Rusko-turški mir konečrio sklenen v Carigradu. Lani ob tem času 80 ruski jnnaki brabro prodrli do Carigrada, glavnega mesta turškemn cesarstvu. Neizrnerno veselje jim je srca navdajalo, ko so jibova očesa zrla v stolico sultanovo. Vojaki in oficirji, Slovani pa tndi vsi kristijani blagega srca mislili so, da bodo zdajci vbajali zmagoviti Rusi v Carigrad, aultana ia jegovih 8000 bab in skopljencev pognali črez Bosporsko ožino v Azijo, od koder je ta gnjusad prišla. Grozno bolelo nas je torej in nepopisliiva nestrpljivost trgala, ko so novine vedno odlagale poročati o zasedenjii Dardanelake in Bosporske ožine in o konečnetn napadu na Carigrad. Natresto tega morali smo 6nti, kako se ruske čete nikamor ne ganejo, kako je angleako brodovje skoz Dardanele smuknilo sultanu v pomoč in kako so Rusi t vasnici sv. Štefana, tik pred ozidjem Carigrada, sklenoli — mir. Tor6ija zgnbila je veliko, neizmerno, posebno v Evropi, ali poginu je všla in sultan je oetal v Carigradn. To je dalo tarkoljubom še ve6 poguma ter so skušali Rusom izviti ali vsaj skrčiti še ove pridobitve, katere njim je sultan v št. Stefanskem miru podpisal. Zavist evropskih turkoljubov ni privoščila Slovanom tega populnem, kar si je teh jnnaška kri priborila. Bismaik je v Berolin skli/jal ministre evropskih ve6jib vlad in tnkaj so št. Stefanaki mir precej spremenili na korist Turkom, Rumunom jn deloma tndj Grkom, toda na o6itno škodo Ro8om, Srbom, Čraogorcem, ki so toliko krvi prelili, in ubogim Bolgamm, ki so toliko pretrpeli. Boigarijo so za polovico skrčili invblizu 2 milijona Bolgarov pustili pod sultanom. Crnogorcem so vzeli Dulcinj, Srbom zabrauili Novipazar in Staro Si bijo, Bosno in Hercegovino pa prepustili Avstriji tako, kakor Dobrndžo Rumuuom. Rusi so le nekoliko milj ob Donavi pridobili, kos Armenije v Aziji, in pravico iz sultana iztirjati 850 milijonov frankov vojne odškodnine, t. j. kakih 350 milj. goldinarjev. Ko je Tnrek zapazil, koliko dobrih prijateljev da še iina med kristijani (?) v Evropi, mu je greben zopet vzrastel in se je začel prav grdo kajati. Tako je sklepanje konečnega miru zavlekel skoro za leta dni in Rusom veliko škode prizadjal, ker ao ti morali svojih 300.000 mož na Tuiškem pustiti in zapstonj rediti. Še le v petek 7. febr. 1879. je snltan izročil Črnogorcem Spuž, Zabljak in Podgorico, in se je tedaj v soboto 8. febr. podpisal konečni rusko-turški mir v Carigradu. Glavne pogodbe so : sultan plača 802,500.000 frankov vojne odškodnine in 25,500.000 frankov raskim podložnikom, ki so zarad vojske škodo trpeli. Vendar kedaj in kako bo sultan plačeval, to se bo posebič govorilo. Rnsi pa zapuatijo v 35 dnevib turško zemljo, in res so ae uže 9. febr. zaceli pomikati iz Adrijanopolja. Mnogo ljudi se jezi in raske državnike budo graja, zakaj so si dali uspebe presijajnih zmag tako grdo priatriči, zakaj niso posneli Bismarka pred Parizem, zakaj so se tnrkoljubju evropskemu vklonili ? Nam se grajanje ne zdi popolnem opravičeno, marve6 sodimo, da je moralo biti presilnib uzrokov, da so Rusi tako in ne drugače ravnali. Zavist Angležev, omahovanje Andrassvjevo, zavratnost Bismarkova je bila brž6as tolfka, da bi se Rusi zapleli po strašnej turškej vojski ie v novo to pa svetovno vojsko, v katerej bi kakor 1. 1854. morebiti vse priborjene uspebe zgubili. Po takej nesrečnej vojski bi turški Slovani zopet prišli pod nasilstvo tarškega sultana. Zato mislimo, da so Rusi jako previdno ravnali in zadnji udarec na Tuika odložili na ugodnejši čas. Med tem se Srbija, Crnagora, poaebno pa Bolgarija, lehko tako ukrepi, da ie najhujši turkoljub ne bo mislil ovib dežel Bultanu zopet podvre5i. Konečno pa še omenimo, da se razloženo ravnanje Rusov dobro strinja z razvojem in zgodovino Rusije. Kakor nekdaj Rimljan, tako postopa Ras trdno, odlo6no pa tudi previdno in nikoli prenaglo. V 198 letib imeli so Rusi 12krat boj s Turkom. Samo 2krat bili so nesre6ni, lOkrat pa zmagonosni. Zaporedom so Turka pobiiaali iz jažue Rasije, ma vzeli Krim, Kavkaz in polovico Armenije. Vedno bolj bližali so ge Caiigradn. L. 1829. so prodrli črez Balkan in sklenoli mir v Adrijanopolju, lani pred Carigradom in letos v Carigradu samem. To kaže, da bodo Rusi vsled takega naravnega in zgodovinskega razvoja pri opetnem boju s Turkom vzeli Carigrad pa tudi v njem ostali!