Politiški pregled. * Gospod Teodor Schwarz, deželni in dpželnega šolskega sveta predsednik v LjubIjani, je povzdignjen v baronski stau. Zaslugam — prirnanje! * Za saniranje deželnih fluanc. nNeue Freie Presse" poroča, da se bo začetkom, marca v finan6nem minii-trstvu vršila že večkrat odložpna anketa, ki bo preiskovala, kaj bi bilo ukreniti za uravnavo deželnih fiiiauc. Ankete se udeleže zastopniki vseh dfžel. Priprave so že dovršene. Ta anketa se je imela vršiti že v septembru, ali odložiti so jo morali zaradi togajanj za sklep nagodbe z Ogrsko. Finan6no ministrstvo predloži delegatom obsežen matprijal. Posvetovanja se bodo vršila na podlagi dveh kriterjev, to je, ustanoviti bo, koliko iznašajo potrebš6ine dežel in potem na6in pokritja. V prvi vrsti je namenjeno povišanje davka na žganje. Povišanje se uravna po potrebi, ki jo bo pokriti v dotični deželi. Pozueje, a tudi v marcu bo zopet posvetovanje zaradi povišanja davka na špirit in zaradi razdelitve kontingenta. Zakonski •naert o uravnavi deželnih fioanc in povišanja davka na špirit bodo bržkone istodobno predloženi poslanski zbornici in sieer v pomladnem zasedanju. * Učiteljskl kandidat za splošni volilni razred za deželaozborske volitve na Goriškem je dornberški nadučitelj Ignacij K r i žm a n. — V Idriji kandidnje tov. E G a n g 1. * Dve novl ministrstvi t Avstriji. Ustanovi se baje ministrstvo za promet (pošta, brzojav, javne zgradbe) in ministrstvo za socialne reforme. * Italijanske utrdbe ob avstrijski mojl. Poročevalec o proračunu italijanskega vojupga rainistrstva, poslanec Pais,--je izjavil na^proti časnikarjem, da hoče predlagati povišanje vojnega italijanskpga proračuna za 40 milijonov lir. Za utrdbe ob vzhodui (avstrijski) meji obstoječi na^-rt. Utrdbe bodo stale 600 milijonov lir. Podrobnosti so še tajnp. Pais pravi, da je zgradila Avstrija zadDJi 6as ob itali.janski meji močne utrdbe. * Nora politična stranka se je osnovala v Nemciji. V Lipskem je bil v ta namen shod, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. Pisatelj dr. Ernst Hentaller je predaval o cerkvi in politiških strankah ter je predlagal, naj se ustanovi nNemška kulturua stranka". Za glavne zahteve nove politiške organizacije je naštel: Dstanovitev Ijudske akademije z absolutno svobodo pouka; reformo kraljestva (odstranitev ^milosti božje", ki se je preživela); popoluo svobodo vesti tudi za državne uradnike in 6astuike; osvoboditev šole in n6iteljev od vsakega verskega pritiska; olajžanje izstopa iz cerkve in odstranitev vsakršne stanovske nadpravice. Govorniki drugih strank so izrekli dvom nad uspehoru nove stranke. * Poljski jezik t Šleziji. BNowa Beforma" poroča iz Tezina, da sta se kolegija ob&inskih predstojnikov Tešiaskega in Bialskega okraja izrekla za poljsko uradovanje. V prvem je bil ta sklep storjen soglasno, v zadnjem je bilo le pet protivuih glasov. * Cerkvena borba v Makedonijl. Odnošaji med bolgarskirn eksarhatom in grškim patrijarhatom se čimdaljebolj poostrujejo. Kakor poročajo iz Carigrada, je npdavno na spji patrijarhatstva neki član predložil, da se bolgarski eksarhat na vsak na6in odstrani iz Carigrada in da se vsi bolgarski duhovniki v Makedoniji obrijpjo. Ta ceikvena borba je naetopila baje zaradi prevelike napttosti med grško in bolgarsko narodnostjo v Makedoniji. * Učiteljica — kaiididatinja za češki deželni zbor. BHlas Naroda" poioča, da so stranke desniee sklenile kandidirati v volilnpm okraju Kutnagora ljudsko učiteljico gdč. Zeliukovo. * Kaznovan modernist. *Bayrischer Kurier" poroča iz Eima, da je profesorju Erbardtu v Strassburgu odvzet naslov prelata zaradi njpgove kritike zadnje enciklike. — Profesor Erhardt je priobčil izjavo, v kateri obžaluje svoj nastop za modeniiste ter izjavlja, da bo6e pod vsakršnimi pogoji ostati veren sin katoliške cerkve. Tako se je spokoril! * Portugalski kralj Jn prestolonaslednik — umorjena. V soboto po 5. uri popoldne se je vmil kralj Karl I. portugalski s svojo družino iz vile Vieiosa v glavno mesto Lisabon. Vozili so se v odprtera vozu kralj, kraljica Amalija, prestolonaslednik Ludovik Filip in princ Manuel. Na trgovskem trgu so streljali trije možje s karabinei. ki so jih imeli pod plaš6em skrite, na kralja in družino. Kralja so zadele tri krogle, ena v tilaik, ena v pleča in ena v vrat. Prebila mu j« vratno žilo in je bil kralj Karl takoj mrtev. Princ je še nrkaj časa živel, pa je umrl v moruariškem arzeoalu, kamor so ranjpnca spravili. Princ Manuel je raojea na čel.justih. iu roki, vendar ne resuo. Kraljici se ni ni6esar zgodilo. — Vest o kraljevi smrti se je bliskorna raznesla po mestu: vse trgovine so takoj zaprli, rotovž \a državno bauko straži vo.jaštvo. Ta čin je za sedaj dokon6al razpor, ki je vladal raed vlado in Ijudstvom. Eazmere na Portngalskera so namreč žalostne. gospodarsko stanje malodane obupno. Kralj Karl I. je vladal od leta 1889; pod njegovo vlado je imela država ne le na zunaj glede naselbin nesre6o, teruvp6 je doživela tudi dorna velik državni denami polom — Naslednik kraljee je priue Manud, za katerega bo vladala najbrž kraljica Amalija.