osiMbiMj XXIX, številka 18, 5. september 1997 "Ä 0 R N J E S A V I N J S K I Cena 249,00 SIT ČASOPIS ISSN 0351-6140 9 770351 "814014 S S I . if m m" Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. AKCIJSKA PRODAJA V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH A BAR KAVA 100g............169 TROPIC KAVA 100g.........134 OLJE ZVEZDA..............179 KOMPOT BRESKVA 885g......189 MARMELADA MEŠANA 700g....865 MARMELADA JAGODA 700g....888 TOALETNI PAPIR CARLINA BELI 10/1.859 MEHČALEC KONCENTRAT 11....898 PLENICE BABY CHICK 9~18kg.S98 ponuda« vcunjo do razproda j« zalogi ........ ............. KOŠAKI MARIBOR iLAMA....1399/kg lNCOSKA SALAMA ....749/kg DEBELA.........749/kg OZIMNICA SPREJEMAMO NAROČILA! /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje HITRO NAKAZOVANJE DENARJA PO SVETU Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, daje tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu- WESTERN UNION. Z vključitvijo v ta sistem lahko ponudimo komitentom storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti v primerjavi z običajnim nakazilom v tujino. Te so: - hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta - naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila -vvseh deželah poteka to poslovanje pravilomavdomači valuti. Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja. Storitev vam nudimo v dveh naših enotah, in sicer v ekspozituri Rudarski in ekspozituri Mozirje, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. —F i radie alfa _ " PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■KJ-IIIIICM Mhzd......11 111*12 rKEjffijftüflar CEUE ISSN 0351-8140 Ustanovitelj: Skupščina ecsme Mozirje jTsaMrostfc S Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., ' Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-236, V . XX\ faks: 063/833-210, ' \ s X ' Žir ö ržSiin S281(>68Š-130iB o'N\ Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik s - Stalni sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Siavica Slapnik, Benjamin Kanj ir, 'VidaSkok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina an Edvard Vrtačnik. AlenkaN Klernše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-fOadmk/dr.Maja Natek, Äanjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, oyegn^'^t^oj'-K^etijskd l^tov^W : služba. Zavod za gozdove : V\ : \ ' Tajnica uredništva: x\\ ; Ba rbara /.aoirkovink; j' Računalniška obdelava: \jTojnaž-Pajk \ o;, \\\\ XxxX Tržete: \\x.x ' Vxx\ N Helena Kotnik, mobitel 0009/6471140 ......._____________JplX Naslov uredništva: \x\ \\> Savinjske novice č\\\j,\ \\ \\ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ' Telefon: 063/833-230 - ' Faks: 063/833-210 XX xXV\ E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: \\\ W\\ V\'V\ \v\\ '' '■' •Cv- Cena za izvod: 249,00 SIT, za naročnike: 212,00 :SIT IGEA d.o.o. Nazarje Kokopise, objave, razpise in oglase je /potrebno dostaviti v uredništvo >;; / ^i^M^ä^p^sesaxd^ pred izi^wtSx^^ . tekapd/f^^lke., \ \\ \\ j • ' xpp'jnnenju Ministrstva :’.;i xiiifpribniranje-Rs it. 23/130-92 z dne \\ 26.2.1992 šteje časopis mod proizvode informativnega značaja, ?a kätere-se . plačuje davek od prometa proizvodov \pp/stöjpnjl^^ ' x\' ' j-. Objavljenih rokopisov in fotografu ne vračamo. /Pridržujemo,si pravico krajšanja \\ besedil/ Pisem bralcev, in oglasoVne: lektoriramo, ’\x^\\/ \\>xV Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Od danes do torka bo Savinjski gaj v Mozirju središče Slovenije v malem. Vsaj za naravnih lepot željne obiskovalce, ki bodo prišli na prireditev Cvetje Evrope ‘97. In teh gotovo ne bo malo. Ob tako prijetnem vremenu, kakršnemu smo priča te dni, bo številka krepko presegla 30 tisoč. Veliko? Premalo? Kakorkoli že kdo gleda na številke in na Savinjski gaj kot tak, v vsakem primeru bi veljalo omenjeno prireditev izkoristiti za čim boljši efekt v turističnem smislu, to pa nenazadnje pomeni tudi zaslužek. Zdi se, da se v dolini počasi vendarle zavedamo, kakšen biznis turizem pravzaprav je in kaj vse se da iz njega potegniti. Res pa je, da se ničesar ne da čez noč. Vse je treba vnaprej načrtovati, začeti, vztrajati. In šele nato pridejo rezultati. Občina Mozirje se je tega po številnih opozorilih s strani “gajevcev” še pravočasno zavedla in posledica tega je zakupna pogodba, s katero Savinjski gaj tudi formalno dobiva pravega upravljavca. Prepričan sem, da je uradna otvoritev, kjer bo v glavni vlogi minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar, prav tako dobra promocijska poteza, saj lahko posredno prinese veliko več, kot bo stala. Mozirski župan Jakob Presečnik se je v parlamentu naučil (tudi) diplomacije. Medtem se je začelo novo šolsko leto, ki bo našim šolarjem prineslo kopico novega znanja ter bolj ali manj lepih trenutkov v šolskih klopeh. To je vsako leto tudi priložnost, ko policisti vse udeležence v prometu opozorijo na previdno vožnjo, saj so šolarji pogosto premalo previdni. Nesreče se zato še vedno dogajajo, pa jih ne bi bilo prav nič treba. Ah, ta neprevidnost! Svoje prste je imela tudi pri tragediji velenjskega potapljaškega para na Cresu in nenazadnje pri nesrečni smrti britanske princese Diane. Ob zadnjem primeru se je vnela žolčna polemika o pravici do zasebnosti. Diana je nekako ni imela. Pa je bilo tako prav? \W\ \xV. \XXN.. V\N; ^^fiRadirnSikiSejem v Gornji Radgoni: Rekordnih 200 tisoč obiskovalcev...........4 Ločeno zbiranje odpadkov v Zadrečki dolini: Ekološka nuj a ali x\v civilizacijska potreba.6 Zgornja Savinjska dolina: Poletna vodna ujma povzročila veliko težav... 8 Zlata harmonika 97: d Odlični zgornjesavinjski godci....................9 Franci Goljuf, dirigent godbe na pihala: “Bilo bi boleče in sramotno, če bi.........10 Galerija Steki Gornji Grad: Tihožitja Anke Rakun... 11 Vrvež na koleščkih.....12 Anketa: Počitnice 1997..........14 ljudje in dogodki: 90 let Planknerjeve mame.....X.........V..T5 / \\ \\ X \ SX \\ x \ x - X\\ Zgodovina in narodopisje: Stara verovanj a.............. 21 Nasveti: Internet - kaj je to? ........ 23 Ponosna naodličen prikaz slovenskega sojenja....26 Kronika: Požar v Okonini.........29 Za razvedrilo: ZaČLpbčke hbvice......36 NASLOVNICA A\ X\\\; \\v a Poletna vodna ujma na \ \\ \\ w\\ \X \\ \\\\ NN' Rečici ob Savinji Foto: Stanka Rozenstoin 35. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Rekordnih 200 tisoč obiskovalcev V nedeljo se je v Gornji Radgoni končal 35. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, kije bil po gospodarski plati devet dni osrednji dogodek v državi. Na sejmu je sodelovalo 1550 razstavljavcev iz 25 držav, ogledalo pa si ga je kar 200 tisoč obiskovalcev, med njimi deset odstotkov tujcev. Po oceni organizatorjev je sejemska prireditev v celoti uspela. Organizacija prireditve je bila na visoki ravni, k čemur je prispevala tudi večina razstavljavcev. Iz Zgornje Savinjske doline sta bila med njimi inovator Jože Bider z Rečice in podjetje Opremal iz Spodnje Rečice. Razstavljavci so predstavili opremo in izdelke vrhunske kakovosti. Kar 21 podjetij je pripravilo posebne strokovne predstavitvene programe, na sejmu pa je bilo tudi 17 specializiranih seminarjev in drugih prireditev, na katerih je sodelovalo 1900 domačih in tujih strokovnjakov. Med odmevnejšimi prireditvami iz strokovnega programa je bila okrogla miza o kmečkem turizmu, ki jo je pripravilo Slovensko ekološko gibanje. Po mnenju SEG mora biti dolgoročna razvojna usmeritev Slovenije razvoj turizma, s katerim naj bi naša dežela čez čas zaslužila deset milijard dolarjev letno. Od tega bi morali 30 odstotkov ustvariti z ekološkim oziroma mehkim turizmom. Z hitrejši razvoj turizma na kmetih bo treba sprostiti predpise, ki sedaj enačijo na kmetiji napravljen ali pripravljen izdelek s tistimi, kijih pripravlja prehrambena industrija. Domača kmečka hrana bi morala imeti drugačen status, saj bi le tako lahko kmetje poleg svojega dela še kaj zaslužili na svoji kmetiji. Navedena stališča je vodstvo Slovenskega ekološkega gibanja združilo s tistimi z okrogle mize, ki je bila v začetku leta na Ljubnem ob Savinji (o tem smo poročali), in jih posredovalo slovenski vladi, predsedniku državnega zbora in resornim organom. Z Ljubnega so namreč že poslali pobudo, da je treba ustanoviti ministrstvo za turizem in obrt, da moramo Slovenijo promovirati kot “oazo zelenega bisera v Evropi”, daje treba preko turizma izrabiti vse naše naravne danosti, daje treba pravilno načrtovati proizvodnjo dobrin, izrabo gozda v turistične namene in pridelavo zdrave, neoporečne hrane. Turistični obisk bo treba programirati tako, da naenkrat na nekem območju turistov ne bo več kot stalnih prebivalcev, da ne bi preveč obremenjevali okolja. Na te pobude iz vlade in organov, kamor sojih poslali, doslej še ni bilo odgovora. Zgomjesavinjska kmetijska zadruga na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni ni bila prisotna kot neposredni udeleženec, pač pa so si njeni predstavniki sejem ogledali in spremljali nekaj vzporednih prireditev. Po besedah vodje komercialnega sektorja M-ZKZ Mozirje Andrej a Presečnika sejem sam po sebi ni prinesel revolucionarnih novosti, očitno pa je opazno narasel interes zanj, predvsem v prodajnem smislu. V prid temu govori večje število razstavljavcev in rekordno število obiskovalcev. Za zadružnike je bila na sejmu še posebej zanimiva razstava plemenske živine, kije postregla z veliko atrakcijo - 1.415 kilogramov težkim bikom mesne pasme. Med dobitniki priznanj Zadmžne zveze Slovenije letos ni bilo članov zgomjesavinjske zadruge. Kmetijski minister Ciril Smrkolj je kot predsednik programskega sveta sejma izrazil prepričanje, da letošnja prireditev ne pomeni zgolj formalne potrditve njenega mednarodnega ugleda, ampak tudi uveljavitev in upoštevanje našega gospodarstva v odprtem evropskem prostoru. Kmetijsko ministrstvo za razliko od prejšnjih let tokrat ni bilo le dejaven udeleženec sejma, marveč hkrati tudi nosilec posameznih sejemskih projektov. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. POSLOVNO SREČANJE NA CELJSKEM SEJMU GZS OMS organizira v času mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju poslovno srečanje s podjetji iz avstrijske Štajerske. Srečanje bo v soboto, 13. septembra 1997 na Celjskem sejmu ob 10.00 uri. Zainteresirana podjetja se lahko prijavijo na GZS - Oddelek mednarodno sodelovanje, ga. Metka Prešeren, Slovenska 41, 1504 Ljubljana. Tel.: 061 12 50 122, Faks: 061 219 536. 2. EUROPARTENARIAT FRANCE - MASIFF CENTRAL 1997 Jesenski EUROPARTENARIAT bo to leto v Franciji, pokrajina Massif Central, 16. in 17. oktobra 1997. Francija je kot gostiteljica izbrala 431 podjetij iz 12 dejavnosti, pričakuje pa udeležbo prek 2000 podjetij iz 83 držav. Organizator tega srečanja v Franciji so državna institucija za industrijski razvoj (DA-TAR), sedem regionalnih občin, gospodarska zbornica, agencija za razvoj in malo gospodarstvo in Eurolnfor center regije Auvergne. Organizatorje ta to prireditev izbral industrijsko močno mesto Clermont-Ferrand. Obveščamo vas, da bomo tudi to pot organizirali udeležbo za slovenska podjetja. Ker je število slovenskih udeležencev omejeno, prosimo, da se zainteresirana podjetja javijo na naslov: GZS - OMS, Metka Prešeren, Slov-enska41, tel. 061/12 50 122, faks: 061/219 536. Katalogi francoskih podjetij so na razpolago v angleškem in nemškem jeziku. 3. MEDNARODNA KONFERENCA NA DUNAJU IN V BUDIMPEŠTI Podjetje IDC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET, INTRANET, TELECOM, NETWORKS, ki bo 2. in 3. oktobra 1997 na Dunaju. Program konference je na voljo na GZS, Sav. - šal. območni zbornici Velenje. ICC (International Chamber of Commerce) organizira 3 0. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oz. delavnico na temo: DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE. Program obeh konferenc je na voljo na GZS, Sav.-šal. območni zbornici Velenje. 4. Sklad R Slovenije za razvoj malega gospodarstva je v DELU z dne 18. julija 1997 objavil JAVNI RAZPIS za kreditiranje projektov iz sredstve pridobljenih iz naslova Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (UL RS št. 45/ 95 inza odobritev jamstev za investicijske kredite. Sklad RS za razvoj malega gospodarstva bo dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva v sodelovanju tudi z naslednjimi bankami v naši regiji: LB SB Velenje, d.d., A Banka Ljubljana, Krekova banka Maribor, SKB Ljubljana.... Znesek kreditiranja je 1.300.000.000 SIT. Za dolgoročne kredite 1.100.000.000 SIT za kratkoročne kredite 200.000.000 SIT. Znesek za jamstva je 800.000.000 SIT. 5. REVIJA PROFESIONALNA PRODAJA Vsak drugi mesec najmanj 64 strani praktičnih idej, nasvetov in spodbud za uspešno prodajo. Zahtevajte BREZPLAČEN ogledni izvod revije. Informacije: GZS, CTU - PROPRO, Dimičeva 9, 1504 LJUBLJANA, Tel.: 061 342 675, faks: 061 342 663. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVINJSKO - ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TEL.: 063 856 920, FAKS: 063 855 645. Internet naslov: http://wiww.inetia.eunet.si/savinjske-novice MIKI Mozirje Letos boljša letina hmelja V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje od 20. avgusta dalje poteka obiranje hmelja, ki naj bi trajalo do 10. septembra. Po prvih ocenah bo letošnja letina v primerjavi z lansko nekoliko boljša. Pridelek obirajo na površini 56 hektarjev, kar je enako kot lani, le da je od tega nekaj prvoletnega hmelja. Sorta Golding se razprostira na 20 hektarjih, Aurora na 25, Celeia na devetih in pol ter Blisk na hektarju in pol. Po oceni Primoža Budne, vodje delovne enote Lastna proizvodnja in storitve, je Golding letos ne glede na neprimerno vreme v času veg-etacije obrodil bolje kot lani, medtem ko so ostale sorte nekje na lanskem povprečju. Obiranje poteka brez večjih težav z nespremenjeno tehnolog- ijo kot v minulih letih. Tudi s kadri za obiranje to pot ni bilo problemov. Nekaj obiralcev je iz domačih logov, nekaj pa jih je prišlo iz Hrvaške in BIH. Posebno veseli v Zgomjesavin-jski kmetijski zadrugi zaradi boljšega pridelka hmelja ne morejo biti, saj so odkupne cene zanj iz leta v leto slabše. Lani je v Sloveniji ostalo neprodanega približno 400 ton hmelja, kar je v neposredni zvezi s svetovnimi zalogami te kulture. Kot kaže, tudi v prihodnje ne bo bistveno drugače. Franci Kotnik OTROŠKA KONF6NKCUR UGODNO: Na 63330 Mözirje'v Tel.: 063/831 981 VZRM6Š DRN65 - PLflČRŠ D€C€MBRR! Zeleno zlato (foto: F. Kotnik) Zgornja Savinjska dolina Prizadevanja za dejanski napredek turizma V 16. številki smo pisali o združevanju turistične ponudbe alpskega prostora pod blagovno znamko Alpske ceste, tokrat pa še beseda ali dve o prizadevanjih za napredek turizma v Zgornji Savinjski dolini v vsebinskem in organizacijskem smislu. Projekt Alpskih cest, ki teče v okviru poslovno podjetniškega centra BSC Kranj, skuša združiti ponudbo nekaterih gorenjskih, koroških, savinjskih in šaleških občin. Od aprila dalje teče pod okriljem BSC v okviru javnih del projekt usposabljanja delavcev v turizmu, v sklopu katerega morajo slušatelji za področje matičnih občin izdelati osebni pogled na turizem, pregled podpornega okolja v turizmu, pregled in koledar turističnih prireditev in popis turističnih spominkov ter kulinaričnih posebnosti. Za področje Zgornje Savinjske doline so se v omenjeni projekt izobraževanja vključile občine Luče, Ljubno, Gornji Grad in delno Mozirje. Ker pa je moral kandidate podpreti tudi zavod za zaposlovanje, se je pojavilo nekaj težav. Tako sta redno ab-solvirala dosedanji program le predstavnika lučke in nazarske občine. Ker udeleženci javnih del s projektom Alpskih cest niso dnevno zasedeni, je bil sklenjen dogovor, da se v občinah organizirano vključijo v delo na področju turizma. Iz tega razloga je bil izdelan pregled projektov za posameznike, v katerih sodelujejo v koordinaciji s predstavniki občin, turističnih društev in podjetjem EPSI Nazarje, ki je koordinator Alpskih cest na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Podjetje EPSI poleg koordinacije s BSC-jem koordinira tudi delo udeležencev javnih del, kar je razumljivo, saj omenjeno podjetje koordinira tudi aktivnosti glede ustanovitve podjetja za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o.. Delo udeležencev javnih del skuša organizirati tako, da se vklaplja-jo tako v koncept Alpskih cest kot v koncept razvoja zgomje-savinjskega turizma. Cilj je seveda pripeljati v dolino čim več turistov. Udeleženci javnih del so medtem pripravili popis prireditev po občinah in pri nekaterih (kjer javna dela sofinancira občina) sodelovali pri organiza-ciji. Kot kaže, bo program javnih del na tem področju podaljšan do konca letošnjega leta, ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj bo z udeleženci po zaključku omenjenih del. Za dva ali tri se kaže možnost zaposlitve v turističnem informacijskem centru, ki bo deloval v okviru podjetja Zgornja Savinjska dolina. V tem trenutku tudi še ni dokončno odločeno, ali bo TIC samo eden ali bosta dva. V vsakem primeru pa bodo po občinah potrebni koordinatorji, ki bodo skrbeli za ažurno povezavo z navedenim podjetjem. Zgornjesavinjske občine bodo pod okriljem Alpskih cest nastopile na letošnjem sejmu Gost tur v Mariboru, podjetje Zgornja Savinjska dolina pa bo na omenjenem sejmu nastopilo na turistični borzi. V sredo je bila v Hotelu Štorman na Venišah predstavitev dosedanjega dela v sklopu projekta Alpskih cest, o tem pa več v prihodnji številki. Franci Kotnik £ Ih V naslednji številki ne spreglejte ,, razpisa za izlet Savinjskih novic! ,, v : -J Občina Nazarje Podpisana pogodba s PUP-om Nazarski župan Ivan Purnat je po pooblastilu občinskega sveta sredi avgusta z velenjskim Podjetjem za urejanje prostora podpisal koncesijsko pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Nazarje. Na podlagi omenjene pogodbe je PUP s prvim septembrom začel izvajati program ločenega zbiranja odpadkov. Posode za individualna gospodinjstva bo PUP dostavil uporabnikom storitev do konca septembra, na skupna zbirna mesta pa do konca oktobra. Zbirna mesta za odpadne surovine (papir, steklo) bo najprej postavil v središču naselij, ob zadružnih domovih, trgovinah in na nekaterih sedanjih lokaci- Ivan Purnat in direktor PUP-a Jože Mraz podpisujeta pogodbo (foto: F. Kotnik) jah kesonov, kasneje pa še drugod. Po postavitvi posod pri gospodinjstvih in na zbirnih mestih (ekoloških otokih) bo odstranil vse kontejnerje, razen na pokopališčih. Kosovne odpadke (ostanke gospodinjske opreme, pohištva ipd.) bo PUP zbiral in odstranjeval enkrat letno z napovedano akcijo, na podoben način pa bo zbiral in odstranjeval tudi posebne odpadke (ostanke škropiv, maziv, baterije, zdravila ipd.). Poleg tega je občanom občine Nazarje omogočeno ločeno odlaganje uporabnih odpadkov (papir, les, steklo, kovine) na dvorišču komunalne deponije v Podhomu. Franci Kotnik LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV PO ZADREČKI DOLINI (i) EKOLOŠKA NUJA ALI CIVILIZACIJSKA POTREBA DANAŠNJEGA ČASA ? V občinah Zadrečke doline, v Gornjemu gradu in Nazarjah so se odločili za uvedbo novega, sodobnejšega ravnanja s komunalnimi odpadki po sistemu BIOPAS. Občini sta se odločili za oddajo te pomembne javne gospodarske službe v koncesijo velenjskemu podjetju PUP Velenje, ki je že pričelo z delom. Nameščanje novih, za ločeno zbiranje odpadkov prilagojenih posod in sklepanje individualnih pogodb z gospodinjstvi je že v teku; na območju občine Gornji grad je praktično že končano. V naslednjih številkah SAVINJSKIH NOVIC Vam bomo v rubliki MOJ KRAJ-LEP KRAJ ! podrobneje predstavili celoten sistem novega ravnanja z odpadki in pojasnili vse njegove faze in sestavine. Najprej pa nekaj uvodnih pojasnil in razlogov za pristop k temu projektu. Količine odpadkov se v celotnem razvitem svetu in tudi pri nas zelo povečujejo. Po analizah, ki so bile opravljene za projekt IKROS /integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji proizvedemo letno že okoli 400 kg odpadkov na prebivalca. Odstranjevanje in odlaganje teh odpadkov postaja velik ekološki problem, postaja pa tudi vse večji ekonomski problem, saj vlaganja v ekologijo niso poceni. Številne evropske države so že sprejele sodobne, ekološko pozitivne predpise o ravnanju z odpadki; ki zajemajo zelo ostre ukrepe za omejevanje nastajanja odpadkov, za obvezno zbiranje in odstranjevanje, ter varno odlaganje ostanka odpadkov. Zato so se v zadnjem desetletju v Evropi poleg tehnologij za izgradnjo in sanacijo komunalnih deponij, močno razvile tudi tehnologije prebiranja odpadkov zaradi izločevanja še uporabnih sestavin in tehnologije za reciklažo, oziroma proizvodnjo novih izdelkov iz odpadkov. Gornji grad in Nazarje, kot urejena trga s prelepimi okoliškimi vasmi in zaselki ne smeta zaostajati za razvitim svetom, če se želita aktivneje vključiti v turistično ponudbo Slovenije, za kar imata odlične možnosti. Zato bosta občini Gornji grad in Nazarje pospešeno uvajali novosti na komunalnem področju, pa sta se tudi med prvimi v gornjesavinjski dolini odločili za uvedbo sodobnega ravnanja z odpadki, ki se skrajšano imenuje BIOPAS in predvideva ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, kot sledi: a/ redno zbiranje in odstranjevanje: - bioloških odpadkov, - odpadnega stekla, - odpadnega papirja, - ostankov odpadkov. b/ akcijsko zbiranje in odstranjevanje: - kosovnih odpadkov /ostankov gospodinjske opreme, vozil ipd /, - zelenega odpada od čiščenja okolja, - posebnih odpadkov /baterije, zdravila, barve, ipd/ Zbrane biološke odpadke, ki zajemajo kuhinjske odpadke in zelene odpadke iz vrta in okolice hiš je mogoče predelati v kompost, ki je dobro gnojilo za vrt in balkonsko, ter sobno cvetje. V mestih poteka kompostiranje na centralnih kompostarnah, v občini Gornji grad in Nazarje pa bodo gospodinjstva do izgradnje skupne kompostarne, kompostirala zbrane biološke odpadke v svojih kompostnikih, kmečka gospodinjstva pa lahko kar na domačih gnojiščih. Zbrano steklo se bo posredovalo preko podjetij, ki se ukvarjajo z odpadnimi surovinami v steklarne, kjer ga bodo s postopkom reciklaže ponovno uporabili. Posamezne, uporabne vrste papirja bomo ravno tako preko podjetij za odpadne surovine posredovali v papirnice, kjer ga bodo predelali v slabše vrste papirja in razne druge izdelke iz papirja. Zelo pomembno je ločeno zbiranje številnih nevarnih odpadkov, kot so stara zdravila, baterije, ostanki škropiv, kozmetika, barve in topila ipd, ki jih ne bi smeli trajno odlagati brez nevtralizacije Pomembno je tudi zbiranje kosovnih odpadkov, to je ostankov gospodinjske opreme, pohištva, starih vozil ipd, ki jih še vse preveč videvamo na raznih črnih odlagališčih, na gozdnih robovih in ob potokih. Ob doslednem zbiranju odpadkov po BIOPAS sistemu je mogoče celotno količino odpadkov razpoloviti in tako še samo okoli 50% vseh odpadkov trajno odlagati. To je gotovo največji prispevek k ohranjanju človekovega okolja, saj še tako dobro in urejeno odlaganje ne more biti brez posledic. Zbiranje odpadnih surovin in posredovanje v predelavo, kakor tudi proizvodnja komposta ne omogočata pokritja stroškov, vendar je potrebno ekonomski učinek gledati skozi prihranek dragocenega deponijskega prostora. Pri uvajanju opisanega, sodobnega ravnanja z odpadki računamo s pomočjo in podporo vseh občanov, v smislu našega povabila v sloganu AtO$ -ߣP km g. ! Občina Gornji grad Občina Nazarje PUP Velenje Obisk v kampih Zgornje Savinjske doline Zasedenost boljša kot lani Slovenija ima okoli 40 dobro urejenih šotorišč in prostorov za kampiranje. Divje kampiranje je prepovedano. Posebno v alpskem in predalpskem svetu je večje število zgledno urejenih kampov, nekateri so namenjeni daljšemu bivanju... (Turistični vodnik Slovenija, Ljubljana 1997) Kampiranje je priljubljena oblika preživljanja letnega dopusta (foto: Vesna Retko) Kaj pa kampi v Zgornji Savinjski dolini (napisati bi morala taborišča v naravi, saj beseda kamp ne spada v slovenski jezik)? Turistični vodnik za letošnje leto omenja vse tri kampe, vse tri je uvrstil v 3. kategorijo, sicer pa ima Slovenija le sedem kampov prve kategorije. Glede na to, da bivanje v kampih sploh ni več tako zelo poceni napram ostalim možnostim prenočitve, sem opazila daje v kampih še vedno veliko ljudi in to so tisti, katerim več pomeni sprostitev v naravi kot pa gneča in prestiž nekega hotela, kmečkega turizma ipd.. Zanimivo pa je to, da smo si ljudje različni, kajti ne morem si predstavljati dame v salonarjih, ki bi preživljala dopust v šotoru v kampu, ki ima skupne sanitarije ipd. Torej, kaj se dogaja v kampih Zgornje Savinjske doline?! KAMP TRIK - Logarska dolina Kamp je še vedno eden najbolj obiskanih, saj je dobra izhodiščna točka, poleg tega pa je sredi naravnega parka Logarska dolina. V kampu se kar vrstijo tabori mladih planincev in tabornikov iz cele Slovenije. Zanimivo pa je, data kamp zelo radi obiskujejo mladi, ki želijo na svojih dopustih nekaj več kot pa samo mir in naravo. Tisto nekaj več pomeni včasih hrupno ponočevanje in razgrajanje. Ampak, ker je vsak bil enkrat mlad, torej ve kako to gre, se ljudje ne razburjajo preveč (vsaj meni so tako rekli)... Sicer pa so v kampu odlične možnosti za tiste, ki želijo nekaj več v športu. Lahko poletite s tandemom (plakat z vsemi informacijami visi v kampu), lahko obiščete sosednje vrhove, igrate odbojko na mivki ali nogomet. Vse dodatne športne dejavnosti pa najdete v hotelu Plesnik. Ponudbi Logarske doline ni kaj reči?! KAMP SAVINJA Pobrežje Igrišče za odbojko, gugalnice za otroke, ogled kmetije in še kaj bi se našlo. Škoda je le, daje recepcijo tako težko najti. V času, ko sem obiskala kamp, gostov ni bilo veliko, ampak če se dobro spomnim od lani, je tu naj večji naval julija. In zakaj bi obiskali kamp Savinja? V kampu je mir, je kar precej oddaljen od ceste, trgovina je blizu, lahko se kopate v Savinji (če niste preveč občutljivi na mraz), lahko preprosto ležite pred šotorom ali prikolico in berete knjigo... KAMP MENINA Varpolje Kamp z največ tujimi gosti (zdi se mi da nisem srečala nobenega Slovenca), k čemur je prav gotovo pripomogel odličen članek v nizozemskem časopisu za “kampiste” z naslovom ‘Pridite k mini’. Poleg tega kampa je bil predstavljen le še kamp v Trenti. Temu kampu bi z lahkoto rekli kar mir namesto Menina, saj je v njem izredna disciplina, celo radio ni dovoljen. Primeren kotiček za tiste, ki imajo vsega dovolj in si želijo le nekaj dni počitka in nedela. Vsekakor pa se tudi tu gostje lahko kopajo v Savinji, za otroke so narejene gugalnice, tudi igrišče za odbojko imajo, ampak vse v zmerni meji. Kamp ima letos 20% več ljudi kot lani! Sedaj pa premislimo, kam se najbolj splača. Prav gotovo se bo vsak odločil po svoje, tako je tudi prav. Vsi kampi so po svoje zanimivi, vsak ima svoj čar. Od vas je odvisno, kaj vi potrebujete, kaj si želite. Ne poslušajte drugih, odločite se sami. Sicer bo to verjetno za dopust naslednje leto, mogoče se pa srečamo. VESNA Savinjski gaj Mozirje Cvetje Evrope ’97 Od danes do torka, 9. septembra, bo v Savinjskem gaju potekala tradicionalna prireditev Cvetje Evrope. Uradno jo bo ob 17. uri otvoril minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar. Organizatorja, Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj in Društvo vrtnarjev Slovenije, zagotavljata, da nihče, ki bo v teh dneh obiskal park, ne bo razočaran. Na ogled so cvetlične gredice na približno 10 tisoč kvadratnih metrih površin, od katerih je dva tisoč kvadratnih metrov pokritih. Na razstavi sodeluje preko 60 domačih in tujih vrtnarjev ter floristov, enkratno sceno, ki predstavlja tržnico cvetja, pa sta pripravila nemška aranžerja. V tem času najbolj bujno cveti približno 200 tisoč enoletnic, med katerimi so najbolj značilne vodenke, begonije in pelargonije. Na stotih kvadratnih metrih predstavljajo cvetje iz eksotičnih krajev, sicer pa so tako kot vsako leto na ogled najrazličnejše vrste rezanega cvetja. V času prireditve Cvetje Evrope se bodo zvrstile nekatere spremljajoče prireditve, med katerimi velja še posebej opozoriti na velik sejem pred parkom, kjer se lahko obiskovalci po ugodnih cenah oskrbijo s cvetjem, čebulicami in vrtnarskim orodjem. Gotovo je to tudi priložnost za kakšno idejo, kako okrasiti domača hišna okna, balkone in vrtove. Podobo Savinjskega gaja bogati etnografska razstava, v sklopu katere so oživeli mlin, kašča, čebelnjak... in ostali objekti. Poleg predstavitve slovenskih zdravilišč in razstave hmeljarstva ter ptic je zelo zanimivo indijansko naselje z islandskimi konjički. V nedeljo bosta v parku nastopila lajnar in stari fotograf, tega dne pa bo pisano tudi nebo nad njim, saj se bodo jadralni padalci pomerili za pokal Savinjskega gaja. Po izkušnjah iz preteklih let organizatorji v dneh prireditve pričakujejo več deset tisoč obiskovalcev, zaradi česar bo promet v Mozirju in okolici znatno povečan. Poskrbeli so za zadostno število parkirnih prostorov in ažurno redarsko službo, kljub temu pa prosijo vse, tako domačine kot obiskovalce, za strpnost in razumevanje. Ob tej “generalki” za 20. obletnico gaja, ki bo na vrsti prihodnje leto, velja dodati, da je društvu Savinjski gaj po dolgotrajnih prizadevanjih končno le uspelo podpisati zakupno pogodbo z Občino Mozirje. Na ta način je park tudi formalno dobil pravega upravitelja. Franci Kotnik Zgornja Savinjska dolina Poletna vodna ujma povzročila veliko težav Muhasto avgustovsko vreme je marsikje po Sloveniji povzročilo veliko težav, tako tudi v nekaterih krajih v Zgornji Savinjski dolini. Narasli potoki in hudourniki so na številnih krajih prestopili bregove in poplavili ceste, travnike in naselja. Med najbolj “dejavnimi” po tej plati je bil potok Rečica, kije 13. dan po petem avgustu (takrat je poplavljal prvič) znova izbruhnil, vendar v hujši obliki. Rečičani, ki živijo ob njegovi strugi, so tako spet imeli neprostovoljno delovno akcijo: postavljanje ba- rikad, pregrad, mašitev lukenj, vse z namenom, da bi preprečili vdor umazane vode v domove. Uspeh pri tem ni bil kdove kako velik, saj voda najde pot tudi tam, kjer si človek najmanj predstavlja. KF Z blatom nasičena voda je marsikje ogrožala promet (foto: KF) In potrebna je bila pomoč ustrezne mehanizacije (foto: KF) DobnMk! V času prireditve CVETJE EVROPE '97 v Savinjskem gqju Vas vljudno vabimov da se oglasite na naši stojniciI Tudi tokrat se nekateri niso mogli upreti Skušnjavi in so se takoj, ko je voda začela upadati, vozili po “cesti” (foto: SR) Okrešelj Znamenje v spomin na gorske reševalce V soboto opoldne so na osamelcu pod Tursko goro odkrili ploščo v spomin na 10. junija tragično preminule gorske reševalce letalce. Nesreča pri vadbi helikopterskega reševanj a je vzela materam, očetom, ženam, sestram, bratom, otrokom, sorodnikom in prijateljem Mitjo Brajnika, dr. Janija Kokalja, Luka Karničarja, Rada Markiča in Borisa Mlekuža. Ta največja tragedija v 85 letih dela slovensko gorske reševalne službe je pustila nezaceljene rane. Dopoldne je prišlo na Okrešelj in k plošči veliko žalujočih in gorskih reševalcev iz vse Slovenije. Med njimi tudi predsednik države Milan Kučan, minister za obrambo Tit Turnšek, direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik, zastopniki MNZ in načelnik komisije GRS Danilo Skerbinek. Orisal je Mitjo, Janija, Luka, Rada in Borisa ter dodal, da ttidi v gorah obstajajo meje tveganja, kar je vklesano tudi na elipsasti plošči. Tit Turnšek je govoril o reševanjih, predanosti in usposobljenosti, gorskih reševalcev, ki zavestna tveganja, žal, plačujejo tudi z življenji, V četrtek zvečer so se gorski reševalci zbrali tudi v Kamniški Bistrici. V spominskem parku so postavili ploščo lani januarja smrtno ponesrečenemu reševalcu Janeze Plevelu, kije med reševanjem omahnil s severnega pobočja Brane. M.K. Sa wn/s/ra c. -4 P'tazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-822,0609-646-442 Združenje seniorjev Slovenije Ustanovitev savinjsko-šaleške enote Združenje seniorjev Slovenije - managerjev in strokovnjakov, katerega namen je v nudenju ekspertnega znanja in izkušenj, bo v ponedeljek v Velenju ustanovilo savinjsko-šaleško enoto. Iniciativni odbor regijske enote, v katerem je tudi Franc Miklavc iz Bočne, je prepričan, da ima enota vse možnosti za uspešno delovanje, saj so pri reševanju problemov marsikdaj prav izkušnje odločilnega pomena. Podjet- Gasilsko društvo Bočna ja, ustanove in skupnosti v savin-jsko-šaleški regiji tako dobivajo dobrodošel naslov za pomoč v posameznih primerih tudi v obliki posredovanja oziroma lobiranja. KF Nov prapor za 90 letnico Številnim gasilskim društvom, ki letos obeležujejo okrogle jubileje, so se pridružili tudi gasilci iz Bočne. 23. avgusta so slovesno praznovali 90-letnico ustanovitve Požarne brambe. Nov prapor bočkih gasilcev (foto: Sašo Bernardi) Ob tej priliki so razvili, nov društveni prapor, ki ga zalšajo žebljički številnih darovalcev in pet trakov katere so nesebično prispevali podjetnika Anka Sivec in Ivan Mikek, Občina Gornji Grad, KS Bočna in podjetje Koro tur iz Prevalj. Polnoštevilen zbor gasilcev, ki seje pridružil bočkim jubilantom, so pozdravili župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, podpredsednik GZ Slovenije Vili Tomat in podpredsednik GZ Zgornje Savinjske doline Franc Trbovšek. Kot se spodobi, je nov prapor blagoslovil domači župnik, najzaslužnejšim pa so se ob tej priložnosti oddolžili s priznanji in odlikovanji republiškega in zgomjesavinjskega ranga. Svečanost bočkih gasilcev so dodatno oplemenitili člani zgornjesavinjske godbe in pevci domačega moškega pevskega zbora, ki ga uspešno vodi zborovodja Mitja Venišnik. Brez dvoma vzpodbuden uvod v zadnjo desetletnico pred okroglim, stoletnim jubilejem, ki je dokazal, da so Bočani in njihovi gasilci kljub težavam, ki jih dobrohotno premoščajo, poenoteni v skupnih prizadevanjih ne samo v času nesreče ampak in prvenstveno v času ustvarjalnega napredka. Savinjčan Občinski svet Mozirje O nadaljnjem razvoja občine Prvi med zgornjesavinjskimi občinskimi sveti se je po poletnih počitnicah minuli ponedeljek sestal mozirski svet. Na dnevnem redu je bilo enajst točk, med katerimi je izstopala v prvem polletju večkrat napovedana točka o konceptu razvoja občine Mozirje. Gradivo zanjo je pripravila Anton Jezernik. Več o vsebini te posebna komisija, ki jo je vodil točke kakor tudi o seji sami pri- predsednik občinskega sveta, dr. hodnjič. KF Zlata harmonika 97 Odlični zgornjesavinjski godci Šolsko leto je spet naokrog, poletni meseci že tonejo v prve dni jeseni. Čas počitnic in dopustov smo preživeli vsak po svoje, mnogi tudi ob spremljanju srečanj in tekmovanj harmonikarjev z diatonično harmoniko. Zadnja leta postaja “frajtonarica” eden od inštrumentov, ki poleg starejše generacije ljudi budi zanimanje tudi pri mlajši populaciji. Dokaz za tako trditev je bilo že letošnje izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko junija v Nazarjah. Med že uveljavljenimi godci smo imeli priložnost prisluhniti mnogim mladim, ki spretnost igranja na ta inštrument iz leta v leto izpolnjujejo s pomočjo svojih mentorjev. Letošnje izbirno tekmovanje v Zgornji Savinjski dolini je bilo pohvaljeno s strani strokovnjakov kot izredno kvalitetno tudi in predvsem zaradi vseh nastopajočih godcev. To se je odražalo tudi na rezultatih točkovanj komisije, ki spremlja tekmovanja. Oba domača godca veterana -starost nad 60 let (Ciril Podkrižnik iz Varpolja in Jože Krajnc iz Rečice), sta se direktno z izbirnega tekmovanja uvrstila v finalno srečanje, ki je bilo 24. avgusta na Babni gori pri Polhovem Gradcu. Mlajši harmonikarji so se pomerili še na polfinalnem srečanju v Velenju. Tudi na tem, polfinalnem tekmovanju je trem godcem iz naše doline uspelo, da so se uvrstili na finalno srečanje, ki je bilo zadnjo nedeljo v avgustu na Ljubečni. Mlajše godce je zastopal Uroš Točaj iz Lepe Njive, mladinsko vrsto Bernarda Podlesnik iz Ljubnega, odrasle godce pa Zdravko Detmar, prav tako iz vrst priljubljenih ljubenskih domačih godcev. Spremljalo jih je preko 50 zavzetih navijačev, saj smo se odločili za skupen avtobusni prevoz. Toliko navijačev skupaj na tej prireditvi je imela le Zgornja Savinjska dolina. Rezultati nastopajočih so prinesli med nas poleg veselja ob poslušanju kvalitetne glasbe tudi zadovoljstvo in ponos, saj so v svojih kategorijah vsi prejeli visoka priznanja (Zdravko Detmar srebrno plaketo, Bernarda in Uroš pa zlati plaketi). Navdušenje seje stopnjevalo vse do trenutka, koje bil razglašen dosežek Bernarde Podlesnik, ki si je s svojim nastopom priigrala tudi Plaketo Avgusta Stanka (plaketo podeljuje Radio Slovenija). Prejmejo vsako leto le en harmonikar finalnega dela tekmovanja, ki je najbolj spreten v izvajanju izvirne slovenske narodne melodije. Pred nami je novo šolsko leto, ki bo v uk “frajtonarice” gotovo potegnilo še kakšno novo, mlado ali manj mlado srce. Spet jim bomo radi prisluhnili, tistim novim, in seveda tistim, ki jim je frajtonarica že dolgo zvesta življenjska spremljevalka. Kako našim nagrajencem krajša čas harmonika, pa bomo izvedeli v naslednjih Novicah. za Zvezo kulturnih organizacij v Zgornji Savinjski dolini Živa Godba Zgornje Savinjske doline je na letošnjem tekmovanju za Pokal Ormoža znova dokazala svojo odličnost in osvojila prvo mesto. Toda pogovor z dirigentom Francijem Goljufom priča o tem, da so razmere, v katerih deluje godba, zelo neurejene. “Bilo bi boleče in sramotno, če bi morali naše delo prekiniti” Zgornjesavinjska godba na pihala seje v svojih prizadevanjih za uveljavitev izven doline tudi letos udeležila tekmovanja vzhodne Štajerske, ki poteka pod nazivom Pokal Ormoža. V ta namen so godbeniki že pred junijem, takrat namreč tekmovanje poteka, načrtno in trdo pristopili k delu. Pri tem so se srečevali z objektivnimi težavami zaradi odsotnosti, saj so člani godbe na šolanju v Celju, Ljubljani, Mariboru... Za vadbo so se tako posluževali vseh mogočih terminov, tudi ob sobotah in nedeljah, pa tudi prazniki so bili vmes. GOLJUF: Na tem tekmovanju smo sodelovali že pred dvema letoma. Takrat smo poleg prvega mesta osvojili tudi pokal Ormoža. Letos je bilo prijavljenih 14 orkestrov, ki so se pomerili v treh kategorijah: v III. kategoriji orkestri do 30 članov, v II. kategoriji orkestri do 45 članov in v I. kategoriji orkestri nad 45 članov. Mi smo se glede na sestavo našega orkestra prijavili v II. kategorijo, v kateri sta nastopali tudi godbi iz Vevč in Šoštanja ter še nekatere druge, ki so v državnem merilu že nastopale v prvi težavnostni stopnji. Kot je znano, Godba Zgornje Savinjske doline trenutno sodi v drugo težavnostno stopnjo. Med osmimi orkestri v II. kategoriji smo v Ormožu osvojili prvo mesto, s tem daje bilo podeljenih pet prvih mest brez objave točkovanja. Strokovna žirija je namreč ugotovila, da je pet orkestrov popolnoma izenačenih v kvaliteti in interpretaciji, zato je bilo zmagovalcev v bistvu pet. Pokal Ormoža je sicer tekmovanje v narodnozabavni in zabavni glasbi, kar je našim dekletom in fantom brez pretiravanja pisano na kožo. SN: Po drugem zaporednem uspehu se boste verjetno tega tekmovanja še udeleževali? GOLJUF: Vsekakor bomo v Ormož še šli, vendar pa bo naša prioriteta program za državno tekmovanje v drugi težavnostni stopnji, ki bo na sporedu prihodnje leto. Vso razpoložljivo energijo bomo posvetili čim boljšemu nastopu na tem tekmovanju, po drugi strani pa nas letos jeseni čaka 20. obletnica obstoja oziroma organiziranega delovanja godbe na pihala v Zgornji Savinjski dolini. Tudi ta jubilej bomo seveda primerno obeležili. SN: Po rezultatih, ki dokazujejo izjemno strokovno in marljivo delo, bi torej lahko sklepali, da je z godbo vse v najlepšem redu. Temu pa še zdaleč ni tako? GOLJUF: Doseženi rezultati na različnih tekmovanjih in gostovanjih dokazujejo, da delamo kvalitetno, in nepoznavalci morda v resnici menijo, da je vse lepo in prav. Zal pa je stvar čisto drugačna, saj se srečujemo z resnimi finančnimi problemi. Godbo v ekonomskem smislu podpirata samo občini Mozirje in Nazarje, za kar se jima vljudno zahvaljujemo, toda to je dovolj zgolj za životarjenje. Velika škoda je, da godbe ne podpirajo ostale tri zgomjesavinjske občine, saj bi bile v tem primeru razmere urejene in bi omogočale nemoteno delovanje. Tudi umetniško raven našega dela bi lahko v tem primeru še izboljšali, imeli bi pogoje za nadaljnji razvoj. S sedanjim načinom financiranja pa dolgo ne bomo več zdržali. SN: Se drugod po Sloveniji godbe na pihala srečujejo s podobnimi problemi ali je zgornjesavinjski primer črna izjema? GOLJUF: Naj vam na to vprašanje odgov- orim s konkretnim podatkom. Na letošnjem državnem tekmovanju v III. težavnostni stopnji, kjer je naša godba pred leti že prejela zlato priznanje, je sodelovalo 28 orkestrov. Po podatkih zveze godb Slovenije so ti orkestri prikazali zelo kvalitetno raven igranja. Nekateri med njimi sodijo v drugo, nekateri celo v prvo težavnostno stopnjo, kar nedvomno pomeni, da imajo pogoje za delo solidno urejene. Nas pa čaka veliko trdega dela, da bomo obdržali status orkestra v drugi težavnostni stopnji. SN: Kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi financiranje lahko ocenili kot urejeno? GOLJUF: To bi lahko dejali takrat, ko bi imeli urejeno investiranje v instrumente in ostalo opremo, ki jo godba nujno potrebuje. Kar se instrumentov tiče, nujno potrebujemo nove baritone, rogove, tube in komplet bobnov. Slednjega zato, ker je šlo godbeništvo v zadnjih letih v to smer, da praktično pri vsaki modemi skladbi potrebujemo tudi tolkala. To še posebej velja za skladbe zabavnega žanra, ki so prirejene za godbo. SN: S kadri nimate težav? GOLJUF: Kadrovanje mladih v sestav godbe poteka preko Glasbene šole Nazarje, s katero imamo zgledno sodelovanje. Res paje, daje v dolini interes za izobraževanje na področju pihal, trobil in tolkal sorazmerno slab. Vsekakor je pouk na teh instrumentih pogoj za razvoj tako glasbene šole kot godbe na pihala. Ob tem pa nastopa še en problem, da godba učencem, ki pridejo iz glasbene šole, ne more nuditi instrumenta za igranje, ker ga enostavno nima. Instrumenti naše godbe so stari 20, nekateri celo 30 let. Tudi laiku je lahko jasno, da se na takšne instrumente ne da igrati zelo kvalitetno. SN: Prostori, ki jih imate za vadbo, so glede na število godbenikov dokaj majhni. Kako uspevate kvalitetno delati v takih pogojih? GOLJUF: Naša godba domuje v podstrešnih prostorih kulturnega doma v Mozirju, kjer praktično ni mogoče imeti skupne vaje z več kot 25 godbeniki. Nas pa bo čez mesec dni že 45. Lahko si torej predstavljate, kakšna obremenitev je to za dirigenta. Prostori, kjer vadimo, bi bili morda primerni za bivanje, nikakor pa niso ustrezni za vadbo godbe na pihala. Če tega problema ne bomo rešili v doglednem času, se bo to gotovo odrazilo v padcu Nastop godbe na pihala v nazarskem Delavskem domu (foto: F. Kotnik) Zaslužene čestitke dirigentu godbe Franciju Goljufu (foto: CS) kvalitete orkestra in v upadu števila njegovih članov. SN: Zunanja podoba pihalnega orkestra je odvisna predvsem od uniform. V zadnjem č&su igra Godba Zgornje Savinjske doline pretežno v srajcah. Verjetno zaradi pomanjkanja uniform? GOLJUF: Prve in doslej edine uniforme za našo godbo so bile nabavljene daljnega leta 1984. Če se zavedamo, da ima človek v povprečju eno obleko dve, tri, štiri leta, potem si lahko predstavljamo, kakšne so te uniforme. Takrat mladi godbeniki so medtem zrasli in oblečeni v stare uniforme niso nikomur podobni, zato v poletnem času igramo brez suknjičev. V ostalih letnih časih je ta problem še toliko hujši. Menim, da je za mlade glasbenike, ki žrtvujejo ure in ure svojega dragocenega časa za uspeh celotnega orkestra, dobesedno žaljivo, da morajo nastopati v takšni podobi. In nedopustno je, da bi se to še naprej nadaljevalo. SN: Vsi našteti problemi prikazujejo vse prej kot rožnato sliko Godbe Zgornje Savinjske doline navkljub njenim zavidljivim uspehom. Kaj je po vašem mnenju treba storiti, da bi se orkester izvlekel iz nastale situacije? GOLJUF: Vsi godbeniki z mano na čelu si resnično želimo, da bi dolina enkrat končno spoznala, da godba ni zgolj skupina ljudi, ki se redno shaja in nekaj počne, ampak daje naše delo širšega družbenega pomena, tako za dolino kakor tudi izven nje. To z rezultati nenazadnje vedno znova dokazujemo. Po drugi strani si želimo, da bi vendarle vseh pet zgomjesavinjskih občin finančno podprlo naše delo, nam omogočilo razvoj in se z nami ponašalo. Vodstva občin ob tej priložnosti še enkrat vljudno prosim, da razmislijo, kako dobiti sredstva za rešitev naših problemov. Svoje vloge ob tem namenoma ne izpostavl- jam, saj že nekaj časa vem, da dela v kulturi ne znamo objektivno vrednotiti. Vem pa tudi, kako trdo in kako dolgo je treba delati, da dosežeš rezultate, kakršne ima naša godba. Bilo bi boleče in sramotno, če bi bili zaradi naštetih težav prisiljeni naše delo prekiniti in s tem onemogočiti razvoj velikega glasbenega potenciala mladih talentov v Zgornji Savinjski dolini. Franci Kotnik Galerija Steki Gornji Grad Tihožitja Anke Rakun v Gornjem Gradu Minuli petek je bila v galeriji Steki otvoritev razstave slikarke Anke Rakun iz Rečice ob Savinji. Razstavo je pripravilo domače kulturno društvo, tu velja še posebej omeniti prizadevanja Vike Venišnik, ki je v slabih dveh letih obstoja galerije uspela pod srednjeveške oboke telje likovne umetnosti. “Dobrodošla v Gornjem Gradu, privabiti številne domače in tuje ljubici Anki Rakun in njenih slikah je spregovorila Vida Cajner. Rakunova je svojo službeno pot pričela prav v Gornjem Gradu, zato je bilo čutiti vibracije pozitivne energije, ki je prevzemala avtorico in stotnijo Gornjegrajcev in Rečičanov, ki so pospremili otvoritev. Likovna kritičarka Marlen Premšak je o avtorici zapisala, da je njen motivni svet vezan na neposredne vtise njenega okolja, na trenutke odkrivanja mikavnih prizorov, izzivov njene ustvarjalne domišljije, kjer skoraj ni prostora za figuralne kompozicije, pač pa prevladujejo zračni pejsaži in živahna tihožitja, kijih pregnete v svoje arabeske sproščenih barv. Ne zadaja si zahtevnih in zapletenih likovnih nalog, ampak se predaja barviti igrivosti in s hitro roko snuje koloristične poteze drobnih utrinkov in živahnih nians. Lep kulturni večer sta s kulturnim programom popestrila recitatorka Nika Tiršek in stari znanec na citrah, Robanov Franci. Jure Repenšek iz Mozirja Čut za likovno lepoto Sam sebe nima za slikarja, niti se ne počuti kot umetnik. Pa vendar, vsakdo, ki je že prestopil prag njegovega prostora za likovno ustvarjanje, začuti njegov prefinjen, zavzet in predan odnos do tega dela. Jure Repenšek je likovni pedagog, ki z veseljem spremlja razvoj izražanja pri delu z svojimi učenci in ga koordinira z lastno likovno dejavnostjo. Slikarstvo, slikarije, ikonografija, grafika, poslikava keramike, restavratorstvo in rezbarjenje, vse te tehnike je že spoznal in ugotovil, da jih je zanj vredno raziskati. To počne povsem ljubiteljsko in na to je tudi ponosen. Lani je bilo nekako petnajst let od zavestnega začetka razvijanja likovnih sposobnosti. Vesel je, ko opazi, da se mu je uspelo rešiti kakega klasičnega likovnega izraza. Rad bi dosegel nivo abstraktnega izražanja s simboli, ki dajo delu globljo vsebino. Raziskuje sebe in skuša ustvariti likovne izdelke, ki bi pripovedovali o tem kdo je in kaj želi sporočiti ljudem. Najbrž je to prava pot do likovne umetnosti in ni dvoma, po delih sodeč, da mu načrti uspevajo. Zagotovo mu je ob začetkih, še v osnovni šoli, pri likovnem pouku mnogo pomagala učiteljica Anka Rakun. Pravi, da mu je pustila ustvarjati kakor je sam hotel. Dan, ko so enega od njegovih likovnih izdelekov pomotoma vpisali med Jakijeve likovne dosežke, mu še vedno ostaja v prijetnem spominu. Njegova dela ostajajo v prijateljskih krogih, na domačih stenah in v prostoru kjer ustvarja. Le redke obesijo na steno v razstavnem prostoru. Juretu Repenšku je Kulturno društvo Jurij Lutke kmalu spet v Mozirju Lansko jesen je Kulturno društvo Jurij v Mozirju organiziralo lutkovni abonma za najmlajše in njihove starše. Poučne in zabavne lutkovne predstave, so pri gledalcih povzročile navdušenje. Vest, da bodo tudi v letošnjem jesensko-zimskem času v Mozirju gostovale lutke, bo gotovo razveselila mnogo malčkov in tudi njihove starše. Na to temo je stekel pogovor z organizatorjem abonmaja, Juretom Repenškom. V prvem abonmaju so bile predstave zelo raznolike in so prikazale vse lutkovne tehnike in žanre. Profesionalna in polamaters-ka lutkovna gledališča so številni gledalci dobro sprejeli. Tudi letos je drugi abonma podobno zastavljen. Vseboval bo pet predstav, njfegov namen pa bo ponovno zabava in izobraževanje navzočih. Organiziranost prireditev in obveščanje bo potekalo podobno kot lani. Vsem, ki ste kakor koli pomagali, da seje projekt uspešno končal, iskrena hvala. Malčkom ter njihovim mamicam in očetom velja spet povabilo, da se odločijo obiskati predstave, ki bodo jeseni in pozimi zaživele v Mozirski kino dvorani. Organizator želi oživeti tudi lutkovno skupino v Mozirju. Naj živijo lutke! Skrivnostno in na svojstven način delijo zlate nauke mladim in starim. Ste to že opazili? Pa še zabavne so. Slavica Slapnik Jure Repenšek (foto: S. Slapnik) tako všeč in najbrž bodo likovni kritiki z leti, vključno z njim, z njegovimi deli postajali vse bolj zadovoljni. Slavica Slapnik Nazarje Vrvež Družabno življenje v Nazarjah je iz leta v leto bogatejše in polnejše. Prireditve si podajajo roke, organizatorjem pa kar ne zmanjka moči in idej. Rolanje tudi pri nas dobiva iz leta v leto več privržencev. Koleščki so svet že davno obnoreli in, kakor je bilo videti minulo soboto v Nazarjah, imajo svoje dobre in zveste privržence tudi v tem koščku Slovenije. Turistično društvo Nazarje je na zadnjo avgustovsko soboto priredilo že 4. zabavno tekmovanje v rolanju. Tekmovanje seje dobro prijelo, kljub temu, daje bilo letos nekaj manj tekmovalcev. Vseh skupaj je bilo 41, pomerili pa so se v 4. starostnih kategorijah. Tekmovalce in obiskovalce je pozdravil predsednik nazarskega občinskega sveta, Pavel Bitenc, kije tekmovanje tudi uradno odprl. Iztok Gregorčič iz Celja, ki organizatorjem Hura! Naj živi rolanje! (foto: C. Sem) vsa leta pomaga in tudi pripravlja ter vodi zabavno tekmovanje je najprej pripravil progo za hitrostno preizkušnjo. V želji po čim večji varnosti je bila letošnja proga počasnejša, kljub temu pa so otroci in tudi tisti malo starejši, na rolerjih dosegali velike hitrosti in pokazali zavidljiv nivo znanja. Po kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati: Deklice 4-7 let: 1. Jerica Rihter. Dečki 4-7 let: 1. Rok Leber, 2. Kristjan Pečnik Škrubej, 3. Nejc Benda. na koleščkih Najmlajši so rolali bolj previdno... (foto: Ciril Sem) Deklice 8-11 let: 1. Klara Funtek, 2. Maja Marovt, 3. Sara Stefanovič. Dečki 8-11 let: 1. Aljaž Finkšt, 2. Matic Škorjanc, 3. Jošt Funtek in Danijel Konjevič. Deklice 12-15 let: 1. Tamara Rampre, 2. Ana Zakrajšek, 3. Ana Planovšek. Dečki 12-15 let: 1. Urban Hof-bauer, 2. Matic Grudnik in Klemen Šemenc, 3. Anže Ermenc. Deklice nad 15 let: 1. Simona Pu kart. Dečki nad 15 let: 1. Dominik Kramer, 2. Leon Šantak Mavrič, 3. Gregor Štancar. V polfinale so se uvrstili vsi tekmovalci, saj so dokazali visok nivo pripravljenosti. Spretnostna vožnja pa je izločila sedem najboljših, ki so se kasneje pomerili še v finalni preizkušnji- Zmagovalci zabavnega tekmovanja v rolanju so postali: 1. Igor Grofelnik 2. Matic Grudnik 3. Leon Šantak Mavrič Zabavno prireditev in odmore med posameznimi preizkušnjami so popestrile glasbene skupine Duo Mix, Black summer in Zmaji. Posebna poslastica pa so bili člani kluba rolerjev iz Maribora, ki so prikazali različne akrobatske elemente. Prireditev je organizatorjem dobro uspela, žal pa se je pojavilo nekaj poškodb. Le te naj dajo staršem, ki malim nadebudnežem kupujejo rolerje vedeti, daje potrebno kupiti tudi zaščitna sredstva kot so ko-lenčniki, komolčniki, rokavični-ki in čelada, predno se njihovi otroci postavijo na rolerje. Z njimi se bodo obvarovali marsikatere, morda tudi hujše poškodbe. Benjamin Kanjir ... starejši pa bolj drzno (foto: Ciril Sem) Gornji Grad Občinsko gasilsko tekmovanje Z vzpostavitvijo novih občin so se gasilci gornjegrajske občine odločili, da bodo poslej merili moči in preverjali gasilsko usposobljenost tudi na občinskem nivoju. Tako so letos za gasilci iz Nove Štifte in Bočne tekmovanje organ- izirali in izvedli v Gornjem Pokrovitelj tekmovanja je bil tudi letos župan Toni Rifelj, ki je najbolje uvrščenim tudi predal pokale.Mednajmlajšimisobili najboljši pionirji iz Bočne, pred Novo Štifto in Gornjim Gradom. Pri pionirkah so brez konkurence pokal osvojila dekleta iz Bočne, prav tako brez konkurence mlad- Gradu. inči iz Gornjega Grada, mladinke iz Nove Štifte, člani A iz Nove Štifte, članice A iz Nove Štifte in članice B iz Bočne. Pri članih B so bili najboljši gasilci iz Bočne pred vrstniki iz Gornjega Grada. Savinjčan 13. maratonski pohod Celje - Logarska dolina Društvo maratoncev in pohodnikov Celje organizira vsako prvo soboto v septembru tradicionalni maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino. Letos je le-ta na sporedu trinajstič zapovrstjo, udeleženci pa se bodo podali na 75 kilometrov dolgo pot jutri ob 1. uri izpred Narodnega doma na Trgu celjskih knezov. Kakor doslej bodo udeleženci lahko startali tudi v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah. Start 40-kil-ometrske trase bo ob 8. uri pred Savinjskim gajem, start 25-kilom-etrske trase bo ob 9. uri na Ljubnem, najkrajšo, 15-kilometrsko razdaljo pa bodo udeleženci pričeli ob 10. uri v Lučah. Skupni cilj je v Logarski dolini do 17. ure. Za maratonce in pohodnike, ki bodo startali v Celju, je možen odstop v Mozirju (35 km) do 8. ure ali v Lučah (60 km) do 14. ure. Pohoda se lahko udeležijo vsi, ki so dopolnili 15 let, v spremstvu staršev ali vzgojiteljev pa tudi mlajši. Vsak pohodnik prejme startno številko, ki jo mora nositi na vidnem mestu. Proga je dobro označena z redarsko službo, na njej je poskrbljeno za prvo pomoč, masažo in za prevoze tistih, ki omagajo oziroma izstopijo na vmesnih izstopih. Ob progi je 15 okrepčilnih postaj in več kontrol. Startnina znaša dva tisoč tolarjev, za študente in dijake ter člane društva 1.500 tolarjev. Dan pred pohodom znaša Startnina 3.000 tolarjev, za dijake, študente in člane 2.000 tolarjev. Vsi udeleženci, ki opravijo izbrano pot v določenem času, prejmejo ustrezno spominsko medaljo. Na poti skozi Zgornjo Savinjsko dolino bodo udeleženci maratona tekli oziroma hodili mimo Savinjskega gaja v Mozirju skozi Nazarje, mimo Glina, skozi Trnovec in Pobrežje, Meliše in Radmirje po krajevni cesti do Ljubnega, kjer pridejo na regionalno cesto R-340. Po njej poteka trasa vse do Logarske doline, kjer je cilj v kampu Ivanija. Lani sejemaratonaudeležil 601 tekmovalec, doslej najbolj številno udeležbo pa so organizatorji beležili leto prej, koje sodelovalo 751 tekmovalcev. Največ - 240 se jih je spopadlo z najdaljšo relacijo Celje - Logarska dolina. Od Celja do Mozirjajih je tekmovalo 78, od Celja do Luč pa 44. Iz Mozirja do cilja jih je teklo 100, z Ljubnega 57 in iz Luč 82. Ob lepem vremenu naj bi letošnje število maratoncev vsekakor preseglo lanskoletnega. Čeprav tekmovanje ni v ospredju maratonskega pohoda Celje -Logarska dolina ni odveč podatek, da je v absolutni kategoriji s časom 5:46:21 lani zmagal Borut Bedrač iz Velenja, med ženskami pa je bila s časom 7:12:53 najhitrejša Flelena Čuvan iz Begunj pri Cerknici. In kako bo letos? Oglejte si maraton in videli boste! Franci Kotnik Peš romanje Rečica - Brezje Marija Pomagaj na Brezjah je bila tudi letos, na sam praznik Marijinega Vnebovzetja, cilj romarjev iz Rečice ob Savinji in bližnje okolice. Romarji ob kipu Janeza Pavla II. Kar 33 nas je priromalo v to vseslovensko romarsko svetišče brez prevoznih sredstev, torej peš. Dva dni dolga pot seje pričela dan pred praznikom z zgodnjo sveto mašo ob 04.30 v farni cerkvi Sv. Kanci-jana. Daroval jo je domači župnik, kije kakor dobri pastir blagoslovil svoje ovce pred začetkom romarske poti. Okrepljeni z Božjo milostjo in polni veselega pričakovanja smo se z nahrbtniki podali po cestah, gozdnih poteh in stezicah. Poleg rožnega venca nam je bil v pomoč tudi zemljevid, da ne bi zašli. Popoldansko pot od Marijine kapelice v Stahovici smo nadaljevali okrepljeni s toplim obrokom hrane, pripravljene z ljubeznijo. Večer nas je pričakal, ali pa smo ga mi dohiteli v Velesovem - Ad-ergasu, kije tudi božjepoten kraj z Mariji posvečeno cerkvijo. Tam nas je pričakal naš domači župnik, nas pozdravil, skupaj z nami zmolil litanije v čast Materi Božji in nam voščil miren počitek. Potem smo bili deležni toplega sprejema na prenočišče v tamkajšnjem župnišču. Gospodu župniku te župnije, g. Petru Miroslaviču, se tudi na tem mestu iz srca zahvaljujem, z željo, da naj mu bo Bog bogat plačnik. Trden spanec do jutra nam je povrnil moči. Po toplem čaju je postal korak lahkotnejši in pot lažja. Glasovi so se zlili v dvakratno molitev: “Je angel Gospodov...” Oba dneva nam je delalo družbo sonce, ki seje včasih skrilo za meglicami, tako da ni bilo prehude vročine. Med potjo smo imeli dovolj časa za pogovore in za sklepanje prijateljskih vezi. Po najboljših močeh smo si prizadevali in si pomagali med seboj in lajšali napore. Božja previdnost nas je vodila tako, da nismo zgrešili pravih bližnjic. Na prazničen dan Velikega Šmarna smo bili že vse bliže našega cilja. V molitev smo vpletli misli in prošnje vseh tistih, ki so se nam pridružili v molitev in za vse, kijih imamo radi. Malo po pol tretji uri popoldan smo zagledali baziliko v vsej njeni lepoti, takšno, kakor jo že dobro poznamo, vedoč, da bomo pri Njenem oltarju izlili vse svoje srčne prošnje in zahvale, ter se smeli zazreti v Njeno milostno podobo. Srečali smo se s farani, ki so tega dne priromali z dvema avtobusoma, doživeli skupaj sveto mašo in se po somaševanju p. Leopolda in našega župnika, kije somaševanje vodil tudi s končnim blagoslovom z Najsvetejšim in petimi litanijami v čast Matere božje, zaključili svoje dvodnevno peš romanje. Nato smo se vsi romarji skupaj vračali domov, tako tisti, ki smo priromali peš, kakor oni, ki so se na Brezje pripeljali z avtobusoma. Spomine na romanje nosi vsak v svojem srcu in vsi spomini so gotovo n; j lep; i. Slika oziroma fotografija ob bronastem kipu papeža Janeza P.,via II. ob baziliki bo ostala z nami kot utrinek z romarske- ga kraja, kjer seje lani ustavil tudi sveti oče. Med vožnjo nazaj smo peš romarji podoživljali romarsko pot, nekateri smo odkrivali žulje, kijih med potjo ni bilo čutiti. Spomnili pa smo se tudi besed obeh soma-ševalcev, ki so med daritvijo svete maše krepile naše duše, ter gvardijana p. Cirila, ki nam je za spomin podaril obesek z Marijino milostno podobo. Pridružujem se besedicam zahvale, ki so v srcu vsakega izmed romarjev: Hvala vsem za vse! DS Anketa Počitnice 1997 Počitnice so najlepši čas šole, bi rekli šolarji. Za druge pa so počitnice le nekaj dni dopusta, ki si ga vsak pošteno zasluži z delom skozi vse leto. To je čas, ko si naberemo novih moči, da lahko delamo naprej do naslednjega dopusta. Nekateri radi gredo na morje, drugi v hribe, nekateri si poiščejo samoten kotiček, kjer imajo končno mir, nekateri pa se uležejo na kavč in gledajo televizijo. Nekaj ljudi smo povprašali, kako so preživeli počitnice oz. dopust. Andreja Podlesnik, 21 let, študentka, Luče ob Savinji “Na začetku počitnic sem si odpočila od napornega študija. Nato smo s prijatelji iz pevskega zbora preživeli teden dni na morju v Istri. En teden počitnic sem preživela v hribih, bili smo na Pokljuki, kjer je potekal seminar, ki se ga je udeležilo mnogo mladih iz cele Slovenije. Veliko smo hodili tudi v hribe. Sedaj se imam veliko za učit, saj imam septembra izpite. Pred študijem pa bom še odšla v hribe.” Jacinta Pilih, 20 let, študentka, Celje “Hm, pravzaprav nisem počela nič posebnega. Med počitnicami sem delala na Zavarovalnici, da sem zaslužila denar za stanovanje v Ljubljani, saj nimam štipendije. Morala pa sem se tudi učiti za izpite iz prejšnjega letnika. V hribe ne hodim, saj nimam kondicije. S prijatelji smo včasih imeli kakšen piknik za Savinjo. Pravzaprav sem počitnice preživela delovno. Počitnice so lepe, če si jih zaslužiš.” Klara Retko, 10 let, Ljubno ob Savinji “Na začetku počitnic sem bila doma, z mamo sva hodili po hribih. Konec julija smo nato odšli na morje, na Mali Lošinj, kjer 'smo preživeli dva tedna v hišici ob obali. Vozili smo se tudi z ladjo, obiskali smo otoka Ilovik in Silbo. na morju je bilo nepozabno. Med počitnicami smo se hodili kopat v bazene. Konec avgusta smo odšli na planino Razor, nato pa sem bila na tečaju angleščine. Na tečaju mi je bilo zelo všeč, bili smo tudi na Menini. Bila sem tudi na koncertu Kelly Family v ljubljani. Bilo je nepozabno. Počitnice so bile super in 5x prekratke.” Maja Vrčkovnik, 10 let Ljubno ob Savinji “Prvi teden počitnic sem bila pri bratrancih v Logatcu. Ko so starši prišli iz izleta, smo odšli na morje za tri tedne. Imeli smo lepo vreme, zvečer smo hodili v slaščičarno na sladoled. Po morju sva s sestro odšli na planinski tabor, ki je potekal v Koprivni na Koroškem. Tam smo bili tudi v rudniku - podzemlju Pece. Potem smo bili zopet na morju, nato pa sem bila na angleškem tečaju, kjer mi je bilo zelo všeč. Zadnji dan počitnic sem šla še v Praprotnico, kjer sem nabirala gobe in borovnice. Te počitnice so bile ‘kul’.” Sonja Bitenc, Šentjanž “Ker delam v turizmu, si dopusta takrat, ko si ga ostali, ne morem privoščiti. Poleti imam najraje čas, ki ga preživim doma s svojo hčerko Mojco. Na dopust bom odšla novembra, ko organiziram potovanje v Egipt. Do takrat si bom pa od turizma malo odpočila...” Vesna Retko 90 let Planknerjeve mame Kakor neustavljivo se vrti kolo našega življenja, tako neskončni so spomini, ki so še včeraj bili vsakodnevno pehanje. In vendar je lepo živeti, vsak trenutek je doživetje, slabo in dobro je pač podobno splošnim človeškim lastnostim. Tudi Marija Cigale, zadnja leta je preživela v Pustem polju, Planknerje-va mama, razmišlja podobno. Vse je doživela v dolgih letih, kopico otrok sta vzgojila s pokojnim možem. Pošteni ljudje so postali iz nebogljenega drobiža, tudi njih je kalilo življenje. Nič jim ni bilo prizaneseno, nič podarjeno. Planknerjeva mama (foto: Jože Božič) V Kokarjah je privekala na svet Marija, revnim staršem, ki so komaj zmogli krpati dan z dnevom. Takšno je bilo življenje v prvih letih tega stoletja. Nič posebnega, skoraj splošna podoba takratnega časa. Bilo je, pa je minilo. Še precej mlada se je Marija poročila v Potok. Njen mož Anton je bil gozdni delavec, pri “angleški baraki” na Čreti je kuhal oglje. Na žalost je tudi to opravilo že prešlo v zgodovino. Sama je ostajala doma, skoraj vsako leto je povila novega člana družine. Dvanajst jih je rodila, trije so umrli že kot otroci. Samo mati ve, kaj pomeni pokopati lastne otroke. Hčerka Dana, ki živi z družino v Gornjem Gradu, se trpko spominja mladosti. Bili so zavrženi otroci, ne od staršev, od drugih ljudi. Oče je moral loviti polhe, daje lahko nahranil številna usta, mama je napravljala smolo, jo doma kuhala in jo vozila v spodnjo Savinjsko dolino. V času mamine odsotnosti je mlajše brate in sestre pestovala starejša sestra Mirna. To so bili časi, koje bila v veljavi še petrolejka. Ob njej je mama Marija krpala borno obleko svojim otrokom. Kljub vsemu poman-j kanju niso bilo nikoli lačni, tudi za to so mami in očetu hvaležni. Kot ptički so odhajali iz domačega gnezda, s trebuhom za kruhom - čez mejo, v Nemčijo, Kanado, Zagreb, Gornji Grad, kjer so si ustvarili svoje družine. Nemiren duh se je pretakal po žilah Planknerjeve mame. Tudi potem, koje ostala sama, ji ni bilo nikoli dolgčas. Hitro se je prilagajala, otroci soji omogočili številna potovanja. Kanada, Nemčija sta samo skrajni postaji njenih številnih potovanj. Bila je, in še danes se ni veliko spremenila, zelo komunikativna, Mozirje Udeležence je pozdravil Ludvik Es, kije bil tudi operativni organizator srečanja. V svojem nagovoru seje spomnil pomembnih dogodkov, ki so se v teku 70 let zgodili v Sloveniji in po svetu. In teh ni bilo malo. V kulturnem programu so nastopili člani mladinske pevske skupine Sinaj iz Mozirja, meh svoje harmonike pa je raztegnil tudi mladi Andrej Rak iz Šmihela. Zofija Marovt iz Ljubije je za vse 70-letnike izdelala osebne Omenjena potapljača sta bila člana Društva za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja, ki pod svojim okriljem združuje tudi ljubitelje tega zanimivega in hkrati nevarnega športa iz Zgornje Savinjske doline. Prav veliko jih iz naše doline ni: Sabina in Ciril Čož, Vili Bez- samota jo je gnala med ljudi. Do svojega 87. leta je še sama skrbela zase v hiši, ki jo je za mamo kupila hčerka Iva. Sedaj živi v Čmečah pri Dravogradu, v domu ostarelih. Dobro se počuti, tudi zdravje ji dobro služi in še vedno jo vznemitja nemima, popotna kri. Otroci in vnuki ostajajo njena povezava z rodno dolino, čilost njenega duha pa ji obeta še veliko domišlijskih potovanj. Tako naj tudi ostane, poleg tega ji tudi mi želimo čim manj starostnih tegob v jeseni življenja. Savinjčan čestitke z nageljni, Angela Kresnik pa je udeležence srečanja obiskala v vlogi poštarke in vsakemu izročila čestitko krajanov Mozirja. Za razigrano vzdušje sta ob dobri hrani in kapljici v nadaljevanju poskrbela brata Šumečnik in nekaj uric je minilo kotza stavo. Ob slovesu so si vsi zaželeli samo eno - da bi se še kdaj srečali na takšen način. Franci Kotnik jak in Davorin ter Zlatko Šmarčan. S slednjim smo se pogovarjali po povratku s Cresa, kjer sta z Bezjakom sodelovala v takrat neuspešni akciji iskanja pogrešanih potapljačev. “Tako kot je bila nad lepotami vodnih globin navdušena Helena Urleb, s katero sva letos Srečanje sedemdesetletnikov V mozirski restavraciji Gaj so se minulo soboto srečali 1927. leta rojeni vrstniki, ki so se rodili v Mozirju in okolici ali pa so tukaj našli svoj drugi dom. Prijetnega srečanja se je udeležilo 29 jubilantov. Zadovoljni obrazi 70-letnikov (foto: Ludvik Es) Tragedija velenjskega potapljaškega para Če človek prestopi mejo... Slovenski mediji so v minulih treh tednih podrobno in obsežno poročali o dveh mladih potapljačih iz Velenja, 25-letnem Roku Kodretu in 16-letni (28. avgusta bi napolnila 17 let) Heleni Urleb, ki sta 15. avgusta izginila v morskih globinah nekje v kanalu med otokoma Cres in Plavnik. V času zaključka naše redakcije so njuni trupli že našli, niso pa jih še uspeli dvigniti na površje. Slovensko-nemška poroka na Rečici Slovenka sem, Slovenka čem ostati... Dveletna Barbara Bider pred 26 leti, ko se je s staršema Jankom in Olgo preselila v Nemčijo, v srcu gotovo še ni čutila takšne narodne zavesti, da bi lahko izrekla v naslovu citirane besede. Toda skrbna vzgoja staršev v materinem jeziku je v njej krepila ljubezen do rodne Slovenije. Čeprav oddaljena nekaj sto kilometrov od domače Rečice ob Savinji, v Lenningenu blizu Stuttgarta, je Barbara Bider ostala zavedna Slovenka. spomladi v Fiesi skupaj opravljala potapljaški izpit, jaz za prvo ona za drugo zvezdico, tako sem navdušen tudi sam. Potapljanje je zares enkraten šport, ki pa zahteva izjemno previdnost, samodisciplino in upoštevanje navodil. Sicer lahko kaj hitro pride do napak oziroma kritičnih situacij, to pa pod vodo lahko pomeni tudi smrt,” pripoveduje Zlatko Šmarčan. “Ker sem v Nazarjah odraščal tik ob reki Dreti, sta me voda in njena skrivnostnost vedno privlačili. Toda potapljaški šport je zahteven po večih plateh, nenazadnje tudi po finančni, zato sem se z njim lahko začel resno ukvarjati šele letos. Pri tem mi pomeni velik izziv tudi sifon Ljubije, ki še ni popolnoma raziskan.” Zlatko Šmarčan in Vili Bezjak sta se 22. avgusta, teden dni po izginotju mladih potapljačev, skupaj s tridesetimi potapljači iz velenjskega in celjskega potapljaškega kluba odpravila na Cres. Tam so se jim pridružili še kolegi iz Kranja, Kočevja in Novega mesta. Naslednji dan so pričeli z iskanjem okoli otoka Plavnik do globine 20 metrov, okolico mesta, kjer so našli čoln pogrešanih potapljačev, pa so preiskali do globine 60 metrov. Našli niso ničesar. Nato so poskusili še s sonarjem, a tudi z njim niso našli nobenih sledi. Najbolj izkušeni velenjski potapljači so nadaljevali z iskanjem s pomočjo male podmornice inju po 16 dneh našli mrtva v globini 85 metrov. V tem trenutku še nihče ne more dejansko vedeti, kaj seje pripetilo Roku in Heleni, ki sta bila kljub svoji mladosti zelo izkušena potapljača. To bodo lahko ugotovili samo s pomočjo zapestnega potapljaškega računalnika Aladin Pro, ki potapljača sproti seznanja z vsemi potrebnimi podatki o potopu (globina, čas...), izračuna potrebne dekompresijske postanke in po potrebi tudi zvočno opozarja. S posebno programsko opremo je mogoče naknadno natančno ugotoviti potek posameznega potopa. “Nevarnosti je pri potapljanju kar veliko, zato mora biti vsak potop skrbno načrtovan in izveden, “ opozarja Zlatko Šmarčan. “Analize kažejo, da so vzroki za nesreče pri potapljanju največkrat subjektivne narave, torej so na strani potapljača in ne opreme. Vsekakor se potapljač ne sme potapljati v globino, ki bi bila večja od tiste, za katero je usposobljen. Potapljanje v globino preko 40 metrov pa je sploh izjemno nevarno, saj se lahko pojavita globinska pijanost ali kisikova epilepsija. Prva je posledica narkotičnega delovanja dušika v krvi, druga pa toksičnega delovanja kisika. Nevarnost lahko nastane tudi zaradi toksičnega delovanja ogljikovega dioksida in monoksida ali različnih vrst dekompresijske bolezni. Le trenutek panike je dovolj za kakšno nerazsodno gesto in smrt je lahko tu. Zato je tako zelo pomembno potapljanje v paru.” Usoda mladih velenjskih potapljačev je ne glede na za zdaj neznane podrobnosti kruto opozorilo, da izkušenj in previdnosti pravz-apravni nikoli dovolj. Pri potapljanju pa sploh ne. Leta pa so tekla, Barbara je iz punčke zrasla v dekle in njene oči so znale sčasoma opaziti tudi kakšnega fanta. Nekega lepega dne je na bazenu srečala postavnega mladeniča z imenom Uwe Lindner. Njuno znanstvo je postopoma preraslo v trdno ljubezen in začela sta razmišljati o poroki. Barbara jc ta enkraten dogodek v življenju želela opraviti v domačem okolju, v Sloveniji, čemur Uwe, potem ko je obiskal deželo na sončni strani Alp, seveda ni nasprotoval. Željo oziroma zamisel sta spremenila v skrbno izdelan načrt, ki sc je začel odvijati 15. maja letos. Tega dne je več kot petdeset svatov iz Nemčije pripotovalo v Zgornjo Savinjsko dolino in se nastanilo v hotelu Štorman na Venišah, kije bil odprt dva dni prej. Bili so torej prvi stacionarni gosti tega hotela in vsi po vrsti so bili z namestitvijo ter ostalo ponudbo izjemno zadovoljni. Dan kasneje so si gostje iz Nemčije ogledali Savinjski gaj in Logarsko dolino, 17. maja pa je za Barbaro in Uweta napočil veliki dan. Poroko sta opravila v nazarskem gradu Vrbovec, po romantičnem fotografiranju med cvetličn- im bogastvom Savinjskega gaja pa je sledila še cerkvena poroka na Rečici, ki jo je opravil Ivo Suhoveršnik. Ta je bila zaradi pevske spremljave rečiških deklet pod vodstvom Lidije Podlesnik nekaj posebnega, marsikdo med svati pa je zaradi ganjenosti moral seči po robčku in obrisati solze. Ohcet v Glinu Gostinstvo je bila navkljub pomislekom glede komuniciranj a med nemško in slovensko govorečimi svati nadvse prijetna in zabavna. Veliko zaslugo za to ima ansambel Štajerskih 7. Vsaka družina je kot darilo mladoporočencema prinesla steklenico vina z doma izdelano unikatno etiketo. Poroka Barbare in Uweta je bila tako po eni strani dokaz nevestinega narodnega ponosa, po drugi strani pa uspešna promocijska poteza za dolino in Slovenijo. Zadovoljni svatje se bodo v našo deželo radi vmili kot turisti in svoje lepe vtise bodo gotovo povedali sorodnikom in prijateljem. En par pa je Barbarina in Uwetova poroka tako navdušila, da se bo poročil na podoben način. Barbarina sestrična, doma iz Luč, in njen fant iz Nemčije že če dva meseca. Dober glas torej seže v deveto vas -'in še dlje! Franci Kotnik /(teiničke Filozof, ki išče izvirnost življenja v iskrenosti ljubezni, modrosti staranja in skrivnosti umiranja razgalja vsevednost človeškega neznanja, iz katerega raste napredek sveta. Savinjčan Franci Kotnik na prireditvi CVETJE EVROPE '97 v Savinjskem gaju Obiščite nas na stojnici pred vhodom v park! Steklarstvo Benda Mozirje Modernizirana proizvodnja in novi apartmaji Samostojni podjetnik Marjan Benda iz Lok pri Mozirju že nekaj let pomeni pojem kvalitete v steklarstvu. Iz skromne delavnice j e zrasla sodobno opremljena obratovalnica, ki z zadnjo modernizacijo, nakupom računalniško vodenega stroja za brušenje stekla, sega na še višji nivo kvalitete izdelkov. Glavna dejavnost Steklarstva Benda je izdelava termoizolacijskega (termoban) stekla najrazličnejših dimenzij. Vrhunsko brušeno steklo in velika izbira različnih vrst stekel pomenita zadovoljitev še tako zahtevnega kupca. Če k temu dodamo še zastekljevanje oken in vrat na vašem domuje ponudba kompletna, saj je dovolj le vaš telefonski klic. Obiskali vas bodo izurjeni mojstri Steklarstva Benda, izmerili dimenzije, v kolikor tega Marjan Benda ob novem stroju za brušenje stekla (foto: F. Kotnik) niste storili že sami, in v dog-ovorjenem roku opravili montažo. Preprosto, kajne? Seveda se jih pa splača tudi obiskati, saj imajo nadvse pestro izbiro okvirjev za slike. In tudi tisto priznanje, ki se vam že nekaj časa vlači po predalu, vam bodo z veseljem uokvirili in obesili na primerno mesto v vašem stanovanju. Zapišite si telefonski številki 833-010 in 0609-643-842! Marjan Benda pa ne bi bil to, kar je, če ga podjetniška žilica ne bi gnala tudi v drugi smeri. Zgornjo etažo Po9|ed v sPa,nico enega od apartmajev (foto: KF) domačega gospodarskega poslopja je preuredil v dva apartmaja prve kategorije, od katerih vsak meri 32 kvadratnih metrov, vsak ima dnevni prostor, kuhinjo, spalnico, kopalnico z WC-jem in hodnik. Oba apartmaja sta opremljena s telefonom in televizijskim sprejemnikom s satelitsko anteno, kuhinji pa sta opremljeni s štedilnikom in hladilnikom. V prijetnem ambientu je priprava hrane pravi užitek. Apartmajski gostje se seveda lahko odločijo tudi za obisk katere od okoliških restavracij. Pohištvo v apartmajih je izdelano iz masivnega lesa. Vsak apartma ima svoj vhod, do katerega vodijo lepo izdelane stopnice obdane z ograjo v alpskem stilu. Marjan Benda je znal izkoristiti mirno vaško okolje v neposredni bližini Mozirja in vanj vklopiti namestitveno ponudbo, kije v dolini tako zelo primanjkuje. Najem apartmajev je dnevni ali tedenski, odvisno od želja gostov. Doslej so bili še vsi zelo zadovoljni. Tudi vaši poslovni partnerji ali sorodniki ne bodo razočarani, če jih boste napotili k Bendi v Loke pri Mozirju. Le pozanimajte se prej glede zasedenosti po tel. 833-010 ali 0609-643-842. PR KOVINOTEHNA PC VELENJE Nemogoče je mogoče tudi na oddelku instalacij Sprehod po nakupovalni poti velenjske Kovinotehne, še zdaleč ni končan! Danes vam predstavljamo četrti oddelek, to je oddelek instalacij. Ta se ponaša s pestro izbiro stikal, svetil, telefonov, sanitarne keramike ... Police z elektroinstalacijskim materialom bomo opisali le s stavkom ali dvema. Zdijo se mi namreč tako zelo moška domena, da naj si naše močnejše polovice lepo vzamejo čas in kar same pobrskajo med izdelki za grobo in fino instalacijo.Zenske pa si bomo morda z zanimanjem ogledale stikala in vtičnice proizvajalcev Promis, Orbit Čatež in Lendava. Tudi stikala in vtičnice so namreč v zadnjih letih zrcalo našega okusa in ne le nujno zlo. Slednje pa še dlje kot za prej omenjene proizvode velja za svetila. So okras vsakega bivalnega prostora in spričo pestre ponudbe kljub vse kakovostnejši izdelavi tudi dostopna. Kovinotehna ponuja lestence in druge luči avstrijskega proizvajalca Esto, pa Kajeve in Sijajeve iz Hrastnika. Ker pa se večja obnovitvena dela v naših domovih običajno ne končajo z izbiro luči in vtičnic, so v Kovinotehni bogato založili tudi oddelek keramike. Ploščice, kopalniške garniture, Gorenje, Kolpa san, Italija ... Več ni treba dodati. Morda le še to, da smo med sprehodom po trgovini opazili nov oblikovalski slog pri umivalnikih. Oglejte si ga! Prav tako pa si oglejte police in stene zvodovodnimi instalacijami. Armalove in Unitasove armature se že nekaj let spogledujejo z modnimi zapovedmi in zgolj kromirane pipe so stvar preteklosti tudi v Kovinotehnini prodajalni. V zalogi pa so tudi elementi grobe inštalacije (fitingi, ventili, števci) ter material za odtoke (kanalizacijske cevi PVC). Pod skupnim imenom toplovod pa se nahaja pestra izbira radiatorjev, peči na olje in plin ter kombiniranih peči. Prav tako je mogoče kupiti ves material za grobo in fino montažo, seveda na več čekov ali z gotovinskim popustom. kar pa je stalnica Kovinotehnine ponudbe. Pri večjem nakupu pa vam blago do 10 kilometrov tudi brezplačno dostavijo- Pa še nekaj! Če vasje ob tako pestri ponudbi zamikala obnova doma, pa nimate ustreznih znanj, nič zato! Najprej se v Ko- Kovinotehna vas v Velenju pričakuje vsak dan med 8. in 20. uro, ob sobotah do 15. ure. Veseli pa bodo tudi klicev na številko 863-413 oziroma 863-824, kjer dobite dodatne informacije. vinotehno Velenje napotite po nov telefonski aparat (vsi so atestirani), nato pa z njim pokličite mojstra! PR Zakaj Bijem vivo HREN1 Kerje naravno varjeno po 400 let starem Dobletina 9, Nazarje, odprto od t do 24" tudi ob nedeljah in praznikih Zakaj je nemška avtomobilska industrija tako uspešna?? Nemška avto-moto industrija spada gotovo med najbolj kvalitetne in uspešne proizvajalce. Tako BMW kot Mercedes imata vedno nove izdelke, ki pa praviloma postanejo prave uspešnice. Ne verjamete? Harley, nemški Harley = BMW R1200C Dragi motoristi in motoristke! Harley v nekoliko drugačni podobi! Na planje privekal prvi »čoper« BMW-jeve generacije. Oglejte si sliko in se »zjočite«, kaj pa vam ostane drugega! Filigranska nemška natančnost, motor kot puhalnik za seno in krom za sladokusce. Gremo stavit?! Ni je sosede, ki se ne bi lepila nanj! Torej lepo od začetka. Motor 1200 cm3 in 61 KS, kar je dovolj za 168 KM/H. Zavore kot acropal krožniki in lega v ovinku kot na novo stepena smetana. Če imate sopotnico O.K. A, če je nimate, si zadnji sedež dvignete pokonci in že ste v naslonjaču. Torej gremo v dnevno sobo gledat TV ali pa raje naredimo en krog do Jezerskega. Le namig, TV je »zastonj«, Jezersko pa vas bo stalo cca. 25.000 DEM. Mercedes A na zadnji vožnji! Ali ste vedeli zakaj so testni »crash« avtomobili vedno rumene barve? Ne! Dobro. Zato, ker barva ne odbija svetlobe in tako omogoča boljše posnetke s kamerami! In mislite, da so ti testni avtomobili že serijsko iz tovarne pripravljeni na test! Pa se žal lepo motite! Vsak testni avtomobil je vzet iz serijske proizvodnje in nato prebarvan na rumeno. In kaj ima to veze z mercedesom razreda A? Nemški Avto Bild je naredil test z novim malčkom, po normah, ki bodo veljale za »crash« teste od leta 98. Dalje. Torej hitrost vozila 56 km/h in s 40% prednjega dela v oviro, ki je iz aluminija in se ob trku krepko deformira. Na ta način bi se naj dosegla optimalna primerjava z trki v vsakdanjem življenju. V prtljažniku pa še dve leseni kocki, težki po 18 kg, kar bi naj simuliralo prtljago, ki lahko prelomi zadnjo klop. Rezultat je viden. Meritve na lutkah pokažejo, da bi voznik in potniki zapustili avto brez poškodb. Vrata se odprejo z lahkoto, motor je zdrsnil v dvojno dno, sprednja šipa je ostala cela, pedala za plin, sklopko in zavoro pa so se le malo pomaknila v notranjost. Seveda so svojo vlogo opravile tudi zračne vreče. Nivo varnosti dosega večjega brata razreda C. Presenetljivo? Niti ne, saj vemo da Mercedes vlaga velike denarje prav v razvoj varnosti. IGOR Avantura z motociklom Ob Jadranu gor in dol Vožnja s težkim motorjem, pogled na morje in spoznavanje tujega sveta, so za večino ljudi le skupek neuresničenih želja po avanturističnem popotovanju, za Roberta in Gorazda pa je sedaj že prijeten spomin in njuna skupna pestra dogodivščina. Vožnja do Dubrovnika, prečkanje Jadrana z ladjo in nadaljevanje poti ob italijanski obali. Sliši se zanimivo. Bilo je res fajn... Za potovanje sta porabila pet dni. Robert Prušek in Gorazd Venek sta prevozila skupaj 2500 km. Njuno dolgoletno željo sta uresničila: Zaradi jutranjega hlada sta pognala konjičke v dir okrog 11. ure. To je bilo konec julija. Celodnevna vožnja s postanki je bila relativno umirjena, saj sta se večinoma vozila po stranskih cestah. Prvič sta se ustavila v Poreču, kjer sta si vzela čas za smučanje na vodi. V nad- aljevanju poti sta si ogledala Kvarnerski zaliv in zvečer ustavila motorja v avtokampu. Tu sta prenočila, še prej pa sta se morala pošteno odžejati. Naslednje dopoldne sta se odpravila po Jadranski magistrali do Zadra in naprej do Splita, kjer sta nekje v okolici našla nov kotiček za nočni počitek. Pred spanjem jima je bilo dano začutiti utrip in vrvež med Splitom in Omišem. Sprehod po pristanišču ju je pripravil na mirno spanje. Nadaljevanje poti do Dubrovnika jima je prineslo idejo za spremembo plana in tako sta iz Dubrovnika odplula z ladjo v italijanski Bari. Tja sta prispela zvečer, tako da sta lahko uživala v nočni vožnji skozi mesto. Od tu sta zavila na avtocesto, kjer ju je presenetila nevihta in ju prisilila da sta prenočila kar pod mostom. Naslednj e jutro ju je pot pelj ala mimo Foggie proti Pescari. Žal je peščena obala v Italiji precej dolgočasna. V celoti je razparcelirana in v privatni lastnini, dostop do morja pa je onemogočen. Ogled Ancone jima je predstavil veliko luko in trgovsko obmorsko mesto. Pot sta počasi nadaljevala po gosto naseljenem področju do Riminija. V San Marino sta dospela zvečer. Po počitku sta zapeljala mimo Benetk v Trst in od tam v Izolo. Kopanje v Slovenskem morju jima je prijalo podobno kot ribe za kosilo. Zvečer tega dne, pa smo ju lahko že srečali na ljubenskem Flosarskem balu. Srečala sta mnogo motoristov in veliko prijaznih ljudi. Drži pa, pravita, da so ljudje na naši strani morja prijaznejši od onih preko luže. Piše: Aleksander Videčnik Kdo trni bik Neizčrpen vir zgodb iz okolice Luč je gotovo Bogomir Supin. Veliko tega je zapisal, še več pa ve povedati. Vedno je pri volji iz rokava stresti kakšno pristno lučko, tudi tokrat jo je! Nekoč je veljalo obdobje kvatrnega tedna kot nekaj posebnega. V tem tednu je bil zapovedan post, ni se smelo uživati mesnih jedi, posebno strogo so se postili na kvatrni petek. Celo vasovanje v tem tednu ni bilo primerno, v petek pa sploh ne. Fantje so nad to navado bdeli na ta način, da so po vrhovih imeli obhode. Seveda so na vsakem vrhu bili domači fantje, ki so peli, zbijali šale in odzvanjali drugim, na sosednjem vrhu. To je bil lep vaški običaj in marsikatero dekliško okno se je na tak večer odprlo, da bi se bolje čulo ubrano petje fantov. Toda med kvatrnim tednom je fantovska pesem zamrla, posebno strogo so se tega držali na sam kvatrni petek. Če pa so fantje kljub vsemu koga zasačili, daje v tem času vasoval pri kakšni deklici, so mu nadeli prizdevek “kvatrni bik”. Tak fantje bil osramočen, posmehovali so se mu in menili, da ga ni kaj prida, saj si ne more dobiti dekleta tedaj, ko so časi vsesplošnega vasovanja, izrablja torej čas, ko drugih fantov ni pod okni deklet. Ples z Dragom Nekoč je pozno ponoči hlapec Zgornjega Zavratnika odšel na Proševo klicati dekle. Hotel je izkoristiti čas, ko ostalih fantov ni na vasi. Ko je prišel z lestvijo na vrh hriba, gaje na križpotju zaustavil visok moški. Prijel je fanta in pričel z njim plesati, bilo je prav o polnoči. Vse bolj divji je postajal ples, toda moški fanta za trenutek ni izpustil. Med plesom je hlapec le opazil, da ima njegov soplesalec namesto nog konjska kopita. Tedaj gaje zgrozilo, vedel je da pleše s samim vragom. Pobegniti ni mogel, vrag gaje krepko držal. Vse gaje od vrtenja že bolelo, cokli so bili že zrabljeni, ples pa seje nadaljeval. Ko seje na nebu že svitalo in so se že oglašali petelini, mu je vrag zapel “putika moja dolgo ne poje, ljubica tvoja pa sama leži”. Ko pa seje iz prvega zvonika oglasila jutranjica, je vrag izginil. Hlapec seje ves izmučen vrnil domov na Zavrate, legel v posteljo in bolan obležal. Kmalu je umrl, ljudje pa so menili, da si od strahu ni mogel več opomoči. Seveda so prevladovale govorice, daje bil fant svoje nesreče sam kriv, saj je šel vasovat na kvatrni petek. Sosedje so v spomin na dogodek na tistem križpotju naredili znamenje, kake 3 metre visoko, so na smreko pribili sliko, ki je ponazarjala dogodek. Leta 1955 so jo obnovili. Škoda, da so jo leta 1972 neki mladeniči ukradli. Kot vedo povedati, je bilo znamenje narejeno leta 1888, naslikal gaje neznani ljudski slikar. Po ljudskem izročilu, je tam vedno straši- lo. Ljudje, ki so ponoči morali tam mimo, so se vedno prej prekrižali. Stara pesem Po zaslugi Eme Plaveč, ki živi sicer v Zagrebu, je pa bila redna obiskovalka Luč in okolice, seje ohranilo veliko raznih ljudskih pripovedi. Zapisovala jih je dolga leta in občasno tudi objavljala. Posebno zanimive so stare pesmi in stare molitve, kijih je zapisala leta 1972. Eno izmed njih bomo v nadaljevanju objavili. Od svete Barbare Po cesti greta svata dva, svata za kralja španskega in sta se tak’ pogovarjala, da bi k tej Barb-ki v svate šla, da b’ na Španskem kraljica bTa. Ta Barbka ni hotTa tega kralja vzet’, ni hotla na Španskem kraljica b’t. Oče je pa tak’jezen bil, v klošter zazidat’ jo je pustil. Barbka pa je pridna bTa, pridno je šibrce nosila, pa je prosTa zidarja, da b’ ji naredil tri linče. Prva bi bTa za Boga, druga za sonce ko gori gre, tretja pa za sveto Barbaro. Koje minilo sedem let, oča počelo je skrbet’, da bi šli pogledat’ k Barbiki, da nam’mo našli drugej kot kosti. Barbka za mizi tam sedi, s kel’ha uživa rešnjo kri... Forštnerska Prišla bo, prišla vesela pomlad, forštnerji grejo v Belo štemplat’, hojke in smreke, macesne te lepe, poštemplano je in zrajtano vse. Ta v’lcer je šikan, tak’ k’ en žovnir, cepin pa sekiro ‘ma on za svoj gvir. Dreve ležijo, jih arklat hitijo, poštemplano in zrajtano vse. Planinšek pa Riher sta antlovca dva, imata kredit pa še dosti blaga. Prijaznost imata kakor dva brata, imata kredit, pa pr’ antlanju prafit. Pojasnilo k nekaterim izrazom. Šibrce = zdrobljeno kamenje. Prafit = profit, dobiček. Antlanje = poslovanje, v tem primeru trgovanje. Drobna zanimiDosf Po naključju smo naleteli na zapis nekdanjega celjskega hranilničarja, bil je vodilni uslužbenec Ljudske posojilnice v Celju. Tam pa je imelo veleposestvo Mar-ijingrad iz Nazarij tudi svoj poslovni račun. Tako je poslovanje v Nazarjah dobro poznal. Takole je zapisal v svoje spomine: “V Nazarjah stoji gradič v katerem je imela uprava škofovskih posestev v Zgornji Savinjski dolini svoj sedež. Ljubljanska škofija je imela ogromna gozdna posestva v tej dolini. Posameznik ni imel ne ljudi, ne sredstev, da bi spravljal les v dolino. Graščinska uprava je dolgo časa samo životarila, šele ko je po prvi svetovni vojni prevzel vodstvo izredno sposobni Lojze Žumer, inženir gozdarstva, so se razmere spremenile na bolje. Vpeljal je novi način upravljanja, bolj ekonomski in žel veliko uspeha. V rajonu kjer so smatrali, daje les zrel za sečnjo, je dal napraviti riže, odmerili par hektarjev velik kompleks gozda, nato pa so gozd posekali na frato, do golega. Hlode so spuščali po rižah do kraja, ki je bil ugoden za nadaljni transport po vodi ali cesti. Razširili so žago in modernizirali ves obrat in produkcijo. Trg za lesne izdelke so poiskali sami, brez vmesnih posrednikov. Kaj kmalu so našli ugodno tržišče v Levanti, to je na bližnjem vzhodu. Lesa potrebni arabsko-judovski trg je bil zelo dober odjemalec, kupec in plačnik. Po prvih uspehih na tem trgu so prešli na dobavo izdelkov, ki jih je ta trg potreboval. Začeli so izdelovati sadne zaboje, predvsem za pomaranče in limone. V Slovenijo so pa uvažali agrume in spomnim se še, kako smo kupovali cele zaboje pomaranč - 25 kg po 250 din. To je bilo zelo poceni v primerjavi s tržno ceno sicer. Žumru so bili v veliko pomoč sodelavci. Tako je skrbel za sečnjo in pogozdovanje Ludvik Virnik z Jezerskega. Za dobro prodajo je delal Jože Munih iz Ljubljane. Bil je to poliglot, kije znal poleg nemškegajez-ika še francosko, angleško in kar je največ vredno, tudi arabsko. Morda tedaj edini Slovenec, ki je obvladal ta jezik. Zato so imeli v arabskem svetu tako vidne poslovne uspehe...”. Starejši se bodo morda še spominjali, da je bilo tako, kot opisuje bančnik iz tedanje Ljudske posojilnice. Na sploh vemo, da so tiste čase denarni zavodi dodobra poznali razmere v podjetjih, ki sojih kreditirali oziroma z njimi poslovali. Končno pa je tudi vse to delček naše preteklosti! Čez huknjo d SolčaDO Znano je, daje še prej, koje bila speljana cesta iz Luč v Solčavo, bilo treba prečkati vodo kar 21 krat. Če pa je Savinja narastla in postala nevarna za prečkanje, tedaj je bila edina pot iz Luč v Solčavo prek bregov in Luknje. To pot je že Fran Kocbek v Planinskem vestniku, leta 1895 dodobra opisal. Kot je razvidno iz listin, kijih hrani SPD Celje, je zijalko (Luknjo) Kocbek za SPD odkupil in poimenoval po lučkem župniku Erjavcu. Sedaj ji rečejo torej Erjavčeva jama. Solčava je starejše naselje kot Luče, vendar je bila vedno zemljepisno in gospodarsko vezana na Železno kaplo. Toda ljudje so hodili križem in seveda tudi iz lučke strani tja do Solčave. Pot jih je vodila, kadar ob vodi ni bila mogoča, po Pečovski riži in skozi Erjavčevo jamo na solčavsko stran, kjer so v Kačjeku, pred Bevškom prišli zopet v dolino Savinje. Pri izhodu iz jame na solčavski strani je zanimiv napis vklesan v skalo. Sedaj, ko so ga obnovili je vidna letnica 1669, znak IHS in Marijine inicialke. Znani poznavalec planinskega sveta, Valent Vider, je v Planinskem vestniku leta 1993 opozoril, da bi zadnja številka letnice lahko glasila tudi “2” in bi torej šlo za leta 1662. Seveda ta podrobnost ni bistvenega pomena, ker ne vemo točno ob kakšni priliki je bil napis vklesan. Vsekakor je ta zanimiva pot za planince prava poslastica. Lučki planinci so pot dobro označili in zavarovali. Posebno je bilo to potrebno z lučke strani. Vsekakor je pot Čez Luknjo spet prehodna in prav bi bilo, da bi o njej več pisali. Saj podobnih poti skozi kakšno zijalko ni veliko. Lučkim planincem gre vsa zahvala, da so se tega dela z vso vestnostjo in vnemo lotili. Tudi miza z dvema klopema na večjem oknu zijalke je lepa domislica, saj je od tam čudovit razgled proti Raduhi. Toda naj mi bo dovoljena še pripomba. Pot, kije predmet tega opisovanja ni ravno sprehod. Potrebno je imeti ustrezno obutev, saj je teren dokaj spolzek, posebno v dopoldanskih urah. Stara aerovanja Nekoč so ljudem veliko pomenila stara izročila. Posebno skrbno so mlade matere prisluhnile tedaj, ko so govorili o zadržanju nosečnic med nosečnostjo in ravnanjem z dojenčki. Nekaj teh “navodil” bomo tudi mi povedali. Noseča ženska se ne sme zagledati v nekaj grdega, kajti otrok bi lahko povzel grde lastnosti videnega. Nit s katero poveže babica popkovino novorojenčka ne sme biti predena v kvatmem tednu, tedaj se kri ne ustavi. Da bi bil otrok moder, novorojenčka ne nesejo kmalu h krstu. Če novorojenčka, ko ga nesejo h krstu, povijejo v beli prt in povežejo z rdečim trakom, bo odporen proti urokom. Babica mora nositi otroka na desni Vremenska V okolici Ljubnega najden zapis: - če je 2. avgusta huda vročina, bo prihodnja zima ostra, - če je na dan sv. Lovrenca jasno, bo grozdje zdravo, vince dobro in lepa jesen. Če pa je grozdje že mehko, bo vince zelo sladko, - kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod priteče, - svetega Jerneja, rada se jesen nareja, - 29. srpanja pomeni dež, piškave orehe - 31. srpanja poglej nebo in tako celo jesen tudi bo roki, sicer bo levičnjak (levičar). Krstno ime naj bo izbrano po svetniku, ki se na dan krsta slavi. Če bi ne upoštevali, denimo, sv. Valentina, bi otrok trpel na padavici, sv. Blaža, bi zboleval na grlu, sv. Roka, bi obolel na okončinah, sv. Lucije, bi bolehal na očeh in podobno. Da otroka ne muči urok (mračina), naj bo ob vzglavju zibike narisana “trotamora”. Zli duh pride v hišo s kakšnim tujcem. Plenice ne perejo v mrzli vodi, da bi otrok ne trpel na revmi, zato sušijo plenice tudi v otroški sobi ali kuhinji, da se ne “prehladijo”. Pozni obiskovalec, ki pride k hiši, mora najprej nekaj odložiti, ali stopiti k oknu, da mračina izgine, potem pa mora obvezno sesti v otroški sobi, da otroku ne odnese spanja. Seveda je podobnih navodil in pravil še veliko. Naj bo danes to za pokušino! DeroDanja - srpanja sever že zvedri, vreme dolgo še trpi, - kar veliki srpan ne skuha, tudi kimavc ne prekuha, (ta pregovor velja le za grozdje) -bol. kimavca oblačno in megleno, bo grda jesen, če je gorko bo 4 tedne veter, - ako je na sv. Matevža vetrovno, sledi grda jesen, - če na 22. kimovca sonce sije, potem pozimi prav huda sapa pride. Pričujoči vremenski obeti so nepopolni, ker je bil najden le mlajši del zapisa neznanega kmečkega pisca. 3ščemo stare fotografije Dramska skupina v Novi Štifti leta 1937 pripravila igro Žrtev spovedne molčečnosti. Sliko nam je poslala Fanika Tratnik iz Dola pri Gornjem Gradu KMETIJSKA SVETOVALNAI SLUŽBA SLOVENIJE Zadnja jesenska opravila na pašnikih ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Pašna sezona v Zg. Savinjski dolini, na Koroškem in na Pohorju na skupnih, planinskih in posameznih pašnikih se bo kmalu zaključila. Pred zaključkom sezone oz. predno zapade prvi sneg na vse te pašnike pa je potrebno opraviti še nekatera dela. Ta dela, ki jih bomo navedli, je potrebno opraviti tako na visokogorskih pašnikih kot na nižinskih pašnikih. S temi ukrepi bomo pripravili pašnike na zimski počitek in na boljši in hitrejši start rasti v spomladanskem času. Prvo opravilo je sprehod po celotni površini pašnika in razgra-bljenje tistih mest, kjer je živina blatila oziroma kjer je organski gnoj, če ste ga trosili, ostal preveč na debelo. Po tem opravilu lahko sledi še košnja pregnojenih otočkov trave in plevela, ki bi morala slediti po vsaki paši, če živali ne popasejo vsega. To delo opravimo predvsem zaradi lažje prezim-itve trave, ki mora tudi pod snežno odejo dihati. Če pustimo blato nerazgrabljeno, trava ne dobi dovolj kisika in prične odmirati, na njeno mesto pa se naselijo različni škodljivci. Ti škodljivci dodatno slabijo travne bilke in zato najdemo spomladi, ko sneg skopni, rjave lise brez travne ruše. Na te lise se naselijo različne zeli, ki se močno razmnožijo in slabšajo kvaliteto pašnika. Drugo opravilo oziroma skrb je namenjena ograji. Tudi ograjo moramo pripraviti na prezimitev. Težak, moker sneg ali pojav žledu lahko močno poškodujeta ograjo, če ta ni pripravljena na zimo. Hkrati z odklopom z električnega omrežja moramo zrahljati tudi napete žice. Če ste ograjo postavljali po vseh pravilih in v skladu z navodili, potem imate na večih mestih tudi napenjalce (roto ali pa katere druge - vinogradniške na primer). Ob koncu paše je priporočljivo te napenjalce popustiti, da je žica mlahava, kajti s tem boste preprečili nepredvideno traganje žice ali izolatorjev. Ob premočni napetosti žice se lahko ob pojavi težkega snega ali žledu poškodujejo tudi koli. Na nekaterih pašnikih, predvsem tam, kjer so smučišča, imajo že ustaljeno prakso pobiranja žic in kolov, ki jih postavijo v naslednjem letu pred pričetkom paše. Na teh pašnikih je bolje žrtvovati malo več časa in pobrati ograjo, kot da nam jo neprevidni smučarji in obiskovalci poškodujejo inje zato v naslednjem letu še več dela s popravljanjem kot s ponovnim postavljanjem. S tem ko ste popustili napetost žic okoli pašnika, ste opravili še zadnje delo pred zimskim počivanjem pašnika. Spomladi pa vas čakajo druga dela, na katera vas bomo spomnili naslednje leto ob pričetku pašne sezone. PEVEC Tatjana, dipl. inž. kmet. specialistka za travništvo in pašništvo ^ - (X) trIdeja Vrtni hram Ne zamudite izjemne izbire: -čebulic tulipanov, narcis... -okrasnih drevnin, grmovnic (tudi za grobove) -glinene in keramične posode -pripomočkov za pripravo potaknjencev Veselimo se nakupa z vami! Razmejitev pašnih in gozdnih površin Vprašanja planinske paše se gozdarji dotikamo zato, ker se živina na planinskih pašnikih pase tudi v tako imenovanih pašnih gozdovih, ki po površini bistveno presegajo »prave« pašnike. V prispevku obravnavam samo pašo v državnih gozdovih nekdanje škofijske posesti, ki je sedaj v postopku denacionalizacije. Po dolgotrajnih usklajevanjih danes ugotavljamo, da planinska paša v teh gozdovih še vedno ni urejena. Živina se ponekod , pase daleč izven nekdaj dogovorjenih meja pašnega gozda. Zaradi širjenja paše v gozdovih, ki je zakonsko prepovedana, nas je Območni svet Zavoda za gozdove zadolžil, da skupaj s kmetijsko svetovalno službo in predstavniki pašnih skupnosti poskusimo ta problem rešiti. Zgodovinski pregled Začetka 19. stoletja je bilo pašnih površin v gornjegrajski posesti 6. 843 ha, kar je razvidno iz opisa posestva Gornji Grad. Danes je pašnikov po katastru v bivši škofijski posesti manj kot 1.900 ha, v naravi pa še bistveno manj. Zlasti dolinski kmetje so bili nekdaj močno odvisni od paše v škofijski posesti, za katero so plačevali tudi odškodnino. Z uvajanjem načrtnega gospodarjenja z gozdovi (pred približno 200 leti) seje začela paša v gozdovih omejevati in začela so se tudi prva pogozdovanja. Kmetje so seveda temu močno nasprotovali in uničevali mlade nasade. Zgodovina se ponavlja in tudi danes smo priča podobnim primerom. Začetka stoletja so bile ustanovljene tudi pašniške zadruge, ki so imele zelo natančno opredeljene pašne rede. Zaradi najemnin in nepravilnega trebljenja pašnikov so bili mnogokrat v sporu s škofijsko upravo. Škofijska posest naj bi bila po agrarni reformi v stari Jugoslaviji tako kot ostala veleposest razlaščena za vso površino nad 1.000 ha, kar pa se ni zgodilo. V tem času je škofija celo povečala svojo posest. Leta 1940 so bili planinski pašniki razlaščeni v korist pašnih skupnosti z odločbo dravske banovine (št. III/6 No 577/1). Ker ta odločba nibilapre-nešena v zemljiško knjigo, je bila celotna posest po vojni odvzeta škofiji. Skupna površina pašnikov in pašnih gozdov, razlaščenih po tej odločbi, je 2.706 ha. Po vojni je delovala komisija za razmejitev gozdov in pašnikov. Na podlagi izvršenih komisijskih ogledov pašnikov (1953 do 1957) je bila opravljena geodetska izmera in izločene nove parcele s kulturo pašnik (tudi v gozdovih, ki so bili opredeljeni kot pašni gozdovi). Podobni komisijski ogledi so se ponovili leta 1981 in 1982. Gozdarji smo imeli v gozdnogospodarskih načrtih posebej opredeljene površine pašnih gozdov, kjer zaradi pašnih pravic ni bilo možno normalno gospodariti z gozdovi. Ti pašni gozdovi so bili z ograjo ločeni od ostalih gozdov. Stanje in trendi pašnih površin na primeru Veže Območje Veže je največji sklenjen planinski pašnik v Savinjski dolini. Pašne površine se zajedajo daleč v gozdove, ki imajo zaradi izpostavljene lege in bližine gozdne meje poudarjeno varoval- f TA v3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-331J RAJ LAHKO V TEM ČASU STORIMO V GOZDU V predlogu letpšnjega proračuna je predviden večji delež za gozdno gojitvena dela in vlaganja v gozdove, zato se lahko poveča obseg del pri sanaciji, negi in obnovi gozdov. Lastniki gozdov, pridobite ustrezne informacije pri revirnih gozdarjih in opravite vsa potrebna gojitvena dela, tudi tista, ki v preteklih letih niso bila izvršena !_ Jj ^fćhnoFOK Trgovina^ poslowestoritve Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel.: 833-620 NOVO v PRODAJNEM CENTRU IZOLESüü vsak dan od 10.00 do 18.00 1>cS«° Ö9 GLASBENI STOLPI, KAMERE, KASETE HIRANJE PLAČILO DO 5 ČEKOV, kartice ACTIVA. EURO.... ____ PBI NAS STK VABI,JENI & SPOŠTOVANJEM! no vlogo. V ohranjenih gozdovih na Poljšaku je tudi gozdni rezervat. Zaradi tako poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij gozdov prihaja do konfliktov z pašo, ki je prisotna v večini gozdov Veže. Površina pašnikov po katastru je danes 1124 ha, po vojni pa jih je bilo 874 ha. Od te površine je veliko planinskih pašnikov, ki so močno zarasli z rušjem. S povojno delitvijo parcel pa so k pašnikom všteti tudi pašni gozdovi, zato se je površina pašnikov po katastru povečala. V naravi pa je seveda bistveno drugačna slika. Pravih pašnikov je na Veži po naši oceni samo 166 ha. Največja razlika med dejanskim in katastrskim stanjem pa je seveda nad gozdno mejo, kjer je tudi večina pašnikov. V parceli 418/1, ki obsega večino Dleskovške planote ali Veže, je po katastru 682 ha pašnikov, po naši oceni pa je pašnikov nad gozdno mejo 129 ha (Korošica, Petkove njive in ostale manjše pašne površine, od katerih pa je večji del že izven te parcele in našega območja). V preglednici je prikazano gibanje staleža živine v Veži. Iz nekdaj povsem ovčje planine prehaja v govejo, za kar pa pašniki večinoma niso primerni. Z zmanjševanjem ovčje paše se širi ruš-je, pašne površine pa se premikajo navzdol, v gozd. Pašniki (zlasti nad gozdno mejo) se zaraščajo. S tem se zmanjšuje pašna površina, zaradi pomanjkanja paše pa pašne skupnosti prestavljajo meje pašnega gozda daleč izven nekdaj dogovorjenih meja. Nastanek Internet je razvila agencija ARPA za potrebe obrambne in-dustrije Združenih držav Amerike nekje v 60-ih letih. Pri tem je bilo pomembno to, da lahko to omrežje pošilja podatke tudi v primeru vojne in možnega napada z jedrskim orožjem. Omrežje so pomagale razvijati tudi ameriške univerze, ki so se Stalež pašne živine po obdobjih 1834 1952 1995 ovce 780 740 300 govedo 120 150 konji 15 Zaključek Razmejitev med pašnimi in gozdnimi površinami mora temeljiti na strokovnih izhodiščih, kijih pripravijo tako kmetijci kot gozdarji. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na lastnika, državo. Glede na neurejene razmere (tudi lastniške) in dolgotrajno usklajevanje ne pričakujemo rešitve čez noč. Nezakonitega ravnanja pa seveda ne moremo dopustiti. Tudi v pašnih gozdovih je treba ravnati skladno z zakonom o gozdovih, ki med drugim določa, da mora lastnik upoštevati pri gospodarjenju poleg proizvodne tudi ekološko in socialno funkcijo gozdov in zahteva od lastnika, da gospodari v skladu z načrti in na njihovi podlagi izdanimi odločbami. Za pašne skupnosti, ki niso lastniki zemljišča, ampak imajo samo pravico do paše, to seveda prav tako velja. Za vsake posege v gozdno drevje za vzdrževanje pašnikov ali poslopij pa morajo dobiti še soglasje upravljalca - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Literatura in viri BAŠ,F.1938. Doneski k zgodovini Gornjegrajskega. FAJGELJ,.V. 1953. Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. KURET,N. 1989. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. WRABER,.M. 1953. Prirodnogospodarski temelji razmejevanja gozdnih in kmetijskih površin. 1953. GG Nazarje. Gospodarska enota Luče I. Ureditveni načrt 1953-1962. Vid Preložnik v to mrežo vključile. Kmalu je presegel akademske kroge in komercialni Američani so takoj uvideli njegov pomen v globalnem komuniciranju. Uporaba Danes internet uporabljamo na različnih področjih komuniciranja. Z njegovo pomočjo si lahko dopisujemo s pomočjo elektronske pošte (E-mail) s komerkoli, ki ima dostop do njega. Lahko sodelujemo v različnih debatah, izmenjavi mnenj ter prebiramo najnovejša odkritja iz področja vseh znanosti in kulture v t.i. konferencah (usenet, news). Lahko se pogovarjamo, oziroma tipkamo (irc) z ljudmi širom sveta v živo, poiščemo določeno informacijo ali podatek, pa lahko “surfamo” po svetovnem spletu (www), kjer lahko najdemo najrazličnejše podatke in informacije, predstavljene v multimedijski obliki (tekst, slika, zvok, filmi)! Velikokrat se zgodi, da potrebujemo kakšen nekomercialen program. Tega lahko presnamemo (ftp) na svoj računalnik iz kateregakoli na svetu. To so le nekatere od možnosti, ki nam jih ponuja to vsemogočno omrežje. Kako se povezati To se navadno naredi po telefonski liniji, preko katere se lahko pokličete ponudnikainter-neta. Poleg ustreznega računal- nika (z modemom) potrebujete še programe za povezavo, ki so po večini brezplačni. Kje se povezati Za dostop do Interneta potrebujete nekoga, ki Vas bo v njega povezal. Če ste osnovnošolec(ka), dijak(inja) ali študent(ka) se lahko brezplačno povežete na internet preko ARNES-a (akademska raziskovalna mreža) ali obeh univerz, za ostale pa so na voljo komercialni ponudniki, kot so Inetia -EUnet (063) 452-100 in Telekom 080-8080. Cene se računajo na različne načine. Nekateri imajo mesečno naročnino in porabljene čas na mreži ter ponujajo lokalno telefonsko tarifo (telekom), drugi pa računajo samo čas porabljen na mreži (inetia). Kateri je ugodnejši, si izračunajte sami, ali pa se pozanimajte pri znancih in ljudeh, ki katerega od ponudnikov že uporabljajo! Boris Turk e-posta: Boris Turk@eunet.si Internet - kaj je to? Skoraj vsak dan slišimo za besedo internet. Ali v časopisu, na televiziji, radiju... (tudi Savinjske novice niso izjema). Kaj pravzaprav je internet? To je omrežje, v katerega so povezani računalniki in manjše računalniške mreže po celem svetu. To, kar dela internet pomemben, je, da imamo iz enega računalnika, kije povezan v internet, dostop do podatkov na kateremkoli računalniku v mreži. Za nekatere ja, za druge ne. Kaj? KONEC počitnic. Študentom še tečejo »mirni« dnevi (z vmesnimi motnjami izpitov), vsem mlajšim pa je »odklenkalo« (to pomeni vesela šola namesto veselega lenarjenja). A tudi to je s parih zornih kotov zanimivo. Naj si bo še tako hudo iti skozi vrata tistega nesrečnega objekta, sošolci in sošolke so pa le pridobitev. Z njimi seje mogoče dobro razumeti, pogovarjati, zabavati, med odmori in poukom (v slučaju primerno stroge učiteljice). In še v prostem času, po pouku je prijetno tičati skupaj s šolskimi prijatelji. Pa še naj kdo reče, da ni nič pametnega v šoli. Takrat ko je treba pokazati znanje, priporočam mirne živce. Koristno je, če se človek lepo sproti uči in se potrudi čim bolje pridobiti dobre delovne navade. Sicer pa, če »zagusti« tudi ni za obupat. Takrat pomaga kvalitetna trma in moćna volja premagati neznanje. Zato se oboroži z znanjem in učitelj bo prisiljen pisati lepe pozitivne ocene. Tako ne bo veliko problemov in življenje niti ne bo zelo komplicirano. Srečno! Terna počitnice je odzvenela takole. * odhod s kolesi na taborjenje Štiri punce so sedele za Savinjo in Uspešen lastni podvig: našel jih je bobenček. Zaslišal jih je na * kopanje v šoštanjskem bazenu temo preživete počitnice. Pa poglejva Načrtovan odhod na morje: kaj pravijo zadnjega dne počitnic * uspeh le 50 % SURI PRIJATELJICE VEN GLAS; Clavna pomanjkljivost počitnic * so prekratke Pogrešanje šole: * le na začetku počitnic Neuspel načrt: Ar ,aš 0 ❖ //// ./> > * Značilnosti dneva: * spanje, kolesarjenje, pogovori za Savinjo Značilnosti noči: * večerni izhodi in »buljenje« v TV Udeležba na največjih »žiirkah«: \£Š> Cr vC- rö ^ F 'J % % % sobotah Najbolj obiskani lokali: * Bršljan, 902 Največja senzacija: * vlak smrti v Gardalandu Kaj jim pomaga, da so veliko skupaj: * vse štiri punce so srednješolke in obiskujejo Trgovsko šolo v Celju 4 -v 4 p ^ 4 % 4 \ A 70°C/ * ^ * '°r/ % ^ 4 4 4 ^ /./> *4 X .> X,' .# Cv . vV VÖ- & J rP- »P Duo Primavera s Polzele Duo Primavera sta Bojan Pustinek in Matjaž Jeršič iz Polzele. Oba delata na Radiu Polzela, z glasbo se ukvarjata profesionalno. Redno igrata v hotelih in restavracijah, ukvarjata se s hotelsko glasbo, evergreeni, njune lastne skladbe pa so pop komercialne. Zakaj sta se sploh odločila, da začneta ustvarjati skupaj? Oba sva glasbenika že od rane mladosti. Že v osmem razredu OS sva igrala skupaj, kasneje pa sva se razšla vsak k svoji skupini. Pred petimi leti pa sva se odločila, da zopet začneva skupno glasbeno pot. Imata v prihodnosti namen razširiti zasedbo? O večjem ansamblu zaenkrat ne razmišljava, ker je organizacija že pri duetu zelo zahtevna. Zakaj sta se odločila ravno za hotelsko glasbo? Hotelska glasba najuje pritegnila. Ko sva bila mlajša sva poslušala in igrala glasbo, kije bila podprta s hitrejšimi ritmi, danes pa gojiva plesno glasbo, med katero sodi moja - avtorska. Kaj pa vajine lastne skladbe in kje jih snemata) Do sedaj sva posnela sedem pesmi in priredb. Avtor besedil in glasbe sem jaz (Bojan), pri nastajanju le-teh mi pomaga Matjaž z njegovim “preciznim ušesom” in veliko mero občutka za ritem in glasbo. Snemava v studiu Dynamic v Velenju, najin producent in aranžerje Jani Šuligoj, katerega moram še posebej pohvaliti, saj pod njegovim vodstvom dobi sklad- ba željen končni izgled in verjemite, to je garaško delo (včasih snemamo tudi pozno v noč). Kje največ nastopata? Redni igrava v Atomskih toplicah, v Rogaški Slatini, Topolšici, pač odvisno s kom skleneva pogodbe na začetku leta. Sodelujeva tudi na večjih prireditvah, nazadnje sva nastopila na Poletnih 13 v Velenju. Načrti v prihodnje? Načrtov in ciljev je malo, ne rečem da niso visoki, ampak upajmo, da bodo tisti s trdim in profesionalnim delom doseženi. V mislih imam izdajo najine kasete in CD plošče ter “Festival narečne popevke 98”, na katerem upava, da bova sodelovala s skladbo, katere tematiko sem pri ustvarjanju le-te črpal ravno s področja Zgornje Savinjske doline, pri tem pa nama je nesebično pomagala Lenka Kralj z Ljubnega ob Savinji. Pri vsem delu pa ne smem pozabiti tudi na najine starše, ki nama pomagajo in naju moralno podpirajo. Sta tudi ustanovitelja in lastnika Radia Polzela? Da, to je nadgradnja Dua Pri-mavera (bi rekel na kratko) in ogromno truda, intuziazma in veselja do takšnega dela za katerega sva se odločila, da ga opravljava s “celim telesom”. RaP sva ustanovila predvsem kot pomoč mladim glasbenikom in umetnikom. Pomagava jim pri promociji, kolikor je to pač mogoče v tem okolju v katerem živimo. Nenazadnje, radio deluje v imenu slogana: “Za vsakega nekaj!”, kot verjetno bralci Savinjskih novic to že vedo. Topel pozdrav vam pošiljava s Polzele Matjaž in Bojan. Z Bojanom Pustinekom se je pogovarjala Vesna Retko. Slovenska glasbena skupina 12. nasprotje je pred tremi leti praznovala deseto obletnico skupnega ustvarjanja in delovanja. Svoje zveste oboževalce pa je skupina v mesecu avgustu razveselila z novim albumom Ko se zdani. To je že šesta kaseta in druga kompaktna plošča. V pripravi je tudi videospot za skladbico Ne zapiraj vrat, ki bo predvidoma ugledal luč sveta proti koncu poletja. Skupino 12. nasprotje sestavljajo: Blaž Maselj na klaviaturali in harmoniki, Franci Kumer na basu, Branko Horvat na kitari, vokalni solist je Branko Lindič, po kožah pa razbija in včasih tudi prepeva Janez Hvale. Za največje ljubitelje skupine še njihov naslov: 12. nasprotje FAN KLUB, p.p.4901, 1231 Črnuče. Nov izdelek skupine 12. nasprotje je izšel pri založbi Helidon. Žalska skupinalnterceptor se je odločila posneti novo ploščo. Zanimivost te njihove odločitve pa je, da bo njihov material prvič v celoti posnet v slovenskem jeziku. Naslov nove plošče je Uničimo tabuje in bo predvidoma izšel ta mesec. Na albumu bo enajst pesmi, med njimi slovenska različica Childhood Of Pain (uspešnica s prve kasete), Hišica vtmju, Breathe (predelava uspešnice skupine Prodigy), Uničimo tabuje in mnoge druge. Najbolj živahni starčki rock’n’rolla so spet dokazali svojo moč in ne-uničljivost. Govorimo o britanski glasbeni skupini Rolling Stones, kije izdala nov? album z naslovom Bridge To Babylon. Album, posnet v Hollywoodu, vsebuje 13 posnetkov, med njimi tudi nekaj njihovih klasičnih pesmi Thief In The Night, Already Over Me in Too Tight. Tokratni glasbeni del Mladega bobenčka pa zaključimo z (žalostno) novico, da Michaela Jacksona očitno v Sloveniji letošnje leto ne bomo videli. In če se bo za koncert . odločil naslednje leto, ga bomo lahko skupaj pozdravili že kot zrelega štiridesetletnika. Alenka 86 SPORT Pogovor z Darkom Repenškom, mednarodnim rokometnim sodnikom, ki je v paru z Jankom Požežnikom nadvse uspešno zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu mladih rokometašic “Ponosna sva na najin odličen prikaz slovenskega sojenja” O prodornem vzponu rokometnega sodniškega para Darko Repenšek - Janko Požežnik, oba sta doma iz Gornjega Grada, smo v Savinjskih novicah že večkrat pisali. Nazadnje v začetku letošnjega leta, ko sta bila nominirana za sojenje na svetovnem rokometnem prvenstvu mladink na Slonokoščeni obali. Kakšen je bila njuna predstava na obali “črne Afrike”? REPENŠEK: Takoj po nominaciji sva se začela na prvenstvo intenzivno pripravljati, saj sva bila za sodniškim parom Jug-Jeglič drugi slovenski par, ki mu je bila izkazana čast, da sodi na svetovnem prvenstvu. Prvenstvo mladink, na katerega se je med dvajsetimi reprezentancami uvrstila tudi slovenska, je potekalo od 29. julija do 10. avgusta, na njem pa je zaradi odpovedi treh reprezentanc sodelovalo 17 ekip. Te so bile razdeljene v dve skupini, ena je igrala v Abidjanu, druga v Yam-moussoukru. Abidjan je trgovsko in gospodarsko središče Slonokoščene obale, Yammous-soukra pa je bila do nedavnega vas, nakar jo je predsednik države, kije tam doma, z dekretom razglasil za glavno mesto. Midva sva skozi celotno prvenstvo sodila v Abidjanu. SN: Že takoj na začetku prvenstva vaju je doletela velika čast in odgovornost, da sodita otvoritveno tekmo... REPENŠEK: Dejstvo je, da sta na svetovnem prvenstvu najpomembnejši otvoritvena in finalna tekma. Sodniški par, ki sodi otvoritveno tekmo, je še posebej pod drobnogledom, saj postavlja tako imenovano linijo, ki velja potem skozi celotno prvenstvo. Tokratna otvoritvena tekma, pomerili sta se reprezentanci Kitajske in Japonske, pa je bila izjemno pomembna tudi zato, ker je bila to prva uradno odigrana po novih rokometnih pravilih. Tekmo sva na lastno zadovoljstvo in na zadovoljstvo vodilnih mož mednarodne rokometne organizacije IHF odsodila zelo dobro in bila za opravljeno delo deležna številnih pohval kolegov in vodij reprezentanc in celo predsednika Slonokoščene obale. Sam imam na to tekmo čudovite spomine, saj je bil ambient na njej obarvan z enkratnim otvoritvenim ceremonialom, polnim plesov in mask. Pri tem moram resnici na ljubo povedati, da smo v Sloveniji v lanski in predlanski sezoni že uvedli nekatere od predvidenih novitet, zato večjih težav z novimi pravili res nisva imela. Res pa je tudi, da so stvari v praksi vendarle nekoliko drugačne morda preprostejše. SN: Sodniki ste na tovrstnih prireditvah poglavje zase. Ali je to družba kolegov ali skupina tekmecev? REPENŠEK: Sodniki na svetovnem prvenstvu smo bili kot ena velika družina, dobri prijatelji, toda tudi športni rivali. Število sodnikov se po končani osmini finala namreč prepolovi, vsak pa si želi ostati na prvenstvu vse do konca. Iz Evrope so bili poleg naju še sodniški pari iz Francije, Norveške, Romunije, Cipra, Latvije in Španije. Ob tem naj povem, da sta bila sodniška para iz Španije in Argentine prvič v zgodovini svetovnih prvenstev mešana, torej sodnik in sodnica. Z Jankom sva v osmini finala sodila tekmo med Norveško in Kitajsko, ki se je edina končala šele po podaljških. Za sojenje te tekme sva dobila naj višjo oceno na celotnem prvenstvu in sva seveda ostala v Abidjanu do konca. V četrtfinalu sva sodila tekmo Rusija : Koreja, nato pa še v finalnem dnevu tekmo za 5. mesto Koreja : Portugalska. Po neuradnih podatkih sva bila po ocenah prvi par prvenstva. Dosegla sva tudi daleč najboljši rezultat na Cooperjevem testu fizične pripravljenosti in bila na testu teorije druga najboljša. No, tudi tu bi prekosila vse ostale, vendar se je kasneje izkazalo, daje domači sodniški par poznal rezultate že pred testiranjem. SN: Potemtakem bi bilo prav, da najboljši par sodi tudi veliki finale, mar ne? REPENŠEK: Finalne tekme enostavno ne morejo soditi vsi. To nama je ob slovesu pojasnil predsednik svetovne sodniške organizacije Islandec Kjartan Steinbach in poudaril, daje bilo najino sojenje več kot kvalitetno. Najbolj objektiven pokazatelj pa je odnos reprezentanc do sodnikov, ki je bil v najinem primeru Janko in Darko v vlogi rezervnega sodniškega para na tekmi Japonska : Rusija Med sprehodom skozi trgovski del Abidjana prav tako izjemno pozitiven. Lahko rečem, da sva ponosna na odličen prikaz slovenskega rokometnega sojenja v svetovnem merilu, prav tako ponosni pa so tudi odgovorni v sodniški organizaciji. SN: Če za trenutek pustimo rokomet ob strani, kako ste kot turist doživeli Slonokoščeno obalo? REPENŠEK: Časa za turizem je bilo v dneh najinega bivanja v tej afriški državi zelo malo. Prvi vtis, ki sva ga dobila po prihodu, je bil ta, da so ljudje v tej deželi tako temnopoltni, kot bi bili “dvakrat pečeni”. Presenečena sva bila tudi nad neredom ki vlada vsepovsod, nenazadnje tudi v prometu. Če se zgodi prometna nesreča, se promet ne ustavi, ampak poteka ob cesti mimo kraja nesrečnega dogodka. Takšen primer sva doživela že na dan prihoda, ko so bili v takšni nesreči trije mrtvi. V vseh šestnajstih dneh prvenstva smo imeli sodniki proste le štiri dni, pa še takrat smo imeli na programu različna testiranja. Tako nam je ostalo le malo časa, da smo obiskali tamkajšnji nacionalni park in nekaj tipičnih naselij, kjer prebivalci še vedno živijo v plemenih. Neprijeten dogodek smo doživeli 2. avgusta, ko je Janko praznoval rojstni dan. Odpravili smo se namreč na mestno plažo, da bi se tam poveselili, a je že po nekaj minutah le nekaj metrov stran morje naplavilo utopljenca. Skušali smo mu pomagati, pri tem sta se še posebej angažirala naša argentinska kolegica, kije profesionalna učiteljica plavanja, in kolega iz Francije, kije policist, vendar je bil ves trud zaman. Soočeni s smrtjo smo se kmalu odpravili nazaj v hotel. SN: Kaj pa mesto Abidjan? Je zaradi poslovnih tokov kaj na višjem nivoju? REPENŠEK: Abidjan je blišč in beda v pravem pomenu besede. Na eni strani se v nebo dvigajo modeme stolpnice, podobne tistim v New Yorku, le nekaj deset metrov stran pa se razprostirajo barakarske naselbine, kjer se dogaja vse mogoče, od prekupčevanja dalje. Higiena je na zelo nizkem nivoju, vode sploh ne smeš piti, niti ne jesti zelenjave in sadja, ki je z njo oprano. Zobe si umivaš z vodo iz plastenke, ki pa mora biti obvezno odprta pred tabo. Kljub temu so imeli nekateri kolegi težave s prebavo, midva z Jankom jih na srečo nisva imela. Zadnji prosti dan pred finalom smo si sodniki sami organizirali izlet, na katerem smo doživeli takšno Afriko, kot jo poznamo iz dokumentarnih filmov: divjino, palme, 15-metrske valove Atlantika. Poskusili smo nekaj domačih specialitet: maksi banane, rake in podobno. Bilo je lepo, toda saj veste, kaj pravi pregovor: domaje najlepše! SN: Svetovno prvenstvo kot uspešen dogodek v vajini karieri je torej za vama. Kako bo šla vajina pot naprej? REPENŠEK: S svetovnega prvenstva sva se kot par vrnila taktično bistveno bolje zgrajena. Najini nastopi so bili dokaz, da v slovenski sodniški organizaciji, kjer sva člana strokovne komisije, delamo dobro. Takoj po vrnitvi sva sodelovala pri pripravi novih pravil, ki so medtem že razmnožena, osebno pa sem bil vabljen v številne zbore rokometnih sodnikov, da bi j im posredoval novitete v vsebinskem in taktičnem smislu. Takoj sva bila povabljena tudi na sojenje finala mednarodnega ženskega rokometnega turnirja v Ljubljani, kjer pa se je zgodil neprijeten dogodek. Zaradi izgredov trenerja Hypobanke sva morala tekmo, ki si jo je ogledal tudi predsednik države s soprogo, v 46. minuti prekiniti. Za to potezo sva bila s strani publike nagrajena z aplavzom, omenjena ekipa pa je bila izžvižgana. V mesecu septembru se začenjajo evropski pokali oziroma evropska liga. Nedvomno bova nominirana za sojenje tekem na tem nivoju, nominirana pa sva že za sojenje kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo, ki bo leta 1998 v Italiji, med Švedsko in Poljsko, ki se igra 1 .novembra na Švedskem. Pričakujeva skratka še večji preboj v evropskem merilu, pri tem pase bova država najinega načela: naj zmaga boljši! SN: Hvala za pogovor in iskrena želja, da bi se vajini načrti dejansko uresničili! Franci Kotnik Lokostrelstvo Zemljakova 13. na svetu! Članica Lokostrelskega kluba Mozirje Bernarda Zemljak je na svetovnem prvenstvu v Kanadi dosegla doslej najboljšo slovensko uvrstitev v olimpijski disciplini FITA -13. mesto! O tem odličnem dosežku bomo več pisali prihodnjič, tokrat le rezultati z zadnjih V soboto je bil v Novem mestu turnir FITA 70 m, na katerem je pri veteranih zmagal Dušan Perhač, Miran Borštner je bil drugi, pri članicah pa je bila Bernarda Zemljak druga. V nedeljo je bil turnir forrest round v Slopah pri Kozini, kije štel za slovenski pokal. Pri domačih tekem. članih je zmagal Štefan Ošep, pri veteranih sta Dušan Perhač in Miran Borštner os voj i 1 a 1. in 2. mesto, pri članicah paje bila Bernarda Zemljak druga. Zadnja letošnja tekma za slovenski pokal v organizaciji LK Mozirje bo 11. oktobra na Čreti. KF Kolesarski super maraton 200 km Alpske ceste Podjetje Intersport iz Kranja je v sodelovanju z občinami Kranj, Škofja Loka, Medvode, Domžale, Gornji Grad, Ljubno, Cerklje, Šenčur in Mozirje predzadnjo soboto v avgustu organiziralo III. promocijski kolesarski super maraton z nazivom 200 km Alpske ceste. Edini zgornjesavinjski maratonec Erik Roseinstein v družbi gornjegrajskega in mozirskega župana (foto: Ciril Sem) Maraton je namenjen promociji regije Alpskega sveta Karavank in Kamniško Savinjskih Alp na področju kolesarskega športa, turizma, kulture in gospodarstva. Udeležijo se ga lahko individualni in organizirani, domači in tuji amaterski in rekreativni kolesarji, starejši od 14 let, ki so sposobni prevoziti celotno progo. Trasa maratona poteka iz Kokrice pri Kranju skozi Škofjo Loko, Medvode, Domžale in Kamnik preko Črnivca v Mozirje, od koder se kolesarji vračajo preko Črnivca skozi Mengeš, Cerklje in Šenčur v Kokrico. Kolesarji vozijo v zaprti koloni s povprečno hitrostjo okrog 28 kilometrov na uro, v sklopu maratona pa je tudi tekmovalni del - gorski vzpon iz Gornjega Grada na Črnivec za pokal Karavank. Skupni čas maratona znaša okrog deset ur. Letošnji maraton je po številu udeležencev krepko presegel lanskega in predlanskega, saj je kolona štela preko 300 kolesarjev. Pri restavraciji Gaj v Mozirju, kjer je bil postanek za okrepčilo, sta udeležence maratona pozdravila mozirski in gornjegrajski župan, Jakob Presečnik in Toni Rifelj. Žal organizatorji maratona niso poskrbeli za obveščenost javnosti o zanimivi športni prireditvi, kar je glede na njen namen (promocija!) resen spodrsljaj. Tudi zgolj en sam udeleženec maratona iz Zgornje Savinjske doline najbrž (“čast je reševal” Erik Roseinstein iz Mozirja) ne more biti cilj tovrstne prireditve, ki se bo v prihodnje gotovo še krepila. Popravni izpit bo za organizatorje na voljo že prihodnje leto. Franci Kotnik Zgornjesaviiijska liga v malem nogometu Kvalifikacije za sezono 1997/98 V organizaciji športnega društva Vrbovec Nazarje so minuli petek na igriščih v Nazarjah in v Mozirju potekale kvalifikacije za štiri prosta mesta v zgornjesav-injski ligi za sezono 1997/98. Vse tekme so bile odigrane po novih pravilih za mali nogomet, ki jih je po FIFI priredila Nogometna zveza Slovenije. Po teh pravilih se bo igralo tudi v zgornjesavinjski ligi. Tenis Dvojni uspeh Weissa na Koroškem Blaž Weiss, najboljši igralec teniškega kluba Mladost z Rečice ob Savinji, je drugič zapored osvojil turnir v Črni na Koroškem, ki ga tamkajšnji prireditelji organizirajo vsako leto v sklopu Koroškega turističnega tedna. Tokrat je zmagal v močni konkurenci 27 tenisačev, predvsem s koroškega in štajerskega konca. Po lažjih preizkušnjah v prvih dveh kolih se je v polfinalu pomeril s starim znancem Borutom Štorom iz Raven na Ko- Blaž Weiss v elementu (foto:ToP) roškem. Slednji gaje v letošnji sezoni že premagal, zato je bil Blažev motiv toliko večji. Zmaga je bila prepričljiva - 6:3 in 6:1. V finalnem obračunu se je Weiss pomeril s predstavnikom Mežice Pustoslemškom, ki ob zmagovalnem ritmu Rečičana ni imel veliko možnosti. Gladka zmaga 6:4 in 6:2 je Blažu prinesla denarno nagrado in pokal v trajno last ter veliki prehodni pokal, katerega mora osvojiti še enkrat, če želi, da bo za vedno krasil vitrino domačega športnega društva oziroma teniškega kluba. Za nameček je Blaž s klubskim kolegom Vojkom Mehom slavil tudi na turnirju dvojic. Rezultat finalne igre: Weiss-Meh (Mladost Rečica) : Pustoslemšek-Vrtačnik (Mežica) 9:5. Kot kaže Blažu Weissu koroški teniški tereni zelo odgovarjajo, saj je letos osvojil tudi turnir v Mežici, in upamo lahko, da bo tako uspešen tudi v prihodnji sezoni. Franjo Pukart V kvalifikacijah je sodelovalo devet ekip, ki so bile po predhodnem žrebu in določitvi nosilcev razdeljene v dve skupini. V Nazarjah so nastopile ekipe Avto-elektrika Bitenc - Erbo (prej Zg. Nazarje), 3B iz Šmartnega ob Dreti, Zadruga Faraf iz Bočne in Kokalje Quattro, v Mozirju pa so se med seboj pomerile ekipe Policija, Hmeljar iz Mozirja, Vias iz Gornjega Grada, Zalugnca iz Ljubnega ter ekipa Gloria iz Luč. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se neposredno uvrstili v ligo, zato se bila medsebojna srečanja na obeh igriščih izjemno zanimiva. V nazarski skupini je prvo mesto osvojila ekipa Zadruga - Farof iz Bočne, vstop v zgomjesavinjsko ligo pa so si v zadnji tekmi priborili še domači igralci Avto-elektrike Bitenc Nogometni klub Ljubno Začetek nastopov Da se je na Ljubnem ob Savinji z zmago nad aktualnim državnim prvakom Mariborom marsikaj premaknilo, smo poročali že konec julija. Napovedano novo rojstvo nogometa se je v tem kraju z bogato tovrstno tradicijo tudi v resnici zgodilo, saj ima NK Lj ub-no novo vodstvo, jutri pa začne z nastopi v ligi ONZ Celje. Novi predsednik kluba je Paul Orešnik, tajnik in vodja trenerjev pa Uroš Bolko. Ker je največ zanimanja za nogometno igro pri najmlajših, se je vodstvo kluba odločilo, da začne intenzivno delati prav z njimi. V ligi Območne nogometne zveze Celje bo v sezoni 1997/98 nastopala ekipa starejših dečkov starosti od 10 do 14 let, za prihodnjo sezono pa naj bi sestavili tudi ekipo mlajših dečkov. Z načrtnim strokovnim delom naj bi čez nekaj let dobili ekipo domačih igralcev, ki bi zastopali Ljubno in Zgornjo Savinjsko dolino v državnem merilu. NK Ljubno vabi vse ljubitelje nogometa jutri popoldan na Foršt, kjer bo ob 16. uri prva ligaška tekma ekipe starejših dečkov, še pred tem pa se bodo na predtekmi pomerili veterani. Na krajši slovesnosti bodo zaslužnim članom NK Ljubno podelili priznanja. KF - Erbo. V Mozirju so največ znanja in dobro formo pokazali Policaji, ki se tako vračajo v staro društvo, prav tako tudi “vroča” ekipa Zalugnce. Končni seznam ekip, ki bodo v sezoni 1997/98 sodelovale v ligi, je tako sledeč: Kokarje, Solčava, Foršt-Gamit, Razboije, Davidov Hram, Polda’s club, Policija, Zalugnca, Zadruga - Faraf, Avto-elektrika Bitenc - Erbo. Organizator zgomjesavinjske lige v malem nogometu, Športno društvo Vrbovec Nazarje, vabi vse ljubitelje nogometa, da si srečanja najboljših ekip naše doline ogledajo v največjem številu. Prvo kolo je na igrišču v Nazaijah na sporedu že danes ob 17. uri. Pa veliko športnih užitkov! Komisar lige Franjo Pukart ŠD Mladost Rečica ob Savinji Šola tenisa za najmlajše V organizaciji teniške sekcije pri Športnem društvu Mladost je na Rečici ob Savinji v počitniških mesecih potekala šola tenisa za najmlajše. V njej je pod vodstvom Blaža Weissa sodelovalo 25 otrok. Udeleženci šole so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer najmlajši od 6 do 9 let ter malce starejši od 10 do 12 let. Tečaj so v teniškem parku na Rečici obiskovali dvakrat tedensko po dve šolski uri, znanje, ki so si ga pridobili v tem času, pa so prikazali na sklepnem turnirju. V mlajši skupini je največ teniškega znanja pokazal David Žehelj, kije v finalu premagal Niko Pukart. Tretje in četrto mesto sta osvojili Vanja Vovk in Eva Fricelj. V starejši skupini si je zmago priigrala Sanja Prosen, ki je bila v finalu boljša od Daniela Kvasa. Tretja je bila Ana Tevč, četrti pa Jure Trbovšek. Tudi ostali, ki se niso uvrstili v sam vrh, so pokazali viden napredek v teniški igri. Tako otroci kot starši so bili zadovoljni z organizacijo in vodenjem šole in so izrazili željo, da bi bilo tovrstnih športnih aktivnosti v času počitnic v prihodnje še več. Franjo Pukart Ukradeno kolo 16. avgusta je neznani storilec v neposredni bližini bistroja Vovk v Varpoljah odtujil gorsko kolo znamke Scott, last Iva J. iz Varpolj. Za neznancem še poizvedujejo. Po NESREČI POBEGNIL 20. avgusta seje ob 18.25 uri zgodila prometna nesreča pri vratarnici podjetja Glin v Nazarjah. Neznani voznik osebnega avtomobila Renault 4 bele barve je pri srečevanju trčil v osebni avto, ki gaje vozila 41-letna Marija Š. iz Nazarij. Pri trčenju je nastala materialna škoda, neznani voznik pa je takoj zatem s kraja nesreče odpeljal v smeri Dobletine. Policisti ga kljub takojšnji akciji še niso izsledili, zato prosijo vse občane, ki bi karkoli vedeli v zvezi z opisano nesrečo, da to sporočijo na policijsko postajo. Srečno jo je odnesel 21. avgusta ob 23.45 uri je 52-letni avstrijski državljan Walter P. vozil terensko vozilo iz Mozirja proti Letušu. Ko je v Soteski pripeljal v desni ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal levo s cestišča in trčil v drsno ograjo ter nato v kozolec. Trčenje je bilo tako silovito, daje odtrgalo enega od nosilnih stebrov kozolca, voznik pa jo je zaradi močne konstrukcije avtomobila odnesel brez poškodb. Podrl je kolesarja 22. avgusta ob 15.12 uri je 45-letni Rafko K. z osebnim avtomobilom pri bencinskem servisu v Mozirju zadel kolesarja, 76-letnega Franca K. iz Mozirja. Le-ta je padel po vozišču in se lažje telesno poškodoval. Zoper voznika osebnega avtomobila so napisali ustrezen predlog. Trčil v spremljevalno vozilo 23. avgusta seje ob 14.15 uri zgodila prometna nesreča v Tiroseku. 26-letni Božo F. iz Tiroseka je z osebnim avtomobilom na ravnem delu regionalne ceste prehiteval drugo vozilo, pri tem pa trčil v osebni avto, ki gaje v tem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal spremljevalec kolesarskega maratona, 51-letni Peter M. iz Kranja. Trčenje seje na srečo končalo brez telesnih poškodb. Romuni so kradli 25. avgusta so bili policisti ob 16.30 uri obveščeni, da so v trgovini v Nizki štirje neznanci odtujili nekaj izdelkov in pobegnili. Policisti so v hitri akciji vse štiri izsledili in ugotovili, da gre za romunske državljane, ki so ukradli izdelke manjše vrednosti. V obravnavo seje vključil tudi tržni inšpektor, saj so Romuni prodajali blago brez ust- reznega dovoljenja. Sodnik za prekrške jih je kaznoval z denarno kaznijo in jim izrekel prepoved vstopa v Slovenijo za dve leti. Romunske državljane so policisti odpeljali do mejnega prehoda Dolga vas, kjer so jih izročili tujim varnostnim organom. Zasegli so mu plinsko pištolo 29. avgusta so mozirski policisti po odredbi sodišča zaradi suma posedovanja orožja opravili hišno preiskavo pri Ivanu S. v Šmihelu. Ugotovili so, da ima Ivan plinsko pištolo in nekaj nabojev zanjo, dovoljenja za posedovanje pa ne. Zato so mu orožje in strelivo odvzeli ter zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške. Požar v Okonini PODTAKNJEN 29. avgusta je okrog osmih zvečer izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Okonini. Po gasilski intervenciji je bilo ugotovljeno, daje domače poslopje zažgal 22-letni Jože Š. iz Okonine. V zadevo so se vključili kriminalisti UNZ Celje, ki so za Jožeta odredili 48-umi pripor in ga s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. Vozniki pozor! Na cesti so spet šolarji: Ker se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto, policisti pozivajo vse udeležence v prometu, zlasti voznike motornih vozil, naj bodo pozorni na šolarje, bodisi kot pešce bodisi kot kolesarje, ki na cesti večkrat reagirajo hitro in nepremišljeno. Naj šolsko leto mine brez nepotrebnih nesreč! OtttC OLDVd.o.o. poizeiR tel. 720-592 Vei€NJ€ tel. 863-960 VITARA VX 3V + 5V BALENO 4V 4x4 BALENO KARAVAN (Ng&q (dfodQo tocajja ssjjptteonlkira a ^qqüüj 1.000 UTROV GORIVA AU 12.000 BREZPLAČNIH KILOMETROV! OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Moja pot skozi gorje ali družinska kronika, kakor jo skromno imenuje Vlado Milavc, je usoda in zgodovina tisočerih slovenskih družin. Komaj pol stoletja je minilo od takrat, pa ponekod hote, nekod nehote bledijo spomini na grozote, ki so jih preživljali naši ljudje. Ob prebiranju knjige sem spet zagledala trg Mozirje, tisti dve oglasni deski in na njih zlovešče rdeče plakate. Spet sem zaslišala obupni jok žena in mater, ki so bežale od teh smrt oznanjujočih obvestil, bežale k svojim obubožanim družinam, ki so ostale brez mož in očetov. Pokazati sočutje do teh “za- znamovanih” je bilo življenjsko nevarno. Pa vendar so nekateri to zmogli. V tej knjigi jim je Vlado Miklavc postavil spomenik -spomenik človečnosti in dobrote. Stisniti v objem izgnanko, v la-gerju deliti s sotrpinom košček kruha, to je bila tista iskra, ki jim je dajala moč, da so preživeli. Vlado, hvala Ti, da si zbral pogum in spet prehodil štiriletno Kalvarijo, da bodo rodovi rojeni v svobodi lahko brali in spoznali, koliko hudega ste morali pretrpeti, da je po štirih letih trpljenja mlada partizanka zavriskala: “Juhuhu, svoboda je tu.” Vera Poličnik, Sp. Rečica 34 Razmišljanje preprostega človeka ob mesecu evropske kulture in letu kulture v turizmu pri nas - drugič Za zaključek, konec prejšnjega pisanja naj povem še par primerov, ko sem dejal, daje pa vedno kaj, da stvari “pogreni”... - Npr. eden od tistih - gospodarjev kmetije, visoko tam gori, s kmečkim turizmom... Kjer sem jih tudi tako likovno opremil, okrasil... Pa se je, bom rekel, besedno spozabil nad menoj. Močno “zrahljan”. V frustraciji. Stvari je pomešal. Namesto da bi mi dal besedo zahvale, mije dal: redkokdaj uporabljene besede... Težke. Trpke. Vulgarne. Tisto, bom rekel, kar se je dolga desetletja v njemu, nabiralo, kopiči- lo... Je izbilo “sodu dno”. In bil sem: ne kriv, ne sojen, pod tisto -“ihto” njegove gnojnice... Iz česar je bilo močno čutiti odseve: zavidanja, nevoščljivosti, prezira... Saj ljudje radi rečemo, če bi “faušija” gorela, bi bila najbrž vsa Slovenija v ognju, plamenu. - Npr. tudi tale primer se mi zdi dovolj “težak”, daje vreden kaj več kakor gole pozabe. Namreč gre za tisk - tednik za mlade “Antena” iz Ljubljane. Ko so si “privoščili” nefer potezo z mojimi lik. deli. Namreč, ko so nad osem let neprekinjeno objavljali, v “Anteni”, reproducirali moje likovno delo - Vinjete... Brez moje vednosti. Brez omenjanja, da sem avtor. Niti me niso o tem vprašali. Niti mi dali na znanje. Kaj šele o pravicah, ki iz tega (uporabljenega lik. dela) izhajajo -moralno materialne. Kje pa. Nič. Potem, ko sem to spodbudil, storil sam, za ureditev stvari, pa se jim je v “Anteni” namesto meni, užalilo. Kar seje potrdilo s tem, da so seznanjenost, vednost, obveščenost, da sem ob mesecu Evropske kulture pri nas v tem 1997. letu, imel številne sočasne samostojne lik. postavitve, po dolini 5 občin, v Zgornji Savin- jski dolini. Od teh eno tudi dobrodelno, za Sklad lačnih otrok sveta. Pa so to informacijo “zamolčali”. Jo niso priobčili v svojem tedniku “Anteni”. Pa je ta - tednik, tednik za mlade, po vsebini. - Npr. drugi primeri, ki se ne tičejo osebno mene, so pa še bolj, da rečem, “težki, groteskni”, glede na širine in teže, v negativnem smislu, za družbo. V mestu Celje. Ko je težko razumljiv, zanikrni, da ne rečem nikakršni odnos do nekaterih mojstrovin v skulpturah - plastikah. V katerih so upodobljeni (v kiparstvu) naši določeni znameniti vele možje. Naše književne zvrsti kulture. V mislih imam konkretno kip Primoža Trubarja. Njegov spomenik, ki stoji v parku ob pravoslavni cerkvi, v mestu Celje. In kip, spomenik, posvečen Antonu Aškercu, ki stoji v Vodnikovi ulici, v Celju. Namreč, obe ti dve skulpturi - plastiki, kipa, spomenika, nista razglašena za kulturna spomenika. In se, seveda, z njimi tudi tako godi. Usodi narave vdano... - Npr. če vzamemo “primer” iz Slovenije, iz Ljubljane, npr. kul- turnega središča. To, kar so naredili iz Navja - v Ljubljani. Ki je slovenski “panteon”. Kjer so pokopani“‘stebri” kulture Slovenstva (npr. Matija Čop, Valentin Vodnik, Josip Jurčič, Žiga Zois...). Namesto, da bi bili ponosni na naše vele prednike, smo jih, nasprotno, dobesedno vrgli na smetišče... Kar se primerjalno ne najde niti v najbolj barbarski kulturi. (Zadnji primer je povzet po prispevku: Obračun ne bo lahek. Sobotna priloga časopisa Večer, Maribor, 31.5.1997). Saj pravim. Kolikor je ljudi, toliko je različnosti in stvari. Ter oči. Toda ob takšnih in podobnih primerih, ki sem jih navedel, da se godijo, so in se širijo... Človeka zaskrbi. Da ostrmi. Mu zastane “dih”. In ostane brez besed... Kaj bo, če ne bo “spoznanja”, daje treba stvari spremeniti. Na bolje. Za nas. Slovenijo. Naj se ponovim. Mar mislimo, da nam bodo s takšnim neodgovornim odnosom do lastne kulture, te zvrsti, zaželeli “iskreno” dobrodošlico v vstopajočo Evropo!? Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje Na trgu 36, Mozirje Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi nove modele hlač Casuccj in pestro izbiro športnih srajc. Sodelovali bomo tudi na razstavi cvetja v prodajnem šotoru s posebno ponudbo po zelo ugodnih cenah. PLAČILO VAB I VAS SLOVAN Vransko 54 3305 Vransko Tel: 063/725 430 TROBEJ Attemsov trg 12 3342 Gornji Grad Tel-063/843 006 /HRANA PO NAROČILU MALICE TURISTIČNI MENU SVEČANI OBROKI SKUPINSKI OBROKI OHCET PO DOMAČE PIZZE SLADOLEDI, SADNE KUPE SLADOLEDNI NAPITKI ŽIVA GLASBA, PRILOŽNOSTNO PRENOČIŠČA - POLPENZIONI fv jGfqbnerjevi OZIMU . 063/832-200 VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA Odprto^ ' . % -*/> NON-STOP: aiOO-^r“' IZOLE S Bistro (ZOLES Pizzeria PANDA Uas vabita v prijetno senco na osvežitev ob vrčku piva, sladoleda ali *>a kar tako. Postregli vam bomo tudi velike in dobre Pizze, jedi na žaru in solate. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 23. ure. Oabüeni! mvzA/u PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Cenjene kupce obveščamo, da bo v SREDO, 10.09.1997 ob 9. uri otvoritev prenovljene MANUFAKTURE v BLAGOVNICI v Mozirju. bogato izbiro oblačil za jesen *£ Š1BOK© FALIT® ® ILA©IL 2A MLADI .J? domačo in tujo kozmetiko Za vas smo prVv Oddelekza akcijske prodaje ^tOKOV! Pridite in se prepričajt^ PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570 faks: 063/861-570 Volkswagen Group •FELICIA •FELICIA COMBI • PICK UP - dostavno vozilo • OCTAVIA OBIŠČITE NAS! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata Dušana SLOKANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi OPRAVIČILO Pri objavi zahvale Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC v 17. št. SN je v fazi tehničnega urejanja prišlo do napake, zaradi katere so izpadli naslednji sponzorji, ki so prispevali dobitke za srečolov: - Mlinar Drago, Ljubno ob Savinji; - Krivec Janez, Rečica ob Savinji; - Robnik Valentin, Rečica ob Savinji; - Trgovina ZKZ, Rečica ob Savinji. Za neljubo napako se vljudno opravičujemo. Uredništvo ABŽ-PONUDBA MOJEGA KRAJA Zgornja Savinjska dolina Vizitkarij ABŽ-PONUDBA MOJEGA KRAJA je priročna knjižica (žepnega formata) s paleto poslovnih ponudb in pomembnejših naslovov iz bližnje okolice vašega podjetja in doma. Knjižica je namenjena kar najširšemu krogu uporabnikov: z vašim vpisom lahko postane podjetna informacija o vas, ki nudite svoje storitve, in nepogrešljiva za številne, ki v svojem kraju morda iščejo prav vašo dejavnost. Skupaj s številnimi splošnimi storitvami postane ABZ-knjižica ponudb koristna takorekoč za vso družino. Vizitkarij ABŽ za Zgornjo Savinjsko dolino 1997/98 bo predvidoma izšel oktobra letos v nakladi 7.000 izvodov, ob izidu pa ga bodo brezplačno prejela podjetja in večina gospodinjstev v okolju, ki jih bo pokrival vpis ponudb. Pokličite danes, kajti Vašo storitev so potrebovali že včeraj! Podatke za Vaš vpis sprejemamo na naslovu: STUDIO REBERNIK, Efenkova 61, 3320 Velenje. Telefon: 063/851 981 Faks: 063/851 684 Že peto leto v grobu spiš a v naših srcih še živiš. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni ostala je praznina, ker Mirkota med nami ni. Ni ure, dneva ne noči, povsod si z nami dragi Mirko ti. Kar v življenju si rad imel, ti življenje dalo ni, dala Ti je gienka smrt zdaj imaš pa hišico in vrt. Pa rožice grob ti krasijo in cvetijo. Pa svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 9. septembra mineva 5. leto žalosti, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče, dedi, sin in brat Mirko REMIC iz Lok pri Mozirju Šel si tja, kjer ni več trpljenja in goija. Pogrešamo Te vsi, tvoja žena Marjana, sin Jure, hčerka Matejka z Valentino, mama, ata, sestra Marjana ter brata z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila naša mama Frančiška KLEMENŠEK iz Ljubnega ob Savinji Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Vsi njeni NOVO, NAJNOVEJSE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMNOSEŠTVO iviwivfAi>i/A IZ PARIŽELJ PRI BRASLOVČAH V POGREBNI SLUŽBI MORANA SMO SE ODLOČILI, DA OSNOVNI-KLASIČNI IN ŽARNI POGREB ODSLEJ PRI NAS NE STANETA POPOLNOMA NIČ! PRAV STE SLIŠALI - NE NASEDAJTE GOVORICAM- ZA OSNOVNI POKOP PRI NAS NE BOSTE ODŠTELI NITI TOLARJA. POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL.: 720-660, 720-662, 720-003 V SPOMIN IN ZAHVALO Smrt se iztekla je v bledo obličje. Pogled je odplaval v mirni spokoj. Nič več trpljenja ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj! Umrije Alojz KRAJNC iz Sp. Rečice dne 18.07.1997 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, g. župniku za sv. mašo, g. dr. Kelemenu in gasilcem. Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ga spremili na zadnji poti. Hvala govornikoma na grobu in pred mrliško vežico. Prisrčno hvala vsem, ki ste pomagali na dan pogreba in v mrliški vežici in vsem, ki se v spomin nanj ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 01.09. do 07.09. Kralj Ciril, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-633-417, od 08.09. do 14.09. Lešnik Marjan, dr. vet. med. Mozirje, tel. 0609-633-419, od 15.09. do 21.09. Zagožen Drago, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-633-418 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418 Konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933 Veterinarski zavod Slovenije, Marija Rup, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki od 7. do 8. ure. ••••••••••••••••••••••••••••«•a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••••v DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje Od 01.09. do 07.09. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910, od 08.09. do 14.09. Tratnik Franc, Pusto Polje, tel. 831-263, od 15.09. do 21.09.'Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 441 -242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. «•••••••••••••••••••••••••••••s SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••••••••••••s Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. LEPOSLOVJE: Crichton: Izgubljeni svet * Rozman: Je že v redu mama (pesniška zbirka) * Zajc: Krokar (pesniška zbirka) 2. STROKOVNA LITERATURA: Človeku prijazno in uspešno vodenje * Imam otroka, imam previce -priročnik za starše * Za ljubitelje knjig * Kuhajmo slastno * Svetovi narave 3. MLADINSKA LITERATURA: Pikapolonica na prašni cesti * Jung: Skrivno življenje pingvinov * Pregl: Ferdinand ZAHVALA Nedeljsko jutro 17. avgusta seje za družino Rudija Zidarna iz Globokega (Radegunda nad Mozirjem) pričelo nesrečno. Zagorelo je gospodarsko poslopje in samo izredno hitri in učinkoviti intervenciji domačih, sosedov in seveda gasilcev prostovoljnih gasilskih društev iz Mozirja, Nazarij, Pobrežja, Rečice in Radmirja gre zahvala, da so pred ognjem rešili stanovanjsko hišo, sosedovo gospodarsko poslopje, nadaljnje širjenje požara pa bi bilo nepredvidljivo. Ker so odločale minute, se je še enkrat pokazalo, kako pomembna je dobra opremljenost gasilskih enot in njihova strokovna usposobljenost. Vsem, ki ste pri gašenju in zaščiti sosednjih objektov nesebično sodelovali, se Vam iskreno zahvaljujem. Zahvala gre tudi vsem, ki ste priskočili na pomoč pri odstranitvi ruševin in ki se še boste vključili v izgradnjo ntrvega, za obstoj kmetije prepotrebnega objekta. Jakob Presečnik Župan KINO MOZIRJE 6./7.9.1997 TI TI LAŽNIVEC - komedija Režija: Tom Shadyac Vloge: Jim Carrey, Maura Tierney Jim Carrey je tokrat profesionalni lažnivec. Na sodišču zastopa zapletene primere, v katerih vedno uspe zaradi izredne sposobnosti prepričevanja in laganja. Toda lažnivec ni samo v službi, ampak tudi v zasebnem življenju. Pri tem pa najbolj trpi njegov petletni sin... 13./14.9.1997 ZELO OSEBNO - melodrama Režija: Jon Avnet Vloge: Robert Redford, Michelle Pfeiffer Ljubezenska zgodba, v ozadju katere je hiter in pritiskov poln svet TV novic. On je priznani TV reporter, ona je TV reporterka na začetku svoje kariere. On ji pri tem pomaga... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI, NEDELJA OB 19. URI. KINO NAZARJE 6./7.9.1997 PLAČANEC - parodija na trilerje Režija: George Armitage Vloge: John Cusack, Minnie Driver, Dan Aykroyd Poklicni morilec je povabljen v svoj rojstni kraj na obletnico mature, 'lam pa ga čaka presenečenje z vohunskimi intrigami, ekspozijami in streljanjem. Sreča pa tudi nekdanje dekle... 13./14.9.1997 BREAKDOWN - triler Režija: Jonathan Mostow Vloge: Kurt Russell, Kathleen Quinlan Jeff Taylor je mestni človek, vajen udobja. Ko se mu na potovanju sredi puščave pokvari avtomobil, se znajde v neznani situaciji. Pomoči in zatočišča pa ni nikjer... Triler, ki vam ne bo pustil dihati! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO LJUBNO 6./7.9.1997 UMOR V BELI HIŠI - triler Režija: Dwight Little Vloge: Wesley Snipes, Diane Lane, Alan Alda Hatlan Regis je prekaljen detektiv, ki raziskuje umore. Ko mu dodelijo primer umora mlade ženske v Beli hiši, se znajde v vrtincu spletk. Ko se pridruži še tajna agentka, ki odkrije, daje v Beli hiši nekaj narobe, se oba znajdeta v smrtni nevarnosti... 13./14.9.1997 EMMA - romatična komedija Režija: Douglas McGranth Vloge: Gwyneth Poltrow, Joni Collett Emma je mlada žena, ki z očetom živi na gradišču Highbury. Ker ima dosti prostega časa in se čuti osamljeno, sc prične vmešavati v ljubezensko življenje ljudi okrog sebe... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 18. URI. Cvetke in koprive PRIZADEVNI IN NEPOGREŠLJIVI MOJSTRI Anonimnemu avtorju, ki nima toliko jajc, da bi se podpisal pod poslano koprivo, uredništvo Cvetk in kopriv sporoča, da bi se ob vsej strahotni skrbi za godbo na pihala lahko pozanimal, kako se le-ta v resnici imenuje. Kar pa se športa tiče - le čevlje sodi naj kopitar! (SINDIKAT NOVINARJEV PRESS) POSILJENI KRAMARJI Na naše uredništvo je medtem poslal protestni dopis tudi g. Slovenec, ki je v zadnji številki Novic zasledil, da so bili kramarji na Lučkem dnevi posiljeni. Ker je posiljenost posledica posilstva, seje Slovenec zamislil nad stanjem varnosti v Lučah ob Savinji, a ko v kroniki ni zasledil zapisa o tovrstnih aktivnostih, je pomislil, da so bili kramarji morebiti vsiljivi in ne posiljeni. Zadevo še raziskujemo. (KJE STE LEKTORJI PRESS) KIČ ZA CVENKA NIČ Sicer pa so se s kramarji ubadali tudi na ljubenskem Flosarskem balu. Ta bi skoraj bil čista etnološka prireditev s pridihom modernega in veselica. A se je v Vrbje že spet priklatil prodajalec nenadomestljivih kokic, sladke vate in prelestno lepih helijevih balonov. Za nekaj malega cvenka v organizatorsko blagajno se je razpočil balonček pričakovanja. Flosarija paja mora bit’ iz desk in tramov in z vrbo za klobukom? (FLOSARSKI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343 OVEN od 21.3. do 20.4. Zdaj ste že opazili prve rezultate svojega sproščenega odnosa do stvori: manj ste preračunavali, zofo se vam je bolj obrestovalo. Navdušenost se vas bo še nekaj dni držalo, če se boste držali dogovora s samim seboj. Potrebovali boste dodatne informacije o neki stvari, ki jo želite izpeljati. Naslednji teden bo napetost v vas postopoma naraščala. Skrita čustva bodo težila k temu, da se izrazijo. Vzemite v roko roman ali priljubljeno branje iz revije in skušajte podoživeti energije, ki so se nakopičile v vas. Če se boste spustili neposredno na IjubezenAo področje bo ravno tako bristno, tvegano pa bo zato, ker se bo situacija pokazala diugačna, kot jo vidite sedaj. Pozorni bodite do dcritih namenov tujih ljudi, zato se nikar ne zadržujte v s» jem miselnem swtu. Zdaj je čas, da greste med (udi. Sproščenost! BIK od 21.4. do 20.5. Spomini na preteklost se javljajo zato, da boste našli boljši odnos do stvari, ki se trenutno dogajajo. O svojem ponosu ste že razmislili. Pomemben je predvsem vaš lastni občutek, kaj in kolib ste bmu podobni. Od denarja, ki ga zaslužite, morale dati nekaj za vaš osebni izgled. Obleka mora zadostiti predvsem vašemu notranjemu počutju. S preprodajo boste lahb kmalu nebj zaslužili, priložnost se bo pokazala že v tem obdobju. Na zdravstvenem področju se pazile jutranje megle in čez dan ne pijte mrzlih pijač. Naslednji teden pa ne bodite tako zatopljeni v delo, kdaj pa kdaj se ozrite naokoli in se vprašajte o namenu. Zakonec vas bo spomnil na nekaj pomembnega. Vzemite si tudi čas za prijatelje, morda tokrat »č kot običajno. Všeč vam bo neka oseba ■ od daleč. Igrajte se z otroki. DVOJČKA od 215. do 21.6. kmalu boste bolj sproščeni, toda nekaj dni boste morali še potrpeti. Narediti boste morali swj del naloge, pa naj se vam zdi še tab naporno. Sele po končanem delu si vzemite čas za prijatelje. Začeti boste morali strogo ločevati med privatnim in poslovnim, službenim življenjem. Le v tem primeru se boste lahko v družbi zares sprostili ne da bi to škodi ji» vplivalo na vaš delovni uspeh in na odnose pri delu. Skozi »še misli se bodo pretakala romantična čustva, ki vas bodo spodbujala k večji angažiranosti. Hoteli boste ujeti spomine in želeli si boste, da vam bi bilo spet lepo. Družba vas bo lepo sprejelo, b se boste razživeli. Ne boste potrebovali nobenega alkohola za korajžo, celo cigareta vam bo odveč. Začutili boste naravni tok, ki »m daje navdih in energijo. Naključje. RAK od 22.6. do 22.7. Ta teden se boste zelo razveselili nepričakovane pozornosti nekoga, ki ga že dolgo po Shem občudujete. Zato ne tarnajte, če ne morete takoj celemu svetu pokazati svojih občuSj: niti tako radi imate nekoga, o morate govoriti hladno o drugih stvareh. Tisto je zdaj za vas res najpomembnejše in nihče »s ne bo mogel prepričaš drugače. Če ne bi bilo tab, ne bi mogli drugih spodbuditi, da bi opravili naloge, ki so zares pomembne. Prišel bo tudi drugačen čas, vendar sedaj je tako! Naslednji teden boste poskušali reševad problem, ki je nastal v zvezi z vašimi odnosi doma. Partner se vam včasih res izmika, kmalu pa bo pripravljen na pogovor. Seveda vsega ne boste rešili v enem dnevu, temveč postopoma. Okrog 9. v tem mesecu boste pretirano irbni. LEV od 23.7. do 23.8. Zelo težko se boste znašli med posameznimi dolžnostmi in obveznostmi, zato bo najbol je, če ste nekoliko bolj koncenSirani na drage ljudi. Preko njih boste dobili spodbudo ob pravem trenutku. Četudi boste v začetku dvomili o netam predlogu, ga le sprejmite, saj se bo izbzalo, kot ugodno in ne bo vas oviralo, tam kjer se bojite. Tudi spodbude posameznih družinskih članov upoštevajte v tem času, tako boste zadeve uspešno tudi končali. Naslednji teden se pripravite na spremembe pri delu. Dobro prisluhnite besedam sodelavcev in se ne zanašajte na posamezne izjave, temveč bodite pozorni na skupno nit, ki se vleče sbzi vsa priporočilo, ki so namenjena vam. Paziti morate tudi na to, da se ne boste vezali na določeno skupino, zaradi navezave same: ko boste začutili, do ste na dragem mestu bolj potrebni, pojdite tja. DEVICA od 24.8. do 23.9. Nekoliko vas daje ljubezen in skuša izpeljati energijo, ki jo imate zdaj res na zalogi. Boste dopustili to ali boste spet rekli, da lahko vse ostane pri prijateljstvu, ali celo pri golem pogovarjanju o delu? Ne pozabite, da ob velikem delu potrebujete tudi sprostitev. Če boste preveč zagnani, vam bodo zvezde prinesle aktivno sprostitev v obliki nekega dela. Proti bncu tega obdobja se bo pobzalo na kaj vas skuša neki prijatelj opozoriti. Sami boste spoznali pomembno sporočilo po tem, da go ne boste mogli pozabiti, čeprav je bilo izrečeno bolj ali manj mirno. Čas je, da vidite s» je pridelb, za katere se trudite. Zdaj jih sicer še gojite in jih pustite rasti. Malce pa le razmišljajte za koga delate in kam bodo šli rezultati dela. Bodite v skladu z naravo in okoljem. ni TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Spomini se bodo vračali! Kar ste naredili narobe, torej tisto, ™ kar bi danes drugače naredili, lahko popravite, s tem se bo popravila tudi vaša spominska slika in pretekli dogodek vas ne bo več bremenil. Misel nanj ne bo večjiabita z nerazčiščeno energijo. Ni pa potrebno, da se tisto odvija z isto osebo bt takrat, najbrž si boste sposodili koga od prijateljev in z njim šli čez dogodek. Storite to, saj se boste kasneje dobro počutili, ko bo teža bremena padla z vas. Delo boste v večji meri obvladovali sami, zato se ne bojte. Tab bt ogenj sam gori potem, b ste ga prižgali, tako bo tudi vaše delo steklo brez zapletov. Le poglobiti se morate vanj, pri tem vam bodo pomagale pretekle izkušnje. Ne mislite pa zdaj na prihodnost, kor bo prav. Širite si svoje obzorje. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Naslednji teden poskušajte razviti ideje, ki ste si jih zamislili in jih dopolnjevati z izkušnjami drugih. Več boste svojega znanja prinesli na drage, bolj boste odprti za nore ideje, kot bzarec z vodo, ki lahko sprejme novo vodo šele, b staro deloma odlijemo. Pri tem bodite pozorni, katere informacije morate vendarle zadržati ■ da ne bo steklo vse mimo vas. Nekomu boste pomagali pri delu, ki »m bo kasneje uslugo vinil. Bodite pripravljeni sprejeti izziv, četudi se vam spremeni kaj v temeljih delovanja. Nova ideja bo primerna, vendar bodite prilagodljivi, saj se bo tekom dogodka spreminjala. Pogovorite se s prijatelji o načrtih. Na bncu upoštevajte lastno misel, ki se vam bo oblikovala po teh pogovorih. Spodbudili so vam le način razmišljanja in to je vse. Spogledovanje se bo prelilo v ljubezen. STRELEC od 23.11. do 21.12. V tem obdobju se bo vaše rutinsko delo prevesilo v delo, kjer bo več dinamike in boste imeli več opravka z ljudmi. Če je vaša služba preveč enolična iz dneva v dan, imate sedaj možnost, da izkoristite te energije. Srečali boste nore ljudi s bterimi boste narezali no» stike, s svojim partnerjem pa že tako in tab gojite globlje odnose. To je zato, da sproti rešujete spomine na dogodke v preteklosti, ki po nepotrebnem zapolnjujejo gla». Imelo vas bo, da bi poiskali idealno razmerje znotraj delovnega mesta. Gre predvsem zalo, da uvidite, da še niste v raju. Opazili boste možnost, ki vam bo ponujala lepše življenje. Pri vsem tem gre za igro mcžgonov, ki razmišljajo vedno sebi v prid. Vse boste lahko argumentirali in vse zagovarjali, čez čas pa boste ugotovili, da ni bila nobena sprememba neobhodna. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Sedaj, ko vas je milila bojazen, delate z velita večjo vnemo. Delo vas je prevzelo in napak ni bilo ta tok prekiniti. Dovolite si, da si ustvarite nebj presežb, šele potem boste bolj poskrbeli za srečne in družinske zadeve. Ne morete si zdaj namreč privoščiti, da bi bili na treh koncih hkrati. Ko boste delali eno stvor, jo opravite do bnca in temeljilo. Tako se vam bo posrečilo ujeti ustrezno razmerje med delom in žabo». Naslednji teden se boste trudili, da bi naredili lep vtis in da bi vaša prizadevanja čez noč obrodilo sadove. Ne pozabite, da je v vaši običajni naravi tudi sposobnost, da počasi prihajate do cilja. Tak cilj je potem čvrst in trden tudi, ko ga osvojite. S pomočjo partnerja, ki vam stoji ob strani, se bo res marsikaj čez noč spremenilo. Ne izogibajte se pogo»rom v družini, pomembno je, da nekatere stvari razčistite. VODNAR od 21.1. do 20.2. xVW V tem obdobju nikar ne stresajte jeze na svojo neposredno okolico, temveč se z ljudmi obli sebe pogovarjajte. Priznajte si, da je njihova reakcija moida izraz vašega notranjega hotenja in bojazni. Ali pa vam bodo izražali sliko vas samih, podobno bt ogledalo, kadar se pogledale vanj. Če ne bi bilo odzivanje ljudi, dobrega ali slabega, nikoli ne bi zares vedeli, kakšni ste. Ko boste to dojeli, se boste sprostili in uživali ta teden v ljubezni. Ta naval čustev, ki se bo tako nepričabvano pojavil, bo nekab zmanjšal vašo ^osobnost presojanja, zato bodite previdni tako pri vsakodnevnih opravilih bt tudi v ljubezni. Pogovor s partnerjem boste najlažje opravili pri nebm vsakdanjem delu, ki ga ponavadi opravljata skupaj. RIBI od 20.2. do 20.3. Potruditi se boste morali za s»jo družino nekoliko bolj kot običajno. Ne izgovarjajte se, da nimate časa in denarja. Čas si morate enostavno vzeti, imate pa tudi svoje rob s katerimi znate marsikaj postoriti, če hočete. Ker »m bo to šlo težb od rok, so na obzorju družinski prepiri, ki pa se jih boste raje izognili, tako botie več v družbi tujih ljudi. Naslednji teden pa boste staraj prisiljeni netatere shnri urediti. Potem boste začutili mir in harmonijo v srcu, ker boste ravnali pravilno. Na delovnem mestu ne rešujte problemov brez premisleka in na hitro. Pustite času čas, da dela za vas. Že proti koncu naslednjega tedna se boste počutili kot prerojeni. Očitno so vroči poletni dnevi neblib drugače vplivali na »s, kot na našega partnerja. Sprejmite vabilo. 0© fe©{7©(i©o Oafi o® acspSfpZfe ffl©£>B£©m@Q <5© fflEfc7©ooo Nebo nad Zadrečko dolino NATO naj ne bo sprejet Bil je prelepe sobote dan. Sonce nad našo dolino se je smejalo nič hudega sluteč, kar se znenada nebo razpoči. Vsa 'Zadrečka raja' se je obrnila v smeri Smrekovca. Potuhnjeni vulkan je Zadrečanom že od nekdaj tik pred nosom na očeh. Ali dima ni bilo, ognja ne na spregled, Smrekovec je spal naprej, le vse pod Menino je nemirno bdelo. Naše oblake so si drznili luknjati' fantje iz NATO pakta s svojimi predelanimi orli iz rajnke'Juge'. Daje letalo balkanska kopija, se je videlo že po tem, ko so odleteli tako hitro, da jim nismo uspeli zaračunati turistične takse. Koordinacijo so imeli pa na tleh. Cirkova Melca je zasačila enega, kije dajal čudne signale s pomočjo njenih kur, ki jih je prej aerodinamično opulil. Cirkova Melca pometa z lažnim Američanom (Foto:MuF) "Imela sem gaza kurjega tatu, pa je rekel, da skrbi za zvezo zemlja-zrak. Že bi mu verjela, ko je z eno mojih kur pomahal proti letalu. A sem videla, da pilot sploh ne upošteva njegove zemljezračnopomorske signale. Sem pa zato jaz njemu pomahala z metlo okoli betice. Koj se je izdal, da ni Amerikanec, ko je bežal s kletvicami v zadrečkem dialektu!” Vsemu navkljub Zadrečka po vsej verjetnosti ne bo hotela sprejeti NATO pakt v svoje sisteme. "Postopki njihove kmečke zveze nam niso nikakor povšeči," je izjavil zunanji minister naše doline. "S tako hitrimi letali, bi še njive ne mogli posejati. Saj bi sosedom na Spodnjem Žalskem zmetali vse po vrtovih. Poskušali bomo vplivati tudi na Savinjčane, da ne bi padli v past obetajočih obljub. Nato bomo skupaj prepričali Amerikance, da tudi oni izstopijo iz tega pakta, NATO pa bomo pustili Rusom za spomin na hladno vojno. terenski dopisnik Georgij Tavrl Taxi služba obvešča Vse, ki ste ali boste v teh dneh zgoščene prometne varnosti pridržani na kakšni gostinski postaji do napojitve, obveščamo, da smo vam na voljo. Na zvezi smo tudi z vlečno službo, če boste preveč naloženi. OBVESTILO BRALCEM Uredništvo Zadrečkih novic si pridružuje vse pravice do objave pisem bralcev, ki niso krajša od 123 tipkanih strani in lažja od 0.5kg. Po mili volji jim lahko še dopišemo par besed (do nadaljnjih 123 strani). Če se nam to zdi še premalo, lahko pismo zavrnemo, dokler ne doseže prave teže. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev onemogoči objaviti svoje mnenje, bomo tudi ta kriterij upoštevali le ob priloženi denarni podpori, ki naj na tipkano stran znaša število znakov pomnoženo z 500SIT, za tujino: 10DEM, karjevskladuzzakonom, katerega predlog bomodaliv parlament, če nas bo kdo tožil. Prosite za razumevanje! Pisma bralce^ Tozadevne težave zadrečkih fizikov Ob neuspelih poskusih ruskih, ameriških in sploh kozmonavtov, da bi vesoljsko postajo končno obvladala tehnika in bi nad elektromehanskimi težavami vendar zavladal Mir, smo si, kot velika večina bralcev že ve, zadrečki ljubitelji mehanike na sploh zadali nalogo pomagati jim. Posplošeno povedano, smo jim ponudili svojo pomoč. Bilježe čas. Zbravši se, smo se brez oklevanja nesebično spopadli z zadano nalogo. Uspeh. Bo. Zagotovljeno. Spočeli ustvarjalno povezovati elemente vezja, neustrašno krajšati ulomke, vendar navkljub priključitvi TRCL oscilatorja za omrežni napetosti na vhod multivibratorjä, nismo dobili na izhodu monostabilca nobenih signalov (smo jih dvakrat prešteli!). NASA, ESA IN RKA oziroma vesoljske agencije Amerike, Evropske unije in Rusije so v napetem pričakovanju čakale na nas. Oscilatorju smo skrajno diskretno spreminjali frekvence od ultra mozoljične do infra moreče in smo bili opazovavši signal na zaslonu osciloskopa, ki je trmasto vztrajal pri svoji odsotnosti. Sele ko smo zadevo priključili na minus napajanje (kar nam poprej že sama misel na to ni začela niti razmišljati o možnosti, da bi nam kot taka prišla na pamet, da bi kaj takega pretpotlejnazajšnje storili) so nam flipnili na zaslon impulzi grumaste oblike. Nismo namreč vedeli, da zaradi kvazirecipročne in povratne narave neverjetnostnih računov vse, kar je monostabilnega značaja vrigne šele po vzpostavitvi negativnega napajanja. Ko smo to sfrštirali, je vse teklo samo po sebi umevno. Ploskanje se je razleglo do ozvezdja Beta. Ploskali smo na razpoznaven način, kije lasten samo največjim znanstvenikom: s plosko dlanjo po čelu. Predhodno smo seveda spozicionirali osciloskop, ki je bil drago pengiran. Multivibrator nam je vrtinčil mejne ploskve med realnimi in nadrealističnimi števili, med interaktivnim nihanjem in realnim vzorčenjem in s tem konštantiral preslikave matrike implicicitno konvoluirane subjektivnosti imaginarnega pojava, zato smo se pri podajanju formalističnih izračunov izrazili v polpogojnem sestavljenem povratno-preteklemu namenilniku prihodnjika oscilacije impulzno premoduliranih signalov. Ker pa je šla vsa napetost v kontrapunkt s tokom, nam je vso zadevo zagnalo v dim. Transferresistor nam je dokončno odprlo, da smo dobili kabrioplet. V vesolju se bi slišal glasen vzdih. V vseh agencijah za tozadevne reči so glasno izrazili obup nad našim spodrsljajem, a ga je vakum, ki vlada v predprostoru Zemlje utišal. Vsakršno drugo momlanje pa so vsrkale bljižne črne luknje. V nastali tišini si niti muha ne bi upala odkašljati. Nismo vedeli kaj bi. Najhujših je bilo prvih pet minut, in potem naslednjih pet minut, tista so bila tudi najhujša. Tretjih pet minut je bilo prav brezupnih. Potem je šlo samo še na slabše. Ampak pomoč. Pomoč pa je bila izražena. Ladek Tafrležnik Vzletna rampa pod Lepenatko (foto: Miril Nisem) Na tozadevne težave zadrečkih fizikov smo dobili Pomoč naših bralcev: Pozabili ste upoštevati formulo ve skozi pi (V/p), kjer je ve mera za hitrost preklapljanja iz tokovnega v breztokovno stanje po poti linije najmanjšega odpora (Kurtzschluz) in je definirana kot smiselna potovalna hitrost glede na pripravljenost elektronov. Kolčina je torej skoraj neskončno odvisna od okoliščin, saj se prva dva faktorja ne spreminjata le s hitrostjo kot absolutnim pojmom, temveč tudi z zavestjo o tretjem faktorju, če te formule ne obvladamo s potrebno umirjenostjo, lahko povzroči hud stres. Z vsem dolžnim spoštovanjem! petošolec Čuk Niko CIME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): r ^ MINI SLOVAR v_____J BROCA: Francoski režiser (Philippe) EKSHIBIT: Vloženi spis, vloga ICACOS: Rt na zahodu Trinidada INAR: Japonski bog z lisičjo glavo STEINITZ: Prvi svetovni šahovski prvak (Wilhelm) Rešitev pre jšn je križanke: Okular, kalina, okoliš, mrtvi, menek, LB, Arabec, javor, matineja, APA, aki, INA, Bled, teloh, viroza, etat, Cazin, ro, oda, Atena, Ipa, Raška, At, zlitina, Nara, Eamon, poklek, mnema, Alaska. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 17. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Pepca Šinkovec, Lesarska c. 72, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Tajnik, Rečica ob Savinji 88; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Oprčan, Praprotnikova 14, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 18. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 12. septembra 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva turistična kmetija Robnik iz Luč: 1. nagrada: kosilo za 4 osebe, 2. nograda: narezekza 2 osebi, 3. nagrada: kmečka malica za 2osebi. POLETIVA NAGRADIVA IGRA SAVINJSKIH NOVIC Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami Poletne nagradne igre SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (tridnevni paket PP za 2 osebi v hotelu Lucija, Barbara ali Marita v Portorožu): Neža Rose,Strmec6, Luče: 2. nagrada (enodnevni izlet v Gardaland za 2 osebi): Moica Robida. Za Ljubnico 16. Ljubno ob Savinji; 3. nagrada (dvodnevni izlet v Gardaland za eno osebo): Irena Vrotnik. So. Rečica 15. Rečico ob Savinji. Glede koriščenja nagrad se dobitniki dogovorijo v turistični agenciji Extrem tours, na avtobusni postaji v Velenju. Čestitamo! Morda ste iskali prav to... I MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI \ i Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše | ■ vikende (brunarice) pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. !| j TRGOVINA IN MIZARSTVO IUKAČ SP. j REČICA I I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I ■ kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... ■ J Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS j ■ Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in ■ J dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar I * s.p.. 845-194. I j RTV PERNAT J Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na ! I vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. ■ I POGREBNE STORITVE ANUBIS j J Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica ! ■ Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. J1 • ODKUP HLODOVINE j ! Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841 -! I 413 (Jože). I I IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV j Izdelava in prodaja karnis ter možna dostava, tel. 063 725 547. Maček ! I Marjan, Vransko 113. j NOVO V NAŠI DOLINI ! Modno pričesko si profesionalno uredite same v 3 minutah. Skrivnost: I te hitrosti in kakovosti so lasni vložki ter lasulje. V pestri ponudbi ■ I vam jih svetuje FRIZERSKI SALON ROMANA iz Žlabra pri | I Nazarjah. Prosimo vas, da predkodno pokličete 063 832-867. I SNEMAMO POSLOVNE IN DRUŽABNE I DOGODKE I I s kakovostno video tehniko in dokazano kvaliteto. Videopress Ve-1 I lenje, tel. 063/858-001. | I KODAK EXSPRESS MOZIRJE I Razvijanje filmov in izdelava fotografij, prodaja fotografskega ma-1 I teriala, fotoaparatov, daljnogledov ter na novo ugodna ponudba | I žepnih računalnikov priznane firme CANON. Tel.: 833-202. ’ I ZAPOSLIMO I cvetličarko - aranžerko ali vrtnarski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj | I za samostojno delo v cvetličarni. Inf. na tel. 061 621-360. I MIZARSTVO ROBNIK BOŽO, LUČE I Izdelujemo kvalitetno pohištvo: mize, jedilne kote, vrata, podboje, | I stopnice in ograje... Tel. 844-245. I__________________________________________________________I KUPON za brezplačni mali «glas do lil besed * IS. s l e \ i I U i S N ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. mn Prašiče 25-50 kg za zakol ali nadaljno rejo prodam. Tel. 885-734. V Moziiju prodam gozd v izmeri 7,5 ha. Tel. 0602/44-887. Kupim parcelo za vikend na območju Mozirja, Nazarja, Šmartnega ob Paki, Polzele. Tel. 832-024. Prodam malo rabljene betonske rešetke za prosto rejo 3,60 m. Tel. 844-029. Prodam cirkular z 4 kW motorjem. Tel. 831-967. Ugodno prodam PC 486 DX/2, 8 MB rama, 240 MB trdi disk, 14" barvni monitor. Tel. 063/831-731. Prodam traktor Steier 18, starejši letnik, v brezhibnem stanju. Cena 2000 DEM. Tel. 831-181. Kupim telička, starega 1 teden. Tel. 061/ 825-400. Prodam synthesizer Casio 401. Tel. 841 -394. Prodam črno-bel laserski tiskalnik Oki ol 400 EX in črno bel toner. Tel. 832-961. Prodam simentalko, brejo 5 mesecev, mla-da. Tel. 832-837.______________________ Prodam pisalni stroj Conntesa - 2 za 15.000 SIT, star pol leta. Tel. 841-302. Jeta JX 1,6 B, 1. 1987, 100000 km, ugodno. Tel. 843-594. Ugodno prodam rolerje Roces za nogo št. 38. Tel. 831-035. Prodam kravo sivko, brejo 9 mesecev on telico brejo 6 mesecev. Tel. 845-113. V najem dajem poslovne prostore (cca 48 m2) v Sp. Rečici. Tel. 0609/615-629 po 20. uri. lo. Tel. 832-756. Prodam Golf III CL 1,4, 1. 92/10, 46.600 km, bele barve, 5 vrat, centralno zaklepanje, odlično ohranjen. Tel. 831-458 od 17. -21. ure. Prodam kozo dobro molznico po izbiri. Tel. 42-30-330, int. 313, Stradovnik. Tračno žago za razrez hlodovine prodam. Tel. 844-282, 844-316. Gorsko kolo Hooger - booger shikra sonic, STX oprema, prodam za 600 DEM. Tel. 831-740. Prodam zidarski mešalec. Cena po dogovoru. Jeraj Marjeta, Slatina 5, Gornji Grad. Prodam Golf JGL, 1. 81, reg, do 31.8.98. Tel. 063/832-836. Prodam violino polovinko s kovčkom, lokom in mostičkom. Tel. 063/841-177. Zelo ugodno prodam dvosed, raztegljiv v ležišče. Tel. 841-384. Ugodno prodam tlakovce in strešno okno. Tel. 841-123. V Mozirju (Podvrh) prodam hišo (tel., KTV, asfalt). Inf. tel. 851-930 po 15. uri. Prodam Z 101,1. 88, cena 1.100 DEM, reg. do 21.1.89. Tel. 833-465. Hišo v Velenju oddam kot stanovanje ali kakršnokoli dejavnost. Tel. 855-450 od 8. - 14.30 od ponedeljka do petka. V Mozirju, Nazarju ali okolici najamem manjšo hišo ali večje stanovanje. Naslov v uredništvu Savinjskih novic. Iščem honorarno delo za mesec september. Tel. 831-581. Prodam Yugo 45, letnik 85, lepo ohranjen. Tel.: 833-546. V Mozirju prodam hišo in zazidalno parce- ULTRA, d.0.0. NAZARJE ^ \ Ultra, d.o.o., Prihova 21 Nazarje vas vabi na dneve Hptembru: J \ ^ \ ...A\. ..........859,00 SIT/kg •X 1495,00 SIT 139,90 SIT _________...219,90 SIT ........345, W) SIT v diskontu JATA na Ljubnem ob Savinji. Delovni čas v diskontu je od 9. do 17. ure ob delavnikih in od 8. do 12. ure ob sobotah. Akcija traja do 18.9.1997 oz. do razprodaja zalog. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 GTS 7/87 157.500 470.000,00 R5 FIVE 5V 3/95 27.000 968.000,00 R4 GTL 8/91 63.000 370.000,00 CLIO RN 1,2 3V 6/94 41.000 1.300.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83.000 800.000,00 VOLVO 850 GTL 4/94 138.000 3.300.000,00 FORD ESCORT KAR CLX 6/93 90.000 1.426.000,00 JUGO 55 KORAL 10/88 95.000 315.000,00 EXPRES FURGON D 2/91 145.000 735.000,00 TRAFIC furgon pov. st. 5/95 100.000 2.000.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI KSd d.0.0. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. fax 831-043 8.00 čas: - 16.00 «> RENAULT KMETIJSKA TRGOVINA CERKLJE IMA GORENJSKEM Vam nudi po ugodnih cenah: - ŽITARICE (koruza, ječmen, oves, pšenica) -SOJINE IN SONČNIČNETROPINE - KRMILA (za nesnice, prašiče, govedo, perutnino) -UMETNA GNOJILA -SEMENA -VITAMINSKI DODATKI -JERICE PRED NESNOSTJO - ČISTILA ZA MLEKOVODE INF. tol.064/421-283ali421-294, V. i ^ O P T 1 K A đbT dry"' PRODAJA ORTOPEDSKIH ISÄil PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL V mesecu septembru 8L Ife 10% uopust pri nakupu sončnih očal MATEJA LIKEB s.p. J Ob Trnavi 1, Mozirje " " I tel. 832-240 ih*--4! M Celje - skladišče D-Per 7/1997 NOV BENCINSKI SERVIS V MOZIRJE Sodoben, ustrežljiv, prijazen strank llllllllllll II lili Hill 5000004408,18 COBISS V Mozirju je Petrol že pred tremi tedni odprt sodoben samopostrežni bencinski servis. Temeljita prenova stare bencinske črpalke na zunaj ob površnem pogledu ni takoj opazna. Ko pa stopite iz svojega avtomobila, vam je takoj jasno, da so spremembe korenite. Rekonstrukcija je obsegala ekološko sanacijo, povečaiije prodajnih površin in razširitev osnovne ponudbe na prodajo^gospödinjskega plina in kurilnega olja. 1 Dosedanjih osem iztakalnih mest so SprerAembe so najbolj vidne v povečali na petnajst, kar bo povečalo notranj^niprbdajnem delu. Trgovi- pretok vozil in kvalitetnejšo storitev. daje samopostrežna inrazšiijenana Kljub uvedenemu samopostrežnemu , 30 m2. Pestra izbira in polne police načinu vsaj trije uslužni prodajalci kar same vabijo. Pred vožnjo se radi priskočijo na pomoč. ialjko oskrbite s sendviči, osvežilnimi napitki, ki so primemo ohlajeni, alkoholnimi pijačami in izbranimi vini za darila, igračami za vašega malčka, osvežilnimi robčki, ... rezervnimi žarnicami, trikotniki, prvo pomočjo in vsem kar potrebuje voznik na vožnji z avtomobilom. Poskrbeli so tudi za sanitarije, ki so ločeiie in prijazne tudi invalidom na vozičku. Zgradili so ločene skladiščne prostore za prehrambene izdelke in olja. Posebno skrb so namenili okolju. Zamenjali so vse rezervoarje za gorivo. Stare z enoplastnim ovojem so zamenjali s sodobnimi varnejšimi dvoplastnimi. Poseben varnostni sistem, ki temelji na kontrolni tekočini med obema plastema rezervoarja, pa ja tudi center za naročanje in razvoz kurilnega olja. Pokrival bo področje od Logarske doline in vse do Braslovč in Polzele. Kupci lahko Petrolov bencinski servis v Mozirju je odprt od ponedeljka do sobote od 6h do 20h in ob nedeljah in praznikih od 7h do 19h. Vse informacije in naročila kurilnega olja so na telefonski številki 497-3060. spremlja vsako gibanje snovi v rezervoarju, kar zagotavlja največjo kontrolo. Novost je tudi prodaja gospodinjskega plina vjeklenkah, ki ga lahko kupite sedaj tudi v soboto in nedeljo. Servis so opremili tudi z javno telefonsko govorilnico, ki bo dostopna ob vsakem času. Bencinski servis v Mozirju posta- naročijo kurilno olje po telefonu ali pa osebno na bencinskem servisu v Mozirju. Ko smo povprašali poslovodjo Jožeta Hršico kaj želi nam Zgomje-savinčanom, nam je odgovoril: »Dobrodošli na našem prenovljenem bencinskem servisu in potrudili se bomo uresničiti vse vaše želje!« PS* MENJAVA OLJA NA ČfcPALKI Strokovno, hitro, in okolju prijazni» Menjavi olja so pri Petrolu pps-vetili veliko pozornost. Nudijoce-lotno ponudbo menjave starega olja z novim kakovostnim oljfem, ki ga poznamo pod imenom PROTON. Brezplačno \ Na Petrolovem servisu v Mozir-"; ju bodo prodajalci brezplačno opravili menjavo olja v motorju vašega avtomobila. Zamenjali ga bodo z visoko kakovostnim o (jem iz skupine PROTON po vaši izbiri. Tako so vam prihranjeni dodatni stroški menjave olja in pota do mehanika. Hitro in čisto Celotna menjava traja le nekaj j minut. Strokovno opravljeno delo vam zagotavlja usposobljeno osebje in poseben agregat, ki temeljit? in hitro brez oljnih madežev izčrpa iz motoija rabljeno olje. V motor nalijejo novo kakovostno olje, ki je najbolj primemo za vaš avto. Okolji» fcjjijazno * * ,«Ekologiji daje Petrol poseben poudarek. Rabljeno olje shranjujejo v posebnih posodah, iz katerih, olje po zaprtem sistemu prečrpajo ' v cisterno in odpeljejo v nadaljno . prddrtavo ali uporabijo celo kot * energetski vir.‘ PROTON za vsak'motor * i ,,Na v9elj'PctTolov.ih bencinskih ‘ ^servisijjyp^4i|o kvalitetna olja < PRpTOrrv zEthimiyo oblikovani \ embalaži. Med seboj 9e razlikujejo po,sestavi in namenu. Vsak ‘motor zahteva olje, ki je narejeno. pfaV/anj. Imeti ntora lastnosti, ki 1 najbdlje ščitijo motor*pred obrabo, koroziji), podaljšajo življenjsko 't 1 dobo motorja, omogočajo najboljši izkoristek, lažji zagon in manj-'S.d'pora£e£göri$a. O pravi izbiri pa vdm stVŽSovho.svetujejo prodajal- cj. ha Petrolovih bencinskih Iservisih. ‘ PR NOVOST PRI PETROLU V MOZIRJU Kurilno ol|e pred vašimi vrati Peljem se proti Mozirju. Rdeča lučka že dolgo sveti. Avto pokašljujein ... Sreča, bencinski servis Petrol. Zapeljem na črpalko in avto od veselja že kar sam ugasne. Prijazen uslužbenec mi kljub samopostrežni črpalki priskoči na ' pomoč. Med klepetom bešeda nanese tudi na bližajoče hladne dni in nujng potrebno kurjavo. Da je kurflfto bije prava stvar, sem vedel. Že pred leti sem po urah računanja in dnevih posvetovanja z ženo, uvedel novost v našo hišo-ogrevanje s kurilnim oljem. Je cenovno privlačnejše glede na ostala goriva, enostavno za uporabo in odlikuje ga hi-> tra in poceni dostava. Vedno pa sem kurilno olje naročil šele, koje zunaj že krepko pritiskal mraz, žena pa priganjala, naj že vendar poskrbim, da nebomo zmrznili. Uslužbenec na Petrolu meje prav prijetno presenetil z besedami, da lahko za kurilno olje poskrbim že zdaj, ta trenutek na kraju samem in s tem prijetno presenetim ženo. Ponudil mi je tudi različne možnosti plačila. Za gotovinsko plačilo mi ob nakupu 1.000 litrov odobrijo 1,5 tolarja popusta na liter in še brezplačno pripeljejo na dom. Pri nakupu nad 3.000 litrov (kolikor gre tudi v moj rezervoar) pa je popust celo 2 tolarja na liter. Družinski proračun mi gotovinskega plačila ne dovoli zato mije uslužbenec ponudil plačilo na obroke. Pri nakupu nad 1.000 litrov mi kurilno olje prodajo na pet obrokov in mi ga še brezplačno dostavijo na dom.) »Velja!« sem ponudil roko prodajalcu. Odločil sem se za plačilo na obroke in že čez nekaj dni sem imel cisterno napolnjeno s 3.000 litri kurilnega olja. Prijazen uslužbenec pa mije povedal tudi telefonsko številko 497-3060 s prošnjo, naj o novi ponudbi prenovljenega bencinskega servisa v Mozirju povem tudi svojim prijateljem. Z veseljem! PR