavo (M —Sadje zelenjava), kruh (M —Pekarna Grosuplje), sladkarije (M —Konditor) in ostalo biago iz našega M - Blagovnega centra.
Če bi torej prvim, tako po šolsko, dali črno piko, si ostali zaslužijo pohvalo. Prav pa bi bilo, da bi slednjo lahko zapisali za vse, kajne?!
Popotniki, ki so se poimenovali kar »Gašperjev potujoči razred«, so spoznali zgodovinsko, kulturno, borbeno preteklost koroških Slovencev, zvedeli obilo o življenju Karla Prusnika—Gašperja, predvsem pa dobili številne aktualne informacije o dogajanju med rojaki. Te so nam nanizali v Dijaškem domu v Celovcu ter pri Peršmanovem spominskem domu. Vodja doma Jože Blajs je spregovoril o tem, da je v njem 130 slovenskih otrok, ki se šolajo v Celovcu ter da je dom resnično ustvarjalno in poustvarjalno središče Slovencev sredi največjega mesta na Koroškem. Dom so pomagale graditi in opremljati tudi slovenske delovne organizaije. V njem pa smo slišali tudi podatek, ki ga je navedel sodelavec slovenskega znanstvenega inštituta Teodor Do-mej, da se je letos prijavilo k dvojezičnemu pouku kar 20 odstotkov otrok, kar je največ v zadnjih letih. Poudari! pa je tudi, da so rojaki v boju za šolske pravice resnično enotni.
Med potjo od Kotmare vasi do Gosposvetskega polja, Celovca, Št. Ruperta pri Velikovcu do Per-šmanovega spominskega doma in Železne kaple smo slišali precej informacij o razvoju Gašperjeve bralne značke. Bine Otorepec je imel podrobnejše poročilo o uveljavljanju tega literarno-I poltičnega gibanja v Ljubljani.
Pri in v Peršamnovi domačiji pa nam je o gospodarskem trenutku na Koroškem spregovoril pomočnik direktorja Tovarne celuloze Obir Peter Kuhar. Opozoril je predvsem, da bi morali uporabiti slovenske- demokratične rojake oziroma njihova podjetja, predvsem pa sodobno gospodarsko usmerjeno Zvezo slovenskih zadrug v menjavi s tujino, saj najbolje poznajo sodobne gospodarske kapitalistične metode. Prav gotovo bi pridobili več prepotrebnih konvertibilnih sredstev za naše gospodarstvo, seveda pa bi s tem okrepili tudi. njihovo gospodarsko in s tem posredno družbeno dejavnost.
Pometamo pred svojim pragom
Mile Bitenc
Dostava na pločnik
Prodajalna na Bregu 22 v Ljubljani (M - Rožnik, TOZD Golovec) je sicer sila majhna, vendar prijetna in lepo založena. Dela je veliko, tako kot povsod drugje, a je, zaradi dostave blaga — ta gre skozi vrata, ki so namenjena tudi strankam — še težje.
Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport SOZD MERCATOR-KIT razpisuje tekmovanja v veleslalomu in smučarskem teku na IX. zimskih športnih igrah SOZD MERCATOR - KIT, takoimenovani MERCATO-RIADI. Prireditev bo v soboto, 22. februarja 1986 na smučišču na Kopah nad Slovenj Gradcem, kjer je bila
tudi osma zimska mercatoriada. Razpis objavljamo kot obvestilo vsem, ki se teh iger nameravajo udeležiti bodisi kot tekmovalci bodisi kot gledalci, športnim referentom oziroma ostalim delavcem, ki se ukvarjajo s organizacijo tovrstnih prijav in tekmovanj, kot napotek za delo.
Tekmovalne skupine
v veleslalomu
1.	Moški
skupina A do 30 let (rojeni 1957 in kasneje), skupina B od 31 do 40 let (rojeni 1947 do 1956) skupina C od 41 do 50 let (rojeni 1937 do 1946) skupina D nad 50 iet (rojeni 1936 in prej)
2.	Ženske
skupina A do 30 let (rojene 1957 in kasneje) skupina B od 31 do 40 let (rojene od 1947 do 1956) skupina C nad 40 let (rojene 1946 in prej)
Skupine v teku na smučeh
3.	Moški
skupina A do 30 let (rojeni 1957 in kasneje) skupina B od 31 do 40 iet (rojeni 1947 do 1956) skupina C od 41 do 50 let (rojeni 1937 do 1946) skupina 0 nad 50 let (rojeni 1936 in prej)
4.	Ženske
skupina A do 30 let (rojene 1957 in kasneje) skupina B od 31 do 40 let (rojene 1947 do 1956) skupina C nad 40 iet (rojene 1946 in prej)
Nekaj določil iz pravilnika o tekmovanjih na zimskih športnih igrah:
-	moški in ženske tekmujejo v obeh panogah v skupinah v različnih starostnih kategorijah,
-	tekmovalci opravijo za uvrstitev samo eno vožnjo oziroma tek,
-	za prva tri mesta v starostni kategoriji se podeljujejo medalje,
-	tekmovanje je organizirano tudi ekipno, in sicer posebej moške in ženske ekipe,
- za uvrstitev ekipe se štejejo točke iz posamičnega tekmovanja v vsaki kategoriji, ki se dodeljujejo po FIS-sistemu, in sicer: prvi prejme 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12 in nato do petnajstega mesta po točko manj.
Prijave sprejema: SOZD MERCATORLKIT - za KORS, Emonska 8, 61000 Ljubljana, do vključno 7. februarja 1986.
ZA KORŠ Mirko Vaupotič
Svojim varčevalcem, ustanoviteljicam in ostalim poslovnim sodelavcem želimo v novem letu 1986 mnogo sreče, zdravja in delovnih uspehov!
Zadružna hranilno-kreditna služba Novo mesto
M — Hoteli gostinstvo v Portorožu
Vesna Bleivveis
Glejte medalje, kako se blešče!
Srečanje gostinskih in turističnih delavcev sredi novembra v Portorožu je prineslo ekipi naše delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo vrsto nagrad za strokovno predstavitev, hkrati pa tudi posebni priznanji republiškega odbora sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu Dragi Brus iz ljubljanske pizzerije Parma in Andreju Logarju iz hrastniškega tozda Jelka.
Tekmovanja v strokovnem delu predstavitve se je udeležila ekipa iz delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo, sestavljena pretežno iz delavcev tozda Ilirija, ob sodelovanju delavke iz tozda Ajdovščina, p.e. Kavarna Evropa, posebej pa se je predstavila ekipa tozda Sremič.
Da je v taki slogi moč, dokazuje tudi cela vrsta medalj, ki so jih posamezne ekipe prejele za predstavitev svojega kulinaričnega znanja in estetskih pogrinjkov. Tudi športna dejavnost ni ostala nenagrajena.
Ekipno so za splošno predstavitev delavci prejeli v skupni uvrstitvi srebrno medaljo. Za posamezne strokovne predstavitve na področju kulinarike je Nevenko Debelič, pod mentorstvom Nedeljka Periča iz tozda Ilirija, prejel zlato medaljo za kulinariko. Slaščičarka iz tozda Ajdov-
ščina, p.e. Kavarna Evropa, je prejela srebro za sladico. Pod mentorstvom Drage Škodnik je bronasto medaljo za pogrinjek prejel Mladen Leček iz tozda Ilirija. Z medaljo za najbolje pripravljeno narodno jed se je okrasila Štefka Colarič iz tozda Sremič.
Tja je odšla tudi zlata medalja žensk v kegljanju.
Kadarkoli obiščemo našo hotelsko gostinsko delovno organi- š zacijo, vedno občudujemo vrsto bleščečih medalj, pokalov in pisnih priznanj, ki stojijo v njihovih vitrinah. Prav je tako! Vendar pa kljub vsemu v nekaterih poslovnih enotah odbleska teh medalj le ni čutiti. Škoda. Tudi vsakdanji gost bi moral občutiti, da so v tej organizaciji sposobni ne samo za velika priznanja, temveč tudi za vse tisto, kar naj se blešči v vsakdanji ponudbi.
Bližamo se koncu leta in smo vam zato dolžni poleg blagovnic in samopostrežnih trgovin pokazati uvrstitve po najvišjem in najnižjem prometu na zaposlenega tudi za specializirane trgovine. V prejšnjem poročilu smo poleg standardne objave blagovnic in samopostrežnih trgovin objavili rang lestvico za trgovine z železnino in gradbenim materialom. Tokrat smo pričeli tudi s prikazom trgovin s pohištvom in obutvijo. Kot pri prejšnjih prikazih specializiranih ' trgovin, moramo ponovno poudariti, da primerjave ne morejo
biti povsem realne zaradi različnega načina prodaje, različnih prostorov itd. Kljub temu pa je preglednica odkrila nekatere primerjave, s katerimi si boste lahko pomagali.
Ker je stiska s prostorom pri objavljanju teh preglednic, smo se odločili, da bomo v prihodnjih mesecih objavili preglednice še za trgovine s tekstilom in športnim programom. S tem bi zaključili z objavljanjem podatkov, katere smo vam obljubili že v mesecu juniju.
V naslednjem letu bomo nadaljevali z objavami preglednic za blagovnice, samopostrežne trgovine in specializirane trgovine, hkrati pa poskušali sestaviti nove preglednice za trgovine klasičnega tipa, bifeje itd.
Z razširitvijo pregledov poslovalnic bomo ustregli vsem, ki se zanimajo za omenjeni način poročanja, saj s tem želimo, da se poslovalnice primerjajo med seboj in iščejo na svojem področju najboljše možnosti za kar najuspešnejše poslovanje.
Kancijan Hvastija
Samopostrežne trgovine - uvrstitev po najvišjem prometu na zaposlenega
januar—oktober 1985	_______________________________^_______________________(v 000 din)
Zap. št. - Blagovnica 4 f	Prodajni	Kumulativni promet		ind.	Zaposleni		Ind.	Promet na zaposlenega			ind.
	prostor v m2	1984	1985		1984	1985		1984	1985	
1. Mestinje (Jelša)	.	' 217	112.500	223.050	198	9	9	100	12.500	24.783	198
2. Ribičev laz (Trgovine)	123	35.672	59.935	168	4	3	75	8.918	19.978	224
3. Hrana (Idrija)	138	30.058	58.190	193	3	3	100	10.019	19.397	194
4. Riharjeva (Dolomiti)	238	168.951	302.871	179	14	16	• 114	12.067	18.929	156
5. Sojerjeva 64 (Grmada)	220	121.128	207.013	171	14	11	79	8.652	’ 18.819	218
6. Iga vas (Trgovina R:)	38	59.004	110.794	187	6	6	100	9.834	18.466	188
7. Kristanvrh (Jelša)	56	10.845	18.183	168	1	1	100	10.845	18.183	168
8. Preskrba (Dolomiti)	321	143.243	235.522	164	13	13	100	11.018	16.117	164
9. Slape (Golovec)	284	143.988	252.773	176	16	14	87	8.994	18.055	200
10. Oprema (Sora)	95	46.243	88.939	192	5	5	100	9.249	17.787	192
11. Proletarska 4 (Golovec)	245	121.608	213.309	175	13	12	92	9.354	17.776	190
12. Portorož 5 (Preskrba)	110	42.372	88.588	209	6	5	83	7.062	17.718	251
13. Grosuplje (Dolomiti)	240	123.458	230.206	186	14	13	93	8.818	17.708	200
14. Lesično (Jelša)	123	36.638	70.720	193	4	4	100	9.159	17.680	193
15. Pod Nakiom (Dolomiti)	289	127.023	211.392	164	11	12	109	■11.547	17.616	152
16. Fužine (Golovec)	335	163.346	332.167	203	17	19	105	9.608	.17.482	181
17. Rakovnik (Dolomiti)	349	66.776	208.325	312	11	12	109	6.070	17.360	285
18. Jeranova (Dolomiti)	154	101.175	190.915	189	11	11	100	9.198	1 /.888	188
19. Trzin Mlake (Grmada)	293	22.637	121.451	-	10	7	70	2.264	17.350	
20. Hrušica (Golovec)	168	58.362	101.783	174	7	6	85	8.337	16.964	203
21. Zalog (Golovec)	210	116.479	202.302	174	12	12	102	9.706	16.858	173
22. Samopostrežba (Trgopromet)	107	90.974	167.107	183	10	10	100	9.097	16.711	183
23. Vevče (Golovec)	200	103.784	182.853	176	12	11	91	8.649	16.623	192
24. Šmartno (KZ Litija)	140	58.550	93.070	159	7	6	86	8.364	16.512	185
25. Bonifacija (Dolomiti)	290	116.784	214.017	183	12	13	108	9.732	16.463	169
26. Zadvor (Golovec)	150	66.591	114.843	172	6	7	116	11.098	16.406	147
27. Trg kom. Staneta 6 (Grmada)	294	130.621	227.642	174	14	14	100	9.330	16.260	174
28. Tržaška 37/b fDolomiti)	257	100.482	194.082	193 •	11	12	109	9.135	16.174	177
29. Bratovševa ploščad (Grmada)	210	110.863	192.324	174	12	12	100	9.221	16.027	174
30. Rožna dolina !X/17 (Dolomiti)	254	106.611 ’	175.070	164	12	11	91	8.864	15.915	179
31. Titova 351 a (Grmada)	250	141.522	238.138	168	16	15	107	10.109	15.876	157
32. Spodnja Idrija (Idrija)	74	67.753	126.872	187	8	8	100	8.469	15.859	187
Derčeva 29 (Grmada)	350	113.685	189.588	167	13	12	92	8.745	15.799	181
56. Hošimiova (trgovine)	163	90.056	173.434	192	10	11	110	9.006	15.766	175
37. Vnanje Gorice (Dolomiti)	108	58.762	110.158	187 ■	7	7	100	8.394	15.737	187
36. Cesta na Brdo (Dolomiti)	130.	60.933	109.717	180	7	7	100	8.704	15.674	180
39. Celovška 104 (Grmada)	206	93.955	156.271	166	11	10	91	8.541	15.627	183
40. Celovška 30 a (Grmada)	84	37.215	62.424	168	5	4	80	7.443	15.606	210
41. Javorjev drevored (Trgovine)	370	126.899	232.458	183	14	15	107	9.064	15.497	171
42. Gerbičeva 48 (Dolomiti)	235	84.521	154.968	183	12	10	83	7.043	15.496	220
43. Bistrica 17 (Preskrba Tr.)	392	100.461	185.918	185	14	12	85	7.176	15.493	215
44. Benedikt (Lenart)	65	25.000	46.178	185	3	3	100	8.333	15.393	185
45. Cerkno (idrija)	127	64.252	106.749	166	7	7	100	9.179	15.249	166
46. Vižmarje (Grmada)	180	54.927	91.481	167	6	6	75	6.866	15.247	222
47. Pokopališka 36 (Golovec)	195	73.572	121.722	165	8	8	100	9.196	15.215	165
48. Brezovica 94 (Dolomiti)	79	41.415	75.825	183	5	*	5	100	8.283	15.165	183
49. Šmartno (Golovec)	109	44.689	90.603	203	6	6	100	7.449	15.100	202
50. Rožanska (Grmada)	220	148.297	241.373	163	17	16	94	8.723	15.086	173
51. Ukanc (Trgovine)	45	11.745	30.154	256	2	2	100	5.873	15.077	257
52. Pristava (Jelša)	117	46.924	75.086	160	5	5	100	9.385	15.017	160
Samopostrežne trgovine — uvrstitev po najnižjem prometu na zaposlenega
januar—oktober 1985_________ .	(v 000 din)
2ap„ Samopostrežna trgovina	Prodajni	Kumulativni promet		ind.	Zaposleni		Ind.	Promet na zaposlenega		Ind.
	prostor v m2	1984	1985		1984	1985		1984	1985	
T Izola 90 (Preskrba)	78	19.317	35.875	166	7	7	100	2.759	5.125	186
2. Market Omrož (Zarja)	141	29.807	48.948	164	8	8	100	3.726	6.118	164
3- Piran 15 (Preskrba)	80	—	24.685	-	-	4	—		6.171	
4- Radenci (Sloga)	197	2.737	63.204	-	10	10	100	273	6.320	_
5. Krško (Kmet. Trg.)	60	51.884	64.017	162	12	13	108	4.324	6.463	149
6. Preskrba (Univerza! L.)	65	12.351	19.474	157	3	3	100	4.117	6.49,	157
7- Kostrivnica (Jelša)	70	12.426	19.708	159	3	3	100	4.142	6.569	159
8- Sestova (Metlika)	95	25.726	49.352	192	7	7	100	3.675	-	7.050	157
9- Market Izola (Preskrba)	203	76.875	135.789	177	19	19	100	4.046	7.147	177
JO- Dolga vas (Univerzal L.)	6e	22.847	43.111	188	6	6	100	3.808	7.185	188
Izbira Sr. vas (Trgovine)	95	7.035	29.504	419	3	4	133	2.340	7.376	315
]2. Podsreda (Jelša)	40	8.645	15.289	177	2	2	100	4.322	7.644	177
13. Bife delik. (Metlika)	34	39.091	61.544	157	8	8	100	4.886	7.693	157
13. Dolenja vas (Jelka)	140	16.845	30.773	182	3	4	133	5.615	7.693	137
Kobilje (Univerzal L)	40	13.157	23.112	175	2	3	150	6.578	7.704	117
Lož (Trgovina R.)	40	28.488	47.002	165	6	6	100	4.748	7.834	165
]'• Hruševje (Izbira)	160	14.100	23.532	166	3	3	100	4.700	7.844	167
18. Ribnica (Jelka)	83	21.905	39.230	179	6	5	83	3.650	7.846	215
19. Razdrto (Izbira)	200	8.544	15.948	166	3	2	67	3.181	7.964	251
20. Trnovska vas (Panonija)	65	18.264	40.272	220	4	5	125	4.566	8.054	257
21- SP G. grad (ZKZ Mozirje)	120	22.301	56.837	255	4	7	175	5.575	8.119	146
22. Dol. Košana (Izbira)	165	30.113	49.148	163	5	6	120	6.022	8.191	136
23. Vera (Univerzal L.)	33.169	144	18.988	174	3	4	133	6.329	8.292	131
24. Brestanica (Preskrba)	120	26.640	58.864	221	5	7	140	5.328	8.409	158
25. Rakek 176 (Trgovina R.)	45	15.611	25.542	163	3	3	100	5.204	8.514	164
26. Market Šalara (Preskrba)	346	103.833	189.902	183	21	22	104	4.944	8.632	175
27. Panorama (Panorama)	89	30.161	51.974	172	5	6	120	6.033	8.662	144
28. Center Rogatec (Jelša)	96	52.836	78.185	148	9	9	100	5.871	8.687	148
29. CMD Ptuj (Panonija)	111	64.328	104.856	163	12	12	100	5.361	8.738	163
40. Mercur (Jelša)	213	39.123	61.459	157	7	7	100	5.569	8.779	157
41- Potrošnja (Sloga)	146	68.773	114.532	167	13	13	100	5.290	8.810	167
33	^niverzal L->	65	23.915	44.077	184	4	5	125	5.977	8.815	147
44. KZK (Komer, servis)	150	26.476	44.167	167	5	5	100	5.295	8.833	167
34. Rečica (ZKZ Mozirje)	82	45.582	62.409	137	6	7	117	7.597	8.916	177
f5_?rmož (Zarja)	154	104.047	179.327	172	19	20	105	5.476	8.366	164
Blagovnice - uvrstitev po najvišjem prometu na zaposlenega
januar-oktober 1985
Zap. št. - Blagovnica	Prodajni
prostor v m2
1.	Prodajni center Idrija	1.000
2.	KRC Ljubija, Mozirje	308
3. Trebnje		205
4.	Ljubno	503
5.	Idrija	1.998
6.	Logatec	204
7.	Tržič	1.132
8.	Metlika	237
9.	Šentjernej	925
10.	Lenart	1.833
11.	Nakup, center Krško	3.197
12.	Solčava	282
13.	Krško	2.028
14.	Hrastnik	1.997
15.	Postojna	1.000
16.	Vrhnika	289
17.	Ribnica	1.233
18.	Sežana	736
19.	Ptuj	2.856
20.	Cerknica	3.179
21.	Izola	638
22.	Lendava	2.028
23.	Središče ob Dravi	710
24.	Ajdovščina	761
25.	KZ Krka - Oskrba	810
26.	Dom, Koper	609
27.	Stari trg	256
28.	Novo mesto	924
29.	Beograd	5.928
30.	Modna hiša, kjaribor	2.836
31.	Jadro, Piran	300
32.	Modna Hiša, Ljubljana	1.833
Kumulativni promet
1984
141.142
133.381
106.908
90.137
322.724
78.221
190.331
98.740
292.862
325.457
422.672
48.231
167.854
313.639
142.424
55.936
232.564
148.821
596.685
180.449
50.258
238.469
136.723
172.714
197.187
112.438
30.223
238.123
366.768
416.816
32.802
295.008
1985
263.766
329.215 203.118
97.640 547.036 156.743 399.539 148.344 577.138 565.027 741.657 85.385 286.701 537.523 262.495 118.752 412.395 283.967 985.528 338.490 97.970 418.141 233.693 270.293 368.268 203.843 53.223
412.215 1,360.029
784.641
65.099
483.443
!nd.
186
247
189
108
170 200 209 150
197
174
175 177
171 171 184 212 177 191 165
187 194
175 171
156
188 181
176 173
157 188
198 164
'___________________________________________ (v 000 din)
Zaposleni__________ Ind. Promet na zaposlenega	Ind.
1984	1985		1984	1985	
9	10	111	13.862	26.376	168
12	14	117	11.115	23.515	212
11	10	91	9.719	20.312	209
6	5	83	15.022	19.528	130
31	31	100	10.409	17.646	170
9	9	100	8.691	17.416	200
30	28	93	6.344	14.269	224
12	11	92	8.228	13.486	164
40	44	110	7.321	13.117	179
52	44	85	6.259	12.841	205
59	58	98	7.164	12.787	178
9	7	78	5.359	12.198	228
27	24	89	6.216	11.946	192
40	45	113	7.841	11.945	152
24	22	92	5.934	11.931	201
10	10	100	5.594	11.875	212
39	36	92	5.963	11.455	192
28	25	89	5.315	11.358	214
88	87	99	6.781	11.328	167
30	30	100	6.015	11.283	188
8	9	112	6.282	10.886	173
38	40	105	6.276	10.454	166
26	23	88	5.258	10.161	,193
. 25	27	108	6.908	10.011	145
37	38	103	5.302	9.691	183
22	22	100 .	5.111	9.266	181
6	6	100	5.037	8.871	176
54	53	98	4.409	7.778	176
172	187	109	5.039	7.219	143
113	116	103	3.688	6.764	183
13	10	76	2.523	6.510	258
89	81	91	3.315	5.968	180
Specializirane trgovine: obutev - uvrstitev po najvišjem prometu na zaposlenega
januar-oktober 1985
Zap. Specializirane prodajalne št. - obutev	Prodajni	Kumulativni promet		Ind.	Zaposleni		ind.	Vv ui, Promet na zaposlenega		tu um; Ind.
	v m2	1984	1985		1984	1985		1984	1985	
1. odd. v blag. (Univerzal L.)	-	8.928	15.016	168	1	1	100	8 928	15 016	108
2. posl. obutve (Lenart)	73	24.558	35.384	144	3	2,5	83	8 186	14 153	173
3. posl. s čevlji (Trebnje)	—	12.773	22.175	173	2	2	100	fi 386	11 087	173
4. odd. v blag. (Preskrba T)	. -	14.581	‘22.000	151	2	2	100	7 290	11 mn	151
5. Obutev (Trgopromet)	~	9.423	17.864	189	. 1,8	1,8	100	5.235	9 q?fi	189
6. odd. v blag. (Velb. Bgd)	84	19.521	36.637	128	6	6	100	3.253	fi lOfi	187
7. Planika (Zarja)	22	9.871-	14.939	151	3	3	100	3.290	4 980	151
8. Izbira (Zarja)		6.542	9.309	142	2	2	100	3.271	4.654	142
Specializirane trgovine: pohištvo — uvrstitev po najvišjem prometu na zaposlenega
januar-oktober 1985
Zap. Specializirane prodajalne št - pohištvo	Prodajni	Kumulativni promet		Ind.	Zaposleni		Ind.	Promet na zaposlenega		Ind.
	v m2	1984	1985		1984	1985		1984	1985	
1. Proletarska (Golovec)	360	45.667	104.542	208	3,6	2,8	78	12 685	97 336	294
2. Supermarket Sežana (Izbira)	-	26.906	71.158	264	5	2	40	5.381	35 579	661
3. odd. v blag. (Potrošnik L.)	592	90.160	137.650	153	7	5	71	12.880	27 530	213
4. Oprema Ormož (Zarja)	246	102.080	146.343-	143	6	6	100	17,013	24 390	143
5. odd. v blag. (Metlika).	123	74.286	106.512	143	5,6	4,9	88	13.265 •	21 737	163
6. Salon pohištva (Tržič)	437	62.801	126.735	202	8	6	75	7.850	21 122	269
7. Obrtnik (Panonija)	104	49.742	79.959	160	4	4	100	12.435	19 990	160
8. Pohištvo (Trgopromet)	157	30.985	47.949	154	2,4	2,4	100	12.910	19 979	154
9. Novi dom (Panonija)	590	102.843	137.263	133	8,5	7	82	12.099	19.609	162
10. odd. v blag. (Panonija)	810	101.794	147.585	144	12	8	66	8.463	18.448	217
11. Pohištvo (Sloga)	-	59.717	91.549	153	5	5	100	11.943	18.310	153
12. odd. v blag. (Rakek)	~	15.479	35.030	226	2	2	100	7.739	17 515	226
13. Pohištvo (Indus)	1.100	147.156	287.038	195	15	18	120	9.810	15 946	162
14. Pohištvo (Univerzal 1.)	—	—	78.354	_		5			15 671	
15. Pohištvo (Izbira)	-	42.797	56.573	131	.	4	4	100	10.699	14 128	131
16. odd. v blag. (Jelka R.)	210	20.676	37.961	183	3	3	100	6.892	12 654	183
17. odd. v blag. (Velebl. Bgd)	812	60.524	105.354	174	9	9	100	6.725	11 706	174
18. Blag. Ajdovščina (Izbira)	- '	27.323	43.870	160	3	4	•133	9.108	10 967	120
19. odd. v blag. (Univerzal L)	873	42.532	64.694	152	5,2	6	115	8.179	10.782	131
20. odd. v blag. (KZ Krka)	270	42.302	76.274	180	8	8	100	5.288	9.534	180
21. odd. v blag. (Zarja)	249	212.366	27.890	131	5	3	60	4.273	9 297	217
22. Salon pohištva (Standard)	719	41.698	89.528	215	7	10	143	5.957	8.953	150
Nagradna križanka št. 8
Letošnja zadnja nagradna križanka na strani 15 je večja kot običajno, zaradi praznikov, ko bo tudi več časa za reševanje. Tudi nagrad bo več, kar 13. Prispevala jih bosta naša gosta KK Vipava, v tekoči obliki, in kot skoraj vedno tudi M-Studio za ekonomsko propagando (uporabni reklamni izdelki).
Rešitve pošljite na že znani naslov: SOZD MERCATOR-KIT, Studio za EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, najkasneje do 15. 1. 1986. Rešeni križanki priložite pravilno izpolnjen kupon, na ovitek po obvezno napišite j »Nagradna križanka 8«.
K
"•■S
>«0
3
§
1
0)
5
«0
c
is.
9)
**•**
0C
				svs	fc.	s:		&			a,’.	K		IM	£;■	V-*«		i-"		R	<Mq	cr	srJ	
					P	o	S	0	J	w	1	N	A	S£'	V	O	b	0	M	E	R	E	c	
1 š!					A	R	T	l	C	o	K	A	R		R	0	A	M	E	R	s-	T	i	R
š	jsa	k			b	A	R			fr	A	T	A	K	A	KS.	R	A	Ki	A	pl	A	K	1
4			&	m.		d	A	t	K/A		Sr-	l£	L	0	&		l	K	S		S	N	o	B
				>T	K	l	E	R AS			T	KI	l	K	H	l	L	E	A	N	A	s:	R	N
m				E	A		S5U.	fep		fes	K	O	J	S	T	V	O	SE		0	H	s-	\	1
pr*	o	p	F	R	T	u	Ki	\	S	T	l		Alš		l	A	IM	£	fe?	ti	O	sr,”	J	C
Ikš;	K.	R	A	C	A	K!	0	E	gg	O	K	IM	Mi	l	N	H	Ip	P	E	S	F	SZ,	A	A
t	O	E	pl	E	R	A				P			-M	L	E	K	A	R	R	E		SSL	sr	S*-
IVI	Bfe	P	T	T	B	P'	T	E	L	O	Sr	K	L	O		A	R	A		Ki	0	T	A R_	
ha-	?	0	R	M	M	U	fc	P	A	L	l	c	E	E/ilHŠS5			A	U		S	L	\	K	A
pr	0	R	A	K	E	k	J				SR		K FIS K				R	O	S	El	J S o			M
	L	O	P	A	T	A	R				-D E O D O					RA		Ki	T	S?	AiKIR A			
br	1	b	E	J	A	£'	s.	‘•*ir		k	Rl\ ifS 0 5					Ai:			O^r		Rjo!			i«*.—
hd	K	m	SV)				JLi	l k		0						M	U	C	f	N	1			
psr	A	p	Ki	0	1	R	k&:A			L	EM m					A		IM		m	cIoIl.			IM
fsc.	R	i	O	—	M	E	MfJ			O	N	^ISjAlTjsS							‘E	R	£ 0 1			
	P	A	V		A	G	5K5	AIR		K!	O	-pViA				S	m		R	A				IM
IM	m		1	S	S	ržZZ	0	V [O		J	N	■i iclAk				S	T	R	A	Ki	KiAfeSa			
		>E		E	K	T	p				££	TeM				R	O		Z	A	STOJ			
		L	O	K	A	S	R	A		K	RA		L	J		“Hp		o	b		1	N 5 A		
		1	S	A	R	SSi-	O			A	A		J U		T	RIO			A	OP		l^P.		
	K	P	1	£S-	A	J	b	AF		V	G	m*	A	K!		O	L	O	i	MT\ d		Ki RO		
	OS		L	A	t-	A		R	r	0	L	i	N	K	A	fe	1	Ki	A	h-\		#$;U L		
P?	S	/k	\	G	O	M	SE	N	E	b	A		K	A	KI	O	H	-k,	R			j:s k		
S		J*			-C	E	v	OjS		A	td		E	R	A	T	O		k			s!r oj		
Izid žrebanja nagradne križanke št. 7
Do predpisanega roka smo v Studio za EP prejeli 403 rešitve nagradne križanke, katere gost je bil TKI Hrastnik, ki poklanja pet nagrad naslednjim izžrebancem:
•	Pavla Pajnič, M-ROžnik, TOZD Jelka, Šeškova 52, 61310 Ribnica:
•	Cvetka Pavlovič, M-Med-narodna trgovina, TOZD Contal, Titova 66, 61000 Ljubljana;
•	Magda Ravnjak, M-Rož-nik, TOZD Golovec, OOP Celje,
9 Karolina Urlep, M-STP Hrastnik, Trg Franca Kozarja 14, 61430 Hrastnik;
•	Damjan Maček, M-KŽKG, DSSS, Maistrov trg, 64000 Kranj.
Pripravil: Kancijan Hvastija
r---------------------------------1
Kupon za pošiljanje križanke
Ime in priimek
Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica)
Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali.
stran 15
december ’85
Kk_
VIPAVA
PR.IPO-
tLO^A
MA V
,10. IN
6.SA-
MOGL.
OMOT
NAČRT
Šampion
ECO
rAvkji-
KAR.
NAPAD
ni£NA-Ob , koN-jA
JroKTS.
NOVOJTI
VOJNIK V l>RAEL
Sasovni
RED
AUDA
VALU
EU>A
VILER
i- me
SOLSRA
TJaioS
KILO-
GRAM
HETER
NOVA
Mercato<
2. seja potrošniškega sveta - 20.novembra 1985
Vesna Bleivveis
Večje ugodnosti za potrošnike
Odprto in ekonomsko motivirano sporazumevanje med drganizi-' ranimi potrošniki in trgovino, po oceni sveta potrošnikov, že daje prve rezultate. Še bolj pa bodo ti rezultati razvidni iz zaključnih računov trgovskih organizacij, ko bo znana udeležba potrošnikov v njihovem prihodku.
Vse večji pritisk pogojev gospodarjenja-tako na proizvajalce blaga kot na trgovino, in v končni fazi na potrošnike, je zahteval nekatere spremembe v obstoječem samoupravnem sporazumu o sodelovanju s potrošniki. S spremembami tega sporazuma, ki sta ga sprejela svet potrošnikov pri SOZD MERCATOR - KIT in delavski svet sozda septembra letos, naj bi natančneje opredelili še nove oblike materialnih ugodnosti za oba partnerja. Trgovci menijo, da so dolžni prenesti nekatere ugodnosti proizvajalcev (plačilni roki, konsignacijska prodaja) na potrošnike v obliki možnosti obročnega odplačevanja blaga trajnejše vrednosti. Nakupno pismo, kot ena od oblik združevanja sredstev občanov prinaša korist tako po-
trošnikom! ki lahko z nakupom nakupnega pisma z ugodnimi obrestmi veže minimalne zneske za poljuben čas, kot trgovini, ki si na ta način ustvarja lasten potencial likvidnostnih sredstev in s tem blaži odvisnost od udara bančnih obrestnih mer. Obenem pa potencial združenih sredstev potrošnikov lahko nadomesti individualne pologe tistih potrošnikov, kj bodo izkoristili možnosti obročnega odplačevanja pri nakupu dobrin trajnejših vrednosti. Spremembe akta so nastale kot posledica vsakdanjih in življenjskih težav obeh partnerjev in potrjuje dejstvo, da delovanje potrošniških svetov pri organizacijah združenega dela daje konkretnejše rezultate v primerjavi s tistimi, ko organizacija potrošnikov deluje pod patronatom in ni
Kotiček za potrošnike
motivirana z materialno stimulacijo potrošnikov. V tem smislu je svet potrošnikov oblikoval tudi pripombe na delovno gradivo družbenega dogovora o organiziranju potrošnikov biaga in storitev, ki so ga na ravni SFRJ oblikovali Zvezni izvršni svet, SZDL, Zveza sindikatov Jugoslavije, Gospodarska zbornica Jugoslavije in še drugi udeleženci. Sam dogovor napeljuje na ustanavljanje svetov potrošnikov pri OZD,kar potrjuje pravilnost soz-dove odločitve o lastni organizaciji potrošnikov, ne daje pa odgovora na družbeno pravni status potrošniškega sveta pri OZD. Prav tako si predlagatelji družbenega dogovora ne morejo predstavljati delovanja potrošniških svetov pri OZD brez patronata družbenopolitičnih organizacij, predvsem SZDL. Potrošniški' svet pri sozdu MERCTOR —KIT je menil, da predlagatelji družbenega dogovora že s samimi formulacijami besedila vnaprej kažejo na nezaupanje do organiziranosti potrošnikov, kajti besedilo je formulirano ohlapno in omejeno na ugotavljanje in soglaša-nje, ne daje pa jasnih in konciz;
nih opredelitev predvsem na področju uveljavljanja materialnih stimulacij in njihovih oblik, ki naj jih imata partnerja v sporazumevanju - potrošnik in trgovina.
Rezultati prodaje na potrošniško kartico, ta je razširjena predvsem v ljubljanski regiji, za delovno organizacijo M-Rožnik so: 8 starih milijard premeta v 3 mesecih, 240 starih milijonov priznane udeležbe potrošnikom v prihodku in koncentrirani nakupi ob koncu tedna. Obseg prodaje in udeležba potrošnikov v pri-
hodku nista skromni, zato bi po oceni sveta potrošnikov ne kazalo širiti asortimana blaga, ki se ga kupuje na potrošniško kartico, kajti tudi odrekanje dela dohodka trgovcev, mora ostati v razumnih mejah.
Člani sveta potrošnikov so se seznanili z razvojnimi usmeritvami sozda na področju trgovine in menili, da se je pač treba sprijazniti z dejstvom, da trgovina ne ustvarja dovolj sredstev za širitev materialne osnove dela in razvoj prilagoditi možnostim, ne pa podrediti željam.
Ureja
Meta Malus
Oton Župančič
Veseli
koledniki
Čase pregledujemo, zase koledujemo in za lepo leto mlado preobračamo navado: nič od vas ne prosimo, mi darove nosimo, meh za smeh in vrečo sreče Ciciban za nami vleče, ne za hišo zidano, le za voljo Židan o!
Glasilo delavcev In združenih Kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd MERCATOR-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD MERCATOR-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Telefon: 215-173.
Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič.
Odgovorni urednik: Jaro Novak Novinar: Andrej Dvoršak Tehnično uredil: Matjaž Marinček Tiska ČGP Delo Ljubljana Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda MERCATOR-KIT. izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 16.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Dragi majhni, večji in še večji bralci Mercatorjevega glasila!
Globoko v goro dopisnic sem zarila rokg in potegnila, na svetlo rešitev srečnega dobitnika papagajčka. V Živalskem vrtu, kjer smo kupovali papagajčka, so nam pokazali tako številno zbirko simpatičnih ptičkov, da si nisem mogla kaj in izbrala dva. Tudi vaš odziv na akcijo je tako številen, da smo nagrado rade volje podvojili.
Srečna dobitnika sta:
Frančiška Oblak, Lavrovec 18, 61373 Rovte nad Logatcem Klavdija Mežnar, Trg Franceta Kozarja 14, 61430 Hrastnik
Izžrebanca naj nagrado dvigneta v DS SOZD MERCATOR-KIT, Centru za obveščanje, Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana.
Nova nagradna igra
Rdeča kapica veselo hiti proti babičini hiši in ne sluti, da je hudobni volk skrit prav blizu.
Ga najdete? Označite na sličici, kje se skriva in nam rešitev pošljite v uredništvo na naslov: DS SOZD MERCATOR-KIT, CENTER ZA OBVEŠČANJE, Kardeljeva 17, Ljubljana, najkasneje do 10. januarja 1986.
In kaj vam bomo tokrat pripravili za nagrado? Pravo prevcato čelado - manjšim za igro, večjim pa zares. Čelado podarja to pot MIR, TOZD ZAŠČITA Kidričevo, PE Ljubljana.
Čao-bav!	Meta
sgsir CTijr mKbA lg||p	POKLONU 50 ti mm
prtiM im v.' v.:-- iJIL	m »n MMJHH m
	Miin 1 MKtSD NOVO Ul)!
ip® T0 /ti i CII