PoAtpin* v**£*i* * gotovUL Uto LXX. št. 218 i . .• »;■■■■■ • . L)«»l]a*a, petok 24-^eptembra i§g) ; Ccna Din1.- 4 • iznaja rait dan popoJOn*, tsvzamai Mđagt tu praznik«. — I umi »TI do 80 pottt vrst a Dto 31, do 100 vrst A Uto 2X0, od 100 do 800 mt * DtD I, ree* taseratl petit vrsta DB)i^ Popast po dogovoru, inatratni davtk poaebej. — jUovooakl Narod-veija »eaetao ▼ Jugoslaviji Din 12^—t sa tooarastvo DIđIdv-T RofcopM at oe rraćaja (mransTVO oi ontAVNiarvo LIĐBLIANA, fcsaftov* «Baa at* Tetafon: S*«L «-», Wl|ftl«a te S1-J9 ----------*- PođrutDle«: MARIBOR. Ini—iujmJii« fb — NOVO MB8TO. rjuliL»ia<» o. telefon tt. 38 — CELJE, e*l£ho madnUtro: Btwm*yrjev« uliea i, telefon K. M; poAvtnlca opimf«: Kocenora «L S, tdefon tt. 1*0 — JBSENICB: Ot> hotodvom MU. Pošta* kraafhrica » Ljubljani K. 10.381 Nova afera ruskih emigrantov; Skrivnostne ugrabitve v Pariza Najprvo ]e izginil predsednik Zvese rasttfc emigrmntov, bivši carski general Miler9 nato general Skoblin, za njim pa še njegora tena — Dmncva)f, Oa M ]ib odvedlt »ovjettki agenti ▼ Rusi}« Pariz, 24. septembra, z. Nov primer generala Kutjepova, ki je bi I, kakor znano, ugrabljen od agentov Čeke, razburja sedaj pariško javnost Sedaj je izginil naslednik Kutjepova, pred-sednik Zveze organizacij ruskih emi-grantov v Parizu, bivši ruski carski general Miler. V sredo dopoldne je odšel iz svojega stanovanja v pisarno emigrantske zveze in se odtlej ni več vrnil na stanovanje. Ker je navadno izostajal preko celega dneva, sprva to ni zbujalo nikakega suma. Ko pa se tuđi zvečer ni vrnil. niti ni svoje rodbine obvestil, kje je, kakor je to v ta-kih primerih vedno napravi!, so začeli sumiti, da se mu je nekaj zgodilo. Za-čcli so za njim poizvedovati in so v njegovi pisarni našli listek, na kate-rem je napisal, da je bil pozvan od ruskega generala Skoblina na sestanek z dvema nemškima oficirjema. Ker sumi, da sta agcn'ra Gestapa, je to zabe-Icžil. da bodo vedeli, kam je šel. Od tak rat dalje manjka za njim vsaka sled. Ko so vprašali generala Skoblina, kaj je s tem sestankom. je izjavil, da mu o vsem tem ni ničesar znanega in da sploh ni imcl nobenega sestanka z Milerjem. Generala Skoblina so pozvali na policijo, kjer so ga zaslišali. Tuđi na policiji je izpovedal, da mu o vsej stvari ni ničesar znanega in ni-ma niti pojma, kam je izginil general Miler. S policije je general Skoblin nameraval iti domov, a od takrat tuđi za njim manjka vsaka sled. Vse po-izvedovanje ie ostalo brezusnešno. Tuđi general Skoblin je izginil. Danes pa so ugotovili, da je v pre-tekli noči izginila iz svoiega stanovanja tuđi žena generala Skoblina. Slu-žkinja je izpovedala, da je bila snoči ob 10. še doma in da se je spravljala k pocitku. Služkinja je imeU zvečer izhod in se je vrnila sele okrog nol-noči. Kdaj in kam je odšla gospa Sko- blinova, ji ni znano. Tuđi nihee drugi ni ne videl ne slisal, kđaj in kako je zapustila svoje stanovanje. Vsa potz-veJdovanja policije so ostala doslej brezuspešna, čjeprav so bile o teh iz-ginotjih obveščene vse varnostne oblasti, zlasti tuđi na meji. Oomnevajo, da so bili vsi trije ugrabljeni od agentov Gestapa ali Čeke. ker so najbrže vedeli za neke skrivnosti. Senzacionalan preokret Pariz, 24. septembra. ^. l>anes dopoldne je v aferi z" injrabitvijo generala M'lerja nastal senzacionalen preokret. Pojavil se je namreč sum, da je pri tem soudeležen general Skoblin. ki je po zaslišanju na polioii zaradi tega pobegnil, za njim pa sedaj tuđi njegova žena. Policija je namreč ijgotovila, da je v sredo popoldne okrog 4. pripeljal v Le Havre neki avtomobil iz Pariza. V avtomobilu so btie tri osebe. kate- rih istovetnost pa doslej nišo mogli ugotoviti. Po pripovedovanju nekate-rih očividcev se je dotični avtomobil okrog 7. zvečer vrnil nazaj v Pariz. V njem pa sta bila na povratku samo šofer in še ena oseba. Okoli 23. ure po-noči pa je nenadoma odplul iz luke sovjetski parnik »Marija Uljanska« v smeri proti Lenrngradu. Domnevajo. da ie bila ona tretja oseba ugrabljeni general Miler, ki so ga spravili na sovjetski parnik in odvedli v Rusijo. Po-iz\edovanja pa so tuđi potrdila sum. da je pri ugrabitvi sodcloval general Skoblin in da je bil on tišti, ki se je z automobilom vrnil v Pariz. Ko je uvidcl. da bo stvar prišla na dan, je pobegnil, za njim pa tuđi njegova žena. Afera je zbudila v pariški javnosti mnogo prahu in policija si na vso moć prizulcva. da stvar eimprej raziasni in ugotovi pravo ozidje vse te čudne afere. Nj. Vis, knez namertnik P**vle na manevrih naše vojske Ponoći se je pripeljal z dvornim vlakom v Noto mesto, kjer so ma danes flriredUl lep sprejem ^rovo mesto, 24. septembra, p. Davi okrog 1. se je pripeljal z Brda v Novo rnesto z dvornim vlakom Nj. Vis. knez na-mestnlk Pavle. da se udeleži manevrov naše vojske. Noć je prebil v dvornem vlaku na kolodvoru. Ko so ljiidje uavi zvedeli «a njegov prihod, se je zbrala na kolodvoru pred dvomim vlakom velika množica ob-^instva, prišli pa so tuđi predstavniki ura-dov in deputacije raznih društev. Pred dvornim vlakom je bila postrojena Castna Četa planinskegra polka, četa Sokolov in £eta gaailcev. Ob 8.30 je stopil v dvorni vlak vojni minister gpeneral Marić In podal knezu namestniku raport, nakar je voja-5ka g-odba zaigrala državno himno. Dobro razpoložen je knez namestnik izstopil, pre-g-ledal častno Četo, pristopil k Sokolom, jih pozdravil s krepkim »Zdravo, Sokoli« ter segel v roko stare šini in drugim sokolskim predstavnikom. Tuđi gasilce je pozdravil z gasilskim pozdravom »Pomozi bog«. Ko so mu predstavili ostale odličnike, ga je v imenu novomeškega prebivalstva pozdravil mestni župan dr. PolenSek in mu izrekel dobrodošlico, učenka tretjega razreda osnovne Sole Vladka PungarČič mu je pa izroćila lep šopek. Knez namestnik se Ji je ljubeznjivo zahvalil, nato pa je a svojim spremstvom zasedel avtomobile in se odpeljal na manevrski teren, kjer se bo danes razvila odločilna bitka med dolenj-ako in belokranjsko vojsko. Za danes je napoVedan tuđi prihod č>-skoslovaSkega vojnega ministra dr. Mah-nika. Mussolini odpotuje danes v Neiučijo NemSkl poslanik o poraenu oMslca Berlin, 24. septembra. (Havas). V zvezi * Mussolinijevim odhodom v Nemčijo je nemsk: poslanik v Rimu v. Hassl dal izjavo, v kateri pravi, da je os med Berlinom in Rimom stvarnost v popolr.em smislu be-sede. To dokazuje okolnost, da jo morajo pri vsakem političnem razgovoru omeniti. Stvarnost te osi je pa tuđi v tem, da sta nemški in italijan&k: narod sedaj združena z istim političnim konceptom in izpostav-ljena enakim političnim nevarnost^m. Oba naroda prešinja zato isU volja. Prpravljc-na sta nadaljevati svojo pot drug poleg dru-ge^a m braniti svoj ideal in svoje mesto pod solncem. Mussolini bo odpotoval v Miinchen danes opoldne s posebnim vlakom, ki je se-stavljcn iz 11 vagonov. Porocila s španskih bojišc Dež in sneg ovirata vojne operacije Santander, 24. septembra. (Havas). Po •nočnjem snežnem viharju je bilo danes zopet lepo vreme Zato so se danes nada-Ijevale operacije na vseh asturskih boji-SCih. Pri Opalu so nacionaTstične kolone prispele do vaši Abalija. Na zapadnem od-•eku je bil ogorčeD topniški dvoboj. Madrid, 24. septembra (Havas). Na vsem madridskem bojišću je bilo sorazmerno precej mimo. V blizini Midrda ni bilo ni-kakih posebnih vojnih opc'acj. E)dino na odseku Escorial med Je de Agilla in Cero Paradilla je prišlo do nekaj manjih bori>. Četam madridske obrambe je uspelo, da popravijo svoje položaje. Potrjujc se vest, da je b"l ob priliki ob-strelkvanja republrkanskega topništva na Sierri ranjen general Valera, poveljnik upornijih čet na madridskem bojišču. Ge- j neral Valera je zadobil tri rane, izmed ka- : terih eno zelo nevarno v prsa. j Republikanske ladje so pet polnih ur ob-streljevale tovarne orožja v Toledu. Za-žganih je bi!o več h;š. Bayonne, 24. septembra. A A. V «panskih j listih, ki izhajajo ra nacior-a^Htičnem pod-ročju in ki so danes prispeli sem, se še vedno nic ne pi^e o aferi republ:kansice podmomice v Brestu in o arrtaciji irunske-ga guvernera polkovnlka Tror^cosa. V ženevi razpravljajo o Palestini Irak proti delitvi Palestine in nstanovitvi posebne židovske države ieneva, 23. septembra. AA. (Havas). Danes dopoldne je 6. odbor Družtva naro-dov nadaljeval razpravo o položaju v Palestini. Traški za^topnik je Rastopi] proti delitvi Palestine, in proti židovski državi ter nadaljnemu naseljevanju Židov. Prista-vil je, da je vse to v nasprotju z Balfcru-jevo izjavo. Zastopnik mandatn.-» iržave lord Cram-born je opredelil to vpraSanje in izjavil. la se angleška vlada ni izbavila za ta ali oni nacrt o razdeLtvi, marveč da jo je samo svet Društva narodov pooblastil. naj prouči nacrt o bodoci ureditvi PaJestine in prouči zlauti vpradanje raadelitve. Vendar je angleika vlada DAvaUc J«nii prtprtča- J »^ 4a Je roogoće Mino s a ••!•!** Uu va- diti njene obveznosti do Arabcsv in 2i*lov. Zastopnik Franci 4e PauJ Boncour ^e izjavil, da soglasa franeoska vla^a v ce'oti s staliSčem. ki ga je pojnsnil lori C am-born. Tajništvo Društva narodov je skanilo, naj bo prihoćttja seja ^upAćine DiuStva narodov v toreV v vel;ki dvorpjj1 nove palače Društva narodov. ki bo kmalu kcuta-na. Seja bc v torek le v primenj, će bo^'o v svetu Dni^tva uarodov gladovali o izvoli tvi Belgije v svet. Seja sestega cdbora (političnega) bo v ponedeljek. Na seji bodo govorili o spanskem vprasanju v zvezi s predlogi, ki jih j« stavil predsvlnik va-lencijake vUde Negrin- v . Sovfeti pođpifajo Kitajce * Datt so fim 100 miUionov rubljev za nabavo tanfcov, letal In drugih potrebi^in TOKIO. 24. septembra. (Havas). Vsi ja-ponski listi primUaio komenfarje neke ln-ff*rm-^*» *r, i^fwmi^^a vir« te Tlenrt—( 4m Je sovjetska vlada otvorfla vladi V Xnn-kinffti kredit v- znesku 100 nUHjonov rnb-IJev za dobavo municije, letšt in taakov. Pejping 24. septembra. Desno ftrilo ja-ponskih fiet je prispelo v četrtek popoldne v kraie južno od ceste Vanceng—Paotngr. Zdaj so samo se 10 km od Paotinga. Tuđi s severne strani, se japoaake čete pribli- žujejo temu mestu, ki ga smatra jo za naj-moćnej*o garnizijo na severnem Kita;skem. . ftanjfha^ 34, •eplembca. (Havas). Age"-dja. ^CenlraJ Newsv sporoća, da »o ob o^a'i Ćekijanga opazili japonske ladje z letali. Na tem mestu bodo Japonci najbrž izkr-cali tuđi svoje ćete. Najprej so se Japanci hoteli izkrcati v Lijen junu, toda ta njihov poskus je bil od Kitajcev preprečen, dasi so bili pod zaSćito štirih vojnih ladij in liO bombnikov. V Nemčiji dobe telefon s televizijo Telefonski naročniki se ne bodo samo sliiali, anpak tadi videU BERLIN, 24. septembra. (DNB). Na kongresu nentsklh fizlkov ia matematikov, kl ae vrši te dnl v Kreuznachn Je međ đra-ftiml spre^firoril Banalts, Sef zavoda za znanstven* proučavanja pri nemskem po-fttnem rolnlstrstvu, ki Je med drugim na-povedal, da- bo v Nem£!JI v kratfcem mo-gofe uporahljatl sedanje tolefenake zveze tadi za televizijo. V Nem«iji so te sedaj v telefonski službi posebni kabl!, n kateri-ml so bili napravljeni poskusi in kl so se prav dobro obnesll. Ti posebni kabl i so bili uporabJjenl tuđi med nacistttnim kongresom v Nttrnbergu. Prenosi, kl so se tedaj Izvršili, so bili zelo dobri. Nemci preizknša]o n3v tip v zrak?! stoječega letala Prvi poizkusi so se dobro otmesli Bortn, 24. septebra. Drtavni podUj-nik xa Ie4mlstvo generml Mik* Je tovr-iil vćeraj t p«Hiv kjer se vriljo nemški manevri, izvidniftld polet u w^m ao-vem tip« letala. LetaJo je selo m&jlmo. Njegova maksfanaJna hitrost zaaša bo-naj 45 km na uro. Ako piha ngođen v«ter, pa «e t* Wtro«t laMu^ smaajfe tako rekoč do niče, tako da more lete-k> ostati povsem nepreniično v araka tuđi v najbolj razbarkanem ocrm^jo. Le-taJo se lahko dvigne ia pristana na prostom dobrih 15 metrov, tako da ntegne postati taredno dobro sredstvo ne le za dviganje ob bodem vremena, teanreč zlasti za prevoi ranjenoev. Proglas somfiIf#nHrot; ( v Šibeniku I Pod naslovom »Juftoslovem Šibenika!* so izdali semistjeniki JSS v Šibeniku proglas, v katerem pozivajo v#efc ki mislijo in Ču-tijo nac'onalno, da pritiopijo v stranko. Poziv je podpisplo nad sto uglednih me~ l*enov in okotičenev. Med nj:mi so po veliki većini obrtniki, kmetje, delavci in mali urndnki. I" proglasu pravi jo: Xcx:iona~ lis'i Prcm dri sve stopa jo na plan, da en-krat za vselej odttavijo z dnevnega reda vse zmotc in laži sporazuma, federacije. a\*tonom:je itd. in dr pospešijo zmagonosni hod jugo$lovenske ideje z \*emi njenimi potted čami v državnem in privatnem Življenju. Sac'onalisti! Ed'na organizacija, ki pr» svoji tradiciji, programu in detovanfu odgrvarja našzrriu prt pričan ju, je Jugoslo-ven^ka mcicna'ia stranka. Ona je danes na čelu borbe Jr"*~~ slovenom. ona ima jasno in določno ttali-iče v vseh aktualnih političnih vpraianiih in to i^ danes boli potrebno, kakor kdai prele JSS je dene* moćnejia, kakor kdaj preje. ker so odpadli vsi parveniji, karte-risti in pr~D»dli trpi. ki so ii biti samo v breme in balast Oni. ki sedai vsfopajo v stranko, so prekalient naciona!i*ti, ki se zavtdfin. da bo treba -dv^rinasati samo Mrtve in cf.t ne smeio računati na nnbene osebne koristi. Oni misliio in govore, kakor misi i in izjavi ja iunmiki vod ja JSS Pe-tar živkovićr »Stulll sem vdano in zvsto § svojemu livemu kralju, iako hočem koi dober vojak vdano in zvesio slutiti tuđi mrtvemu.* Tuđi mi koi pravi in navdušeni bojevniki svete jugostovenske ideje hoćemo v Jugoslovenski nacionalni stranki »tužiti in se žrtvovati načelom in opor oki našega nesmrtnega kralja Aleksandra! Zivel kralj Peter //., žive I a Jugoslavija, naj živi naš vod ja Peter Živković! Z iadrnlee H Amerike vEvropo Pariz, 24. septembra. A/A. Frsncoz Geau, ki je dne 12. julfja kreni 1 iz Newyorki * jadrtrco, doigo 12 metrov. in zaloicn t ijt-vili za tri mesece. je prebrodil Atbntriri ocean brez najmanjših ovir in dospei ^e-raj do portugafeke obale. Amerllfci bolesnik! oMMs|o evropska bofiKa Kewyork, 24. septembra. AA. Vfieraj J« bil zaključen kongres aireriskih legionar-jev. Nad 10.000 udeletencev se je trn ▼krcalo za Kvropo, kjer bodo ameriiki bojevni* i najprej ohMtali Anglijo. nato pa se podaJ i na bojilća svetovne vojne in si Jih ogledali. Poeebej bodo obiskali tuđi poko-palista ameriikih vojakov. kl so padli v Franci ji. _ _ _ _ ČUVAJMO JVOOnJiVUOl potUlcnl ot$o\nlk Ravnopravnost v cdlnštvu t V članku, v katerem poieniizira bivši minister Juraj Oeme/rovivor, v katerem je poudarjal med drugim: Kdo so oni borci heroji, ki so s sx*ojimi kostmi sazidali temelje naše države? Kdo jih je pripravi za to vaitko delo? Vzgojlta jih je srbska mati, ona, ki je dajala našemu narodu velike sinove. Naš narod je imel majko Je-vrosimo, majko Jugpvićev, a v zadnjih čas4h mnoge herojske matere, ki so s svojo požrtvovalnoetjo v vsakem oziru spominjale na majko Jugoviče\' in na majko Je-vroaimo. Ako prisluškujemo, kaj nam Se-pečejo ti hetojl, borno čuli en ed[ni veliki gjas, ki odmeva Hrom naie države, a to je Ofam našaga velikega kralja Aleksandra Uedinitetja: Čuvajte Jugpslavijo! „Is fm mohm nm ho pogače!" Tuđi Hrvati samt nišo optimisti glede sporazuma med dr. Mačkom in združeno srbijansko opozicijo. Zavede jo se, da je do izvedbe sporazuma Se zelo dotga pot. Tako na primer piSe znani hrvatski list »Vlrovitičanin« v svoji zadnji Stevilki: »Kdor stvar reaneja razmotri, mu bo takoj jasno, da tz vsega tega skupaj ne bo nič. Gotovi foapodja so bili doigo na vladnem krmitu, pa nas Hrvotov Je pogledali nišo. i (Uši miatl združeno srbijansko opozicijo.) Sedaj te %am laskajo, da bi st s pomočjo Hrvato* dokopali do vlade, potem pa bi Mopet jadrno zapeli: Adio Mare! V naiem dut0jišttwm novtnarskem in političnem de-hwmtju m nismo Be nikdar v tvojih pre-rokovanjih prevarili, pa se bojimo, da se na borno niti sedaj Jeo pravimo: Iz te mo-ka ne bo nikdar pogače za HrvateU PooftovUna avdl|enea rfnMfceca portanlfcM Rtan, 24. septembra, AA. Snoči ob 18. je predsednMc itaMjanske vlade Muasolini spre' jal v Beneaki palači v poalovilni avdijenci našegm poslanika pri Kvtrinahi Jovana Du-ttća. PoatenJk DuČić je ostal v prisrCnem razgovoru z MunoUnljetn nad eno uro. Tekom današnjega, dne se je Jovan Doćić poakrril tuđi od »manjega ministra grofa Člana. Carlh, 34. septembm. Beograd 10. Pariz 14.89. Lonrton »1.5«. New Yo* 435.M) ftni-selj 7&90, Milan «.995, Amsterdam 940.475. Berlin 174.70, Tjmatf 79.75 đo &06. Praga '"STran* '»BtOVBNSKI W*ROO« pete*. 24. »eptginfrra 1937. StPV. '->'» KINO UNION" FRED A8TAIRE GINGER BOCEM I Jutri premiera dotedaj največje muzikrntet rerljt s najpri|jBMJue]iini paivm IMtl TOP - HAT POPOLNOMA NOV NACtZf IZVEOM ! - ■ -^——■— ■ — —^—^—- »Mi* Beograd - Zagreb -Maribor Ministrom svet je končno izdal vretbo # prtritttvl fesa vainega kabla Ljubljana, 24. sept3mbra. Zboljaanje in modernizacija našega tele-fonske^a in brzojavne^a prometa je že dol-(jo nujno potrebno, zlasti ee poru išli ino. 1a vodijo t>kozi na^o državo važne mednarod-n* brzojavne in telefonske proge in da bi bili dohodki od tranzitnega telefon^kega in brzojavne^a prometa ninouo vefji. £e bi bile naše proge boljse. Del te^a oblinip-ja problema je vpraSanj? telefon*ke!ia kabla od Beograda do avetrijske meie. Na pred-lotr požtneija ministra je miniMreki svet koneno izdal uredbo, s katero >e rečeno \*aj to vprašanje, Požtni minister \? poobla-£?en naieti posojilo za nabavo in polaganja kabla Beograd—Zagreb—Maribor—avet rijeka meja. UREDBA Na temelju elena 90 in v zv?zi s ?l. 66 fi-n«wneca zakona za leto 1937-38 izda mi-nistrski svet uredbo o nabavi in polaganju telefonske^a kabla za vel:ki razdalje Beo-irrad—Zasrreb—Maribor—avstrijska meja in za nabavo materiala in za dola v zvezi z izkorišeanjem tega kabla. C\en 1. Pooblašča se minister pošte, brzojava in telefona, da najam^ pri Državni nipotekami banki posojilo v znesku 276 milijonov din 7a nabavo telefonskeua kabla in pribora za velike razdalje na prosi Beograd—Zasjret—Maribor—avstrijska meja, /a zemeljfika in dru postopal tako do popolnejra odnlaČHa posojila. ki nrvu je namenjen ta fond. Po od-plačilu posojila preneha vaaka 8lužbn t©pra fonda in vee preostali denar pre v državno blnjrajno. Cl 4. Naredbodajalec je za ta plačila in P°^ojila in h tepa fonda poMnj minieter. Oh izplac>vanjii veljajo v««e dolo?-be zakona o drzavnem ra^unovoistvu. v kolikor p po-srodlK) o poftojiln ki fduži njeffovercn odpla-Fevanju fond. a!i p pocodbo o nabavi in pobiranju kabla ni dru^raoe določeno. 01.5. Pojasnila in tolmačenja te uredbe d.ije finan^ni minister v sporazumu > po5t-n* n ministrom. Cl. 6. Ta uredba ptopi v veljivo. kn Fe objavi v »Službenih Novinah«^. obvezno tnoS pa dobi !. oktobra 1937. Tramvaj bo vozil do Sv. Križa. Zaenkrat nameravajo zgrađiti le enotirno progo s šti- rimi izogijbaliiči Ljubljana, 24. septembra Davna želja Lijubljančanov, da dobe tramvajsko progHD do pakop-alisća Sv. Križa, bo vendarle ureaničeaaa. fi pre4 vojno in tuđi po nji se Je večkm govorilo in pisalo, da bi kazalo zgraditi tramvajsko progo do pokopaiiAča, ki je ćelo uro odda-ljeno od ^nedlSAa. mesta in kamor hodi vsak dan več sto ljudi. Nacrti za to važno progo 90 bili že pripravljeni, a denar-}a ni bilo. Ko pa so začeli graditi krožno progo, je poartalo to vprašanje zopet pe-re£e in lažje izvedijivo, zlasti ker je bilo treba zgrraditi le dober poldnig^ kilometar proge. Oni dan smo porobili, da je dobila Splošna maioželezniška druž^ od Poštne liranilnice poso-jilo 40 miiijonov din. Del tega posojila bo za krit je raznih obveznosti MŽD, a manjši zne^ek je doloćen za gi-adnjo no^-e proge do pokopališ^a pri Sv. Križu. Za gradnjo nove pro^e je že skoraj vse pripravljeno. MŽD je osfc.ido od prejšnjih del nekaj materijala, a pri regulaciji Aeat-\iSke ceste, ki so ji porezali već ovinkov, je bala ponokod preinataijena in skrajSana tuđi tramvajska prog^i Ln je MŽD tako pridobila skorej pol kilometra, tračnic. Za novo progt) torej ne bo treba posebnih in-vesticij. FLacunajo, da bodo znaSali stro-ćki za gradnjo progre do Sv. Križa komaj 600.000 din. O 2jgradit\i nove tramvajske pvoge bo najprej sklepala posebna komlfldja zastop- nikorv baxis&e uprave, direkcija državnih železnic, direkcija pošte, aastopniki meek-ne obćine, cestne železnice, znejaSi ter po-sestniki, po čijih svetu naj bi tekla nova proga. Komisija se sestane 28. t. m. ob 6.30 na vog^alu Jeglifieve in Maaarykonre ulice ter bo pregledala in proučila teren bodoće proge, ki bo iscpeljana od krožae progre in sicer z odcepom pn Raiizinger-jevem sklađiSču, nato po SmartbMftti cesti do železniškega podvoza, mimo Kolineke tovarne do Hmeljnikov oziroima dt> neposredne blizine pokopaliŠČa. Zaenkrat je v naćHtu le enotirna pi>ogra s Stirianl izoglba-ližči, če bo ta rentabilna, bodo pa ogradili še sporedno progx>. Nova progna naj bi bila kot del bodove direktne rv>eze Sv. Križ —doleajaki kolodiroar. Dolenjako pW5gro bodo najbrž tuđi obnovili, saj v takem slanju ne more vee dolgo vađrftatl NoAa proga bo dol ga 1680 m, dokler pa ni izdekui regvlacijski nacrt svetoikrižke-gu okjaja, jo bodo agrrađili le provizorno, to je na starih železnidkih trateicah, kt jih bo upravi MiD poceni odstopJ4a žetea-niSka direkcija. Vožnja po taki progi je še udobnejia, voaovi tećejo ti*e in mirnije, Ko bo komisija kon6aia svoje delo in bo gradnja nove prog'e odobrena in 6e bo vreme ugodno, bodo takoj zaoeli progo graditi. Ce po>de vse po orefti, še borno niorcSj. že letos vozili s trasnafljem na po-kopaiišče. Kaj je s kopališčem v Kranju ? Kranj, 23. neptembra V ponedeljek se je vršila anketa, na ka-teri se je razmotrivalo vprađanje nujno potrobne^a kopaliAča. Poleg župana in aa-stopruxov obćine so se ankete udeležili tuđi zastopniki Higi>eo6kegia. zavoda in prof. Vunik iz Ljubljane, ru&dtem ko je bil g. Bloudek zaradi prihoda ministra dr. Ro-giea sadržan. Utieieženci aokel« eo si se-veda zamisel kopališća ogledali tuđi na terenu. Tako so se podali v Strahečo dolino, kjer je projektiral kopiliSče v bodo-Čem regulacijskem nacrtu prof. Vuraik. prišli pa so do prepričan ja, da za oblast, je bilo takrat delo ustavljeno. Izvedenci so v potnedeljek pri ogledu tega prostora priSli do spoaianja, da tako slab ta kraj tuđi ni, da ima. poleg drugih prednosti zlasti to, Ker lefi. sredi mesta. Pri&U so do sklepa, naj se zaenkrat dogradi 2e pričeto kopalidče na blvSem Stiha doinikovem travniku. ZemljiSfte je že kupljeno, basen te Mricopau in računa se, da bi se e vsoto 300000 din kopaMSče do-vratio. To kopeOUtte naj b* aluiUo kot ne-kak provizorij, dokler »e ne bo agradilo veliko kopatidčti v Straoefii dolini, obenem bi pa prtn*m*>. tate vtifta Ja &*zt*m |» { kopališču v Kranju, ugotovil bi se efekt obLska, stroškov, dohodkov in podobno. Z navedeno odločitvijo se bo aed^đ pečal ko-palički odsek, ki bo vpiadanje gradnje ko-pali66a prou^il in potem poroCal sa prvi občdniski a&jl. Prlporofiaino ob£kiakesnu od boru, ki je tako energltoo pe*Il vpratenje sol« in mostu Ces Kokro, naj s« kopaliAto dogrrađd, kar bo 1« v naprettelc in pgoapdA meeta. Sezona pri Sv. Križu nad Je&enicami Jeseniee, 23. septembra. Prijazna planuMiui ras Sr. Križ ob vzaoi-ju zelene Gotice je imela letos v gosteh le-po število letovittarjev, ki so prišli v U lepi in mirni planinski kot, da ee odpočijd-jo in razvedre. Sv. Križ je bil pred leti 3e precej zane-marjena vas, dotro zn&na nefrtetim planin-cem in izletnikom, ki so hodili »kozi na Golico, Rasico in na Kočno ter sa mimo prede za kako uro ustavili v znani gottilni pri Kopi&rju. Kmetje eami ee v tistih le-tih še nišo zavedmli Tainoeti tujakega prometa. Sele t zadnjih letih, ko «o bila tgra-jana na RoAci, na Pust em vrhu in na Čr-nem vrhu planinska zaretičča in ko je pred leti znani gospodarstvenik sedaj ze pokojni Franc Verwega otvoril udoben pen-sion in z njim lepo uspeval — «o zaželi tuđi kmetja sami misliti na tot kako bi ▼ VM 9B«O pTit90BBh gO«tt. ,...,, Pred tremi leti m zaSeli Jeeemeani pod Golo pecjo graditi male poletne hiŠice, ki tvori jo gedaj že kar malo vas. Leto* ja bil tik ob cesti, fci vodi proti Golici o^orjeo lep planinski hotel, • katerega balkooov je lep razgled na Karavanke in Triglavako po-gorje. V soseeiini pa so zapeli tuđi kmetp sami pren ari jati svoje niše. Napravili so v nbh nove pode. večja okna tor spravili iz blizine oken šupe, »vinjake, gnojiHa kn drugo navlako ter napravili is starih ia zatohlih hii prav leps, sveti« in privlačne domove. Vaifitaf to iti—fiU tujafcnprann4n» drg- | Stvo, razvili iivahno propagando, popravili . pota, nabavili klopL namestili orientacijpko desko i« amarklraU pola, vodeća naTpM-ne. Vee 1» dsi» je rodilo l«p* sadov«, FreJ preeaj zapaSsna in aasemair|ssia planinska vas, je kjaali dale^ sa okoli laslovela kot prijetno lttorifce. PiUli ao totoviiteji im kmalu i ■ us lili skoraj vs« raapeloiljiv* prostore, tako« da je bilo soed 16- julijem ta 15. avgustMi težko dobiti kako čnino sobico še v natasji. Letovii&mrji to bili z okolico, postrsibo in eensani kar zadovoUni. Kmetje pa todi, saj «o jim letoviščarji pu-stiH lepe dssoirce, ki jim bodo prišli zelo prav ien rim*. Pred oiločitvilo v mesarski stroki f Ljub4jana, 29. septembra Vse kaie, da tuđi mesarski pod {etnik i žele, da bi priSlo čim prej do sporazuma med njimi in pomocn&i. Ni lahka naloga zalagati trg dan za dnem z mesom, ko pade veelna deki na ramena mojstror ne i? na gtojttieah, temve^ hidi v klavnici. Ob koncu tedna imajo mesarji ^© već dela, zlasti zdaj ko je stopil v veljavo nedeljski počitek in ko prodajajo v eoboto meso za dva dni. Da so Sterilni mojetri, zlasti oni, ki zaposlu-jejo veaj po dva pomotnrka, u čini predaji sporazum, to se pravi sa sklenitev kolektivne pogodbe, dokazu je jo pač podpisi, ki jih je zbral vieraj stavkovni odbor pri mojstrili. Podpisalo se je 14 mojstrov. Kakino razpoioženje pa prav za prav vlada med mojstri, ee bo pokazalo najbolja danes popoMne na njihovim seetanku. Se-e tank a se bodo udelelili zastopniki vecjih mesarskih podjetij. ki zapofilujejo najmanj po 2 pomočnika. Mojstri bodo na sestanku sklepali, kakSno stališce naj zavzamejo proti pomočnikom in ali se naj odločijo za fiklenitev kolektivne pogodbe ali ne. Ko bo padla odločitev, se bodo seštanka udeležiii še zastopniki mesarskih pomoenikov. Optimisti priČakujejo, da bo dane« že prišlo do pogajanj. Zgovorne in značilne številke Ljaibrjana, 24. seiptembra FiBančoo minifltrstvo je zbralo zBnimi- ve podatke o obdavčenju v poedinih bano- vinah. Za nade razmere zelo laiačilno je .koliko dsv6nih breanen priđe na vsakegra preibivalca po baIlo^1lnah. Zr^ano je sicer. da Slovenija že odnckdaj plačtije največ davkov in tuđi najbolj vestno, vendar so pa pođatki, ki jih je zbralo finančno mi- nistrstjvo, &e posebno zan,imi\"i. V dravski banovini priđe na enega pre-b&vadca 66.4 občinskih jn 72.8 din banonrin-aikili davkov (»kupaj 139.2 dan). V savski It?norv4rjd občinskih 54.5. banovinskih 43.8, skupaj 98.3 din), v vrbaski banovini ob-f-ifirihih 20.1. banovinskUi 10.8 (skupno 30.9 din), v primorski bano\-in,i 28.2 ob-■M»*fi^i tb. 13.2 banovinskih okupaj 411 din), v drinski banovini 18.7 občiiiakih in 16.4 baoovinakih (skupaj 35.1 din), v zet-aki banovini 32.4 obćin^kih in 16.1 bano-vinskih (skupaj 48.5 ćŠn),v dunavski banovini 74.6 otočinakih in 33.8 banovinskih (slcupcLj 106.4 <£&), v^rooravski banoviaii 29.6 obftinskih in 14.9 bajiondnskih (sku-p»aj 44.5 dta), v vardarski banovini 33.6 ©Minskih in 14-4 banovinskih (slkupaj 48 din). Enako je, razmerje tuđi glede drugih đavkov. Zaposlenost delavstva narašča Ljubljana, 24. septembra. Ce»prav je odpađlo predlan^kim okrog 4 tisoč delavcev ix »varovalni obveznosti — to so delavci na račun t«dnostnega fonda, poljedefeki delav«, ki bo samo prebodno in slučajno zaposleni v zavaravanju zavezanih or-ratih itd. je vendar članetvo OUZD v Ljubljani ▼ poedinih dneh že prekoračilo viSafe, VI emo ga dosegli v le*tih 1920 in 1990. V konjunkturnim pogledu eo najboilj napredovale naelednje indnettije: gradnja fia<1 zemljo (letni diferencial 2492), gocdno zadarska industrija (letni diferencial 246S) kaže, da so posledic^ sankcij ie pri kraju), tekstilna industrija (1968), kovinska industrija (800), industrija kamenja in zemlje (787), samo dve industriji «ta nazadovali v konjunkturnim pogledu in aieer gradnja že-lemje, čest Md- (—331) in industrija toba-ka (—116). V sezijskem pogledu so najbolj napredovale gosdno Ža^amka industrija (mesečni diferencial 419), gradnje nad zemljo (416 od«t.), gradnja ž*leznic, čest itd. (383). Povprefeo Mevilo zavaravanih delaveev je »naialo lelo« v avgustu 102.402 in je naraelo v primari t avgugtom lanskega leta za 10. 907 ali 11.92 odst^ v prdmeri % julijem letočnjega leta pa za 1540 ali za 1.53 odstotkov. Vzoren angleški vodič Ljubljana. 34. septembra Do«lej j^ iz.Šlo že okrog 20 v anglesčini pisanih knjig in brošur ter vodičev o Dalmaciji in njenih rMMvainej&h letov^Sčih. Vse propagandne in informativne izdaje so pa bile pristranske in nepopolne. Pokazale so zanimivosti in lepote posameznih krajev, ki so bili angleSkim avtorjem ravno pri srcu. Pred dne vi je končno izše! angleški vodič »The Jugoslm/ Adriatic Littocal«, ki je vzoren zaradi popola ost: v vsebini in načinu informiranja Angleiev in Američanov o naiesn Jadranu od Sii^al-a do Ulcinja. Vodič je izdala »Biblioteka Jadran« na Sušaku, ki jo zastopa prof. F. Violić", an-gleško be«edilo &ta aestavfla lektorica za angle&fr'no na ljubljanski univerzi F. S. Co-petand ki 2ivko Vekarić, tiskala pa je vodič Narodna tiskam a v Ljubljani. Vodič ima zemljevid v tnerihi 1 : 800.000, ki kaže jadransko obalo od Beoetik v Italiji do re-kc Bojane v Albaniji. V zcmljevidu so oxnačen; \tbi kraji v tem predelu z vsemi komunflucnami in vsemi za turista \»žni-nii geogralsklmi podrobno^tmi, Izdelal ga je kartografski zavod Frevt&g na Dunaju. Prva in glavna odlika vodiča je objektivno** ki stvarnost pr opisovanju vseh kra-jev. Z« Aogleie je to posebno važno, ker je znano, da se z ničemer človek ne more Antfleiu bolj zameriti kakor z nestvarnim opisovanjem krajev, ki se ma z vodiči pri-poročajo za obiak. To napako so imeli vsi doaedanji vodiči v anglešč:m. Po subjektivni ocem i avtorjev so povzdigovali določene kraje Dalmacije na Škodo drugih. Imeli so torej preveč enostmnako propagandno vse-I bino. ^acadl tega je vodič v reanici prvi ne- pri»twmsk: vodkelj tujcev po naAi Dalmaciju Po »plošnem pregledu naše obale od SudiiHi do UlciBja je v uvod« agoiCcao obnHloiana geografija jMdrmoAm obale, nje klima* flora in aavna. demogmfc)* in gOKpo-darstto ter agodovine. Fosabej so oMtfone vse ^adoTtefct m o»etrri*t poeatooeti in zonamivoBiS ter litefatum od j>rytt re-neeattfaih ilalin i M111* ili piaeteljev (Juraj Baraittmć) do NazorjA kl Vojnoviće. Praktičnim mformacijam o nejbol)** že-leznMkfli ?n Mačnih z\ezah • Jugoslavijo, o naradell ▼ Primorju m o prehrani ter o mn-^li nasvetih za aagleAa tavi»te ia lećo-viičajj« efede cptM posamesnih predelov našefa Jadran*. Pod pu^lmimi zaglavji to obdolani hrvatak* ob«k od Suieka do Plv tvičUi jeze^ otok KA. otok Rab. sevema Dalmacrja od Biograda do Sfcenika. otok i ieverne Oaknacije, osrednja DtaloMcija od Trogira do Makarske, otoki osrednje Dalmacije (Brač, Hvar, Vi«. Bičevo. Korčula), južna Dalmacija od Pelješca do Orebića, dubrovirški otoki Mljet, sipan, Lopud, Ko-ločep, mesto Dubrovnik z okolico ter ko«i-imo Kotorski r^itv m črnogonka obala. Vodiču je dodan opis naivažnejših leto-\"išč Slovenije, ki ga je riapisal Vladimir Regallv. Zgoščcno pa kijub tenu ivčvpno in stvarno so popisane zan'mivo^H te posebnosti, ki morejo zanimati vsakega tu-li&tM. ali letoviščar>a, naše toplice in n^aa alpAa letovi^ća s pri poroci Iojto, naj angje-§ki turisti ;n letovUćarji j>o obisku Jadrana obiečcjo ae lepo Slovenijo. Posebej je treba omeniti vzoren tisk Narodne tjskarne na nejboljšem papir ju. V neši državi došlej še nobena risilarna. ni natisnila tako strcJcovnja^ko in ▼ tftk; pii~ kupni obliki slične publikacije. Radovljica kot letoviiče Radovljica, 17. geplembra PrM vrati hr'skepa kota in na rotu prelepe ravni, ki se Siri tja do obronkov Karavani, pod Be^unje, Breznico in Zirov-ni, je Rado\!jica. prijazno me*tec4?, s širokim razgledom na ta lepi kotiček na5e do movine. Kado.ljica ri igrala važnej^e vloge v tujokoprometnorn pog^iu, predv^em kot urainijiko n^^to ic zivela svoje življenje, toda duh ča«a, £e bo!j pa gospodarska stiska, je pr«»maknil tuđi Kadovljifane v njihovim pl€Hlanju na svet in tako vidimo, d«i se uvrSča to lepo meeto zadnja leta Medalje bolj v vrsto tvaših priznanih tujeko-prometnin postojank. Prijatni izleti, zdravo podn^bjp. nei*r?tirane cene fio jamstvo, da je Radovljica na pravi pott, tem bolj, kor je dobila zadnja leta že več naprav, ki ji ustvar.jajo sloves letovima. Imamo v mislili zlasti moderno urejeno kopaliSfe pod Oblo fjoriro, ki se je sie?r investiralo vanj mno-jzo, a ne zaman — kaj ti plodovi se ie kaže io. Medteni ko tožijo od ws?h strani o slabem ohisku letovi>rariev, je imela Ka-dovijic-a letos v sezoni-stalno nad 300 go»tov A ne le kopali^??! Radovijica je dobila rudi najmodernejši hotel % go^rHniškimi in re-fftavracijskimi prostori, kar v*e je bilo me-stu potrebno. Pokoji so torej dani in ni dvoma, da lahko računamo z Radovijico koi našim novim gorenj#»kim Ietovi^čera. Zdi pa se, da Radovljica ne bo ostala le pri tem, marv?č, da si bo pomagala že na-prej z uređitvijo novih izprehajaliSč. Popravljala se bodo pote in \neslo v probrani še to in ono. Tuđi l:*tfjs se je videlo, Kako se koncentrira moderna Radovljica proti kopaHšču. Gradbena sezona ni zamrla in je Mio z^rajenih zopBt več lepih poslopij, med njimi onstran Oble gorice dom poHnega u radništva. Lega mesta je tako posredena, da tujca pač lahko zadovolji. Kakor na . Bino Cattaneo, dr. Mario Ara; rezerva Airi-go Polacco. Ljubljana bo postavila svojo najbolj^o garnituro, ki jo tvorijo Ćlani SK Ilirije (Si-vic. Banko, Sinerdu, Trod*n). Turnir, ki bo izključno le v primeni le-pega vremena, se prične v sototo ob 15. in se bo nadaljeval v nedeljo ob 9. dopol-dne. Prvi dan bodo odigrali 2 eingla 131 1 duble. ostale igr^ pa t nedeljo dopoldne. V primern elabega vremena v soboto bodo igre za eoboto popoldne doloćene prelotene na nedeljo dopoldne, odiiosno na n?deljo popoldne. Predeeduik turnir ja je ravnatelj Branko Bezjak, vodja tumirja je: dr. Ivo Murko. Dne 17. oktobra bo odigrana revanina tek-ma v Trstu. Drobae vesti Na podlagi porodila tehni^neja referenta je upravni odbor JPS do nadaljnje^a suspendira! 61ane državne plavalne reprezentance. in »ioer Sre&ka Kordeli^Sa (Ilirija, Ljubljana), Mirka Mihovilovića (Jadran. Split) in Soko-IIco Bartulovićevo enracijo. Znamenito deeno krilo Gradjanekega Medarić je iz?topil rz kluha in Be vrnil ▼ svoj matični klub Hašk, ta katerega «e je vezal za pet let. Seveda pa ne bo mogel 6 meeecev ij^rati. Gradjansfti je z njim mno-cro izgubil, nasprotno je pa Ha§k precej pri-đobil. Za nedeljeke ligaške tekme eo nekaterl »odniki že določeni. Tekmo Je/iinstvo:L|ur> ljana v Beogradu bo eođil p. Neverkla, do-tim $ta ee BSK in HaJk eporazume4a ul matmaj6an BiivMi, «Un SiAvijp. xaradi kan rega. je tvoj t:m nastala fcavA me4iiArodna ^porrna afort KOLEDAR Diiis: Petek, 24, neplemhra, kaloti^ani: Marija Pevica, re^itoljtca ujetnikor; Nada DANAŠNJE FR1RED1TVB KWO MATICA: Kr«lj arbcto^- Trut KI»0 IDEAL: Otrovi are*e KLMO SLOGA: Mefi«to v operi KIŠO UW1ON: Baccara KINO S1AKA: Zaprto Razstava KJuha neodvisnih v Jakoplfte-vem pavnjonu DEŽURNE LEKARNE Pan*s: Mr. Sušnik, Marijin tr^j 5, Koratt Goepo^vet^ka cesta 10, Bohin« ded., Ceaia 29. oktol-ra 5t. M. PUTNIKOV POSEBJJ! VLAK V TR«T Putnikov posebni vlak \ Trst krene jutri ob 5.58 7 jrlavne^;i kolodvora. Izl^tniki, ki eo «e prijavili za ta ixlet, i»ot»W> bHi na peronu potraje iiajik.ieii#>je ob $.90. Tako je pac: le en pšiček je bil stekel in vsi psi so bili kontumac si »stekli*; toda kaj bi človek k vsemu temu rekcl: nihče med nami ni pač došlej še stckel, a tako, tako skrbe, da bi ne stekli... Naše gledalisče D U A M A Zaćetek ob 20, liri Sobota, 25. septembra: Ju lij Cezar. Ctvo- rit^v dramske sezone. Pr^micrski abon- ma. Neđelja, 26. septembra: Matura. Izven. Znižane crne oj 22 Din navzdol. Ponedeljek. 27. septembra: zaprto. Terek, 28. septembra: Vini&LrjL Klatna, predstava. Premiereki abotuna. Sreda, 29. septembra: zaprto. Cetrtek, 30. septembra: BeraAka opera. Premierski abonma, • Drama.t>vkj ptrvefier pisatedja PaJiOkrja, nosi naslov *Vinićarji* Ur ste prizori v U^ rek 28. t. m. Krstna predstava dela nani obeta nervo zanimivo slovensko dramo. De-jan^ »e godi na domu veleposestnika LahA in v njegovi zidamci, kjer bo plesala ga. Mileva Boltarjeva. Režija j© Kneftova. Prelistava bo za premier.iki abomrta. Tretja preniiera v draini bo »BeruSka opera* 1 Dreigroschenopen v režiji in.^. arch. Stupice. Ta svojevrstna igra je iela s\retoven uspeh. Obra\Tiava fcivljenje na^ni-tph »ocialnih ka»t: b«T»čev, tolovajev in vlaftuip, ter vseibuje originalne sonpc v stilu Villona. Weillova g-lasba pcere^eno podcrtava potek dejanja. Vodstvo orkestra bo imel g. Adamič. Predst«A-a bo 2» presmier-akl abonma> Povođen] za povodnijo Poljčane, ^3. •H.iptemb»u, Dravinjska dolina je dan* 7x>pet pod vodo. Ni ie minil clober taden, ko fmo pono-?ali o poplavah in po njih povaroČeai ftkodi, ko je dolino ponovno zalila voda, lotos i* petiČ. 2e vč«raj zvečer je vsa umazana l>ra-vinja napovrdovala za zjutraj v&čjo T**p\'*-vo. In po nočnern deievju s» je re« »jutrai zbudila v»a zima dolina v vodi. Po njpj ;*o plavali pol jeki pridelki, odneSeni in prineseni kdovekod: bu^e, filol, prav^car po-kodena trava, poin*«*Ti« z drujjo ropotijo. I* besnefe vode itrli koru mi. ki zaenkrat Ae klubu je. Huji« je s kTotij-pirjem, p^no, aj-anes bo vode. zlasti Dravinja in BreŽni-ca. *e narasle. Nara^anj> je doeafrlo vi-Mf okPOff poldne. Takrat je ž« voda vdrla preko ceste in zalila po par dm visoko nekateTe dele c«?ste na rja>pronietn?iftih mestih, nie*i drugim v S-p. Poijčanah. Polj-čanah, Lušečki vaši, Stud^ncih. Ma kolah i 11 drupod. Lilo pa je *e we popoldne kakor iz ikafa in Še niČ 113 kaže, da bi dež prone-hal. Ce bo Se deievalo bo voda vdirala re-lo v kjptti in stanovanja. Spominjatno ee ene najhujših povodnji v ria5em kraju leta 1926, ko je eeizala voda pri nekaterih hi?«ab do 1 m visoko ter 90 s? ljudje, da se režijo, selili v Rornja nad<;tropja. Zaradi dolgotraj-ne^a deževja ?o se rušile pla?ti zemlje. Plar zemlje je tedaj 7«sul hi^o, zaustavil in po-drl tovorni vlak, ki je ba^ tedaj pri vozil mimo. Bckg ne daj zapet tak* neereČe! Ljudje po tolikih ponavljajo&h se povodniih 6 strahom pricakujejo vsakega vecjega de-fevj«. Iz Kranja — - Gradnja nove ljudske Sole za poko-paiiSčem prav lepo napreduje. Vendar se je delo nekoliko zavleklo, ker je bilo treba iz fundamenta izkopati mnogo skal, zJasti tam, kjer bo plinsko zaveti5*e, ki »ega najgrloblje. Drugače 90 pa selaj na obeh krilih dovršili pritličje in bodo sedaj betonirali ploAČo za prvo nadstropje. Zadnji ćas pa gradnjo zopet ovira nepreartano de-ževje, ki vćasih po ves dan onemogoći delo. Vendar ao po terminih v popod-bah podjetnlki obvezani SoJo dovršiti do prićetka prihodnjega šolskeg-a leta. Upaj-mo, da se bo vreme zboljSalo da bo gradnja sole zopet hitro napredovala. — Most čez Kokro, ki bo res nekaj edin-stvenega v s\'oji konstrukciji in prvi te vrate v Jugoslaviji, je drug- dokaz tielav-nosti obćinskega odbora in bodoče^ra na-predka Kranja. Pomažni oder 90 sedaj dogradili prav do vrha srrteske in ker so toz oder polotene deake, se že lahko priđe z ene strani na drugo, kar pa je prvić ne-varno, drugić pa prepovedano. Prav tako na obeh srtraneh betxmirajo par metrov pod robom obeh bregov beton^e podstavke, na katere bo oprt lesen lok. Na travniku na hujanski strani tesarji že pri pravi ja jo les za gradnjo loka. Moet bo dovrden še letos. — SUvbna sezona je letoa v Kranju zelo živahna. Poleg gradnje nove državne ceste na GaSteju, naj omenimo zlasti občinska dala, to je iolo in mott. obeta se pa Se kopali Me. Zelo mnogt> gradlta tovarni »Ju-gobrunac ln >JuB?oće^kac, pa tuđi ostale naanjSe tovarne, Izpred zasebnih stavb naj pa omenimo gradnjo hotela »Evrope« ln vile dr. Sabothyja. Zidarji fn oatali profe-flljot&isti, pa tuđ! navadni đelavci letos v • Tfriatii kJltao Mirtsin dalo to auriufttk. ' Stev. 218 »SL0VBNBE1 NABOO*. »etek. 24.wpMMfa» H8T. »ral I Slavni teaorlst TINO RO98I | VAM BO ZAPEL NAJLBP8B ftPANSKE ROMANCE V FILM8KEM tLAGERJU I J£ J ^ A, K £ (HELODUI UUBEZNI) I PREMIERA JUTRI V ELITNIM KINU MATICI | DNEVNE VESTI — Soproge šefov generalnih Stabov y Dalmaciji. V t>re io zvečer so prL-pole v Split 6opro^je t»efov francoskeg-a, rumui^ke^a in našeg'a pencralne^ra :*ab« Ere. Gimelin. Si-cHiu in Ne'iićeva. Včeraj ee jim je pridružila še Boproga šefa. turškega. generalnoga ^taba. Ogledale go si Trojrir, banovinsko po-elovalnico Ta pospeševanje domaće obrti, etnografski muzej in Dioklecijanovo palačo, •.lavi >o pa odpotovale v Dubrovnik. — Kongres za zaščito dece v Rimu. V okviru proslave 2000 letnice ranftke^a cesarja Avgugta bo za zaključek rožiPa. r dnisro sekcijo pa načelnika v minfc'ratvu za sncialno politiko in narodi o z1ravje Lju-bomira Hofmanoviča. — Nova emisija taksnih znamk po 50 din. Finančni minuter je odredil, da pri-de s 1. oktobrom v promet nova emisija takpnih znamk po r'° d'n- ^tare znamke po 50 din bodo zamenjano z novinu v 00 dneh od 1. oktobra do vMetPga 20 decembra. Za-monjavale jih bodo vse davčne uprave, ki proda iaio tnk^np znamke. Warner Olannd in Boris Karloff v velenapetem filmu MEFISTO V OPERI Divne operne arije. Vsled tehniCnih težkoč napovedani program »LJITBEZEN NA BEGU« spreme njen Danes poslednjič ! Najlepši varietejski film KBALJ ARTISTOV TRUXA La Jana Wr r w UBI " J k 1 ■ 1 p k PiM Danes poslednjič! Veliki francoski film BAGGARA Tragedija junaka iz svetovne vojne. V glavnih vlogah: Marcela Chantal, Julcs Borrv, Lucien Baroux Predstave danea ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Narodna banka in denarni zavodi pod la^eito. Na zadnji s»ji upravnega odbora Narodne banke so bile potrjene izpremembe pravilnika o kreditiranju. Narodna banka je namreč zahtevala 12. juliia od 318 deri a rnih za vodo v pod zaečito podatke o staram in novem poslovanju ter o l?tnih bilan-rnh od leta 1931 do 193«. Odgovor je dobila dot=lej od 67 zavodov, dočim 80 denarnih za vodo v še rti poslalo zahtevanih podatkov. Od teh denarnih zavodov bo ponovno zahtevala naj ji odgovore, če pa *e2a ne bodo slorili bo \ipravni odbor Narodne bank» na pri'hodnji seji sklepal o bodoci kreditni po-litiki ne glede na to, koliko denarnih zavodov je odgovorilo na ok rožnico. - Vrbaska banovina je dobila letos deset novih boinic. Ban>ka uprava vrbaPke l>ano-vine je odobrila p«x«eben kredit 7.a z*rra*li-tev banovinske bolnice v Bosanski D-ugioi. SrmSki bodo znasali 1,000.000 din. To bo že H\ hnlnica. ki bo zamjena letog v vrbas-ki banovini. A pri na?? — Dva nova parnika jadranske plovitbe. V ladjedolnici v Splitu gra^e dva nova par-ii ka JadranJvC plovitbe »Sarajevo« in »§u-TiiA'lijatf. Nova parnika boe ta epu^čona v tnorje 1. novembra. — Draga drva in oglje na Sušaku, Sušak epa«la ž*1 od nekđaj frlede cen življen.iekih jwtrel\^cin med ĐA>1ražja me>ta v naši drf.a-vi. Lotog so se živila $e posehno podra'Žila. Zanimivo je, da ?o ribe na Sušaku dražje Tio^ro v Z;i^rrebu ali na Reki Letop eo se na Sušaku močno polražila tuđi drva in pre-iiinil v prolaji na drobno. Kl.iftra na dom pn-tavljenih zadanih in oep-ljenih <^rv stane foO, neraz^acanih pa 530 din. ^rlje *e prodaja do 10 kjr po 1.50, ki dom na Krclariei zaprta istoč^sno z Aleksandrovim domom. Vodnikovo koi?o in Češko kočo pori Grintoveem t. j. 27. septembra. V KamniŠkih plan ina h bosta o<1 27. t. m. redno in nato ob neđeljah m ^o-lx>tah do 31. oktobra oekrbovane Cojzova koi-a aa Kokrskem sedlu in koča na Kanrni-^keni sedlu; enako tuđi Orožnova kora. Stalno bodo oskrbovani tuđi nabolje Dom na Krvavcu. dom v Kamnir;i in nato ob po'^otah in nedeljih. Enako tudi Krekova koča na Ratitnvcu. V Vratili bo Aljažev dom oskrbovan }o 11. oktobra. PreŠernova koca na SroJu se zapre 4, oktobra ter ostane zapr»a preko zime. Dokler no zapade -nejr, je Itohleknv dom <]o na-daljnejra o?krlx>van ob nedeljah in prazni-kth Stalno bo^lo tudi preko zime oskrbovane poerojanke: Zlatorog ob Bohinj&kem jezeru, lV>m na Ko>raii, Dom na Krvavcu. Dom v Kanui i .^i Bistrici, kova na Vel. Planini. Dom •na Mrzlici. koča na Ljubniku ter pohoi«ke planinske postojanke y prihodnjih dnevih pričakujemo izpremembe vremena in upamo, da bodo mogli planinci pohiteti v gore. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma a^Iačr.o, »premenljivo vremc. Včeraj je deževalo ekoraj po v>eh krajih naše države. NajvUja temperatura je sna-Šala v Skoplju 28. v Beogradu 27. v Mariboru in Zagrebu 21. v Sarajevu 20. v Ljub-Yy*n\ 16.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9, temperatura je Tnafiaia U.8. — Dobra informiraao«t. Da ima ljubljansko plašilo Katoličke Akcije znano franco-eko radikalno BooijalJBt&no novina'rko go-spo Tai>ouis zelo v želodc«. to vemo, da bi bilo pa glavno jrlaailo stranke, kateri pripada ee-knji pred«ednik franco&ke vlade, radikalno socijalistični »Oe-uvre«, komunietič-ni dnevnik, to nam je odkril &el« včera>taiii »S^lovenec« v evoji nrerini^ki pripombi k izičppno citiranem učlanku n »Voi*«* herBeo-ba<-hterja<, ćijrar protifraneocke pamflete 6 tako naslado ponatiskuje. Iz Liublfane ^lj Kako se pri jias g£5
  • o 8 ur na dan. Vsak dobi na uro 3 Din, torej na dan 24 din; v 10 dneh so pr?jeli vsi skupaj -400 din. Cesto ^o razko-pali v vfsej dolžirii in že eo navažali pret za napovedano uređitev. ko je nenadno prišel ukaz: >Takoj ustavite delo in cesto v prej-5nje Manje!« Kaj se je zgodilo?! Polec tehnike bo nanire* zg^rajena se ena stavba in razumljivo je. da je za gradnjo potrebna cesta, po kateri nai dovažajo material. Ker ni v blizini drug3 ce?te in druge^a dovoza kakor cesta za tehničko srednjo solo, je ta protest razumljiv. Nerazumljivo pa je. <1a se odločujoči goetpodje nišo eporazumeli no-prej in da je tako bilo opravljeno nepotrebno delo, ki je valjalo tri tisočake. —1j Roina dolina se je preimenovala. si-cer ne oficielno, t*mveč so jo preimenovali Rožnodolci ka rna svojo pest. (Mslej se bo imenovala Pasja dolina in sicer zato, ker je v tem prelepem ljubljanskem predme-«tju mnosio V3C štirinožeev paejega rodu, kakor pa rož. Ti pasji ljubljenfki ž-lahtne-?a ali proletarekega pokolenja prirejajo Rožnodolcem sleherno noc brezpla5ne koncerte, ki zlasti na Cesti III, V, VII in X naravnost ganljivo mo^očno zvene. In zato to Rožnodolci preiin?nov:ili Rožno dolino. Seveda so pa v Rozni dolini tudi taksni nemuzikalifni ljudjo. ki ne znajo cenitt teh edinetvenih koncertov. In ti pravijo. naj lastniki ponoći svoje Stirinožne koncerlante zapro v stanovanja in sami pcr^lušajo njihove koncerta, ker v Rožni dolini ne žive eami ponoeniaki in takšni Ijudje, ki si podne vi lahko ukrade jo fcae za špan je. Pravijo tudi. da Če ti pasji koncerti v doglednem času ne bodo prenehali, da bodo to potem dosegli sami na kakr^enkoli nafin. V?Či-na in to so lastniki psov, so pa za te koncerte naravnost navdušeni. Bajo je izvoljon že ćelo odtor, ki bo zafel po Rožni dolini zbirati denarna sredstva za osnovan je po-eebn? visoke ^ole za pse. £e se ta zasnova uresnifi, bo nas> belo me?to. Oflno>no pred-mestje za eno svetovno se-nzacijo bofitatej-še. Prednjačili borno ćelo ekscentričnim Ampriranom. Toila zda.j zaenkral o tem še ne smemo prevec pisati, zdaj se Se bojujeta oba tabora: laslniki in za2Ovx>rniki originalnih koni'prtantov in njihovi nasprotniki. Kdo bo zmaual? R?s ftmo radovedni. • Večerat trgov»iy tećaj, potrjen od Ministrstva trgovine in industrije, se ot\*ori na trg^ovakem učilidćn »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15. Brezpl&čne prospekte ki vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pisnie-no. Poućujejo se vsi trgwski predmeti, pLseurniaka dela, stenogT-afiJa, strojepis, nemština i. t. d. Solmna zmema. —j Ograja je zadržala tovorai avtomob'U da ni zdrknil t Ljubljanico. VCeraj o^Kiklue «e je pripetila na GruJnoveni nabreiju. kjer 3e rt^do nekclaj tako zvano Marijino kopali- >če iii kjer je cura zelo zožona po rofrulaciji Ljubljanioe, do nenavalne nefvrečc; tovorni avtomobil mestne občine, ^nanike »Sikoda«, se je zaletel v nabrežno oirra}o, jo cajn;! rx>-dri teT obetal nit robu oinvžja. Lesena oprra-ja je zasi-ržala toliko avtomobil, da ee ni prevttiil in fiimioglavil po strni; brezini. Na avtomobil u je ^ilo več mc»tni]i ilelavc-cv. Ce bi se avtomobil zvrnil v L3u-l'ljanic-o. bi ne-sreČA nedvomno zahtevala vec iivljenj, -aj je teiko verjeti. da bi so kdo re&il iz narasle Ljubljani^, /lasti se. če Di ^e avto-mrvbii zvrnil nanj. Krivde ne nioremo pripi-snvati >oferju: i/cc^to zož-ujc zelenjadni vrt. ki izstopa h Btavhoe crte približno 3 metre in ker je Čofor vo/.il po »1-esni ekrani ce?tc v n)enem raz-š.irjene»ri delu, je. moral v zože-nem delu /aviti a:i levo ter je zadel v o^rra-p. Tov orni avtomobili znamke »Skoia« 6O izre'lno veliki in naše ceste so ?a n)e mar-»ikje preozke. Ako želite podpise in slike od Šaljapina, boksača Louisa, Birsterja Keatna. Čamile Hornove, Ronalda Colmana, Harrvja Bav-ra, pišite v medrmrodnem jeziku esperanto. Jezika se naučite i graje z novo učno knjigo drž. dipl. učitelja za esp. prof. R. Rakuše. Založil in ra/povlju Klub esperan-tistov v Ljubljani. Cankarievo nabrežj« 7/1. Cena Din 16.—. —lj Slabi rasi ia ribolov. Trg je sadnje case slabo založen z ribanii — vendar jih je dovolj v primeri z malim konzumom v Ljubljani — ker so vode zelo narasle. Tudi morskih rib ni mnogo. Danes so proda-jali «tkoraj sam? male morske ribe, sarde-liee in girice po 18 din k^. Inned boljsih morskih rib je bilo sanx> po nekaj kiloara-raov zobatca yo 36 din, trilj po 40 in osli-čev po 32 din kg. u— Opoiorilo javnosti. Po ljubljanskih mlekarnau, trgovinab z živili, po vinotociU in ostalih gOalinekih obra tih prodaja neznan mladenič na karton velikega formata tiskana »Navodila sa izvajanje sdravstveno-po-Ucijakih predpisov po eostinskih obratih':. Zm. izvod teh navodit zahtava od 8.50 do 9.50 din in trdi, da ga poŽjilja kr. banska uprava; v*ak iastoik £O$tin*ikega lokala ali trgovine z li vili, pravi, mora nabiti navodila na vidB#n metlu svojeg« lokala, tišti pa, ki i ta«a ne bo *oril <*o dne %L t bl, da bo kaaaovmii. Maatao po^lavaiatvo opoaarja pri-udate, da niti ono niti kr. banaka opram oiata izdala teh navodil in tuđi ni bila '»dana nikakršna odredba o teh navodilib. —lj Absotrtflti kiparske la k*nmim* Sole, ki bi lelelj uri■* oviti nmetnoetno-otrtel mojstnJci tečaj, naj e« do dne 2. oktobra posrne no ali uetno javijo pri đirektorju ]>-žaviM* tehniSce srednje dole v Ljnbijaai. —lj Cetoleko ndreiea}e pošva vse 9ane. da. ae udeleže flarv^ke^a eeatanka. ki bo d»-nea ob 90. v dmštvenih prostorih, Prečna ul. 6. NA MORSKE RIBE h tKMETU4, G^spocvetska €• niiuniiiiiiiMIkiiiiiiiii T*n —lj V abonmajih A« in B so Se ugodni *e-doži na razpolag'o, /ato oporarjamo vee re-flektante. naj se prija vi jo v pfearni Narod-nega g'ledališča v drami, —lj K paradi v nedeljo ob pol 5 izpred nebotičnika bo vozil Putnikov avtobus ra 73 din tja in f.azaj z znakom Putnik, ki daje pravico do dostopa na rezerviran prostor pri tribunaJi. Prijave do sobote opoldne Iz šoštanja — Strelske tekme. V nedeljo popoldne eo >e vršile na pireliš-ču soštan^ce Strelske družine tekme r streljanju, kaierih eo pe udeležili :udi Celjani. Vranifani in dnuri. Izid tekem je bil: V Topolšek (soManj^ 10:t todke. 2) Blumer (Celje^ 85 took, 3) Amon (Celje1) 75 točk, 4) Steinbacn <^'?tanj) 74 tork. .Ti .Tevšek (Cel>e) 74 took. Natek 10, konca pa ot» 2 popoldne in še kasnejc. To je za ene$ra lame-jra človeka preveč in prenaporno, saj tno-ra popoldne takoj epet od nabiralnika em tem ni čudno, da ee VT'i raznašanjiu kajkrati docrajajo pomote in netočnosti. Pri ?000 prebivalcih mora imeti Šoštani vsaj »iva pismonoša! — Gostovanje edč. Majde SkrbinSkove. Tukaj^nji Sakoi pripravlja za 2. in 3. oktobra Mol na .rj evo tridejanko »Igra v gradu . v kateri ho igrala glavno žer*ko vlo^o ljubljanska ijrraJka gd^. Majda Skrbin?.kova, hčerka jr. Milana SkrbinMta. Iz Celja —c Šahovski turnir. V sredo zve^er je hil v hotelu »Evropi« ^ahov^ki brz-i turnir za nicvec goptemher. Turnirja. ki fja je priredil Celjski šahovski klu*. ?e je udeležilo 12 i^rr.-ilcev. Prvak za meseo septetn^er je p°-fital p. Graver z 10 točkami izmed 11 dot^e-izljivih. -drucri je sr. Kocmitr z 9, tretji pf. Pn-Urajc t. 8, oetrti in peti pa ££. Schneider in Dr>1irajc 6 7 točka.mi. —o V nedeljo opoldne ne bo toka. Kranj ske ileželne elekt-r^rue bodu zaradi niijnih \"iA rže valnih del na dal jno vodu v neleljo 26. t. m. od 12. -lo 13.30. ukinile dobavo toka zn Celje in okolico. _c Usoden padec s pe£i. \a Mariji Reki nai St. Pavlnm pri Preboldu je p.idel v pređo triletni •po^eetnikrn* šincek Kon-rad Koe «loma e peči in si zlom i! de*no no^ro. Pre-peljali čine boic pričeli 18. oktobra pre-frledovati w« grezuice v m*»Ptu. da se pre-pričajo. ali so pravilno prajen« in ali fo bile pravočasmo izprrrrnjevane. ker Pe Ie ? pravooa*nim iz-praznjevanjem pre preču je pre-tok fekalij v ce**tno kanale, kar je a eestno policijskih in zdravstvenih vidikov nedo-pustno in kaznivo. HiŠne |>o*f*tnike opozar-jamo. da »lađo do rineva pregleia izprazniti in evenr. pojtraviti jLrreznične jame, da meet-nim orjranom olaj?ajo pos4ovaTije. —c Dve prvenstveni tekini na Glaziji. V neđeljo ^t>. t. m. ob 14 se ho pričela n.\ Glaziji drugorazredna prvenstvena tek ma med SK Juoroelavijo in SK Laskira, o;h 15.30. pa pod^avezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK TrV^ovljami. Ii^leia, da boeta obe tekmi prav zammivL Iz Lfutomera — Regulacija Mure. Banska uprava je raz-pisala licitacijo za regulacijo Mure. od 10o km do 122 km. Proračun zna?a 009.000 din. — Zlobnost. Xa telovadišJu radcrons^eg-a Sokola j<> nrki zlohnež narezal vrvi na kro-crih. Če bi telova/lci te?a ne bili opazili, bi fte lahko kateri smrtno ponesreftil pri telo-vadbl. I DANES OTVORIIIV NOVE SEZONI % yEUĐHAF*TllM VlLlfOK \WS.1 MEFISTO V OPERI I V glavnih vlogah dva najboljža karakterna filmska igraloa I VVAENER OLANND (CHARLIE (HAN) In BORIS lABLOfF! I Divne operne arije — Zm&gn pravice in ljubezni! Bolniki ali zločinci? Nhnamo zavodov za zdravljenje in internaci|o b#lnMi in Aeseneiiranil^ ki Uršl\o velfavne zakone Ljubljana, 24. septembra Med obtodbenci, ki dan za dnem defilirajo pred sodniki, je v zadnjem fcusu č«dalje več perverzneiev, ki jih drtavno tožilart\'o ot>-tožuje zaradi nečistih dejanj in prestopkov ali zločinov zoper ja\Tio moralo. Kar pre-več jih je ie, da ne bi človek postal poa»-ren na to vrsto grešnikov. V vseh takih primerih se sama od sebe vsiljuje misel, ali so taki Ijudje bolniki ali zločinci. Sodniki sami si s tem vprašanjem belijo glave, kar je razumljivo, ker jim pridejo pred cči navadno Ijudje, s katerimi so p>o pa-ragTaflh obračunali že pred letom ali dve-ma, tremi leti. Nedavno je bU neki homo-seksualec že desetič na aodniji zaradi sličnih presftopkov p«:oti javni morali. Sodnfki so razsodili, da ne bi imelo smnisla ga 3e desetič obsoditi. ker bi po prestani kazni z vso verjetnostj© prlšH še enajstič na za-toino klop. Branilci razgrinjajo pred se-boj na mizi debele knjig"e o seksualnih zločincih. ki so jih napisali priznani juristi. zdra\Tiiki in psihologi ter dokazujejo, da ao njih klijenti bolniki ali norci in zaradi tega potrebni zdravljenja in internacije, ne pa kaanovanja. Vse to se zelo lepo sliži, am-j>ak kje naj take ljudi interniramo, ko ni-mamo nobenegra zavoda za take bolnike? V kazniinici jih tuđi ne smejo zadržatL Tako ne ostane drugeg-a kot da jih piiste zopet na svobodo. Kopica. pravnih, social-nih in medicinskih problemov se v vsak em takem primeru vsili sodnikoni in branil-cem v pravilno resitev. Salamonske raz-sodbe so skoraj vselej nemogroče, ker vle-čejo paragTafi in znanstveni izsledki medicine, biologije in sociologije vsak k sebi. Preveč pogosti so taki ^osti že na so-diScu. da ne bi človek pomislil tu^ii na degeneracijo nase^ra ljudstva in na vse r^osle-dice, ki jih zaradi tega utegne utrpeti narod. Prej ali slej borno moraJi d\i2rniti grlavo iz peska in pogledati nevarnosti v oči. kakor so to že storili vsi kuHurni naro-di, ter najti leka in sredstva za omejitev in preprečenje ploditve umobolnih, seksualnih zločincev. neozciravljivih, dedno močno obremenjenih itd. Včeraj je na primer skesano stal pred sodniki neki 32 let stari soboslikar, ki je trdil, da ne ve, kaj dela, kadar vpričo žensk v parkih ali na cestah opravlja ne-čistosti. že več let ima tako bolno nagnje-nje. kateregra ne more obvladati. Dama ima ženo in otroka. svoj poklič izvršuje vestno in priđno. Dvakrat je bil zaradi takih de-liktov že obsojen na večmesečno kazen. Njegov branilec dr. Leskovec je predlas^al. naj aodiače dovoli, da obtoženca preidč« psihiater. Sodnik g. Fran Gorečan je pred-log^i ugodil. GOSPODARJEVO ŽIVINO .JE PRODAL Mesarski pomočnik Dremelj Franc je prizna!, da je prodal dve kravi in junca, katere mu je zaupal Voikar Franc. Živina je bila last trgovca z živino 2itnika Antona, ki kupuje živino za mesarja Hai-nerja iz Skof je Ijoke. SSitnik je izročal živino Voikerju, ta pa svojemu gon jaču Dre" miju. Dremelj Je pa potrebo val denar in je kratkoenalo tri grlave od svoje črede, ki jo je gnal v fikofjo Loko, prodal me4 potjo za 1950 din. Druga dodatna obtožnica je pa Drenilju r>čitala, da. je ukradel nekemu SvoljSaku 1000 din vredno koJo. SvoljSak je nekoć zaspal v nekem kozolcu ob poti v Skof jo Lako. Ko se je prebudil, ni bilo več njeg^o-vega kolesa. Tatvine je bil osumljen Dre-melj. ki j« ravno tisto noč gnađ po tej cesti živino. Oroznikom je tatvino prizna!, pred sodnikom je pa trdil, da 90 ga orož-nlki pretepali in je samo zaradi tegu prizna!. Oblast je pa nasla tudi kupca, kate-remu je I>re(melj kolo prodal, taJco da ni bilo dvoma o njegovi krivdi. Za oba pre- stopka je hil obsojen na skupno kazen 4 meaece strogega za pora. S STRUPOM NAD RIBE V SORI Pred meseci j« davčni uradnik v Skof ji Loki g. Mehle aanačil tri mo*ke, ki so v Sari lovili ribe. Eden je stal z zavihanimi hlačnicaml v vodi in se je izgovarjal, da si pere spodnje hlače, drugi je stal nlžje na nekem roostu in je bil malo vinjen, tretji je ianel že pohio aktovko klinoa'. G. Me-hle je opazil v vodi omamljene ribe, Takoj mu je bHo ja^no. da ao ribe neznanci omamili s stnipotn in jih n«to tovili. Riteo-lov ima v zakupu Fran Doiin la 8tara Lake. Orožniki so divje ribič« kmoftu iasledUL Ugotoalli so tudi, da so ribe oniamln s kro" plicami iz t««ta, katere so aanii napravili in v katere so prklejali n*ki atrup, ki velike ribe samo omami, ker jim aapihne mehur, nxanjAe ribe pa tega stnipa ne pre-neoejo in takoj poginejo. Omamljen© ribe so kljub temu užitne. Divjega ribolova so bili ototožend Trrilc Anton, LeSnik Franc in Mizln Milia. Za-g^varjali ao se, da so se Sli v Soro kox>al. Ponoči so se odpeljali iz Ljubljane do Ško-fje Loke, nato so nekje popivali in LeSnik je priznal, da »o spekli strupene krogii-ce. kex so imeli namen ribe loviti. Trule je trdil, da je po nedolinem priftel zraven. Tisto noč pred div jim ribar j«njern je v blizini lovićča izbruhnil v neki ha&i poter. Poii^a so bili oeumljeni ti trlje obtoženci. ki so pa bili v tem kraju tisto noč, kakor se je pozneje izkazalo, cisto slučajno. Ozl-roraa slučajno je tak rat nastal tiuli pođbar, oni pa nišo prišli tja slučajno, temveč mo prtili, da bi se založili z ribami. V prm-iskoa'ahiem zaporu ao pa kljub temu pre-sedeli nekaj tednov. Trulca je sodnik obaodil na 20 dni zapo-ra, ker je bil že prej nekoč kaznovan, L*ei-nika na 480 din globe popojno za 2 leti, Mižina pa na 540 din globe. Trule kazni ni sprejel. TRILETNA PRAVDA BATE FROTl KR1STAJO7 Pred tremi k*ti v začetku oktobrti. leta 1934. je 6efvyar«ki mojater Tvam. Kristan iz &iske na ahođu Narodne odbrane z geslom S\\>ji k svojim« napađel podj«t|e Bata. Kanalu nato je pravni aastopmik Bate v Ljubljani dr. F^an Frlan vloftll to4-bo proti Kiistanu 2»radi p«reatopika po zakonu o pobijanju nelojalne konkurviaoe ter zarada javne klevete. InkTimminane so brt-le med drugicni trditjve, da Bata ni poftten naspiotnik, da njegov oocdalni tn gospodarski stetem oiOclanjajo po vsem a\-etu kot naj več je socialno in goapodai«k>o zlo, da ja Bsita tujec. ki mu je jupoalovendtvo le maska in dobrodošla prt^tveza. za dobi-ček in da Batini čevlji zarada Fvoje kaJto-voflti hLso niti početni Kristan Je predložil : Vreme, poroci la. — 13: Caa, t*porad, o*>ve«tiU. — 13.15: V pisan em venčku ae ploAč« vrati-jo, pa zidano voljo in radost delijo. — 14: Vreme. — 18: Za delopu^t (ijjra ra<1ij«ki or-keeter). — 18.40: Potre! na javna dela ▼ dravski bana\ini (UdruL ini^njerjmr in arhitektov). - 19: Caa, vreme, poročila sr>or©d obvestila. — 19.30: N'ac. ura: TaSetki hrvat-^kaga in «rh&kega nacionalizma — dr. Nikola Lalič, publ. — 19.50: Pregled aporeda 2a prihodnji teden. — 30: O ronanji politika (g. dr. AJojzij Kuhar). — 20.^0 V mračno novo 7.daj stopimo, na stare 2ai*e pozabi-mo; poglejmo kaj. kj? in kako, ne vsi pri-pra\l>ajo na njo. — Vesela nefjcrtaia dela in skrbi od vaepov»od. Sodelujejo: člani rad iprr. družine in pložČe. Se**tava in vod»tvo: Jožek iji Ježek. — 22: Ča^, vreme- poroii-la, ftpored. — 22.15: Radij&ki ork«ter. — Kcmec ob 23. uri. ——"- ^^^"^ -^^^ --^*-n 1^^^ 11 1 1 «_>»_' ____1 »____» «____> »,___> '»u__i-1'.......-___. MALI OGLASI B«seda 00 par, dave* poaeDej. PreJUld, izjave oeseda Dio lv—^ davek poatbej Za pismene odgovore glede maJlu oglaaov )e tx*tm prUoiiU cnamko, — Popustom za male oglase ne priznamo. Beaeđa 50 par. davek posebej. NajmanjAf rnetek H Din Učno mesto F0T0GRAFSKEGA VAJENCA iščem za ldletnega fanta 1 nulo maturo. Ponuđb* na >Slov, Narod« pod §iiro >Inteligenten< 2200 Zaiolarje obleke, perik). Hubertui pUI6s it4. £>ooer oakup. PBESKEB 3v. Petre «est* 14. PRVOVUSTN A JABOLKl štajerska, najcenei^e kupite danes in jutri v Kopitarjevi ulici štev. l pri CUCKU. 2218 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« sneaek 8 Din KATERA DAMA poeodi 381etnemu u radniku Din 1000.- proti sigurni vrnitvl, ev. jamstvo. Ponudbe na upravo >SHjt. Narod«! pod >DobroerC-nji<. 2060 NajnumJ« sneeelt 8 Dio BOLANDSIB CVBT^E GUM0UE hijacint, tulipanov, oarcil kro- kusovitd. nudi Sever & Komp. Ljubljani. 2l6l NAPODNA IiSKARNA UUDUAHA KNAfUCMI PRMPUOSTM IM NAJFUiMJŠM 9 Makulatura! papir proda oprava „Slovenskega Naroda44 L}nbl]ana, Knafl]eva ulica šter. 5 r Stran? " >SLOVmBgl lAIOJk, y>»^»4>--fftoftlm.iatt Stev. ^18 Jutri se ođpro vrata dramskega gleđališča Vs€ Je že pripravljeno, vse izurjeno in izveitNUa* sa otvoritveno predstavo Ljubljana, 24. septembra V drami je iivo. Ve« se giblje in dela, od režkserjev do statistov. Ura bo skoraj devet Statuti 6toje na hodniku pod uto in ge pogovarjajo. Ti so vedno točno na meetu. l>eicleta ee »mejejo in fantom teče jezik. Me i njimi je največ Studentov. In režiefcrji imajo te tuđi najraje. Tuđi za statiranje je treba dobršen kos inteligence, Nastop moraš ime ti, razumevanje za stvar in znajti «»e moraš na odru. Od vseh vetrov eo ti ljudje. Iz meeta, pa z Vica in iz SiSke. §e c^lo iz Moet jih <1obi&. Ravnatelj drame Pavel Golia Pri vratih ee pokaže režiser. Pozdrav. Nekoliko nervozu ejra premikanja in kdor je tako srečen, da je »etaknLU ćelo kako vlo-gico, jo 7daj ponavlja. — Oremo, gospoda! Inspicijent s knjigo v roki jriganja na oder. Vee je pripravljeno. Režiser stopi k mrzici, ki je nalašč zaoj postavljena v kotu pri rampi in vabi: — Vi, fro»>pod. nekoliko gloMje. grla*; iz notranj^ti pa odločne gtvte in vi. gro pa, prosim, nekoliko hitreje po stavku ..., ker to potrebnije >£tinHinga«. Tako! Pazite, go-#podđ! Mir! Zastor!!! • In vse gre kar »amo od sebe. Vraga saj mora iti, jutri je že premiera. Seveda ima na j već dela inspicijent, ki mora i me ti že-lezne živce, neutrudijive noge, pa emieel «* patljivoet. Rekviziterka dela s poj no paro in nosi vsakovretne rekvizite na svoja mosta. Dejanje ee nagiblje h koncu, režiser je zadovoljen. Konec. Zastor pade. — Hvala lepa, gospoda! Zdaj si pa tunaj brž prižgite cigarete. Pa le eno vnak! Ci«to kratek odmor! Nenadoma pa udari »kozi gost dim inspi-cijentov giae. Nazdj klice, na oder. Sku^nja ee nadaljuje. Ura bije enaJBt. Režiser ja prve skuto je poouka- ie drugi režieer, ki ima napovedano skuSnjo za drugo stvar ob enajetih. __ Takoj, takoj... prečej... le še nekaj minut. Pod uro na hodniku čakajo že drugi statisti. >KuIisenfib»rji€ menjavaio eceno in v nekaj kratkih minutah ti že po&tavijo pri-kupno eobico z verando. — Gretno, prosto, na ođer! Režiser opominja, uči, graja,. popravlja, pridiga... Toda ta pridiga rtc resnično do 6rca. V§i ubograjo ... — Stojte, gospoda! Tu popolnoma epre-meni glas, je nujno potrebno, ker nactopi čisto druga gradacija. Že se dejanje pomakne naprej. Kakor vlak, ki ee za hip ustavi, pa §e zopet po-žene v dir. Po ljubljanskih cerkvah zvoni pold&n. Toda teater se ne zmeni za »uradne ure«, dejanje teče naprej, naprej, njegov gospod je le inspicijentov zvonec in relfeerjev glas. Skoraj bo pol dveh. Skušnje je konec. — Zvečer pa zopet. groepoda! Nekoliko poka^ljevanja, toda režieer je mož >mo6ne roke« in ob njem se veak poni islek razbije. Tako drvi življenje v teatru dan za dnem. Dopoldne »Cezar«, pa »Viničarji«, ivečer »Beraška« pa »Tarelkin«. Vmce pa Se de-koracijt-ke eku-šnje (ubogi režiserji!) Jutri se bo prvič dvignil zastor v DTami v novi sezoni. Upajmo, da pred polno dvorano. Saj j« g. Ost že dodobra »zdre«ira4« svoje »rafelne«, kakor imenuje statiste, tuđi pri g. Bu£i (teatersko ime za sr- in#. Stupico) so berači Že prestali vajeniško dobo in g. Kreft je že vse pripravi! za oštro borbo revnih viničarjev proti njihovomu gospodu. Torej vse kot namazano ... Volmar Slaba sezona zračnega prometa Krivo je bilo izredao neugodno vretne in slabe sveze Ljubljana, 22. septembra. Napovedovali smo, da bo letošnja eezona iraČnega prometa jrotovo slabža od lanske in sicer zaradi slabejia vremena in 6e bolj zaradi izredno slabih zvez, proti katsrim ©o bili vsi protesti naže javnosti brezuepež-ni. To je bilo krivo, da je moćno padlo Šte-vito potnikov posebno na pro0 Ljubljana— Sušak, doeim je bilo žtevilo potnikov na isti progi z avstrijskimi letali Oelaga znatno večje. Prepričani smo, da bo nazadovanje štavila potnikov na naši progi vendar le naiposled dalo Aeroputu tuđi koristno vzpodbudo: Ce ho?e doseći boljke uspehe, naj poskrti za boljše zveze med Ljubljano, Sušakom. Zagrebom, Beogradom in drugi-mi mesti naše država, prav lako pa naj zniža potnisko tarifo za polete posebno na provri Ljubljana—Sušak, ki je v primeri z drufrimi mnogo previsoka. Letošnja sezona zračnega prometa se je začela lo. jun i ja in je do konca juni ja iz Ljubljane odpotovalo z leiali 19 potnikov, prit?p?lo pa jih je samo 10. Lani v juniju je z letali iz Ljubljane odpotovalo 52 potnikov, prispelo pa 69. Enako občuak vsdno velik, v primeri z nekaterimi jega po-višanja. v visoko Solo. V letošnjem semestru ima ta univerza 15.000 alušateljev. To je te ćela armada, toda univerza ima 77 poalopij, torej prostora dovolj za vse. Ju-bflejne svečanosti so obudile spomin na moža, cigur ime nosi univerza, na Eliha Yala. Redki so ćelo sluSatelji yalske uni-verze, ki iim je znano življenje tega moža, Elihu Tala ni bil bogat mecen, teinveč siromaSen trgovski pomoćnik, ki se mu sreća v življenju nikoli ni nasmehnila. Bil je Angrlež in 27 let \e tivvl v Indiji naj-prej kot trgovski pomoćnik, po tem pa kot uradnik vzlvodnoindijske trgovske družbe. Leta 1700 so hoteli ustanoviti preblvalci države Connecticuta, kjer stoji zdaj yal-ska univerza, visoko solo in po vsem svetu so rarposlali prošnje za pod pore. Slućajno je dobil prošnjo tuđi Eliha Yala v Madrasu T TmUJ1 In portal Js amsi'liiTTni drultvu am ustanovttcfv visoke Aole zabojćek »vile. ld jo je bil kupil v Indiji a svojlmi prl-hranVl. Društvo je prodalo »vilo za 500 dolarjev. Dobio je »icer mnogo priapeviliov, toda samo skromnih tako, da je bil pri-»pevek trgovwkeg» pomoCnilca iz Indije *e najvećji. In druitv-o je ostalo zvesto avoji obljubi. V proanjah, da se bo imenovala nova visoka sala po đobrotniku, ki bo največ pri-spevaJ za njo, imenovalo za Yalovo. In ta »YaJova šola« je bila Čez 186 let po^fiana v visoko Solo ter je dobila ime po »krom-nesmu đobrotniku. ki je dobil za 500 dolarjev ne>smrtnost. Iz Maribora — Zračni napad na M»ribor. Odbor z*» obrainibo mosita pTX>ti napNadom iz ^raJat opozarja mestno prebivaJstvo, da je za-pov«dana stalna pripravljenost proti zrac-am naj>adom. Foaebno opozarjamo na od-red'be, ki veijarjo za gajenje lud v »lu^a.-$a nočnesga napada, ki se Jth motm. đr*aXi prebivalstvo biez izjeme. Toorarne in obrate, pcoebno one. ki imajo airene, opozar-jamo, (te, iimajo stalno službo, da bodo la-hko na telefonsko sporogUo takoj dale s ai-reaiami odgx>vairjajoće mrke. Kdor opazi prihod letal. naj javi po možnosti na t«l. St. 2464 ali 2465 in 24 S6. — StanovanJ»ko \-j»raAa.n^e. Mariborski ataJioa-anjski najemniki se v polni meri za,-veđajo, kako silno jih iz&emajo hižni po-sestrviki, ki so poneko^l piv.vi tirani. Zato so se v zadnjem Času stanovanjski na jem-niki zopet strnili v vrsto zavfHtajoOih se, da je le v 9ku.pnoorti moc in le s složnim đelom bodo dosegli izboljšanje priiik kar tiite stano\-3Ji>skega vpraSrnja. OruStvo stanoa-anjskih na^eninikov je sklicalo za. nexieljo( dne 3. oktobra velik shod stano-vanjakih najeannikov, ki se bo vršil v Gain. brtoovi dvorani. Na dnevnem redu »o Belo važna vpra&anja*. — Krotnl horizont v maribor**kcni gle-đaiHću. Mariborsiko gfledalLS6e si je za le-tošnjo sezono nabavilo nov krožni hori-ZJont. Radi tega bodo v bodoče tuđi prizori v prirodi, ki ao do sedaj glede opreme ponovno zaostajali aa prizori v sobah, izgledah" vse bolj nrairavno in slikovito. Gbe-daliSAe stari vae, kar more, da se izpo-pomi, pa bi se raamahndlo Se bolj, če bi. mu otočlnstvo pri tem pomagalo z obiLaej-šhn obiskom. Zdaj je najbolj ugodna in poccdi priflika: abonirajte se! — Imetniki OTOtnih listov. Predstojni-Stvo mestne policije v Mariboru poziva vse tmetoike oro*nih Hstov poolednjić, da \-plačajo binoivinako takso za offoine Mflte. Proti strankam, ki ne bodo kljub temu pozivu plaćale takse do konca septembra, ae bo uvaiflo kaaanfiko postopanje po do-lodUh pnuvllnflca o beunorv-jtnđkean prora&u-nu. — Smrt pod voBom. Fcusiestnilk ,Vnton Oeloiiga iz Devine pri Slovenski Bistrici je vosll drva s Pohorja, Na neki strmini ae Je voz prevmll ta moža pokopod pod »eboj. Celofiga J© padel na ob»raz in va& teža voza ga Je prttiakala v blato, tako da se Je ne»reftne4 zađudll fte predno je prispeda pamoft. — OdliKomnje. Solaatnlk anane tov«.r-ne čokoBaiđe >Mltrtm« v Mariboru g. rezervni major Anton Desnica je bil te dni ođMkovan z redom ov. Save V. stopmjc teertJtamo! — Ptc«i**««i. Po službeni potrebi je preanešćem iz Maribora priljubljeni carin-aka uradnik Metod GJoa-gj«vić na Flakek. Simpatičmemu carinUcu želimo na novem alužibenean meettu obdlo sreće! — Po4ov**oa vozni na za proaiavo lOlet-nlce tuj»koprometne rveoe v Mariboru. Piometni miniater je odobTU z odlokom 21545 z dne 22. septembra 50» 0 popust vserm uđeleaenoefn proelaiv« cieaeUetne^ga. delovanje Zveae in ervečene otrvoritA*e novih reprzenti9jQČailh poslovnih prostorov TPZ __ >PutndIka< na Trg^i »vobode, Grad. — Popust velja za dopotovanje od 24. do 26. za porvratek pa od 26. do 28. septembra, UaeleAencd morajo na odhodni po«rta.jd ku-piti ćelo vozno karto do Maribora in rumeno tegiHmadJo K—13 (2 din) na k&teri bo TPZ v Mariboru zx& proslavi, ki se vt-51 v zgornji kazinrikl dvorani (Naiođno gledalid6e) potirđHa udeležbo. Vozna karta v zveza s to legitimacijo velja tuđi za povratek. Pred povratkom se pa mora legitimacija predložiti v svrho žigoeanja S« »Putnifcut ali poata^ii blagajni v Mariboru. — Samomor mlađenk«. V Dolnji Lcnda-vi se je ustrelila v samomoriloem name-nu 191etna poseetnikova hčerka Nuzika Zerdik. Vzrok traglćne smrti Je iakati v nesrečni ljubezni. — Skozi vinorodne Slovenake gaUce pohite v nedeljo 3. oktobra števiini izLet-niki s Putnikavim avtokarom. Prijave sprejema Putnik v Mariboru. Kupujte domaće blago! Princesa Symianoua — Kaj?... Vi da čakate?... Na kaj pa? Grof ni odgovoril. Hawkstone ga je premcril s svojim trcMm pogledom R6bert mu je hladno Wju-bovad. Baronovo čelo se je zjasnUo. — Ah, pozabil sem. To ste vi, ki ste jo pripelja-li, kaj ne? — Da, jaz. Iamail Hawkstone se je 23ču