GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.— VIDEM, 16. - 30. JUNIJA 1954. Leto V. — Štev. 91 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. Dvojezičnost je potrebna in koristna Majhne stvari in majhni ljudi Kdor je hodil po državnih cestah po Furlaniji, 'je prav gotovo opazil veliko reklamno desko ob straneh ceste, na kateri je narisana dolina Aosta in pod njo stoji zapisano z velikimi črkami v francoščini: »Visite !a Valdotaine«. Za postavitev take reklame je poskrbel turistični oddelek pri deželni vladi doline Aosta. Frav gotovo niso misli'i s temi napisi povabiti na obisk svoje prelepe doline Francoze, ker teh po Furlaniji ni, pač pa tukajšnje domačine. Nihče pa se ni in se ne briga, čeprav stvar sama na sebi morda ni preveč prijetna, da bi pod tem napisom zapisal tudi v italijanščini in v slovenščini, kar bi bilo pametno. Dejali smo, da temu nihče ne polaga važnosti. Zakaj? Kar vsi več ali manj vedo, da v dolini Aosta prebivajo Francozi po jeziku, šegah in prepričanju. Njihov jezik je po predpisih deželnega statuta enakopraven * italijanskim. Kdor tega ne verjame, naj si prečita člen 38 posebnega statuta za dolino Aosta, kjer piše dobesedno : »V dolini Aosta je francoski jezik enakopraven z italijanskim jezikom....« Pa poglejmo sedaj malo kako je pri nas, v Beneški Sloveniji. Ali lahko mi Slovenci v naših hišah in po naših vaseh izobesimo kakršen koli napis ali lepak, ki bi bil pisan v našem jeziku? In ne samo v našem jeziku, kot se to dogaja v dolini Aosta, ampak tudi dvojezične, kakršne po pravici zahtevamo? Gorje ustanovi, podjetju ali tistemu zasebniku, ki bi si kaj takega upal storiti. Takoj bi jim naložili kazni in poleg tega ukazali, da morajo na lastne stroške odstraniti tak napis. Pri tem pa niti ne govorimo o sovražni propagandni kampanji, ki bi jo proti takim osebam ali ustanovam začel krajevni italijanski tisk. V členu 6 italijanske Ustave je zapisano, da so narodne manjšine zaščitene po posebnih predpisih. Za zaščito narodne rnanjšine se smatra tudi svobodno izobešanje reklamnih in drugih napisov v svojem lastnem jeziku. Da pa kaj takega za Slovence ne velja, je dokaz primer Sesljana. člen 6 Ustave naj bi bil razveljavljen po kakšnem odloku, po vzorcu tistega, ki nosi datum 29. marca 1923 Št. 800 in Mussolinijev podpis. Kadar gre za to, da se odvzame Slovencem kakršno koli jezikovno pravico, ostanejo vedno v Polni veljavi zakoni, ki jih je izdal fašizem. Kar se tiče doline Aosta in Južne Tirolske, seveda to ne velja. Toda pojdimo dalje in poglejmo malo °d blizu kakšne posledice prinaša v Beneški Sloveniji dejstvo, da tu ni izvedena dvojezičnost. Kar bomo navedli ni hlkaka demagogija, ampak so dejstva. Krajevna imena vseh vasi v naši deželi so izključno slovenska. V tistih krajih katerih fonologijo so v italijanskem jeziku prilagodili slovenski jonologiji, kot so primeri: Hlodič in Clodig, Kras in Cras, Brišče in Brischis, Strmica in Ster-niizza, Trbilj in Tribil, Oblica in Oblizka itd. se prebivalstvo ne čuti tako de-^orientirano. Kjer pa imamo primere dvojezičnih imen, ki so med seboj tako pomenu, kot po izgovoru popolnoma Tazlična, se prebivalstvo ne more znajti. Kaj navedemo za primer Brdo, ki ga po italijansko imenujejo Lusevera, Brezje -Klontemaggiore, Krnica - Monteprato, kodcerkev • Valle itd. Cesto se zgodi, da se kakšen Italijan-*ki popotnik, ki pride po enem ali dru-0em opravku v naše kraje in vpraša za ^ iz ene vasi v drugo, da se ta potnik 'Znajde v težavah. Italijanska imena, zla-kadar gre za bolj zakotne kraje, naši liudje ne poznajo. Stari ljudje in otroci *e Prav posebno ne poznajo italijanskega imenoslovja za svoje kraje. Vprašajte katerega koli beneškega Slovenca podatke o Castelmonte n. pr. in videli boste, da bo v zadregi z odgovorom, če pa ga boste vprašali po Stari gori, vam bo takoj odgovoril. Isto velja tudi za druge kraje. Malo je vaščanov iz Prosnida, ki bi vedeli za obstoj nekega kraja z imenom Montefosca, čeprav je ta kraj komaj nekaj ur hoda od njih, medtem ko črni vrh vsi poznajo. Iz teh vzrokov je uvedba dvojezičnosti pri nas potrebna ne samo za domače prebivalstvo, ampak tudi za tiste Italijane, ki pri nas živijo ali pa prihajajo v naše kraje. Po vseh naših vaseh bi morali postaviti napisne deske z imeni krajev v slovenščini in z italijansko adaptacijo slovenski jonologiji. Samo ob sebi umevno je, da je treba uvesti dvojezičnost tudi v urade. Imamo vso pravico, da zahtevamo rabo našega jezika v javnem življenju. V resnici pa ni tako. Naše pravice so samo na papirju. In če bi se v odnosih z javno upravo v naši deželi uvedlo ta princip, bi stvari izgledale popolnoma drugače. Razne vloge bi reševali mnogo laže in hitreje, ker bi jih prosilec bolje in bolj jasno obrazložil. Dejstvo je, da naši ljudje znajo le slabo italijansko in se zaradi tega čestokrat znajdejo v velikih težavah. Še danes, po skoraj 90 letih, odkar je Bene‘ ška Slovenija pod Italijo, si morajo na sodnijah v Čedadu in v Vidmu pomagati s tolmačem, če hočejo da bo prav razumel sodnik to, kar mu bi rad povedal kakšen prebivalec Beneške Slovenije. Zakaj se torej še vedno odlaša izvesti pri nas princip o rabi našega jezika v odnosih z javno upravo, ko pa je to naša pravica in je znano vsem, da prebivalci Beneške Slovenije ne poznajo, ali pa poznajo zelo slabo italijanski jezik? Prebivalstvu doline Aoste ali Južne Tirolske je ta pravica zajamčena v posebnem statutu. Zakaj se nekaj podobnega ne napravi tudi za slovensko prebivalstvo naših krajev? iiiiiiiiitiiiiiiiiiin n i:n m uiti n i mi mi i m i.i i u m i rum i iiitii.iiitii it iumìiutiiittiiiiiiittiiithii lit Vprašanje deželne avtonomije Zakaj se furlanskim demokristjanom sedaj kar naenkrat tako mudi Odkar je prišlo tržaško vprašanje V položaj, ki daje slutiti, da bo kmalu dokončno rešeno, so začeli v Furlaniji s tako avtonomistično propagando, ki je vse presenetila. Kominformisti, socialdemokrat j e, demokristjani, vsi so na delu. Proglasi, navodila, kongresne resolucije, vse zahteva avtonomijo za Furlanijo. Kominformisti so zopet prepleskali zidove v Vidmu z lepaki, ki so tokrat precej veliki, v katerih je rečeno, da bo lahko kritično gospodarsko stanje dežele, kjer se vsak dan veča beda, rešeno samo z izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom. Demokristjani pa so na svojem pokrajinskem kongresu preteklo nedeljo odobrili resolucijo, s katero zahtevajo od svoje parlamentarne skupine naj posveti vso svojo skrb problemu dežele, ki naj bi bil čimprej rešen tudi zato, ker smo tik pred rešitvijo tržaškega vprašanja. Furlani komentirajo to dejstvo češ »čuti se volilna sapa«. Gotovo imajo v tem oziru prav, ker bomo že prihodnje leto z volitvami obnovili tako občinske kot tudi deželno upravo. Iz izkušenj pa niso storili Furlani, odnosno njihovi zastopniki v parlamentu. Trst bi v takem primeru postal glavno mesto avtonomne dežele. To so vzroki, ki silijo furlanske demokristjane in zlasti odvetnika Candolini-ja, da bi čimprej rešili vprašanje deželne avtonomije. Na ta način bi preprečili, da bi se morala Furlanija priključiti Trstu in dosegli,, da se bo Trst priključil Furlaniji. Medtem pa hite z delom nalašč zr\ to določene komisije, ki so jih izbrali pokrajinski sveti iz Vidma in Gorice in ki naj izdelajo poseben statut, katerega bodo predložili, kot se je neuradno izvedelo iz pokrajinskih krogov, že prihodnji mesec v parlamentu. Ali bodo še prišli pravočasno? če se bo medtem rešilo tržaško vprašanje, bo treba začeti vse znova, ker se bo takrat treba sporazumeti s predstavniki tega mesta, ki prav gotovo ne bodo dopustili, da bi Videm postal glavno mesto avtonomne dežele Furlanija - Videmska Krajina. Med nami je precej ljudi, ki niso nič manj in nič več Slovenci kot mi, ki pa se točno pred desetimi leti niso sramovali tudi javno tega priznati. Nasprotno, če so imeli ime, ki se je končalo na ič, so se potrudili, da so to javno pokazali in prav nič se niso obotavljali, da bi se pustili izvoliti za predsednike ali tajnike pri odborih OF. Ko so pozneje dogodki šli tako, kot je vsem znano, so ti ljudje smatrali za potrebno zamenjati zastavo, da bi si ustvarili neko nedolžnost, o kateri so mislili, da so jo izgubili, šli so celo tako daleč, da so se postavili proti nam in tekmovali celo s fašisti v očitkih našega proti-italijanstva, zarote in veleizdaje. Njihovo vedenje je postalo tako odvratno, da ne zaslužijo drugega kot splošno zaničevanje vsega javnega mnenja. So majhne stvari majhnih ljudi, brez poguma, brez časti, ki bodo večno izpostavljeni splošnemu preziru. Ni umestno, da bi dali posebno važnost tem zoprnim stvarem, vendar pa prav tako ni na mestu, da bi jih pustili neopazno mimo, zlasti kadar se ti liudje trudijo, da bi onemogočili ali za-vrli naše napredovanje v cilju, da bi si preskrbeli kakšen stolček, pa bodisi to danes v senci ščita s križem, ali jutri v senci kakega drugega podobnega znaka. Ne smemo pozabiti, da so ti ljudje s svojimi majhnimi dejanji mnogo doprinesli k ustvaritvi tistega položaja pri nas, ki ga vsi poznamo. In to delajo medtem ko smo ostali mi zvesti našemu prepričanju, ko smo ostali zvesti našemu rodu in nadaljujemo z borbo v cilju, da bi bila temu našemu rodu priznana enakopravnost na politič- —- —-, ....... .....j ,.>. vemo, da razne stranke vsakikrat ko se iTiiiiiTiiiTiiiiTiiiTiiiiTiiiiiiiiiiiTiiiiiiiTi.iTMit.MiiTiiiiiiiTiiiTiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiTriiiTiiiim limimi it umiki iiiiii iiiiii.it pripravljajo na volitve, posebno pa demokristjani, začnejo vsaj leto dni prej govoriti o avtonomiji in volivci ne posvečajo tem besedam mnogo važnosti. Toda hudomušneži, tisti, ki se bolj spoznajo na stvari v demokrščanski hiši pravijo, da gre to pot zares. In veste zakaj? Resolucijo za avtonomijo, ki so jo odobrili na demokrščanskem kongresu je predložil odvetnik Candolini, predsednik naše pokrajinske uprave. Candolini je poleg tega znan krajevni industrij ai* lec, ki bi rad postal še predsednik nastajajoče dežele. Ker pa bi z rešitvijo tržaškega vprašanja riskirali, da bi Videm izgubil privilegij, da bi postal glavno mesto dežele Furlanija-Juli.iska Krajina, bi Candolini rad dosegel, da bi bil problem deželne avtonomije rešen čimprej in sicer zato, da bi mu ne ušla izvolitev za predsednika dežele, ali da mu ne bi bilo treba preseliti se v Trst, če bi bil vseeno izvoljen na to mesto, ker bi ga to oddaljilo od njegovega poslovnega okolja. Logično je, da če posebni statut za deželo Furlanija-Julijska Krajina ne bo izdelan in odobren pred končno rešitvijo tržaškega vprašanja, bo potem Trst prevzel pobudo za izvedbo tega, česal Naj odgovori katoliški tednik V Vidmu izhaja nek tednik, ki bi moral biti katoliški, vsaj sodeč po t.em, kar piše pod naslovom. Enkrat mesečno posveti celo stran izključno čitateljem Beneške Slovenije. V njej obravnava socialne in gospodarske probleme, zahteva od vlade ukrepe in pomoč v korist našega ubogega ljudstva, Do tu se z njim popolnoma strinjamo. Ne strinjamo pa se z njim kadar skuša zanikati, da obstoja pri nas tudi nar rodnostni problem, če je glasilo katoličanov, bi moral vedeti, da živi v Beneški Sloveniji na tisoče katoličanov, katerim ni dana niti možnost, da bi se lahko spovedali, ker duhovnik, ki so jim ga naprtili, ne pozna njihovega jezika, . Zakaj omenjeni katoliški list ne piše tudi o tej stvari, ki je v resnici tako malo krščanska in zakaj ne zahteva od cerkvenih oblasti, da naj dajo katoliškim Slovencem slovenskega dušnega pastirja, kakor imajo svoje lastne dušne pastirje Nemci v Južnem Tirolu, Francozi v do- lini Aosta in drugi? Naj odgovori omenjeni tednik, ki na zunaj kaže toliko skrb za beneške Slovence. Konferenca o Indokini v Ženevi Devet držav, ki so se udeležile konference o Indokini, je sprejelo predlog P francoski predlog o prenehanju sovražnosti v Laosu in Kambodži. Besedilo tega predloga je naslednje: »Da se olajša hitro in istočasno prenehanje sovražnosti v Indokini, predlagamo naslednje: a) predstavniki poveljstev obe strani se bodo takoj sestali v Ženevi in na kraju samem; b) proučevali bodo vprašanja v zvezi s prenehanjem sovražnosti na ozemlju Kambodže in Laosa, c) v najkrajšem času bodo predložili konferenci svoje sklepe in svoja priporočila.« nem, socialnem in kulturnem področju, na podlagi zakonitosti in v duhu republikanske ustave. Naj vedo ti bojazljivci, da s takimi svojimi dejanji ne bodo mogli z nami uspešno tekmovati, niti ne bodo mogli preprečiti, da bi mi ne nadaljevali z našo borbo, ki je borba vsega našega ljudstva. Vedo naj, da se bodo njihove goro-stasne in lažne obtožbe, ki so jih naperili proti nam obrnile proti njim in se maščevale na njihovih glavah. Nediški Kovač Bombni atentat v Gorici V noči od 12. na 13. t. m. je močna eksplozija prebudila iz sna sosede pri hiši št. 23 na šempeterski cesti, kjer je sedež mestne organizacije KPI v Gorici. Neznanci so namreč položili k zidu hiše bombo, ki je pri eksploziji razbila vrata, obenem pa povzročila tudi človeške žrtve. V tistem trenutku so namreč šli mimo hiše Ivan Furlan s ženo Danijelo in 'njeno sestro Ano Sassi, ki so se vračali domov. Pri eksploziji so vsi trije zadobi-li od drobcev železa poškodbe, ki so zlasti hude pri 52 letni ženi Danijeli. PRI NAS IN PO SVETU FRANCOSKA VLADA, ki ji je predsedoval Laniel, je morala odstopiti, ker ji je skupščina odrekla zaupnico glede politike v Indokini. Novo vlado je sestavil Mendes-France. To je 19. vlada po vojni. WINSTON CHURCHILL in Antohny Eden bosta 25. t. m. odšla k predsedniku Eisenhosverju na kratek obisk. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE bodo ukinile Italiji in Franciji svojo pomoč, dokler ne bosta ratificirali pogodbe o evropski obrambni skupnosti. VELIKI NALIVI so zahtevali v Bosni 28 človeških žrtev. AMERIŠKA POSLANICA v Rimu Mrs. Clare Booth Luce je odšla v Francijo na zdravljenje. MED CELOVCEM IN BLEDOM ter Beljakom in Bledom je bila otvorjena avtobusna zveza. V TUNISU je skupina upornikov ubila direktorja profrancoskega časnika »Par de Tunis« Tahiara Esafija, DNE 28. JUNIJA se bo v Atenah sestala mešana vojaško-politična komisija treh balkanskih držav. ODBOR FRANCOSKE SKUPŠČINE za narodno obrambo je z 29 proti 13 glasovi zavrnil ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti. NIZOZEMSKA VLADA je sklenila skrčiti vojaški rok od 20 na 18 mesecev. SKUPINA JUGOSLOVANSKIH turističnih in gospodarskih strokovnjakov pripravlja predlog o koordinaciji turističnega prometa med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. ITALIJANSKA VLADA je uvedla nov zakon, ki blokira stanarine do 31. decembra 1960. V TRSTU je bila otvoritev 6. mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo trajal do 4. julija. IZ TRSTA je odpotovalo še 243 izseljencev v Avstralijo. POVELJSTVO AMERIŠKIH čet v Trstu je prevzel generalmajor John A, Dabney. ITALIJANSKI PARLAMENT je razveljavil večinski volilni zakon. Tekom 15. julija bodo uvedli zopet proporcionalni sistem. ITALIJANSKEMU SENATU je bil predložen načrt zakona, ki predvideva nakazilo nadaljnjih 3 milijard za financiranje gradenj v bocenski pokrajini. PREDSEDNIK ARGENTINE PERON je izjavil, da bo v kratkem obiskala Jugoslavijo argentinska gospodarska delegacija. PREDSEDNICA GENERALNE SKUPŠČINE OZN ga. Lakšmi Pandit je prišla na obisk v Jugoslavijo. V GUATEMALI je izbruhnil upor proti vladi, ki ga vodi polkovnik Arbenz Guzman. Boji so hudi. AMERIKA BO PRIZNALA vladi Zahodne Nemčije popolno suverenost ne da bi čakala na ratifikacijo sporazuma o Evropski obrambni skupnosti. ■■■■j BRDO Kako to e s terskim konzorcijem? Lansko l.ieto so tu Teru ustanovili konzorcij gorskih izbolšav doline Tera (Consorzio di bonifica montana della Val Torre). Organizatorji tega konzorcija so kudali, k’ no če se upisati posestniki zemje od cjelega kumuna an s skupno akcijo mjeti tuo, k’ leč za gorske izbol-šave na predpisuje. Na žalost pa te šlo sóuse na jalovo pot, zak’ od 491 posest-nikou, k’ to e tu kumunu Brdo, te se jih upisalo kuj 40. Rjes žalostno to e tuóle, zak’ to kaže, k’ naši judjé no se ne fi-dajo majedne forme kuperative. Sóusje no ledajo djelati sami zase. A itako mamo se lošti tu lavo, k’ ne bomo maj neč nardili. Par nas zemja na e maso zdrobjena za morjeti narditi kej sam, zatuó to muore se lošti skup s temi druzimi, če ve bomo tjeli zbuojšati našo ekonomijo. Leč na obstoja an od nje to more simpri kej mjeti. Ce mi ve se ne spravimo ne bomo maj neč mjeli. Bardski kumun u ma 3796 hektarjou zemje razdeljene takolé: do 1 hektarja 63 posestnikou; od 1 do 5 hektarjou 199 posestnikou; od 5 do 10 hektarjou 207 posestnikou. Druzih buj velikih posestnikou to nje, če ve izključimo kumun k’ u poseduje 990 hektarjou zemje. še no druo no bi muorli naši judié se lošti tu lavo. Riditi več krau, saj sena par nas u ne manča. Par nas to se par-djela približno 45.000 kuintalou sena, s tikerem bi se morló riditi najmanj 1500 krau, redimo pa kuj 800 krau. Par starem te se jih redilo dosti več an zatuó judjé so tàboto Ijeuše stali. Zatuó posne-mejmo od naših tih starih. GORJANI Interesantno priznanje Ne nam parila ta pod roke na letera, k’ e ju poslóu šindik od Gorjan prefetu tu Videm. Ta letera na nosi datum dne 31. decemberja 1947 u tikeri ve beremo med drugim : »La popolazione del Comune di Montenars, circa 1800 abitanti, in buona parte e precisamente le frazioni di Flapano e di Pers, di razza slava, sono mistilingui. Fra essi s’infiltrano facilmente elementi provenienti dalla vicina Repubblica Jugoslava a scopo di propaganda. Di qui la necessità di venire incontro ai bisogni di detta popolazione, che altrimenti sii lascerebbe facilmente sovvertire e convertire alla causa slava.« Potém letera na dóu piše kuó te bizu-njo narditi tu gorjanski kumun. Sebén, k’ njesmo dakordo s tjem šin-dikom, k’ tu Gorjani so hodili iz Jugoslavije propagando djelat za naše judi obarniti, marnò rejči, k’ tuo k’ to riguardi judi iz Flipana an Brega e povjedu rjes. Takoviš Stampa taljana na ne bó pisala, k’ smo se mi impensali, k’ tu Fli-panu an tu Bregu so Slovenji, Saj ne autoritat sama tuo povjedala an vero s ton skuzo uprašala pomuoč. NESREČA PAR DJELU Pretekli tjedan e se usjeku s sekjero u nogo hostni djelouàc Molaro Aldo iz Podbrda, kar e djelu u hosti u Enemon-zo o Karniji par imprezi Zigatti Sante. Ponesrečenega so pejali tu špitau u Tolmječ, kjer o se bo muoru ščepati de-sat dni. SV. LENART SLOVENOV Divji prašiči rijejo po grobovih že več ljet so prava težava naših kra ju divji prašiči. Usako ljeto se parkaže-jo ob tjem ljetnem času, kar je krompir u zemlji an nam razrijejo use njive an uničijo pardjelak. škode pa ne djelajo samo na njivah, ampà so se večkrat par-kazal po hišah an use okuol obamil an polomil. Večkrat so parili tud na britof, ki je okuol cjerkve sv. Miklavža. Cjer-ku an britof sta na samem an okuol njih ni nobednega zida an takuó imajo divji prašiči prosto pot do grobou. V tistem britofu so pokopani sudatje, ki so padli u parvi svjetouni ueiski an zatuó bi bluó prù, de bi oblasti poskarb-jele za nardit zid okuol njega, ker tuo predstavlja nespoštovanje do martvih. Kaj čaka naš kamun za uredit tisto rječ? Al ni tuó njegova dužnost? Tuó je velik škandal za cjeu kamun. Naj pogledajo naši možje u druge kraje, kjer so IZ NAŠIH VASI pokopani sudatje, kakuó skarbijo za njihove grobove. Kamun bi sevjeda muoru poskarbjet, de bi se uničili na kajšno vižo divji prašiči, de ne boju ljudje nuoč an dan u skarbjeh za krompir, ki je njihova glau-na hrana, DREKA Adnà žena s Klobučarjev pri Dreki je še pred 1914. Ijetom, kar je bila Avstrija, ki je kuažuvala tam za Kolovratom, djelala kontrabant, Enkrat so jo ušafal financarji, ki je nosila sou iz tega kraja an takuó so ji nardil verbal. A u tistem Ijetu ni parilo nič za plačat. Potlé se je začela uojskà an tla par nas je bla fronta, takuó nobedan se ni več na tuó zmislu. Ljeta so Slé naprej, je parila druga uojskà, smo imjel Njemcé, smo imjel Angleže an Amerikance an takuó naprej. Italija se je bla posula an spet gor postavila an kot smo povjedal prej, nobedan ni niti mislu na štrafingo, ki bi jo muorla plačat žena, ki je sou parneslà iz tistega kraja. Sada pa pride gor na hišo karta, de muorajo plačat 91 lir štrar finge. Tuó kaže, de tajšnih reči se ne pozabijo, naj se svjet preobrača takuó ki Cé. TAMORJAN Francuoska komisija odvarnila 23 djelovcev iz Mažerol Pretekli tjedan je pokrajinski urad za delo (Ufficio Provinciale del Lavoro) poklicu u Videm 23 djelauceu iz Mažerol, kat j ere je pregledala francuoska komisija. Tisti djelauci, ki so usi brez djela, so odšli tisti dan z velikim vese jam od duoma. Na veliko presenečenje pa je francuoska komisija zavarnila use dje-lauce, ker njemajo meštjerja an Francija ne nuca navadnih djelauceu. Nič njeso pomagale prošnje obupanih djelauceu, de bi jih pošjal u Francijo na djelo. Djelauci, potlé, ki so zapravli sou-de za iti u Videm, so se muoral z žalostnem srcam varnit damu. Takuó bi se ne smjelo postopat z našimi ljudmi. Prej ku jih je poklicu pokrajinski urad za djelo u Videm, bi muoru vjedat, al boju mogli bit sprejeti na djelo al ne, saj ta urad dobro vje, de u Mažerolah ni spe-cjaliziranih djelauceu. Takuó bi 23 djelauceu ne potrošilo soudu brez potrjebe an dosti družin ne bi bluó žalostnih, ki so imjele trošt, de bo oče al sin u resnici pariù do zaslužka. ŠE O CJESTI U TAMORAH Pretekli tjedan je onorevole Ceccherini sparjeu ’dno raprezentanco iz Tamare, ki je prosila, de naj bi se interesiru za nardit cjesto, ki bi vezala tisto vas z Mažerolami. Ceccherini je obeču, de se bo šobit ku bo šii i Rim, interesiru za tisto rječ an če bo potrjebno bo tud interpeliru ministra za djelo. Tamorjanje pa mu nič kaj ne vjervajo, ker je že lansko ljeto, kar so ble votacjoni, obeču, de boju imjel preča cjesto. GRMEK Smrt našega občana u Belgiji Iz Belgije nam je parila vest, de je umni u Liége Anton Gus, star 57 ljet, doma iz Slapovika. Renki Anton je že več ljet djelu tam u minjerah. Naj mu bo lahka iuška zemlja ! KOZICA — Lucijan Tomazetič, ki je djelu u Belgiji, je odšli na dielo u Rio u Brazilijo, želimo mu dosti sreče. ŠPJETAR 1 ViVV lezisca Odkritje tezisca črnega premoga U Lipi, kjer kopajo opoko, ki jo potlé predjelujejo za cement u čedaj.ski ce mentarni, so zasledili žilo čarnega premoga. Nekatjeri djeluci, ki tam dielajo, pravijo, de muora bit, tista žila zlo globoka an de gre še notar u brjeh pod Me čano. Sadà so skopal nekaj kuintalu tistega premoga an so ga nesli pregledat tozadejnim tehnikom an izkazalo se je, de je premog zlo dobar. Družba »Italcementi«, ki je lastnik kamnoloma za opoko, kjer so odkrili premog, je pošjala na tisti kraj tehnike, ki sadà gledajo do kam pride premog, če boju vidli, de se splača odprjet mi-njero, boju višno začeli z djelom. Ljudje Nediške doline se zlo interesi-rajo za tisto odkritje. Po oštarijah, po hišah, po cjestah, pousod guori.io samo REZIJA Napredek ni vedno dober Zadnje čase je naša občinska uprava napravila zelo mnogo za olepšanje naše doline in še druge ugodnosti, ki bodo prav gotovo pripomogle k pospešen ju tujskega prometa. Napravila je čakalnice za avtobusne potnike, popravila ceste, te dni pa so začeli saditi ob cesti, ki pelje iz Sv. Jurija (Bilo) v Ravenco, drevesa, tako da bo tu v kratkem času lep drevored. Cesto, ki vodi iz Rezjute v našo dolino, bodo razširili za dva metra in morda tudi asfaltirali, vsaj tako se je govorilo na letošnjih občinskih sejah. V Ravenci, na kraju, kjer je stala župniška dvorana, ki jo je razrušila teža snega pred tremi leti, je občinska uprava napravila lep park z vodometom. V ta park so premestili spomenik padlih vojakov iz leta 1915-18, ki je preje stal pred sedežem občine. Lepo je, da so postavili ta spomenik na lepše mesto, saj zaslužijo padli vojaki vso čast, vendar bi imeli k temu nekaj pripomniti. Spomenik krasita namreč še vedno dva fa-šistična snopa s sekiro, čeprav je že 11 let, kar je bil odpravljen1 ta režim. Dokler je ta spomenik stal na prvotnem mestu, niso ti znaki padli toliko v oči ljudem, ker jih je deloma zasenčevala tamkaj stoječa stoletna lipa, sedaj pa, ko so spomenik premestili, so postavili tudi omenjena znaka na vidno mesto Kot je znano, obstoja zakon, ki predpisuje, da je treba odstraniti vse znake, ki spominjajo na fašizem. Torej bi moralo veljati to tudi za nas. S tem, da občinska uprava toliko skrbi za moderniziranje in napredek Rezije, moramo na žalost reči, da napredek v tem slučaju ni na mestu in zato bi bilo prav, da se uredi tudi ta neprijetna zadeva. PISMO IZ LIŠČECA Že veàkrat smo povedali potom »Matajurja« kakšne nadloge nas tarejo in kakšne potrebe imamo. Naše potrebe dobro pozna tudi občina, a ta namesto, da bi nam pomagala, nas tolaži samo z oblju- bami. Teh večnih obljub pa smo zares naveličani, posebno sedaj, ko vemo, da ima občina sredstva za druge veliko manjše potrebe, kot so pa naše. Sedaj na primer sade ob cesti, ki vodi iz Sv. Jurija v Ravenco, drevored, za nas pa ni na razpolago denarja, da bi popravili cesto, ki vodi k nam. Naša cesta je v tako obupnem stanju, posebno sedaj, ko jo je izpral dolgotrajni pomladanski dež, da ljudje ne morejo po njej voziti s prometnimi sredstvi. Naša vas je poleg tega brez električne luči. Tudi to občina obljublja že leta in leta, a do danes je še vedno nimamo. Eletkrična družba SFE je že napravila proračun za napeljavo, a mi ne moremo kriti tako velikih stroškov. Stroški bi namreč znašali približno 2 milijona lir, nas pa je samo 45 družin. Govori se, da bi občina krila del stroškov, a to se samo govori, do dejstev pa še ni prišlo. Prav bi bilo, da bi SFE napeljala k nam luč brezplačno, saj izkorišča vodo za svojo električno centra lo prav v naši vasi že desetletja. Skupina ljudi iz Liščeca POZIV PLANŠARJEM župan opozarja vse one, ki nameravajo letos peljati svojo živino na pašo v planine, da morajo cepiti živino (govedo, ovce in koze) proti nalezljivi bolezni slinavki in parkljevki, vsaj 20 dni pred odhodom v planine. Kdor se ne bo držal teh pravil, bo kaznovan po zakonu, živino bo cepil občinski živinozdravnik brezplačno. POROKA Poročila sta se Zuzzi Gianni, po poklicu zidar iz Rezjute in Buttolo Emma, gospodinjska pomočnica, doma iz naše doline. BREZPOSELNOST V NAŠI DOLINI Iz štetja., ki ga je napravil občinski urad za delo, je razvidno, da je v naši občini 367 brezposelnih ljudi. V tem številu niso vključene ženske, ker teh ne vpisujejo v seznam brezposelnih. o sreči, ki jih morebit čaka na domačih tleh, ker ne bo trjeba hodit po širokem svjetu za djelom. De so u naših gorah rudnine (minerali), ni neč novega. Raziskovali so jih že pred več desetletji an specialisti so o tem na široko pisali. Zatuó je potrjebno, de se raziskovanja dielajo še naprej an par tjem djelu naj bi pomagali tud naši kamuni, saj gre za Ijeušo živenje usjeh domačinou. U HIŠO JE TRJEŠCILO U času zadnjega velikega neurja, ie u Ažli trješčilo u Galandinino hišo. škoda ja bla precej velika: ubile so se use šipe, zidovi so popokali na več krajih an prežgala se je tud usa električna naprava. U momentu, ku je strjela udarila u hišo, je bla u hramu samo stara Ga-landina, a na srečo se ji ni neč hudega nardilo. Zena je sevjeda zgubila zavest za nekaj časa, a ji je bluó hitro buojš, kar so ji ljudje pamesli parvo pomuoč. ŠPETER BOJU POSLAL FAMOŠTRA ITALIJANA Zvjedali smo, de videmska škofija bo poslala u špjetar italijanskega famoštra. Ljudje o tem zlo guorijo, ker so bli prepričani, de boju poslal famoštra, ki če ni pru Slovenj, bi ta zn d almani po slovensko. Ta, ki bo paršu pa še tistega ne zna. Videmska škofija se muora za-vjedat, de par nas ne bo šlo telikrat takuó, kot je šlo u času kar so kuažuval »snoparji«. Slovenji se boju partožil tam kjer bo njim se zdjelo, dok ne boju sem poslal slovenskega dušnega pastirja. Tla par nas se je nimar molilo an pridgalo u slovenskem jeziku. C e škofija misli zarjes na svoje vjernike Slovenje, ne bi smjela tega pozabit. FOJDA Plaz podsul hišo v Ramovščici Zavoj zadnje hude ure, ki je divjala po naših krajih, se je utargu u Ramovščici plaz zemje, ki je podsul hišo čer-nejaca Avgusta. Hiša je bla precej poškodovana an černejaca je t.uó takuó ustrašilo, de ga je zadjela paraliza. S TREBUHOM ZA KRUHOM Tale mjesac je šlo iz našega kamuna u Francijo 17 djelouceu, katjerem je po-skarbù djelo »Ufficio provinciale del Lavoro«. Drugi tjedan bo àlà še druga skupina 6. mož. Venčpart tjeh djelouceu boju imjel djelo u minjerah. Pio Miškorja iz PlestiSč je umar u Belgiji Iz Limburga (Belgija) je parilà žalostna vest, de je u Eisdenu umar Pio Miškorja iz Plestišč, star 58 ljet. Ranek Pio je biu u Belgiji na djele žej od ljeta 1921 an se je tam tud poročiu z 'dno Flamanko. Zapušča tri hčere an dva sina. Naj mu bo lahnà belgijanska zemja! TAJPANA Še o Brješkem vodovodu Dne 28. junja. boju toukli »ašto« (licitacija) za brejški vodovod. Tej, ki smo žej pisali, ministrstvo za javne djela e dodeliu za to djelo 6 milijonu lir. Brje-ženji no dougo čakajo, ki to začni z djelom, zak’ za se napiti uode no muorejo hoditi jo točit tu dan potok, ki o je deleč kak četart ure od uasi. Anielé o more usaki se narditi no jindejo kaj fadije te božje judje no muorejo narditi usaki dan. Autoritadi so tjele jo zaulejči še kak mjesac prej kuj začeti z djelom, a Brje-ženji tele bót so pokazali zobe. Vjedali so, ki soutje so bli žej dani, zatuó so mjeii ražon ne čakati več an minačjati no manifeštacjon dou po Vidme. Kar so autoritadi vidali kuó no majo za ne in-tencjoni Brježenji so žvelto odperli »ašto«, ki, tej k’ smo povjedali, na če beti 28. telega miesca. Ašto no če batiti 16 imprez, amlankuj fin do nedeje te jih bó tekaj upisanih. Djelo to bi muorlo začeti sobeto potém an dobra an freska uoda na bi muorla začeti ščurjeti tu Brjezjah prej kuj jesen. A tu Brjezjah to koventà, ki to se naredi še kej druzeha. Pot tu Srednjebrdo na bi muorla beti nareta. Brježenji no majó venčpart njih zemje tu tjem kra-ju. Tadole no majo še njih h!jeve an njih njive. Tei, ki so nardili cjesto tu Viškuorši, ki na peje tu Pojak an tu Plestišča, ki na. uódi tje mez senožeti, no bi mjeli dirit še Brježenji beti povezani ž njih Srjednjobrdam s cjestom. Zatuó te drugi tjedan na delegacjon br-ješka na če narditi potrjebne štampenje za prositi še tuó. To bi ne bó bizunjo štakati oku za take reči. Autoritat, sama na bi muorla vidati kuó to koventà tu naših uàseh. A na žalost ve živimo tu taki nacjoni, ki brez štakanja to ne bó móu maj neč. Je troSt, de boju kej nardil za Prosnid Pretekli tjedan e paršou tu našo uàs diretor od škuol Filipič Alojz iz Viškuor-še. Ljudje so mu se polamental, de Prosnid je deveta briga za naš kumun. Tle se ne maj neč nardi an nje nobednega, de bi se interesóu. Diretor Filipič je ri-konjošu, de u resnic smo zapuščeni an je obeču, de se bo on interesu za našo uàs. U Prosnide imamo tri konsejerje (tri može pravimo mi) na kumunu. A to je malo kuó čakati od njih. Se malo interesajo za našo uàs, saj u resnic odkar sedè na kumunskem stolu u naši vasi ni bluó pni neč nareto. A kuó ž njih, če ne znajo branit interese naše uàsi. Za nas Prosnijene je ku, de bi jih ne bló. Saj te hredó parkrat na ljeto u Tipano na »konséi«, pridejo nazaj an jih uprašamo, de kaj so kuminal tam dol. Neč te ne znajo povjedat. Takuó, kuó ž njih, je buojš, de stojijo ta duo-mah. Takuó je z našo vasjo. A kaj Cemó nardit, če njesmo mjel druzga za zbrat. A na usako vižo se troštamo, de bo Filipič za nas kéj naredu, saj nam je obeču. če ne bo tud on, se bomo pa udàl dešti-nu an ne bomo šli maj več votuàt, nobednega moža. Kramar Dreja NESREČA NA CJESTI Pretekli tjedan e spadu z motociklete Sturma Gidjo, star 17 ljet, doma iz Plestišč. Kar e spadu si je zlomu čampno ključnico (clavicola) an zatuó so ga muorli pejati tu špitau, kjer o bo muoru ščepati mjesac dni. Te dni smo zvjedali, k’ so muorli pejati tu špitau Tomasino Cezarja iz Kar-nahta, ki o se obrenče zavoj djela tu Belgiji. Te, k’ o more, naj ga gre gledat, ker Cezar o mà bizunjo kumpanije anu o njema majednega, k’ u mu piši, ker e brez očč an matere. O se obrenče u tjelem špitalu: »Asilo degli Alljenati —• Manage — CHARLEROI. UMARLI SO Tele mjesac so tu našim kumunu umarli: Pascolo Angelina-Mihjelič, stara 70 ljet iz Viškuorše; Pascolo Pietro (Pjeri Kutič), star 80 ljet iz Viškuorše; Tomasino Zef, po domače Uhan, iz Brezij. Zef Uhan e umar tu Sv. Petru ob Nadiži, kjer e bi rikoveran tu »Casa di Ricovero« (hiralnica) an taójé e bi še pokopan; Blasutto Marija (Uigi Beca ženš) iz Debeleža (Loščič). Naj jim bo lahnà domača zemja! ZA NAŠE DELO Djelo u sadounjaku Skarbite, de novo posajeno drevje ne to tarpjelo suše. Zalivajte, če bo potrjeb-»o an rahljajte kolobarje, de pride ajar b zemljo. Zlo dobro je, če jih pokrijete ž gnojem al pokošeno travo, de se ohra-hi u zemlji mokrota an toplota. Tud pod starim sadnem drevju naj se pokrijejo tla, de se obdarži zemljo mokro an rahlo, tar pomaga k rasti an razvoju sadou. Preveč goste an slabe sade oberite, de 86 boju ljeuš razvijali drugi. Posebno Potrjebno je rjedčenje sadou na mladem drevju, de ga preveliki pardjelak ne siati u rasti. Kar precepljete sadno drevje, Parvežite sočne poganke, de jih ne polo-*bi vjetar an jim tud naraunate pravilno rast. Djelo na vartu parkažejo bulovi izrastki (u nekatjerih krajih par nas pravijo temu kodamja-kja), ki so veliki ku ena pest. U buli je u začetku svetlo siva, potem pa tamno siva materija, ki se izpremeni nazadnje u čaren polvar. Tuo so trosi, an tuo so provokatorji tiste boljezni. Kar tiste bule zdrelejeio, popokajo, potle vjetar raznese trose po okuolici, kjer padajo na zemljo. Par oranju al kopanju pridejo še buj globoko u zemljo, kjer preženo zimo an lahko ostanejo par življenju več ljet. Na pomlad, kar je gorkuó, trosi poženejo, potem vjetar spet raznese njih kalčke, če padejo tisti na ranjene sjer-kove rastline, jih napadejo an infetajo. Rane na sjerku pridejo par okopavanju, osuvanju, po tuči, živalskih škodliucih an podobno. Tista boljezen uniči 20 do 30 parstuó pardjelka sjerka. Bulovo snet na sjerku se uniči na tisto vižo, de se u pravim času, prej ku bule poknejo, tiste izrježejo, znesejo na kup an zažgejo. Tiste bule je trjeba večkrat med ljetom objerat, sjekat al iz-rjezat, ker nimar nove rastejo. Ne smiie se pustit, de bi izrastki sazdreli an pok-nili, ker bi paršli na tisto vižo trosi spet u tla. Tud se ne srni j e zmetat tistih bulastih izrastkou na gnoj, ker bi paršli trosi z gnojem spet neuničeni na njivo. Kjer je bulova snet močno razširjena, naj se sjerku ne gnoji s frišnim hijenskim gnojem, tuo pa zatuó, ker so u zemlji, ki je močno pognojena s tajšnim gnojem, kondicjoni za razvoj trosov tiste boljezni dosti buj dobri. «m 111 n 1111111 mi 11 Kinu n 11111 ii i n ii 1111111 iti i ii im ii mi i ii ii 1111 ih iti n 111 mmiii m nit m milini Plemenski ucón U tjelem mjescu je glauno djelo na vartu pljetu, okopavanje an zalivanje. Zalivajte porjedkoma, a takrat takuó dobro, de pride voda do narbuj globokih korenin. Večkratno slabo zalivanje malo Bi nič ne pomaga, ker voda ne pride za-dost globoko an hitro izhlapi. Po usa-kem močnem zalivanju zemljo prerah-IjBjte. Uso zelenjavo, ki zemljo močno Blabi: kapus, kumare, buče an pomodo-*o, zalivajte z gnojnico, ki jo napravite ** kokošjih odpadkou. De ostanejo rože na zguodnjih karfjo-*ah bjele an sočne, jih pokrite takuó de prepognete čez nje liste al jih pa nad Bjemi zvežite. Bulova snet na sjerku U nekatjerih krajih par nas je zlo *B2Sirjena na sjerku boljezen bulova sdet. Snet na sjerku lahko napade use kfaje sjerkove rastline, takuó storž (pa-B°hla), metlico, listje, steblo, pa tud ko-I®hino. Na napadenih krajih sjerka se U tjelem času, kar zdreleje žito, nabje-,ajte aržene rožičke (segala cornuta). Uberite tud tiste, ki ostanejo, kar mla-Posušiti jih muorate dobro, ker dru-ušafajo mufo. Prodajo se zlo draguó. Sadà cveto tud taužent rože, ki so do-*)re za use boljezni, kakor pravijo naši ^ stari. Tuo je morebit tud rjes, ker ^Uojšujejo prebavo an čistijo kri. Tau-^nt rože rastejo najrajš po planinskih ^hožetih an suhih traunikih. Nabjera ^ cjelo rastlino, brez korenin, kar cve-^e- Sušite u sjenci, kar so suhe na jih ®°Vežite u šopke (mazzetti). Tud tiste '*0®e se dobro prodajo. Preča boju sazdrjele tud borovnice ARANCE BEVK: J 9. Stekel je navzdol. Noga mu je padla v ahje, srce mu je poskakovalo v prsih. U^°segel je plot, prestrašil se ga je za Butek. Nato se je naslonil na suhe ve-*h pogledal navzdol. Spodaj je bila straha. Bele skale, krivenčasto drevje. Le-se je v gostem mraku oziral okoli °koli. iskal je drevo z vodoravno ve-Jo >-. ■ Ba kateri je visela gugalnica. ^*bši0 ga je začudenje, pomešano z J*, Ali je izginlo tudi drevo? Pogledal ^ Bekoliko dalje, na desno in na levo. ' V plotu so stala druga drevesa, a to *Bu bila skoraj docela neznana. Tudi Motu se mu je zdelo vse spremenjeno, ^stavljeno iz kraja v kraj. Morda bi °tai m nekoliko boli na desno. Ali bolj ^ levo. se je krepko držal na nogah, se ote-groze in strahov. Ali naj še išče? Ali Ì Pokliče? Ni se mogel odločiti. ^bova se je oslonil na plot in pogledal ^ Slobino. Napeto je strmel na skale, ka-r Ba bi hotel nekaj odkriti. Posluhnil Zadnja ljeta so naše ouce ratale zlo slabe, ker se oučjerejci premalo al pa pni nič ne brigajo za dobre plemenske ovne ucone. Nekatjeri oučjerejci že ljeta. an ljeta odbjerajo ucona za pleme samo iz domačega tropà an zatuó je paršlo do parjenja u sorodstvu, kar ou-čjerejo narbuj uničuje. Usak oučjerejec muora vjedat, de je parvi an narbuj važen pogoj za zbuojša-nje ouc dobar plemenski ucon. če imate u tropu slabo ouco, vam bo tista dala samo 'dno slabo jagnje, če pa imate slabega ucona, boju use jagnjeta slaba Ucon prenaša na potomce svoje dobre an slabe strani. Za pleme muorate odbrat ucona, ki je dobrih staršeu. Moško jagnje, ki imate namjen daržat za pleme, muorate gledat že od rojstva. Gledat muorate kakuó se razvija, kakuó se ponaša an če je zdravo. Tajšne jagnjeta muorate že od mladosti buojš fuotrat. Sesat muorajo najmanj osem tjednu, kar so večji pa jim muorate dajat še otrobe an narbuojše (čarniščice po domače). Tiste imajo u sebi dosti tajšnih sostane, ki zapjerajo, zatuó se jih nuca za čaj par driski. Bo-rounice se lahko tud namočijo v žganju an se ga potlé usak dan popije kozarček za zbuojšanje prebave. Jagode od borovnic posušite. Posušiti jih muorate dobro, de ne ušafajo mufe. Narbuojš je, de za sušenje jagod parpra-vite lesene okvirje z mrježo. Ajar pride takuó do jagod od useh kraieu an se buj hitro posušijo. Tud pokriti jih muorate, de se po njih ne boju pasle muhe. Sušite jih lahko na soncu, če pa je slaba ura, jih pa sušite na špolertu, a gledat muorate, de jih ne prežgete. je. Spodaj je grgrala voda. V listju je šumelo. Nič drugega. Niti najšibkejšega človeškega glasu ali vzdiha. »Ferjanč !« Glas se mu je hripavo iztrgal, plar.il v temo in mu zopet udaril na uho. Tedaj se mu je zazdelo, da se je nekaj izluščilo iz mraka v globini in planilo proti njemu. Morda je bila le velika veja, ki se je zganila v vetru. Ni utegnil še enkrat pogledati. Občutek, ki ga je bil prignal na gmajno, mu je v trenutku skopnel. Obšel ga je strah. Groza ga je kot s koščenimi prsti zgrabila za grlo. Jeknil je in klecnil v kolenih. Za nekaj hipov je bil ko okamenel. Nenadoma se je odtrgal od plota. Planil je med grmovje in tekel navzgor. Tedaj nič več ni mislil na Ferjanča. Prevzemala ga je ena sama misel, da bi čim prej prišel domov. Drevesa mu niso bila več drevesa in grmi ne več grmi. Vse se je spremenilo v njegovi domišljiji. Najrajši bi bil tekel seno. Moška jagnjeta, ki se pokažejo za pleme malo dobra, kastrirajte kar so stari 4 do 5 tjednu. Plemenski ucon muora imjet use pasemske lastnosti. Biti muora brez čarnih lis, glava muora biti močna an mišičasta (muscolosa), šija močna an ne predouga, telo muora biti dougo an globoko, harbat ra.uàn, parsa široka an globoka, noge močne. Par odbjeri muorate posebno gledat tud na vouno. Ucon muora biti z vouno dobro pokrit. Posebno je važno, de je dobro pokrit po trebuhu, po nogah do koljen, po šiji ani po glavi do ušes. Predusem muorate gledat, de je plemenski ucon brez rjesastih niti u vouni. Kar oučjerejec odbjera al kupuje plemenskega ucona, muora vjedat. kajšne-ga plemenjaka potrjebuje za svoj trop. Tropu je trjeba dat nimar tajšnega ucona, ki ima posebno močno pokazano tisto lastnost, ki u tropu manika. če imate na primer trop ouc, ki so telesno dobro razvite an močne, imajo pa slabo vouno, jim muorate dat ucona, ki je lahko telesno manj močan, ima pa dobro vouno. Par oučjereji je narbuj škodljivo križanje u sorodstvu. Kar odbjerate plemenskega ucona, muorate nimar gledat, de ne bo z domačimi oucami u sorodstvu. Adnemu uconu dajte 20 do 30 ouc. Ni parporočljivo dajat ned ouce preveč uconou, ker se u tajšnem primjeru uco-ni preganjajo an strašijo ouce an mlada jagnjeta. Velika napaka je tud u tjem, ker so uconi nimar med oucami na paši an u hljevu. Na to vižo uconi oplojujejo ouce u usakem ljetnem času an oplojujejo preveč mlade ouce. Uconi sami pa se po nepotrjebnem preveč po-nucajo. Pravilno je, de so uconi sami; med ouce jih spustite šele u jeseni, se-temberja an otuberja. miže, da bi ne gledal prikazni. Toda to je bilo nemogoče. že tako je zadeval v grmičje in v kamenje. Brcnil se je v palec, da mu je tekla kri. Ni se zmenil za to, ni čutil bolečine, čutil ie le, da mu stoje lasje na glavi in da mu burno razbija srce. Zdelo se mu je, da nekdo teče za njim in izteza roko po njegovi glavi. Kdo? Ferjanč? Zasopel, do konca upehan je pritekel na grič. Ob hlevu se je okrenil in dvignil pesti. Bil je pripravljen na udarec. Toda za njim ni bilo nikogar. Niti njegove sence, ker je bila noč. Ves onemogel, ko pijan je stopil v hlev. Zadel je v lesene vile, ki so z ropotom padle po tleh. Hlapec se je prebudil in dvignil glavo. »Kdo je?« »Jaz,« je Lenart dahnil zasopljeno. »Kod pa si hodil?« »Eee....« Lenart ni vedel, kaj naj reče. »Eee,« se mu je hlapec popačil. »Ali ne znaš govoriti? Kaj si mesečen, da ponoči kolovratiš okrog? Lezi!« Lenart je ubogal. Saj bi bil tudi tako legel. Bile so se mu izčrpale telesne in duševne moči. Hlapčev glas ga je nekako pomiril. Zdaj je imel vsaj človeka ob sebi. Vso pot je bil v družbi strahov. Kakuò se oskarbuje sjerak Za imjet dobar pardjelak sjerka ga muorate dobro oskarbovat an dobro var-vat pred škodliuci. Najprej je trjeba odganjat vrane, ki se rade u ejelih tropih usedajo na tajšne njive, kjer je usjan sjerak, de pikajo po zrnju, če ni sjerak pousod pognóu, naj se prazna mjesta hitro posejejo, an tuo s tajšnim sjema-nom, ki ste ga čez nuoč namočili u vodi, de prej požene. Mlad sjerak je trjeba okopat, preča ku se pokaže pleveu. Parvo okopavanje naj ne bo globoko an naj se z rokami lepuó opleje. če je sjerak slab, je zlo dobro, če ga kar je daž zalijete z gnojnico. Zlo dobro djela tud čilski soliter (guano), ki se ga raztrosi po varhu (200 kil za 1 ha). Sjerak je trjeba potlé še enkrat okopat an nazadnje osut. Drugikrat se ga okopa kar je visok en čevelj. Takrat je trjeba sjerak tud porjedit an mu potrgat use stranske (ob kraju) obrastke. Kar zraste sjerak do koljena visoko, ga je trjeba osut. S tjem djelom se muora bit par kraju, prej ku se parkaže lat (kanikula). U nekatjerih krajih je navada, de porje-žejo varhove do zgornjega klasu. Tuo je potrjebno tam, kjer sjerak tezkuó an poč as zdreleje. Veliko škodo par sjerku djelajo vrane an srake, ki pikajo klasje kar zdreleje. Tiste živali je trjeba odganjat s puško an drugimi strašili. Sjerkou pardjelek kuarijo močno tud čarvi. Nagobame so tud korenske uši, pred katjerimi se pa lahko varjete s pravilnim kolobarjenjem an dobrim gnojenjem. Čarvivo sadje čarvič, ki živi u jabukih an hruškah an ki je uržuh, de rata sadje čarvivo, je gosenica majhnega metulja, katjeri pravimo navadno jabučni tončič. Usak sadjar bi muoru skarbjet, de se tist čarvič uničuje, ker pokuàr usako ljeto več ja-buk an hrušk. De se ga pa uniči, naj se sadje, ki pada na tla, spruot pobere, ker u njem je sigurno že čarvič, ki se je izvaliu iz jajčec, kat j ere znese metuljček že junija na sadje, če se pušča čarvivo sadje na tleh, uzraste u njem gosenica al čarvič, potem zljeze iz njega an se pod starim lubjem zabubi an tam prežene zimo. če je padlo sadje z drevja nezdrjelo an drobno, ga poberite an ga dejte prešičem. za fuotar; če je pa zdrje-lo, ga razrježite na male kose, ga posušite, čarviče pa uničite, če tega ne buo-ste nardil, buoste imjel drugo ljeto desetkrat tarkaj tončičeu. Staro drevje ostargajte u jeseni z drevesno strguljo, de odstranite z debla an vej staro lubje an mah, u katjerem so skrite bube. Kar ste drevje ostargali, pohrabite use tuó na kup an sažgite, na pomlad pa namažite debla an ta buj debele veje z mješanico japna an ilouce. čarvive pa ne ratajo samo hruške an jabuka, čarvive ratajo tud češple an slive. Zatuó pobjerajte tud tisto čarvivo sadje an očistite drevje na zgoraj povjedano vižo. četudi je na mestu trdo zaspal, se je vso noč premetaval v težkih sanjah. XV. Hlapec ga je zbudil že ob prvi zori. Trikrat ga je klical, a se mu ni oglasil. Zgrabil ga je za lase in ga je poteginl iz sena. Lenart je preplašen planil kvišku. Bil je ves omotičen, neprespan, da je le stežka odpiral oči. »Hitro! Orali bomo.« Pastir si je mel oči in s pijanimi koraki odšel s hleva. Udje so mu bili raztepeni. Pri srcu mu je bilo tako bridko, da bi se bil najrajši razjokal. Toda ni se dobro zavedel, kaj mu je. Občutki prejšnjega večera so mu bili zaradi zaspanosti še medlo zabrisani. Napol v sanjah, se mu je zdelo, je vzel povodec in vodil vole na njivo. Bilo je hladno, ves se je tresel in ni nehal zehati. Noge so ga pekle od rose, da je vzdigoval zdaj eno, zdaj drugo stopalo in jih je brisal ob hlače. Zarja je bila komaj pogledala izza hriba. Po senožetih je ležala rahla meglica, ki se je zdela kot pajčevina. Pri Kolkarju so po navadi zgodaj orali. Poleti neredko že kmalu po polnoči. Lenart je bil vsakikrat za vodiča, To opravilo mu nič ni ugajalo. Prvič zaradi zgodnje ure in zasoanosti. Tudi se je nekam bal volov. Nazadnje mu je bilo dolgočasno vedno stopicati z enega konca Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 210 do 230 Voli » 230 » 250 Jenice » 225 » 245 Teleta » 430 » 450 Ovce » 150 » 160 Jagnjeta » 325 » 355 Kozliči » 370 » 390 Prešiči (100 do 150 kg) » 400 » 420 ŽIVINA ZA REJO Po glavi L. 135000 do 170000 » 133000 » 177000 » 11250 » 15250 ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 550 do 600 Piščanci » 800 » 850 Race » 500 » 600 Purani (dindje) » 500 » 550 Zajci » 265 » 280 Jajca (usako) » 21 » 22 ŽITARICE Po kuintalu Pšenica L. 7200 do 7400 Sjerak » 4100 » 4300 Pšenična moka (0) » 9400 » 9450 Sjerkova moka » 4900 » 5100 'Otrobi • » 2100 » 2300 GRADBENI LES Po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15000 do 17000 Orjehovi hlodi » 18500 » 21500 fcerješnjovi hlodi » 17500 » 19000 Smrekovi hlodi » 18000 » 18500 Jesenovi hlodi » 19000 » 20500 DRVA IN OGLJE Po kuintalu Bukova suhe L. 720 do 800 Druga mehka drva » 510 » 590 Oglje » 2900 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA Po kg. Cerješnje L. 50 do 180 Krompir » 30 » 40 Solata » 120 » 250 Radič » 50 » 130 SER AN MASLO Po kg. Sir do 2 mjesca star L. 445 do 500 Sir čez 2 mjesca star » 640 » 700 Mlekamiško maslo » 915 » 950 Doma izdelano maslo » 800 » 850 Menjava denarja Zlata Sterlina L. 6045 Napoleon » 4660 Dolar » 636 Sterlina karta » 1668 švicarski frank » 148 Belgijski frank » 12,40 Francoski frank » 1,70 Avstrijski šiling » 23 Odgovorni urednik: TtdoULi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica njive do drugega. Tisti dan mu je bilo še posebno težko. Le s silo se je vzdržal na nogah. Vlekel je za povodec, kakor da vleče za seboj vole, deklo, ki je držala kolca, in hlapca, ki je oral, preklinjal in pokal z bičem. V jutranjem hladu ga je mineval zaspanec. Le slabost, ki jo je čutil v udih, mu ni izginila. Bil je še tešč. Bal se je, da se bo zdaj pa zdaj spotaknil, padel in priše' pod vole. V duhu se je videl, kako ga težke noge teptajo in mandrajo brez usmiljenja. Obhajale so ga misli na prejšnji večer. Spočetka si je prigovarjal, da vsega tistega in bilo, ampak je le strašno sanjal. Zmeda v glavi se mu je polagoma jasnila. Bolj kot se je treznil iz dremavice, jasnejše podobe so mu stopale pred oči Palec na nogi ga je bolel. Ne, to niso bile nikake sanje ali prikazni domišljije. Bila je gola resnica. Ni našel drevesa v plotu ne Ferjančeve gugalnice, a to nič ni pomenilo. Zgrešil je bil smer. Zgodilo se je, zdaj je končano. On ne pojde več tja. Drugi bodo našli Ferjanča ležečega na skalah. In nato bodo vpraševali, kdo je zarezal gugalnico. Samo pogledali ga bodo, že bo zakričal. Ne bo mogel tajiti. In če bo tudi tajil, ne bo nič pomagalo. Pogledali ga bodo v oči in mu vse brilli v zenicah. Oči ne znajo lagali. (Nadaljevanje sledi) n IIII m lllllin Il II lil i limili II II il III II lil, lil I II l lil lui l; lili lili Hlinili II II II lin iiiiiiiiiiiiiii.iiimiiiii lili Hlinil Nabjerajte zdravilne rože PASTIRCI iiiiìHrMììiiiiiiiiiiiiiriirMriiiriiHiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHr Krave mlekarice Jenice Prešiči do 20 kg PERUTNINA - Ubožni puob MfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllHIIII cm mocLh.ct phincip&sa Stari kraj je imeu hčer ljeno an mlado, a tud modra je bla, de tajšne ni bluó deleč na okuol. Oče je želču, de se poroči, a ona ni tjela. Oče jo nimar sili an ’dnegà dne se principesa uda an reče: »Naj bo po vaši voji, a tuo vam po-vjem, de uzamem samo tistega, ki mi zastavi tajšno uganko, de jo ne bom znala uganiti. A tuo vas prosim, de naj umré usak, katjeremu uganko uganem.« Snubači so hodili od usjeh kraieu. Bli so plemeniti, bogati, ubuogi, an nobedan ni znd zastavit uganke, de bi jo principesa ne uganila. Usakemu je boja od-sjeku glavo. U njeki vasici je živjela uboga ženica s svojim sinom. Drugega njesta imjela ku nekaj kokoši an galuobou. Njen sin je biu star dvajset ljet an je biu ljep an zdróu puob. Zatuó recé materi: »Tud jest grem principesi zastavit uganko.« Mati mu brani, a sin je nejče poslušati. Kar mati vidi, de ne more sina prepričat, ji pride u glavo, de bi bluó buojš, če ga sama ubije. Zatuó na videz pusti sina na pot an mu speče dva galuoba za južno, Goluoba je zastrupila. S sinom je šu tud domači pes. Kar že dugo časa hodita, vidi puob, de je pes lačan, Varže mu , oba galuoba an pes preča ukrepa. Puob ga pusti tam an gre naprej. Kar gre takuó naprej je zgubiu ta pravo pot an zatuó se je vanni. Kar pride na kraj, kjer mu je ukrepu pes, ga že ni bluó več, a namjesto njega ie ležalo dvanajst martvih vranou. Pobere jih an gre naprej. Na poti ga ujame nuoč, de je muoru prenočit u gozdu. Ponoči pride štiriindvajset razbuojnikou an ga pejejo s sabo. Puob je imti nar sebi še tiste vrane. Oskubu jih je an jih dau razbuojni-kom, de si napravijo večerjo. An ries so jedli an usi nomarli. Drugi dan gre puob naprej. Skoraj pride u mjesto an začne premišljuvat ka-tjero uganko bi principesi zastavu. Misli an misli an nazadnje se spuomne, de bo narbuojš, če ji zastavi tisto, kar je med potjo provu an sam vidu. Zatuó se oglasi u gradu an hitro ga pejejo pred prin-cipeso, ki ga je čdkala sredi svojih dvor-janic na kraljeuskim stolu. Puob kurajžno stopi pred principeso an, kar mu ukuaže, spreguarl an reče: »Dva martva sta ubila živega; a ta, ki je biu sadà martu — je ubiu drugih dvanajst, an teh dvanajst martvih — je ubilo drugih štiriindvajset; a tisti, ki bi ga muorala parva dva ubiti — še živi. Kaj je tuó?« Principesa premišljuje an pregleduje use bukve, u katjerih so ble uganke zapisane. Zunaj je boja parpravu čok, de bi puobu odsjeku glavo, a notar se je principesa lomila glavo, de bi rešila uganko, a nazadnje je muorala priznat, de je ne more uganiti. Jala je puobu, naj povje, kaj je tuó. On reče: , »Kar sem teu iti h vam, mi je mati branila. De bi me vi ne dali ubit, mi je mati tjela zastrupit s tjem, de mi je speklà dva galuoba, ki sta bila zastrupljena. Na poti sem dau galuobe psu, ki je preča ukrepu. Tistega psa je paršlo jest dvanajst vranou,-a vrane je pojedlo spet štiriindvajset razbuojnikou. Tuo je dogodek, ki se je meni pripetiu.« Principesa se je udala an še tisti večer sta se poročila. Kràj je ukuazu nar-dit veliko večerjo an, kar so se najedli an napili, je udaru ob mizcr an iau, de še ankul ni biu takuó vesjeu. Nazadnje je še plesu s kuharco, de mu je na glavi še krona odskakovala. Oton Župančič : J3>LOtta. LK Ahast Breza, breza tenkolaska, kdo lasé ti razčssava, da stojé ti tak lepo? Ali mati, ali sestra, ali vila iz goščav? Niti mati, niti sestra, niti vila iz goščav, tihi dežek opoldanji, lahni veter iz daljav. — Hrast, hrast kodrogrivec kdo lasé ti goste mrši, da so kuštravi tako? Ali mačeha hudobna, ali sto sovražnikov? Niti mačeha hudobna, niti sto sovražnikov, mršijo mi jih viharji sred noči opolnoči. STRAŠILA PRI TO®IMei!J iiiii i i.i i m i m u n inumi 111 illumini uiiiiii iiiiiiiiiiiiiiulimimi um u m um in t unum urnim Medved an lisica Dan bót so se srjetli medved an lisica šli so u host po jesti, zak’ so b’ zlo lačni. Hodili so tri dni an tri noči, zubili so se an majednega njeso obrjetli. Nazadnje so vidali no malo luč an kar so paršli bliz, so vidali, k’ to je ejtu ’na hišica Kar no pridejo do hišice, no potoukó na urata. Ospodinja na jim odpré an se medvjeda zlo ustraši. »Ti češ me snjesti!« na reče ospodinja. »O ne, šaj uàs ne bom snjedu!« o rečč medved, »koj notre nas pustite. To nas zebe !« Ospodinja na paj pravi: »Kam te bomo paj ložli, k’ si tekaj velik?« Medved prosi: »Kar tu solar uàrzite no màr slame, éjtu éemó spati.« Pa so jim rjes slamo parnesli, ospodinja ne jim še kafé skuhala an kruha nadrobila. Potem so šli spat. Medved e sobeto zaspàu, lisica paj ne. Ne čakala, k’ na pój ospodinja spat. Kar te bó usé tiho, lisica na ustane, na hre po Solarjih, za obrjesti kej za jesti, a na ne obrenče neč. Na hre tu kljet an ejtu ta za uratami na obreneč no sklje- (Narodna pravljica iz Nediške doline) do meda an ha poliže. Potem na se uar-ne na slamo tu solar an na zaspi. Ponoči paj e se ji med iz ust cedi. Zjutra na ustane ospodinja an na hre tu kljet. Na pohleda za urata an na vidi prazno skljedo meda. Na hre tu solar an na reče: »Ki e snjedu muoj med?« Lisica na se sobeto ohlasi: »Medved!« Medved pravi: »Ja že j né!« Lisica pravi: »Medved ha je, medved!« Medved pravi: »Lisica ha je, lisica!« Ospodinja pravi medvjedu, k’ o ustani. Na pohleda na slamo — slama pai ne čista. Pravi lisici, k’ na ustani. Na pohleda na slamo — slama ne pouna medu. Na ujame lisico, jo ljepo otoučč an jo uarže tu snjeh pred vrata. Potem na rečč medvjedu: »Ti ne hodi uón snjé. Kar to bo sonce posjalo, to če beti buj horko, potem boš lahnó šou; če te boš spek lačan, paj spek pridi.« Kar o medved hré, o vidi lisico tu snehu. »Tebé jo neč več ne maram!« o zahodarnjà. Od tóboto medved o ne hodi več z lisico. Filip Balantu ni biu eden tistih jagru, ki hodijo na jago samo tu nedejo po maši; on je po cjele dneve pohaju iz doline u dolino, od. brjegà do brjegà an pouno-krat je še spau pod kajšnim čeldm u ho-sti. Ljudje so ga imjel za kuražnega an še sam se je vičkrat pohualu, de bi se ne bau, če bi ga paršli usi peklenski hudiči strašit. Ankrat se je vraču damii iz Ruonca ponoč. Nebuó je bilo jasno an sjala je luna. Kadar je paršil do studenca, ki mu pravijo »Martvaška uodà«, je teu se odpočit an napit jrišne uodé. Takrat se je spuomnu, de studencu pravijo »Martvaška uodà« zatuó, ker u starih časih, kadar Matajurci so muorli nosit, podkopa-vat marliče u Spjetar, so počivali par tistemu studencu. Kar je mislu na tuó, je zagledu po-garnjeno blizu studenca adnó veliko rjuho, na katjeri je biu adàn ljep kupac zlatniku, ki so se bliščali ob luninem svitu. Filip je ku okameneu od strahu an je začeu premišljuvat al utéè’ al pa pograbit zlatnike an ratat bogat. An takrat začuje iz bližnjega gatmiča adàn glas, ki mu pravi: »Filip, če spraviš kupe use štiri koncé rjuhe, usi zlatniki boju tvoji; pa se ne ustraši tega, kar boš vidu an slišu.« An je odluožu dol na tla puško, je po-čas parstopu k rjuhi, je pravidno parjeu adàn konac rjuhe an ga je vargu tje na sred. An takrat se je stresla zemjà pod njega nogami an je zagarmjelo, ku de bi bla huda ura. Filip je pobledéu, pa se je spomnu besjed, ki Uh je ču iz gar-miča: ))pa se ne ustraši tega kar boš vidu an slišu.« Je lepuó parjeu še drug’ konac rjuhe an ga vargu tje na sred. An takrat je začelo gorjeti okuole an okuole njega an iz ogjenih plamenu stuó an stuó ogjenih kač je Sikalo pruot njemtl, za ga oklat; tam u bližnjem bukovju je srepvó tulilo brez števila lačnih vukou, ku de bi ga tjel snjest. Zemjà se je tresla, kače so sikale pruot njemu za ga oklàt, vukuovi so tulili za ga ogrist, usi hudiči so paršli za ga prestrašit. Filip je vidu pred sebo ljep kupac zlatniku an je pomislu na »nič se ne buoj tegd kar boš vidu ati slišita an je hitro parjeu za tretji konac od rjuhe an ga vargu tje na sred. An takrat je use utihnilo: izginili so ogenj, kače, vukuovi an usi vragi on Filip se je znaj-du sam pred kupcem zlatniku. Takrat pa je ratu zarjes kuražan. »Huala Bogu, de se njesem ustrašu tega, ki sem vidu slišu,« je jau sam par sebé. y>Kaduó bo moja gliha sada, ki bom tenarbuj bogat gaspuod cjele dažele?«, je mislu. Se je biu že spregnu za zvezat kupe koncé oS rjuhe, kadar se je oglasu adàn močan glas iz bližnjega garmiča: »Filip, po- glej gor nad tvojo glavó.a Filip se je hitro zraunu. an pogledu. Nad glavo je zagledu an mlinski kaman, ki je biu buj. velik ku matajurska ejerku, an ki je biti parvezan za an las. An spet glas iz garmiča: ))Utec, utec Filip, če ne bo tvoja zadnja ura!« Takrat Filip se je spotiu od strahu, se ni več zmislu na »se ne ustraši tega, kar boš vidu an slišu« an je hitro skoču izpod kamna. Kadar se je nazaj ogledniir ni vidu več ne mlinskega kamna, ne rjuhe, ne zlatniku; vidu je le studenac an luno, ki se je svjetila u vodi. Velika žalost ga je parjela, ker se je ustrašu tistega prasnetega kamna an takuó zar pravu suojo srečo. S souzami u očeh ja pobrau gor suojo puško an je teu iti pruot duomu, kadar u bližnjem garmiču se je spet oglasu tele žalostni glas: nJof mene! že petstuó ljet sem čakala telega dne za bit rješena iz vic. Ti Filip,