Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 2 Oglasi Naročnik objave: Benjamin Robnik, BBI d.o.o., Luče 83, 3334 Luče Tema tedna: Ugotovitve niso presenečenje – zdravstvenega osebja primanjkuje .................... 4 Regijska konferenca o turizmu: Uspeh je možen z začrtano strategijo in sodelovanjem turističnih akterjev ................. 6 Trbovlje: Zlato paleta za kiparstvo Blanki Božič ............. 11 Državni svet Republike Slovenije: Priznanje za mentorstvo Ani Sotošek, Brigiti Klinar za izjemne dosežke ....................... 12 2. strokovna odprava v Božično jamo: Janez Gorenšek z ekipo se je tokrat osredotočil na svet gljiv ................ 16 Homce: Nini Kolar podoknica Kvarteta Pušeljc in nagradni bon Vrtnega centra Gašperlin ........ 18 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 48, 30. november 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Iščeta se: družinski zdravnik in pediater V Sloveniji imamo evidentno pomanjkanje družinskih zdravnikov. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje bi za dosego primer- nih standardov oskrbe, ki jih je postavila zdrav- niška zbornica, potrebovali dodatnih 564 zdrav- nikov družinske medicine. Da bi postopoma sanirali sedanje stanje, je ministrstvo za zdravje aprila letos razpisa- lo 59 novih specializacij družinske medicine, od tega jih je bilo trinajst vezanih na točno določen zdravstveni dom ali zavod, s čimer je želelo ministrstvo zagotoviti zdravnike tu- di v tistih delih Slovenije, kjer jih najbolj pri- manjkuje. Ti ukrepi naj bi bili prvi korak za zagotavljanje boljše zdravstvene oskrbe na primarni ravni za vse slovenske regije, strokovnjaki pa že dlje časa opozarjajo, da zgolj večje število razpisanih spe- cializacij ni dovolj, država mora novim zdravni- kom zagotoviti tudi delovna mesta. Na veliko razočaranje stroke in širše javnosti je na omenjeni razpis 59 specializacij prispelo le sedem prijav. Kaj tako močno odvrača mla- de zdravnike od družinske medicine, nihče ne upa z gotovostjo trditi. Eden od razlogov so za- gotovo visoke obremenitve na delovnih mestih družinskih zdravnikov, ob tem pa se najbrž tu- di bojijo, da bodo z dekretom poslani v kraj, ka- mor si ne želijo. Negativno verjetno delujejo tu- di kaznovalni ukrepi v primerih napačnih napo- titev bolnikov. Prekomerne obremenitve, dodatna admini- strativna opravila in premajhna avtonomija tako mlade odvračajo od nekdaj zelo cenjenega pok- lica družinskega zdravnika. Predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič je mnenja, da bi bilo tre- ba dopustiti družinskemu zdravniku, »da sam od- loča, ali želi delati v zdravstvenem domu ali v ob- liki skupinske prakse s svojimi kolegi, da si lah- ko urnik poljubno spreminja, predvsem pa je pot- rebna radikalna debirokratizacija.« Sedanje stanje z nezadostnim številom zdrav- nikov pomeni, da marsikateri zdravnik nima do- volj časa za posameznega pacienta, to pa lahko vodi do pomanjkljive obravnave. Dodaten pro- blem je neenakomerna razporejenost družin- skih zdravnikov po Sloveniji. Zdravnikov najbolj primanjkuje v odročnejših krajih in manjših zdra- vstvenih domovih, obremenjenost zdravnikov v različnih delih države pa se s časom spreminja. V Sloveniji primanjkuje tudi zdravnikov otroške medicine. Tudi ti so tako kot družinski zdravniki neenakomerno razporejeni po državi. Za dosega- nje normativov za primerno oskrbo otrok bi v Slo- veniji po podatkih zavoda za zdravstveno zavaro- vanje glede na standarde zdravniške zbornice na primarni ravni potrebovali dodatnih 125 pediatrov. (JM) (MŠ) Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa ZDRAVJE V REGIJI 2018 Ugotovitve niso presenečenje – zdravstvenega osebja primanjkuje Ste zadovoljni z zdravstvenimi storitvami? Slovenski zdravniki so preobremenjeni. V svojem poklicu sreča- jo relativno malo zdravih in srečnih ljudi, zato je njihovo delo po- gosto stresno. Za posameznega pacienta si lahko v povprečju vza- mejo le sedem minut časa, poskrbeti morajo tudi za 50 pacientov na dan. A statistike kažejo, da povprečen državljan še vedno zaupa slovenskemu zdravniku. Le redki pacienti imajo z njimi slabe izku- šnje. Kaj pa naši sogovorniki? Nataša Bele, Šmartno ob Dreti Natančnih podatkov o zdravju prebivalcev na- še doline ne poznam, menim pa, da smo Zgornje- savinjčani glede na ključne kazalnike zdravja bli- zu slovenskemu povprečju. Na srečo zdravstve- nih storitev ne potrebujem pogosto, kadar pa jih, sem z njimi popolnoma zadovoljna. Zdravstveno osebje mi prisluhne, nameni mi dovolj pozornos- ti, natančno me informira o bolezni in možnih načinih zdravljenja, ved- no je prijazno in spoštljivo. Preobremenjenosti, ki bi vplivala na kakovost zdravstvene storitve ali sam odnos do mene, nisem še nikoli opazila. Si- cer pa je tako kot pri vseh stvareh v življenju tudi pri zdravstvenih sto- ritvah pojmovanje kakovosti in zadovoljstva različno od uporabnika do uporabnika. Nekateri smo zadovoljni, drugi pa iščejo samo napake in pomanjkljivosti in s storitvijo ne bodo nikoli zadovoljni. Kristina Savodnik, Mozirje Sama zelo malo rabim zdravnika in nimam sla- bih izkušenj z zdravstvenim osebjem naše doli- ne. Kadar sem potrebovala zdravniško pomoč, se mi je zdravnik posvetil, čeprav je bil preobreme- njen. Tudi sestre so bile vedno prijazne in strpne ter sočutne. Res pa je, da bi bilo zelo dobro, če bi se zdravnik lahko posvetil ljudem malo več, saj ljudje rabijo toplo bese- do in bi bilo verjetno potem manj bolnikov. Stanko Prislan, Juvanje Pogosto se mi zdi, da naši zdravniki posegajo v našo osebno integriteto. Že dvakrat sem slišal, da sem nediscipliniran bolnik. Ko sem želel do- povedati, kaj me boli in kakšne simptome imam, mi je želel vsiliti svoje mnenje. Vendar nisem ni- koli dobil občutka, da bi bil zdravnik preobreme- njen. Vedno si je vzel dovolj časa in me poslušal. Rudi Krsnik, Spodnje Pobrežje Sam zelo malo rabim zdravnika, a ko sem ga rabil, sem dobil dovolj njegove pozornosti. Posve- til se mi je popolnoma in tudi poiskal zadovoljivo rešitev. Več zdravstvenih storitev potrebuje žena, a tudi ona je zelo zadovoljna z osebjem. Malo več težav je bilo, ko je klicala v zdravstveni dom. Kar nekajkrat se je zgodilo, da je telefon odzvonil in se ni nihče oglasil. A če si vztrajen, prideš do sogovornika. Nives Osovnik, Gornji Grad Z zdravstvenimi storitvami v naši dolini sem še kar zadovoljna, čeprav se mi zdi, da bi nam lahko zdravniki bolj prisluhnili, namesto da nas zasipa- jo z zdravili. To pa je verjetno zaradi preobreme- njenosti, saj imajo preveč pacientov in s tem za posameznika premalo časa. Glede zdravstvenega osebja v naši dolini nimam pripomb. Situacija je takšna kot povsod drugje, eni so bolj prijazni do pacientov in svoje de- lo z veseljem opravljajo, drugim pa je vse težko in smo zanje le številke. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v okviru projek- ta Zdravje v občini pripravil letni pregled zdravstvenega stanja pre- bivalcev za vsako izmed 212 slo- venskih občin. Tokrat predstavlja- jo tudi novost, in sicer pregled kazalnikov sistema zdravstvene- ga varstva za vse slovenske stati- stične regije. Zbrani podatki pred- stavljajo temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kad- rovskih virih in s tem pomembno osnovo tako za nacionalne kot lo- kalne strategije na področju kre- pitve zdravja. PRIKAZ INFORMACIJ O ZDRAVSTVENEM VARSTVU V REGIJAH Spletna aplikacija tako po no- vem poleg zdravja prebivalcev omogoča tudi prikaz informacij o zdravstvenem varstvu v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Kazalniki sistema zdravstvenega varstva so oblikovani na podla- gi podatkov iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delav- cev v zdravstvu, ki ga vodi NIJZ. Se- znam vsebuje 28 kazalnikov, ti so razvrščeni v tri kategorije: kazalni- ki zdravstvenih delavcev, kazalni- ki zdravstvenega varstva v bolni- šnicah in kazalniki zdravstvenega varstva na primarni ravni. V SAVINJSKI REGIJI MANJ BOLNIŠNIČNIH ZDRAVLJENJ ZARADI POŠKODB In kakšna so dejstva o zdra- vstvenem varstvu v Savinjski regiji, ki združuje 31 občin, med njimi vse zgornjesavinjske? Kot je zapisano v ugotovitvah NIJZ, je bilo v naši regiji glede na državno povprečje Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 5 Tema tedna, Aktualno manj bolnišničnih zdravljenj zaradi poškodb, krajša je bila tudi ležalna doba tako zaradi bolezni kot tudi poškodb. Stopnje prvih kurativnih obiskov na primarni ravni so bile 2.498 pacientov pride na enega zdravnika splošne in družinske medicine v naši regiji, v državnem povprečju pa 2.070. značilno nižje od slovenskega pov- prečja v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Stopnja preventivnih pregledov otrok, starih do pet let, je odstopala navzgor, kar je dob- ro. Ženske smo tudi bolj odgovorne glede obiskov v ginekoloških zunaj bolnišničnih ambulantah. PRIMANJKUJE ZDRAVNIKOV, ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV, PEDIATROV … Savinjska regija od slovenskega povprečja ne odstopa le v pozitivni smeri. Po številu vseh zdravnikov in zdravstvenih tehnikov je precej pod povprečjem, čeprav se je šte- vilo zdravnikov specialistov in spe- cializantov, zaposlenih v ambulan- tah splošne in družinske medici- ne, v zadnjih letih postopno pove- čevalo. Nižje je tudi število pedia- trov na primarni ravni, zobozdrav- nikov, farmacevtov in diplomiranih babic. Posledično so preobreme- njeni zdravniki splošne in družin- ske medicine. V državnem povpre- čju na enega pride 2.070 pacientov, v naši regiji pa kar 2.498. Savinjska je tako med prvimi štirimi regijami v tej vrednosti. Po opravljeni analizi na NIJZ ugotavljajo, da je razporeditev zdravstvenega varstva po regijah neenakomerna, in to predvsem na račun umeščenosti obeh kliničnih centrov v dve veliki regiji. Hkrati imajo določene regije zgolj navide- zno višjo dostopnost do primarne ravni zdravstvenega varstva zaradi redke poseljenosti in slabe dosto- pnosti posameznih področij. Tatiana Golob LOKALNE VOLITVE 2018 Volivci v občini Gornji Grad ponovno na volišča Na podlagi ugotovitev občinskih volilnih komisij o izidu prvega kro- ga volitev za župane je Državna vo- lilna komisija razpisala drugi krog tam, kjer nobeden od kandidatov ni dobil večine glasov. Glasovanje v drugem krogu bo potekalo v ne- deljo, 2. decembra. V drugi krog se bodo podali žu- panski kandidati v 56 slovenskih občinah, med njimi tudi v Gornjem Gradu, kjer se bosta za naklonje- nost volivcev potegovala doseda- nji župan Stanko Ogradi in njegov konkurent Anton Špeh. V občinah, kjer so dobili župa- nje ali župane v prvem krogu, se že pripravljajo na konstitutivne seje občinskih svetov. Sejo do potrditve mandatov svetnikov in izvolitve žu- pana, kar na tej isti seji ugotavlja mandatna komisija, vodi najsta- rejši svetnik. Ko mandatna komisi- ja potrdi vse rezultate in če ni bi- lo posebnosti oziroma zapletov, vo- denje seje prevzame veljavno izvo- ljeni župan. Marija Lebar CEPLJENJE PROTI GRIPI Zadovoljni z odzivom Cepljenje v nazarski zdravstveni postaji izvajajo ob sredah med 13. in 14. uro. Cena cepljenja je 14 evrov, za starejše od 65 let je cena polovična. Cepljenje proti gripi po Sloveni- ji in tudi v nazarskem zdravstve- nem domu že pospešeno poteka. Cepljenje priporočajo vsem pre- bivalcem, še posebej bolj ogrože- nim skupinam, kot so starejši nad 65 let, kronični bolniki in nosečni- ce. Tudi cepljenje otrok je zaželeno. LETOS CEPLJENIH 330 OSEB Po besedah direktorice Zgor- njesavinjskega zdravstvenega do- ma Nazarje Darje Es je letos odziv na cepljenje pri njih velik in so zelo zadovoljni. Cepilo se je že 330 lju- di, lani v celem letu je bilo teh 450. Dodatno cepivo so zato že naročili. NOVOST MED CEPLJENJI Letos prvič cepijo tudi pro- ti pnevmokoknim okužbam. Za to cepljenje se je treba prej naročiti, saj cepiva zaradi cene in rokov tra- janja nimajo na zalogi. Cena cepi- va je 27 evrov. Cepljenje proti pnev- mokoknim okužbam, med katerimi je tudi pnevmokokna pljučnica, epidemiologi posebej priporočajo tudi starejšim od 65 let. ŠMS OBČINA LUČE Sprejeti v elitno povezavo alpskih gorniških vasi Podpredsednik PZS Miro Eržen je čestital Lučanom. (Foto: Marija Lebar) V Lučah so se že v lanskem le- tu začeli pripravljati na kandida- turo za članstvo v mednarodnem projektu Gorniške vasi (Bergste- igerdörfer). V ponedeljek, 19. no- vembra, so se predstavniki občine odzvali vabilu na predstavitev na mednarodnem odboru Gorniških vasi, ki je potekala v Salzburgu, in uspešno prestali preverjanje. Obči- na Luče bo tako postala druga čla- nica družine Gorniških vasi iz Slo- venije. URADNO OBVESTILO IN ČESTITKA Planinska zveza Slovenije (PZS) je prejšnji teden občino uradno ob- vestila o pozitivnem izidu predsta- vitve in ji čestitala za ta uspeh. Podpredsednik Miro Eržen, ki je član mednarodnega odbora Gor- niških vasi, je zapisal: »Imam pri- jetno dolžnost, da vas obvestim, da je bil na mednarodnem odbo- ru v Salzburgu sprejet sklep, da se na osnovi sedanjih aktivnosti in predstavitve na samem zasedanju odbora sprejme občino Luče v dru- žino Gorniških vasi. Vsem, ki ste pri tem sodelovali, tudi občanom, ki so se na zboru krajanov odločili, da z vstopom v projekt podpirajo traj- nostni turizem in gorniške aktivno- sti, čestitam.« AKTIVNOSTI SE BODO NADALJEVALE Planinska zveza je obljubila podporo občini še pri nadaljnjih aktivnostih, da bo vizija in vsebina projekta praktično zaživela tako v domačem kot mednarodnem oko- lju. Do marca mora občina med- narodnemu odboru javiti, kdaj in v okviru katere prireditve bo v Lučah naslednje leto organizirana sveča- nost uradnega sprejema. Marija Lebar Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 6 Turizem REGIJSKA KONFERENCA TURIZEM – PRIORITETA SAŠA REGIJE? Uspeh je možen z začrtano strategijo in sodelovanjem turističnih akterjev Da je turizem kot izjemno rastoča gospodar- ska panoga še vedno ne povsem izkoriščena priložnost za Savinjsko-šaleško regijo in kako to priložnost uspešno obrniti v prid razvoja naše- ga območja, je bila osrednja tema regijske kon- ference 14. novembra v Solčavi. Številni udele- ženci so prisluhnili predstavitvam različnih pro- jektov, ki se na področju turizma izvajajo v na- šem okolju. Predstavljene so bile tudi dobre pra- kse in primeri uspešnega podjetništva na po- dročju turizma. ŠE VELIKO NEIZKORIŠČENIH POTENCIALOV Kot je pokazala raziskava, narejena sep- tembra 2017 o priložnostih za delo mladih v tu- kajšnji regiji, so bili sodelujoči akterji mnenja, da je turizem velika in ne dovolj izkoriščena pri- ložnost za generiranje novih delovnih mest in intenzivnejši razvoj podjetništva. Da bi predstavili stališča in se medsebojno informirali o izvajanju turističnih projektov, so organizatorji konference Center za razvoj ter- ciarnega izobraževanja SAŠA, Savinjsko-šaleš- ka gospodarska zbornica in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA) pova- bili uspešne strokovnjake iz lokalnega okolja in celotne Slovenije. Ti so predstavili in ovrednotili aktivnosti ter načrte s področja turističnega go- spodarstva. ZNATNA SOFINANCERSKA SREDSTVA Za mnoge projekte so izvajalci pridobili evropska in državna sredstva. Med njimi je SA- ŠA ORA z dvema projektoma, z našega obmo- čja tudi LAS z vodilnim partnerjem Zavodom Sa- vinja. Direktorici obeh – mag. Biljana Škarja in Ivanka Orešnik sta izvajanje in načrte predsta- vili v prezentacijah. Marko Slapnik iz Natur- -Etno Alp je izpostavil pomembnost pristnih do- živetij za gosta, podčrtal nujnost sodelovanja in spregovoril tudi o načrtovanih srečanjih turi- stičnih akterjev našega območja. TURIZEM SE PREPLETA Z VSEMI DRUGIMI PODROČJI Turizem in tujski promet, kot so včasih imeno- vali to dejavnost, na našem območju nista nova. Kot je povedala županja Katarina Prelesnik, so v Solčavi že konec 19. stoletja ponujali nastanit- vene zmogljivosti za goste. O rasti prihodka iz turistične dejavnosti na ni- voju države in o strategiji trajnostne rasti slo- venskega turizma je spregovorila generalna di- rektorica direktorata za turizem Renata Mar- tinčič. Menila je, da rast turističnega prometa v zadnjih letih ni le posledica gospodarske ko- njunkture, temveč tudi določenih ukrepov drža- ve. Pri pripravi strategije so sodelovala vsa mi- nistrstva, saj je turizem tako ali drugače vpet v vsa področja. TURIZEM IN INDUSTRIJA Z ROKO V ROKI Iz majhne zgodbe o izviru vode lahko v de- setletjih nastane tako velika destinacija, kot jo gostom ponujajo v občini Podčetrtek, kar je predstavil tamkajšnji župan, sicer tudi predse- dnik Slovenske turistične organizacije Peter Misja: »Včasih tudi v začetku neverjetne zamisli prinašajo velike učinke, potreben pa je pogum, da se jih lotimo.« Tako urbani kot ruralni turizem lahko gresta z roko v roki in se dopolnjujeta. Prvi lahko us- pešno sobiva tudi z industrijo, je menil predse- dnik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Blaž Nardin. POSKRBETI ZA TRAJNOSTNO VZDRŽNOST Številni najbolj obiskani kraji in znamenitosti, tudi v globalnem smislu, se zaradi obiska go- stov otepajo z nevšečnostmi, ki negativno vpli- vajo na življenje domačinov. Temu se je mogo- če izogniti s tako imenovanim razpršenim turiz- mom in z naravnanostjo občin k zelenemu turiz- mu, o čemer je več povedala Tina Hedi Zakonj- šek iz Zavoda Tovarna trajnostnega turizma. Ka- ko naj bodo izvedene turistične prireditve oziro- ma dejavnosti, da za njimi ne bodo ostajali od- padki, pa je predstavila predsednica Društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik. Organizatorji bodo iz predstavitev in razpra- ve na srečanju pripravili sporočila in priporoči- la. Ta naj bi bila usmeritev za nadaljnji potek ak- tivnosti in uskladitev dela na področju turizma v Saša regiji. Marija Lebar Občinstvo je napolnilo dvorano Zadružnega doma v Solčavi, med udeleženci je bilo precej županov in predstavnikov občin. (Foto: Marija Lebar) 3. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE V MOZIRSKEM GAJU Lučke bo tokrat prižgal Borut Pahor Mozirski gaj bo zopet oživel v soju barvnih lučk. Kar milijon in 200 tisoč jih bo razsvetlilo vse, tudi najbolj skrite kotičke parka. Na obisk pridejo pravljična bitja, tudi z Miklavžem in Bo- žičkom. Na otvoritvi bo lučke prižgal predsednik države Borut Pahor. ZAOKROŽILI 40 LET USPEŠNEGA DELOVANJA Ta petek ob 16. uri bo vrata še zadnjič letos odprl Mozirski gaj. S prireditvijo Božična baj- ka Slovenije bo s tem zaokrožil štiri desetletja uspešnega delovanja. Med letom so svečano pričakali in obdarili že milijon in pol-tega obi- skovalca, kar priča o priljubljenosti tega etno- loško hortikulturnega bisera ob bregu Savinje. PRAV POSEBEN BO ČAROBNI PARK Ana Bertić je z ekipo širom parka objekte, ra- stlinje in tamkajšnje kreacije odela v 1.200.000 barvnih lučk. Pot ob strugi bo spremenjena v alejo, osvetljeno z lampijončki. Še prav pose- ben bo Čarobni park, pravljična dežela, kjer bo- do lahko obiskovalci poleg ostalih bitij srečali snežno kraljico, gozdno vilo in nagajivega škra- ta. Otvoritev bo ob pol petih popoldan. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 7 Gospodarstvo PLANINKA PO NOVEM ŠTIRIZVEZDIČNI HOTEL Zasluženo prejeli četrto zvezdico in dve kuharski kapi Zgornja Savinjska dolina je na področju turiz- ma bogatejša za hotel s 4**** zvezdicami. Mla- da podjetna zakonca Helena in Tomaž Žerov- nik sta pred tednom dni razširila svoje storitve v hotelu Planinka in uspešno opravila kategoriza- cijo za štirizvezdični hotel. Pred devetimi leti je bil namen nakupa zapuš- čene stavbe v centru Ljubnega ob Savinji, da se povrne hotelu Planinka nekdanjo veličino. Nalo- ga vsekakor ni bila enostavna, saj je bil objekt takrat popolnoma dotrajan, renome Planinke pa na izredno slabem glasu. Na začetku delovanja sta se odločila, da sprva postavita hotel s 3 zvezdicami, vendar sta že v osnovi sprojektirala sobe z dovolj ve- liko kvadraturo, ki je omogočala nadaljnji razvoj nastanitev. V vseh letih dela, ki so bila vse prej kot enostavna, sta vseskozi preurejala ambient, vsak sleherni euro, ki sta ga zaslužila, sta vloži- la nazaj v hotel. Hotel je postajal vse privlačnejši in tujci so hitro prepoznali, da lastnika vesta, kaj delata. Hotel s tremi zvezdicami je počasi postajal vse bolj zaseden in iz njega so odhajali zadovoljni gostje. Poleg infrastrukture je bilo potrebno poskr- beti tudi za usposobljen kader. Ključen trenutek na poti k uspehu se je zgodil konec leta 2015, ko se je ekipi pridružil kuharski chef Zdravko Ro- bič. Prevzel je vodenje hotelske kuhinje. Kuhi- nja je srce vsakega hotela, in skozi hrano se v največji meri odraža kvaliteta hotelske storitve. Glas o uspešnem kuharskem mojstru v Pla- ninki se je hitro razširil in Planinka je posta- la zanimiva za kulinarične kritike. Nov koncept je prepričal tudi sommelierja Igorja Dornerja Radosavljeviča s Trojan, da se pridruži ekipi in s svojim znanjem pripomore do zastavljene- ga cilja. Celotna Zgornja Savinjska dolina se je v pre- teklih letih zelo razvijala na področju turizma. V dolino so začeli prihajati vse zahtevnejši go- stje, ki so si želeli storitev na višjem nivoju. To so prepoznali v Planinki in začeli snovati načrt, kako hotel nadgraditi v štiri zvezdice. Vsekakor ni šlo brez dodatnih investicij, vendar so zmogli in zasluženo prejeli še 4. zvezdico. Tako sta mla- da podjetnika vsekakor izpolnila svoj zastavlje- ni cilj ter hotelu Planinka ne le povrnila nekdanji status, temveč sta ga še izboljšala. GASTRONOMSKI VODNIK SLOVENIJE V MEDNARODNEM SVETU Za mlado ekipo iz hotela Planinka pa to še ni bil vrhunec letošnjega leta. Že od napovedi pri- hoda gastronomskega vodnika Gault&MIllau iz Francije se je govorilo, da bo med ocenjevani- mi restavracijami tudi restavracija Planinka pod vodstvom chefa Zdravka Robiča. Prvi samostojni Gault&Millau vodnik za leto 2019 je izšel 20. novembra 2018. Gre za prvi ne- odvisni mednarodni gastronomski vodnik, v ka- terem so objektivno in neodvisno ocenjene re- stavracije in vinske kleti iz vse Slovenije v slo- venskem in angleškem jeziku. Gault&Millau je eden od treh najvplivnej- ših mednarodnih vodnikov v svetu gastrono- mije. Prepoznan je po kuharskih kapah, ki jih dodeljuje restavracijam od ene do pet kap. Na- čin ocenjevanja je standardiziran za vse drža- ve enako. Restavracija Planinka je prejela 14 od možnih 20 točk in s tem prejela dve kuharski kapi. Z re- zultatom je mlada ekipa zadovoljna, saj so se ta- ko trdno usidrali na zemljevid slovenske kulina- rike. Če bi obstajala rubrika, kjer bi se ocenjeva- le samo hotelske restavracije, bi se Planinkina uvrstila na četrto mesto v Sloveniji, takoj za ime- nitnimi hoteli (Grand hotel Toplice, Bled (3 ka- pe), Kempinski Palace, Portorož (2 kapi) in Hotel Marina, Izola (2 kapi)). V naslednjem letu bo Pla- ninka sodelovala tudi pri The Slovenian Restau- rant Awards, tako da počitka za izvrstnega che- fa Robiča ne bo. V letu 2019 bodo njegove kro- žnike ponovno preizkusili vsi pomembni kulina- rični kritiki, pri katerih se je potrebno vedno zno- va dokazati. NAČRTI ZA PRIHODNOST Mlada podjetnika sta z opravljenim delom za- dovoljna, vendar pravita, da sta še premlada, da bi se ustavila. Hotel Planinka v bližnji prihodno- sti čaka ponovna rekonstrukcija. Skladno z ra- zvojem destinacije se morajo razvijati tudi ho- teli, pravita. Letos so že začeli z izdelavo projektne doku- mentacije za povečavo hotela. Nalogo sta zaupala arhitektu Juriju Ovnu iz Ljubljane, ki že snuje načr- te, kako rekonstruiran hotel umestiti v prostor. Kakšen bo nov izgled centra Ljubnega, bo zagnana ekipa predstavila v naslednjem letu. Vsekakor pa želita s tem samo izboljšati podobo Ljubnega ter izboljšati turistično ponudbo kraja. Pri takšnih projektih je ključna tudi vloga obči- ne. Občina Ljubno je pod vodstvom župana Franja Naraločnika že dolgo let odlična pri zagotavljanju dobrih pogojev za delo podjetij na Ljubnem. V ta- kšnem okolju je vredno delati dobro in Ljubno je dokaz da lahko Zgornja Savinjska dolina doseže še veliko, pravita Žerovnikova in upata, da se bo tudi v občini, kjer živita (Gornji Grad) kmalu začelo raz- mišljati in delati drugače, in da bo tudi Gornji Grad postal turističen kraj, kot je to že nekdaj bil. Poleg širitve nastanitvenih kapacitet in dru- gih potrebnih hotelskih prostorov se pripravljajo tudi na sodelovanje pri projektu, ki ga pripravlja Slovenska turistična organizacija. Slovenija je nosilka naziva Evropska gastronomska regija za leto 2021 in kot restavracija bodo lahko sodelo- vali kot pridruženi partner. S svojim delom bodo pripomogli k promociji, prepoznavnosti in ugle- du države in turizma tako znotraj regije kot širše. PR Ekipi se je pridružil sommelier Igor Dorner Radosavljevič. Sobe z dovolj veliko kvadraturo so v osnovi omogočale nadaljnji razvoj nastanitev. Hotelsko kuhinjo vodi chef Zdravko Robič. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 8 Gospodarstvo, Oglasi Za varne praznične nakupe in mirne decembrske dni Tudi če ne uživamo v nakupova- nju, nas praznično vzdušje lahko hitro vsaj malo spremeni v šopo- holike. Okrašene trgovine, boga- ta ponudba in misel na obdarova- nje zbudijo prijetne občutke. Pred- novoletno nakupovanje pa skriva tudi nekaj pasti, ki so v tem času pogostejše. Te je dobro prepoznati in se nanje pripraviti, da bodo tudi decembrski nakupi prijetna izkuš- nja, praznični dnevi pa brez finanč- nih skrbi. Konec leta je prodaja trgovin precej višja kot v drugih mesecih, hkrati pa tudi naša poraba. Ne le za namen obdarovanja, pogosto več privoščimo tudi sebi. Če se na to prej ne pripravimo, lahko leto zak- ljučimo z nepričakovanim negativ- nim stanjem na računu, ki ga bo- mo pokrivali še več mesecev. »Da pred novim letom ne bi za- pravili preveč, pripravimo načrt – naredimo poseben proračun ter določimo, koliko denarja bo- mo namenili za darila, koliko za pogostitve in druženja zunaj do- ma,« svetuje Simona Gregorn. Načrt prilagodimo svojim finanč- nim zmožnostim, spremljajmo pa ga tudi med nakupi in sproti pri- lagajajmo dejanskemu stanju. Za načrtovanje lahko uporabimo tu- di spletno banko NLB Klik, v kate- ri sproti preverjajmo tako stanje na osebnem računu kot porabo. V mo- bilni banki Klikin pa to lahko stori- mo kar v trgovini. »Da bo skrbi še manj, lahko vklopite SMS-Opomnik o stanju na računu pod določenim zneskom in če boste prekoračili zastavljeno mejo, vas bo na to opo- zorilo SMS sporočilo,« dodaja Gre- gornova. UPOŠTEVAJMO PRAVILA VARNEGA SPLETNEGA NAKUPOVANJA Na večji obseg spletnega na- kupovanja se pripravijo tudi pre- varanti. Več kupcev zanje pome- ni več možnosti za uspešno pre- varo. »Vedno zato upoštevajmo osnovna pravila varnega spletne- ga nakupovanja. Vklopimo SMS- -Alarm o uporabi kartice, da bo- mo obveščeni o vsaki kartič- ni transakciji in bomo lahko hit- ro odreagirali, če ugotovimo, da transakcija ni bila naša,« nada- ljuje vodja NLB Poslovalnice Mo- zirje. Banke imamo včasih več in- formacij o sumljivih spletnih tr- govinah kot stranke in vam lah- ko pomagamo poskrbeti za sple- tno varnost. Če zaznamo, da želi- te opraviti nakup v sumljivi sple- tni trgovini, vas, v kolikor imamo vaše prave kontaktne podatke, pokličemo in na to opozorimo. Da bi bili prazniki čarobni, ob- dani z radostjo in smehom, pa ne potrebujemo materialnih dobrin. Včasih je povsem dovolj, da z obi- skom presenetimo nekoga, ki ga dlje časa nismo videli, ali pa de- cembrski čas preživimo s tisti- mi, ki jih imamo najrajši. »V letu, ki sledi, vam zato želimo, da vas povsod spremlja toplina, vas ne- nehno osrečuje bližina in iskre- no navdihuje svežina. Vse dobro v 2019!« zaključuje sogovornica in vas lepo vabi v NLB Poslovalni- co Mozirje. Simona Gregorn, vodja NLB poslovalnice Mozirje Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana POSLOVNI ZAJTRK NLB IN SŠGZ Novi časi, novi odgovori Osrednji gostje poslovnega zajtrka (foto: Jože Miklavc) NLB in Savinjsko-šaleška gospodarska zbor- nica (SŠGZ) sta v petek, 23. novembra, v vili Bi- anci v Velenju priredili 5. poslovni zajtrk, ki so se ga poleg podjetnikov udeležili tudi nekateri zaposleni iz velikih podjetij ter bančniki, ki so- delujejo z gospodarskimi subjekti. Tema letoš- njega poslovnega zajtrka je bila Novi časi, no- vi odgovori. SAŠA V PRIČAKOVANJU ODLOČITVE USTAVNEGA SODIŠČA Udeležence je uvodoma nagovoril direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik, ki je pozitivno oce- nil letošnja gospodarska gibanja v SAŠA regi- ji, čeprav se na tujih trgih že pozna upad ras- ti, kar posledično vpliva na naročila izvoznikom. Kotnik je povedal, da je še vedno v zraku odlo- čitev ustavnega sodišča glede umestitve trase tretje razvojne osi na odseku med Šentruper- tom in Velenjem, boljša prometna infrastruktu- ra pa je nujen pogoj za nadaljnji razvoj regije, vključno z napovedanimi gospodarskimi inve- sticijami. GOSPODARSTVO IN BANKE V BOLJŠI KONDICIJI Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v svojem govoru komentiral uspešno prodajo ve- činskega deleža banke in aktualne razmere na tujih trgih, ki so pod vplivom zaostrovanja od- nosov med velesilami. Tudi on je omenil pada- nje rasti v državah, ki za slovensko gospodar- stvo predstavljajo ključne trge, ob tem pa pou- daril, da sta naše gospodarstvo in bančni sis- tem v veliko boljši kondiciji, kot sta bila ob za- četku zadnje krize leta 2008. PREDNOSTI IN PASTI DRUŽINSKEGA PODJETNIŠTVA V nadaljevanju je Polona Žižmund iz NLB predstavila možnosti, ki jih nudi banka na podro- čju zavarovanja terjatev, v obliki kratkega skeča je bila predstavljena nova storitev NLB Dobrodo- šli 24/7, Martin Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek pa je spregovoril o njihovih izkušnjah pri preno- su družinskega podjetja na novo generacijo. Za konec uradnega dela je Mitja Bertoncelj iz NLB izpostavil prednosti in pasti družinskega podje- tništva, udeleženci dogodka pa so se nato zadr- žali še nekaj časa v sproščenem druženju. Jože Miklavc Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 9 Organizacije, Gospodarstvo NEKDANJA MOZIRJANKA NA ČELU SLOVENSKE VOJSKE Alenka Ermenc nova načelnica generalštaba Alenka Ermenc, ki je po rodu iz Lok pri Mozirju, je dejala, da njeno pot »vodi ljubezen do domovine, očetnjave. (Foto: Bruno Toič, MORS) Alenka Ermenc je diplomirala na fakulteti za družbene vede, leta 1991 se je pridružila T eritorialni obrambi RS in se aktivno ude- ležila vojne za Slovenijo. Leta 2008 je zaključila šolanje na Kralje- vi akademiji v Londonu in podiplomsko izobraževanje zaključi- la leta 2009 ter pridobila magistrski naziv iz mednarodnih študij. 1. slovenska generalka je postala Alenka Ermenc in je tudi prva načelnica vojske pripadnice zveze Nato, saj druge države nimajo ženske na tako visokem položaju. V petek, 23. novembra, na dan Rudolfa Maistra, je predsednik Bo- rut Pahor v predsedniški palači po- višal brigadirko Alenko Ermenc, ki je po rodu iz Lok pri Mozirju, v ge- neralmajorko Slovenske vojske. Mi- nister za obrambo Karl Erjavec jo je ta teden predlagal na funkcijo načelnice generalštaba Slovenske vojske. Pahor se je z imenovanjem strinjal, vlada pa je podala soglasje na torkovi dopisni seji. je bila imenovana za namestnico načelnika generalštaba. KARIERNA POT Sodelovala je na številnih va- jah Slovenske vojske doma in v tu- jini ter v NATO in EU vajah krizne- ga upravljanja. Opravljala je po- membne vodstvene dolžnosti, med drugim dolžnost namestnice načelnika štaba za podporo v NA- TO poveljstvu KFOR. »POVPREČNI NIKOLI NE ZMAGAJO« Ob povišanju v generalmajorko je dejala, da njeno pot »vodi ljube- zen do domovine, očetnjave. Resda pot ni vedno lahka, vendar z vztraj- nim delom, motiviranostjo in po- zitivnim mišljenjem se lahko pre- maknejo meje nemogočega. Zave- dam pa se, da je vojska zmagovi- ta zgolj s kolektivnimi napori in da povprečni nikoli ne zmagajo«. Slovesnosti v predsedniški pa- lači so se udeležili tudi nekateri Zgornjesavinjčani. IS V SLOVENSKI VOJSKI ZAPOSLENA 27 LET Ermenčeva je poveljniško dolžnost opravljala na taktični ravni in štabne dolžnosti na ope- rativni ter strateški ravni vodenja in poveljevanja. Vodstvene forma- cijske dolžnosti opravlja od leta 2001. V čin brigadirke je bila po- višana leta 2011, marca letos pa UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Pašne skupnosti se bodo morale registrirati po novem Upravna enota Mozirje je v so- delovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje, Izpostava Mozir- je pripravila delovno srečanje na temo register pašnih skupnos- ti. Skladno s spremembo zakona o kmetijstvu so pašne skupnosti opredeljene na novo in se morajo v skladu s predpisi registrirati ozi- roma ustanoviti na novo. POLNA UDELEŽBA Na območju Upravne enote Mo- zirje je trenutno registriranih 14 pašno agrarnih skupnosti, ki so se v preteklosti registrirale po zako- nu o ponovni vzpostavitvi agrar- nih skupnosti ter vrnitvi njihove- ga premoženja in pravic. Pred- stavniki večine od njih so se ude- ležili omenjenega srečanja, na ka- terem sta o različnih vidikih usta- novitve in vpisa v register po no- vih predpisih govorila predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije Gašper Cerar in predstav- nik ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano mag. Bogdan Pungartnik. STATUT IN POGODBA O USTANOVITVI V prvem delu so udeležen- ci prisluhnili vsebinama statu- ta in pogodbe o ustanovitvi, ki jih mora sprejeti novo nastala pašna skupnost, obstoječe pa se mora- jo uskladiti z veljavno zakonodajo, da bo možen vpis v register pašnih skupnosti pri pristojni upravni eno- ti. Pašne skupnosti lahko omenje- na dokumenta pripravijo in sprej- mejo na novo ali v obstoječe ak- te dodajo zahteve, ki jih predvide- va nova zakonodaja. V razpravi so udeleženci izrazili bojazen, da jih zopet silijo v neko administriranje in spremembo pravil, ki so v de- lovanju pašnih skupnosti jasna in dorečena. ZA REGISTRACIJO ČAS DO LETA 2020 V drugem delu je Pungartnik predstavil spremembe zakona in težave, ki se pojavljajo ob vpisu v register ter prisluhnil pomisle- kom predstavnikov pašno agrarnih skupnosti. Pašne skupnosti se mo- rajo v register vpisati do zaključka programa razvoja podeželja za ob- dobje 2014–2020. Po letu 2020 pa pašna skupnost, ki se ne bo vpi- sala v register, kot je predvideno, ne bi mogla vlagati zbirne vloge za subvencijska sredstva. Ker zakonodaja in postopki še niso povsem jasni, so na srečanju sklenili, da s postopki ne bodo hi- teli, dokler ne bodo razjasnjene vse dileme. Marija Lebar 14 pašno agrarnih skupnosti, ki so se v preteklosti registrirale po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, je trenutno registriranih na območju Upravne enote Mozirje. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 10 Organizacije, Gospodarstvo VEČER Z MAG. MILANOM LOVRENČIČEM, PREDSEDNIKOM ZVEZE DRUŠTEV GENERALA MAISTRA Pomanjkanje domoljubja je težava družbe in politike Bert Savodnik (levo) in mag. Milan Lovrenčič sta se v pogovoru dotaknila Lovrenčičevega dela in predstavitve Zveze društev generala Maistra. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno-umetniško društvo Utrip je v Medgen borzi pripravilo večer z mag. Milanom Lovrenči- čem, predsednikom Zveze društev generala Maistra. Z njim se je v pe- tek, 9. novembra, pogovarjal Bert Savodnik. Dogodek so posveti- li bližajočemu se dnevu genera- la Maistra in stoletnici priključit- ve Slovenije Kraljevini Srbov, Hrva- tov in Slovencev. Poleg omenjenih obletnic, pomembnih za sloven- stvo, sta se dotaknila tudi Lovreči- čevega dela. UČIL MLADE INTELEKTUALCE, KAKO GOSPODARITI Z DENARJEM Lovrenčič je bil direktor različ- nih podjetij. Magister ekonomije se je pozneje osamosvojil in delal kot samostojni kulturni delavec. V svojem podjetju je učil mlade in- telektualce, kako gospodariti z de- narjem. Ker je prijateljeval z aka- demikom prof. dr. Antonom Trste- njakom, je soustanovitelj njegove- ga sklada. Slednji je namenjen štu- dentom iz Prlekije, Haloz in Sloven- skih goric. USTANOVIL PRVO DRUŠTVO GENERALA MAISTRA Kot velik domoljub je na pobu- do dr. Trstenjaka ustanovil Društvo generala Maistra Ljubljana. Z njim so želeli ohraniti dediščino borcev za severno mejo. V letih delovanja je društvo ustanavljalo podružnice po vsej Sloveniji. Te so se preobli- kovale v društva, ki so se pred de- setimi leti združila v zvezo društev. PREMALO PONOSNI NA SVOJO DOMOVINO Danes smo po Lovrenčičevih besedah premalo ponosni na svo- jo domovino. »V nas se je pojavi- lo splošno nezadovoljstvo, da nam domovina ne da tistega, kar smo od nje pričakovali. Ne vprašamo pa se, kaj smo za njo naredili, da bi bila boljša,« je bil kritičen govo- rec in poudaril, da želijo spodbudi- ti tudi šole, da negujejo aktivno dr- žavljanstvo in narodni ponos. A po- manjkanje domoljubja ni le težava družbe, temveč tudi slovenske po- litike. DELO V DRUŠTVU V DOLINI ZASTALO Pri nas je ustanovljeno Zgornje- -Savinjsko društvo generala Ma- istra, a je po mnenju Lovrenčiča njegovo delovanje malo »zaspalo«. Zato je apeliral na njihove člane, da se reorganizirajo. V borbi za se- verno mejo pred sto leti je namreč sodelovalo skoraj 60 fantov in mož iz doline, ki so v sestavu Celjske le- gije s sedežem na Ljubnem ob Sa- vinji stražili naše kraje na obramb- ni črti v Savinjskih Alpah. Marija Šukalo 10 let praznuje Zveza društev generala Maistra in združuje 27 društev, tudi zgornjesavinjsko. 23. novembra, na dan Rudolfa Maistra, je predsednik države Borut Pahor z redom za zasluge pri ohranjanju spomina na Maistra odlikoval Zvezo društev generala Maistra in njenega ustanovitelja mag. Milana Lovrenčiča. NOVA RESTAVRACIJA V MOZIRJU Na trgu vrata odprla Lesnika Posebnost restavracije je tako imenovana klet, kjer so gostom med drugim na voljo butična vina in več vrst piv. (Fotodokumentacija Restavracije Lesnika) Sredini oktobra je v Mozirju svo- ja vrata odprla nova restavracija. V prostorih nekdanjega hotela Tu- rist na trgu se zdaj nahaja Lesnika. Gostom nudijo širok nabor kulina- ričnih izdelkov v posebej izobliko- vanem jedilniku. TROJNI POMEN IMENA Ime restavracije ima trojni po- men. Znano je, da je v tej stavbi ne- koč živel Roman Lesnika, ki je de- loval kot krajevni zdravnik. Po be- sedah lastnika restavracije Luke Potočnika ime simbolizira tudi tra- dicionalno ime vrste jabolka lesni- ka in po drugi strani dejavnost, s katero se pri Potočnikih ukvarjajo. Na Poljanah imajo namreč mizar- sko delavnico. POSEBNA KULINARIČNA PONUDBA Za Lesniko je značilna drugačna ponudba kot v mnogih drugih re- stavracijah. Gostom namreč ponu- jajo slovensko in lokalno obarva- no hrano, butična vina in več vrst piv manjših slovenskih pivovarjev. Kot je dejal Potočnik, je njihova vi- zija za v bodoče razvoj trajnostne- ga turizma v dolini in promocija lo- kalnih izdelkov. Restavracija je odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih in pra- znikih. Gostom poleg specifičnih glavnih jedi ponujajo zajtrke in tri vrste malic ter kosil, ki prav tako bazirajo na lokalni hrani. Primož Vajdl Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 11 Gospodarstvo, Kultura STEYER VINA V LETU 2018 Obilna in dobra letina ter vrsta nagrad Danilo Steyer (levo) in Dani Grudnik (desno) z vinskim vitezom Jožetom Tominškom na letošnji trgatvi v Mozirskem gaju (foto: Benjamin Kanjir) Leto, ki se počasi izteka, si bodo slovenski vinogradniki zapomni- li predvsem po visokih temperatu- rah, ki so bile neobičajne že v me- secu januarju. Obstajala je nevar- nost spomladanskih pozeb, ven- dar jih k sreči ni bilo, zato je trta ves čas prehitevala z rastjo in ra- zvojem grozdja. Tako je bilo tudi v Steyerjevih vinogradih v Plitvici pri Apačah. REKORDNO ZGODEN ZAČETEK TRGATVE Poleti so se visoke temperature nadaljevale, kar je botrovalo temu, da so Steyerjevi letos zabeležili re- kordno zgoden začetek trgatve, 20. avgust, ko so pričeli s trgatvijo ra- nine. Trgatev je potekala pri tem- peraturah preko 30 stopinj Celzija, medtem ko so trgatve še pred pet- najstimi leti začeli v oktobru, in jih je pogosto zjutraj v vinogradu pri- čakala slana. BI MORALI MARTINOVANJE PRESTAVITI? Letošnjo letino kljub visokim temperaturam Danilo in Mag- da Steyer ocenjujeta kot obilno in dobro. Mlado vino sorte ranina so polnili že konec oktobra. Med vinogradniki je letos krožila šala, da bi morali martinovanje presta- viti na 11. oktober, saj ob novem- brskem Martinu ni bilo več mo- šta v kleti. VRSTA NAGRAD ZA STEYERJEVA VINA Leto 2018 je bilo uspešno tudi za Steyerjevo klet oziroma vina, saj so bogatejši za vrsto priznanj in me- dalj. Na Vinoforumu v Brnu na Če- škem so za ranino 2017 prejeli zla- to medaljo. Na Vinu Slovenija 2018 so bila nagrajena vina: Steyer Mark cuvee belo 2013 – velika zlata me- dalja, prvak VTC13, sauvignon 2017 – zlata medalja, dišeči traminec 2017 polsladko – zlata medalja in dišeči traminec 2017 suho – zlata medalja. POSESTVO STEYER NAJ TURISTIČNA KMETIJA LETA Posestvo Steyer je dobilo zla- to priznanje po izboru Kmečkega glasa, spletnega portala Agro biz- nis in Kmetijsko-gozdarske zbor- nice Slovenije v akciji S kmetije za vas za naj turistično kmetijo leta 2018. Pomembna je bila tudi vlo- ga Danila Steyerja pri organiza- ciji ter izvedbi 5. evropskega pr- venstva vinarjev v nogometu, saj je kot predsednik slovenske re- prezentance pripomogel k uspeš- ni izvedbi projekta, slovenski vin- ski reprezentanti pa so tudi tokrat ubranili naslov in 4. postali evrop- ski prvaki. TESNA POVEZAVA Z ZGORNJO SAVINJSKO OSTAJA Konec avgusta je v Radencih potekal 9. Salon traminec, ki je bil odlično obiskan, Steyerjevi pa ak- tivno sodelujejo tudi v projektu Pu- bec, s katerim skupaj z ostalimi štajerskimi vinogradniki promovi- rajo mlada štajerska vina. Za ko- nec velja omeniti še dejstvo, da ostajajo Steyerjevi preko Daniela Grudnika iz Mozirja tesno poveza- ni z Zgornjo Savinjsko dolino, o če- mer pričajo letošnji dogodki v Mo- zirskem gaju in obiski Mozirjanov v Plitvici. PR ZAKLJUČNA RAZSTAVA 20. ZLATE PALETE V TRBOVLJAH Zlata paleta za kiparstvo Blanki Božič Blanka Božič (v sredini) je prejela zlato paleto za kiparstvo za delo Razpnimo jadra. (Fotodokumentacija BB) Zveza likovnih društev Sloveni- je je v soboto, 17 . novembra, v dela- vskem domu v Trbovljah pripravila zaključno razstavo likovnih del 20. Zlate palete. Nanjo se je uvrstilo 46 del, ki so tekom leta prejela certifi- kat kakovosti na tematskih razsta- vah. Med njimi sta bili tudi deli Kel- ly Lazar Stanje s šestico (sodobno slikarstvo) in Blanke Božič Razp- nimo jadra (kiparstvo). Obe sta čla- nici zgornjesavinjskega Kulturne- ga društva Gal. Slednja je za svo- je delo prejela zlato paleto 2018 na področju kiparstva. DRUŠTVO ZASEDLO OSMO MESTO »Na osnovi Pravilnika o vredno- tenju, razstavljanju in nagrajeva- nju likovnih del za uspešno sode- lovanje in izvajanje projekta Zla- ja za razstave izbrala dvanajst, dve deli pa sta prejeli certifikat kako- vosti,« je podala oceno Božičeva. DELA POSEGLA V SAM VRH USTVARJALNOSTI Strokovna komisija za različne likovne smeri je podelila po šest bronastih, srebrnih in zlatih palet. Po besedah njenega predsedni- ka mag. Zorana Pozniča so raz- stavljena dela posegla v sam vrh ustvarjalnosti, projekt pa iz leta v leto daje zavidljive rezultate. Visoka priznanja je izročila predsednica Zveze likovnih dru- štev Slovenije Klavdija Sitar, ki se je v svojem nagovoru zahvalila vsem sodelujočim pri projektu, kot tudi tistim, ki s svojim delom pri- spevajo k delovanju zveze. Marija Šukalo ta paleta 2018 se je letos društvo uvrstilo na osmo mesto. Glede na majhno število članov je to izjemen uspeh in spodbuda za naprej. Člani društva smo se trudili in sodelovali na vseh tematskih raz- stavah. Skupaj smo oddali 36 likov- nih del, od teh je strokovna komisi- Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 12 Šolstvo, Oglasi DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE Priznanje za mentorstvo Ani Sotošek, Brigiti Klinar za izjemne dosežke V državnem svetu je bil v četr- tek, 8. novembra, posvet z naslo- vom Prihodnost poklicnega izobra- ževanja – sodelovanje šole, lokal- nega okolja in delodajalcev v indu- striji 4.0. V okviru dogodka so bi- la tekmovalkam in tekmovalcem Evropske naravoslovne olimpija- de EUSO 2018 in EuroSkills 2018 ter njihovim mentorjem podeljena pri- znanja državnega sveta. Med do- bitniki sta bili tudi Ana Sotošek iz Varpolj in Brigita Klinar iz Dol- -Suhe. NA NARAVOSLOVNI OLIMPIJADI PREDSTAVNICI NAŠE DRŽAVE Klinarjeva je prejela prizna- nje za izjemne dosežke na podro- čju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, Sotoškova pa pri- znanje za mentorstvo na podro- čju poklicnega izobraževanja in nost, ki jo je v Budimpešti osvoji- la Brigita, pa je dokaz, da vloženo delo, veselje in strokovnost slej ko prej obrodijo sadove. Vsekakor je dober občutek, da nekdo tvoj pri- spevek vidi in ceni,« pravi mentori- ca Sotoškova, ki je prepričana, da je k uspehu pripomogla tudi podpora vodstva in sodelavcev šole ter sek- cije cvetličarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pod vodstvom Simona Ogrizka in sodnika v Bu- dimpešti Marjana Planinška. Marija Šukalo usposabljanja. Tako Brigita kot njena mentorica Ana sta se nara- voslovne olimpijade udeležili kot predstavnici naše države na po- dročju cvetličarstva. Slednje je bi- lo zastopano kot eno od številnih poklicev, v katerih so tekmovali člani slovenske ekipe. VLOŽENO DELO OBRODILO SADOVE »Priznanje mi veliko pomeni. V moje 19-letno mentorstvo dijakom in študentom na Šoli za hortikultu- ro in vizualne umetnosti Celje je na- mreč vloženo ogromno truda, trde- ga dela in časa. Medalja za odlič- Tako Brigita kot njena mentorica Ana sta se naravoslovne olimpijade udeležili kot predstavnici naše države na področju cvetličarstva. Brigita Klinar (levo) in njena mentorica Ana Sotošek sta za dosežke na naravoslovni olimpijadi prejeli priznanji državnega sveta. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 13 Iz zapisov Aleksandra Videčnika Zgodovina in narodopisje Mozirski okoliš nekdaj Pričujoči zapis bo skušal razvozlati neka- tera imena zaselkov, ki jih danes ne uporab- ljamo več. Gre za opis župnijskega okoliša Mozirje, ki ga je znani zgodovinar in nekda- nji mozirski župnik Ignac Orožen v svojem delu Dekanat Oberburg iz leta 1877 opisal ta- kole: Trg Mozirje: Celine, Brdce (Wurzenegg), Hu- da ves ali Za forštom in Oljnik. Brezje z Rožnikom: Čele, Krnica, Brdo, Preč- na, Jazbine, Sele, Breclovski vrh, Ločica in Ko- renov vrh. Radegunda: Planina, Srabočje, Segojnica, Gosteč, Šumečko, Verbuč, Zagradišče, Globoko, Soteska, Žikovec, Trnavče in Preloge. Šmihel (Orožen ga imenuje Šmihel za bre- gom, op. A. V.): Jasenica, Golte, Grmada, Spodnji konec, Rženica, Žlebsko in Pod stenami. Bele vode: Zaločan, Graben, Berložnica, Gor- nji konec, Srnov vrh, Oslovska gora, Ojstro, Zavr- šče, Bačovje, Visočki vrh in Pergovje. Lepa Njiva: Grmada, Sedle, Mrakovje, Jurko- vlje, Lokove, Preseka, Korpe, Dol (Orožen piše Dolj, op. A. V.), Bukovje, Apače, Ržiše, Predno, Vrh, Lo- ka ob Ljubiji s Kolovratom, Volovje, Gneč, Prese- ka, Petkovca, Podvratmi (skupaj pisano, op. A. V.) in Podpeči (možno tudi Pod pečmi, op. A. V.). Libija (Ljubija): Kolovrat, Volovje, Gneč, Pre- seka in Soteska. Loke: Dobrovlje z Jasli (Orožen piše Dobrovlje mit Jasle, verjetno gre za Jeslane, op. A. V.). Prav verjetno so številna navedena imena že v pozabi. Vsekakor je pričujoča razporeditev v ma- le občine zelo stara, saj je znano, da so pozne- je združevali zaselke v večje občine, kot denimo, občina Mozirje – trg ali občina Mozirje - okolica. Orožen piše dobesedno: »... v župni okoliš Mo- zirje spadajo nasledne občine ...« Sodeč po še ohranjenih hišnih imenih je verjetno, da gre za nekatere označbe, ki so v bistvu ledinska imena, ne pa ime zaselka. Zlata knjiga mozirske šole Duhoviti Mozirjani Slovenski muzej za šolstvo v Ljubljani hrani med drugim tudi zlato knjigo mozirske osnovne šole iz obdobja 1831 do 1869. V takšne knjige so vpisovali najboljše učence leta. Kot posebno zanimivost lahko omenimo pod- pis učitelja F. Jamška leta 1865. Očitno gre za po- bornika takrat porajajočega slovanskega vala. V knjigo, ki bi se morala po predpisih voditi v nem- ščini, je vpisal vse kar po domače in se podpi- sal v cirilici. To je seveda v tistih časih pomeni- lo pravo junaštvo. Ker je kopija slaba, navajamo tudi vsebino. »Iz III. razreda. Matko Janez, Rajšter France, Stablovnik Davorin, Grudnik Marka, Stvarnik Va- lent, Štefc Florjan, Laikauf Jožefa, Delea Marija, Lehky Tončka, Janežič Franca. V Mozirju dne 21. velkosrpa 1865. F. Jamšek učitelj začasni.« Knjiga je lepo vezana in ima na platnicah zlat napis. Zanimivo pri tem je, da najdemo leta 1868 vpis v slovenskem jeziku, vendar pa je pod pod- pisom učitelja Mateja Kresnika pripis Lehrer (učitelj), torej poklic v nemškem jeziku. Mozirje je v preteklosti slovelo po družab- nem življenju, krajani pa po svoji duhovito- sti. Po zaslugi ge. Heberjeve je bila najdena ta slika. Na njej je s svinčnikom napisano: 6. 11. 1906 v spomin Lenartniga društva v Mozir- ju. Na sodčku se vidi napis Leni Klub. Vse ka- že, da gre za skupino nekdanjih mozirskih tr- žanov, ki so se zbirali na nekdanji Lenartovi klopi. Ta je stala ob Trnavi pod lipo, nekako tam, kjer je bila potem trafika. Prepoznane so nekatere osebe na sliki. Tako je prvi z leve Le- vički Cena, ki je stanoval v občinski ubožni hi- ši ob Trnavi. Bil je baje znani brezdelnež in je običajno posedal na Lenartovi klopi. Drugi z leve je Franc Pahor, šesti z leve Anton Stren- čan, p. d. Grabner, gostilničar. Tretji z leve je Dreo, mozirski mesar, in peti, povsem zgoraj, Franc Deleja, p. d. Žekar. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 14 SREČKO PISNIK, zasebni raziskovalec in inovator Organizacije, Nasveti Sami lahko preprečite nastanek astme oziroma dehidracijo Ker s preučevanjem mojih iz- delkov, namenjenim izboljšavi kakovosti in bolj zdravemu nači- nu življenja, raziskujem tudi ra- zne vplive na telo, sem se tokrat posvetil dihanju. Pri testiranju pa- su na Fakulteti za šport, Univerze v Ljubljani, so namreč ugotovili, da pas EASEBelt zelo dobro vpliva na variabilnost dihanja. Kaj pa sa- mo dihanje? Po preučitvi mnogih mnenj predlagam: DIHAJTE SKOZI NOS! Večina ljudi ima navado in diha skozi usta. Vendar je dihanje sko- zi nos bolj naravno in zdravo. Raz- iskave so pokazale, da so ljudje, ki dihajo skozi usta, bolj nagnje- ni k obolevanju. Ko dihate sko- zi usta, med njimi in pljuči ni ni- česar, kar bi filtriralo zrak, tako da do pljuč zlahka pride prah in ra- zna umazanija. V pljuča pride tu- di hladnejši zrak, kar lahko posle- dično povzroči vnetje dihal. Z dihanjem skozi nos se izboljša zmogljivost porabe kisika. V zraku, ki gre skozi nos, se namreč dvigne molekula plina, ki se tvori v sinusu. Molekula dušikovega oksida pozi- tivno vpliva na pljučno funkcijo, saj širi žile in z oksigenizacijo izboljšu- je kri. Pljuča z izboljšano funkcijo delovanja in oksigenizacijo so zelo pomembna pri aktivnih športnikih in bolnikih z kardiovaskularnimi te- žavami ter pri bolnikih z zmanjša- no zmogljivostjo porabe kisika. ZRAK SKOZI USTA POVEČUJE TVEGANJE ASTME Vdihavanje zraka skozi nos nam omogoča segretje zraka, ki ga pe- ljemo do pljuč. Zrak, ki ga dihamo skozi usta, pa povečuje tveganje astme. Z dihanjem skozi nos se fizio- loško izboljša relativno vlažnost zraka in poskrbi za čistejši zrak. V hladnih dnevih se pojavljajo te- žave s suho nosno sluznico, ki jo povzroča relativno nizka vlažnost zraka. Posledica ni le zunanji zrak, temveč tudi ogrevani notranji pro- stori, ki »sušijo« zrak. Suh zrak v pisarnah in stanovanjih v kuril- ni sezoni omogoča pojav suhe nosne sluznice. Dejstvo pa je, da problem ne nastaja samo s spre- membo okolja in temperatur, am- pak tudi zaradi procesa staranja – nekoliko bolj opazno pri ženski populaciji. PRI TEKU UPORABLJAJTE NOS IN USTA Ker danes vse več ljudi teče, se je dobro seznaniti tudi z dejstvom, da, če dihate samo skozi nos, zara- di ožjih dihalnih kanalov pljuča ne bodo dobila dovolj zraka, poveča- la se bo obremenjenost dihalnih mišic, kar pa vodi k znižanju učin- kovitosti teka. Torej, pri teku upo- rabljajte nos in usta. Še nekaj trditev mednarodno priznanega strokovnjaka Irca Pa- tricka McKeowena, ki je izdal osem knjig: »Če dihate skozi nos pozi- mi, ne boste dobili astme. Če di- hate skozi nos poleti, ne boste de- hidrirali. Umirjeno dihanje sko- zi nos odpravi zadihanost, poskr- bi za boljši spanec, zatre čezme- ren apetit.« ŠMARTNO OB DRETI Slovesno ob zaključku praznovanj in investicij Najmlajši šmarški krajani so z županom Matejem Pečovnikom prerezali trak in s tem slovesno predali namenu letos dokončane občinske investicije, izvedene v tej krajevni skupnosti. (Fotodokumentacija KS Šmartno ob Dreti) Z zaključnim srečanjem so kra- jani Šmartnega ob Dreti sklenili le- tošnje krajevno praznovanje. Ob tej priložnosti so se zbrali v dvo- rani gasilskega doma, slovesnosti so prisostvovali tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in občin- ski svetniki. SKUPAJ V DOBRIH IN SLABIH TRENUTKIH Predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik je v pozdravnem na- govoru povedala: »Šmarčani smo vedno znali stopiti skupaj – v dob- rih in slabih trenutkih. Prav ta po- vezanost daje kraju njegovo pra- vo dušo. Če so temu dodani še de- javniki kvalitete bivanja, kot so le- času in so bile na posameznih slo- vesnostih predane namenu. Pose- bej je izpostavila zgledno sodelo- vanje krajanov pri delovnih in pro- stovoljnih akcijah ter ureditvenih delih, ki jih ti opravijo ob robu iz- vedbe večjih občinskih investicij. PREREZALI TRAK ZA VSE DOKONČANE INVESTICIJE Za še prijaznejše vzdušje na sre- čanju so poskrbeli malčki iz vrtca in učenci POŠ Šmartno ob Dreti z zabavnim programom. Ob tem so skupaj z županom prerezali trak še za vse dokončane investicije, kjer zaradi slabega vremena slovesno- sti niso izvedli na samih lokacijah. Marija Lebar po urejeno okolje, zdrava pitna vo- da, ohranjena naravna in kulturna dediščina, smo lahko še toliko bolj zadovoljni.« ZGLEDNO SODELOVANJE KRAJANOV Naštela je številne investicije, ki so bile v kraju izvedene v zadnjem Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 15 Ljudje in dogodki, Informacije SLOVENSKO STAND UP SCENO JE OBOGATIL DEJAN IKOVIC – BUSHI Solčavan je že od nekdaj nabritega jezika in hitrih misli Še en Zgornjesavinjčan je obo- gatil slovensko stand up sceno. Solčavan Dejan Ikovic – Bushi je že od nekdaj nabritega jezika in hi- trih misli. Izkušnje z nastopanji v javnosti je nabiral na Vinarski, kjer se je znebil treme pred javnim na- stopanjem, pristopa k stand up-u pa pri znanem Urošu Kuzmanu. Za sabo ima že kar nekaj nasto- pov, največ v Ljubljani in Mariboru. Je tudi glasbenik, gledališčnik, mo- derator, pevec in mlinar. KOMIK, KI ŠALE PREMLEVA V MLINU Domislice, ki jih pred publiko stresa z rokava, so lokalne in glo- balne, največ jih leti na račun nje- ga in okolja, iz katerega izhaja. Iz sebe se delati norca je vedno naj- lažje, pravi. Najraje se pošali, da je doma iz Solčave, kjer si moraš vzeti dopust, če hočeš na bencinsko čr- palko, saj dela le dopoldan. Ampak imajo jo pa le, v Lučah še te ni, do- daja. Z gostilnami imajo manj te- žav, saj so te vseskozi odprte. Ne- kateri nanj gledajo kot na pravljič- no bitje, ker je mlinar. Tudi ta je na njegov račun. REDEN GOST ODPRTIH MIKROFONOV Stand up je Dejanu všeč že dol- go časa. Ker je imel prej službo, za- radi katere skoraj ni bil prost, je ideja čakala in zorela do letošnje- ga leta, ko se je odločil temu pos- vetiti več časa. Pred prvim nasto- pom je imel hudo tremo, a tisti, ki so ga videli v živo ali na spletu, te- ga niso opazili. Svoj nastop je op- ravil zelo dobro in sledila so pova- bila na nove. Oder je delil že z vsemi znanimi slovenskimi komiki in od marsiko- ga prejel pozitiven odziv ali dobro- hoten nasvet. Že dolgo prijateljuje z Lučanom Gašperjem Bergan- tom, ki je bil njegova testna publi- ka. Za razliko od Gašperja, ki pravi, da živi na koncu sveta, Dejan do- daja, da je on še deset kilometrov naprej. MODERATOR PRIREDITEV Nastopanje na prireditvah je za Dejana stalnica. Na Vinarski v Solčavi sodeluje že dolga leta. Na začetku je znanje vpijal kot goba od preizkušenih moderatorjev in njegovih dobrih prijateljev Fran- cija Podbrežnika – Solčavske- ga in Nejca Slapnika. Z leti je znal vse več in tudi sam začel vo- diti kulturne, zabavne ali dobro- delne prireditve. Njegov zaščitni znak je postal klobuk, ki skrbi, da mu ideje med nastopi ne uhajajo iz glave. ČLAN GORNJEGRAJSKEGA GLEDALIŠČA V gledališke vode ga je zvabil Slapnik, ko je pripravljal predsta- vo Postelja gospoda Fibriha. V njej je zbral igralce iz celotne Zgornje Savinjske doline. Kasneje je Dejan odigral dve vlogi v gornjegrajskem gledališču, kjer, kot pravi, dela- jo zelo dobro in profesionalno. Po- goste vaje in nastopi mu vsaj tre- nutno ne omogočajo več igranja. Kljub temu z gornjegrajskimi kul- turniki še vedno rad sodeluje na raznih prireditvah, tudi kot glas- beni gost na otvoritvah. Večkrat si vzame čas še za animacije skupin, kjer se skupaj z udeleženci odlič- no zabava. 2 nastopa letno imata Luka Prelesnik in Dejan Ikovic v zasedbi Jazb'c&Kojn, letos pa sta presegla vse mejnike, saj sta imela dva nastopa v enem dnevu. DVA NASTOPA V ENEM DNEVU Posebna zgodba ga veže na za- sedbo Jazb'c&Kojn, katere član je skupaj z Lukom Prelesnikom. Oba kitarista in pevca ter Luka kot harmonikar imata za sabo že dolg staž. Dejan šaljivo pove, da imata letno en do dva nastopa, letos pa sta presegla vse mejnike, saj sta imela dva nastopa v enem dne- vu. Povezuje ju dolgoletno prija- teljstvo in ena zgodba o jazbecu ter druga o konju. Najpomembnej- ši trenutek njune skupne kariere je bil, ko sta ugotovila, da so dekle- tom všeč kitaristi. Takrat sta oba prenehala z igranjem na klaviature. NAČRTOV TAKŠNIH IN DRUGAČNIH NE MANJKA Dejan, ki je obiskoval solo pet- je na nazarski glasbeni šoli in so- deloval v projektu Sinatrinih pe- smi, je dobil idejo, da bi lahko z Lu- kom pripravila program evergree- nov, s katerimi bi ob spremljavi kla- virja in kitare nastopala v zaključe- nih družbah. Temu primerno sta se že lotila vaj in priprave programa. Dejan je tudi avtor skladbe Pe- sem solčavskega poba, del vroče zasedbe Slaba Vada in avtor bese- dila hita Jas na murm vade pit. Pre- peval je tudi v zasedbi Rečiški po- bi, kjer se je počutil odlično. Stka- li so prijateljske vezi in upa, da pre- mor, ki so si ga vzeli, ne bo trajal predolgo. In od kod vzdevek Bushi (buši – trebuh), ki mu je pravzaprav odslu- žil? Včasih je s sabo nosil večji bu- ši, zaradi katerega je od prijateljev dobil takšen »comen«. Z veseljem se pohvali, da se je letos od njega poslovil, ime pa je ostalo. ŠMS Dejan se na odrih in v različnih vlogah počuti že povsem domače. (Foto: ŠMS) KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Dalila Heuse: Sramežljivost občutij V avtobiografski zgodbi, večkrat nagrajenem literarnem prvencu, belgijska pisateljica Dalila Heuse razkriva neznosno trpljenje male deklice, žrtve spolne zlorabe, ki pa se s pogumom, srčnostjo in neo- majno materinsko ljubeznijo uspe rešiti tega nepojmljivega zla. Sedemdesetletni slikar Ludvik, ki že več dobro desetletje trpi zara- di izgube spomina, po pošti prejme avtobiografski roman od pisateljice, za katero še ni slišal. Z veliko rado- vednostjo se zatopi v branje zgod- be o Dorjani, ki pripoveduje o tem, kako jo je od petega leta zlorabljal njen oče in s svojim ravnanjem uni- čil celotno družino. Globoko pretre- sen poskuša Ludvik ugotoviti, zakaj je ta zgodba namenjena ravno nje- mu. V tem času pa se na oddelku za intenzivno nego po hudi prometni nesreči s smrtjo bori Lea, uspešna poslovna ženska pri petdesetih … Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 16 Organizacije, Čestitke 2. STROKOVNA ODPRAVA V BOŽIČNO JAMO IN OKOLIŠKI GOZD Janez Gorenšek z ekipo se je tokrat osredotočil na svet gliv Kos zasigane skale v Božični jami spominja na mlado sovico. Božično jamo v Menini nad Do- lom pri Gornjem Gradu je že drugič obiskal inženir, raziskovalec zaseb- nega Inštituta za aplikativno miko- logijo in biotehnologijo Janez Go- renšek iz Celja. On in organiza- cijska vodja, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zo- renč sta že ob prvem obisku napo- vedala nadaljevanje proučevanja biotopa v jami ter okoliškem goz- du, ki je pravo bogastvo ohranje- nega gozdnega rezervata. NOVE NAJDBE VELIK IZZIV ZA ZNANOST Manjša skupina pod vodstvom člana Jamarskega kluba Tirski zmaj Ljubno Rafka Žerovnika se je odpravila na iskanje novih vzor- cev za laboratorijsko proučevanje. V jami in okoliškem habitatu je Go- renšek zbral in odvzel več primer- kov organizmov, gliv in posebnih lesnih gob. »Izolacije organizmov in delo z njimi bodo vidni šele v nasled- njih fazah, ko se bodo izkazale nji- hove lastnosti. V takšnih sistemih, jamah in breznih je zaradi robnih Raziskovalec Janez Gorenšek (levo), direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zorenč in Rafko Žerovnik pred vstopom v Božično jamo V jami nad Dolom pri Gornjem Gradu je malo prostora, a še veliko ugank za speleologe in biologe. 160 obiskovalcev si je od odkritja jame decembra 2016 le-to ogledalo. ekosistemskih lastnosti vedno po- tencial najdb novih gliv, insektov ali njihovih podvrsti, ki so za upo- rabno znanost velik izziv,« je po- vedal. TRAJNEJŠI PROCES, KI OPOGUMLJA Gorenšek se je usmeril v nabavo sistemske opreme, ki bo omogoča- la merjenje in shranjevanje podat- kov o nihanju vlage in temperatu- re v jami. V sodelovanju s še drugi- mi institucijami bodo lahko izolira- li simbiotske bakterije iz mrtvih žu- želk, nabrane vzorce pa primerno ohranjali za nadaljnje analize. »Vsi ti postopki zahtevajo čas in denar, delo sodelavcev in par- tnerjev, ki premorejo izkušnje, no- va spoznanja ter opremo za mole- kularno analizo, zato bo to trajnej- ši proces, ki nas opogumlja,« je še pojasnil Gorenšek. DELO BODO SISTEMATIZIRALI Z JASNIMI CILJI Zorenčeva je povedala, da bo »za delo na tem področju v prihodnje morda potrebno vključiti več različ- nih profilov ljudi, ki bodo sodelova- li v popisih in delu, ki ga je potreb- no sistematizirati z jasnimi cilji. V primeru Božične jame in območja jamskega predela na Menini nam je največ pomagal prav domačin Rafko Žerovnik, ki smo mu za trud in strokovno pomoč zelo hvaležni«. Gorenšek pa je dodal, da je »iz- jemno malo ljudi, ki so pripravlje- ni na takšno sodelovanje in bi se v korist raziskav spuščali v odročna, za večino ljudi zelo nevarna nepoz- nana brezna«. Obiska jame se je udeležil tu- di Jure Kolenc iz kampa Menina zaradi morebitnih obiskov jamar- skega sveta v povezavi s kampom in, kot je dejal, iz osebne radove- dnosti. ŽE 160 ZAINTERESIRANIH OBISKOVALCEV Po odkritju jame Rafka Žerovni- ka in Ivana Sovinška decembra 2016 si jo je ob strokovnem vode- nju in nadzoru Žerovnika ter uspo- sobljenih jamarjev ogledalo okrog 160 obiskovalcev. Pomembno delo pri ohranjanju jame in okolice v ko- rist strokovnih raziskav opravljajo tudi drugi člani jamarskega kluba na čelu z Bernardom Štiglicem. Jože Miklavc, fotodokumentacija Jožeta Miklavca Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 17 Oglasi Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 18 Kultura, Ljudje in dogodki MILENA MIKLAVČIČ O ŽIVLJENJU STAREJŠIH O intimnem življenju naših prednikov Milena Miklavčič (desno) zgodbe, zapisane v njenih knjigah, razkriva z veliko iskrenostjo in željo, da intima Slovencev ne bi ostala tabu tema. (Foto: Tatiana Golob) Knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače je že ob svojem izidu pred leti osvojila slovensko občinstvo, z njo pa je slovenske bralce osvojila tudi njena avtorica Milena Miklav- čič. Različne generacije jo rade va- bijo v svojo družbo in z velikim ve- seljem so jo v goste sprejeli tu- di v Društvu upokojencev Mozir- je. Miklavčičevo so v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje na po- govor o življenju starejših povabili v sklopu svojega tedna upokojen- cev, v torek, 13. novembra. ZGODBE OBJAVILA V DVEH KNJIGAH Priznana slovenska pisateljica, novinarka in ljubiteljska razisko- valka preteklosti Milena Miklav- čič je v Galerijo Mozirje, kjer je sre- čanje potekalo, privabila pretežno starejše obiskovalce. Pa vendar so resnične zgodbe naših (pra)ded- kov in (pra)babic, ki jih je avtorica leta in leta zbirala in nato objavi- la v dveh knjigah, zanimive tudi za mlajše generacije. V njih se odkri- vajo tabuji intimnega življenja na- ših prednikov, ki po prepričanju Miklavčičeve še vedno vplivajo na vrednote in odprtost današnjih ge- neracij. Prav zato so slikovitemu pripovedovanju tako tragičnih kot humorno obarvanih zgodb z veli- kim zanimanjem prisluhnili zbrani na srečanju. MIKLAVČIČEVA OBDARILA ROJSTNODNEVNEGA SLAVLJENCA Pisateljico je zbranim predsta- vila moderatorka večera Lilijana Rakun. Miklavčičeva pa je sreča- nje izkoristila tudi za obdarovanje najbližjega rojstnodnevnega slav- ljenca s svojo knjigo pravljic. Tatiana Golob PODOKNICA PRI NINI KOLAR NA HOMCAH Fantje zapeli pod njenim balkonom Fantje Kvarteta Pušeljc so zapeli pod Nininim balkonom nekaj svojih avtorskih pesmi. (Foto: Marija Šukalo) V sredo, 7. novembra, je bilo na domačiji Nine Kolar na Homcah slišati fantovsko pesem. Na balko- nu mlado dekle, pod njim pa »pu- šeljc« mladih fantov, ki so ji peli. Dejanje je bila nagrada za njeno trdo delo. V akciji Radia Veseljak je na natečaju za najlepše ocvetličen balkon osvojila prvo mesto in za nagrado podoknico Kvarteta Pu- šeljc ter darilni bon Vrtnega centra Gašperlin iz Komende. Pevci Kvarteta Pušeljc niso skri- vali veselja ob obisku mlade vrtnar- ke in navdušenja nad zasaditvijo. Da je s kombinacijo visečih in pokončno rastočih rastlin ter barvnimi odtenki zadela zmagovalno kombinacijo, je bilo slišati tudi od Alojza Gašperlina iz Vrtnarstva Gašperlin. Ob predstav- nici Radia in televizije Veseljak Mo- nje Rugelj je Nini izročil darilni bon. Slednji bo po besedah obdarovanke še kako prav prišel pomladi, ko jo ča- ka nova zasaditev balkonskega cve- tja. A popoldne ob pesmih mladih pevcev ni bil čas za razmišljanje o delu, temveč čas za zabavo, ki so se ji pridružili tudi številni vaščani. Marija Šukalo PO ČAROVNIJO V KNJIŽNICO MOZIRJE Čarodej Jole Cole navdušil male pravljičarje Čarodej Jole Cole je pripravil tematsko čarovniško predstavo, v kateri ni manjkalo čarovniških trikov in komičnih situacij. V dvorani mozirskega kulturne- ga doma je Osrednja knjižnica Mo- zirje pripravila brezplačno priredi- tev Po čarovnijo v knjižnico za vse ljubitelje pravljičnih uric. Čarodej Jole Cole je navdušil in nasmejal obiskovalce. Osrednja knjižnica v svojih kra- jevnih knjižnicah pripravlja ure pra- vljic in ustvarjalnih delavnic, ki se jih otroci pridno udeležujejo. Enkrat letno pa knjižnica njih in njihove pri- jatelje povabi na otroško predstavo. Na tokratni ni manjkalo zabavnih trikov in humornih situacij. Jole Co- le je na oder povabil več pomočni- kov in ugotovil, da dobro obvladajo spretnost čaranja. Povedal je, da se je prvih trikov naučil iz knjig, in mla- de navdušence nad čaranjem pova- bil v knjižnico, da si izposodijo knji- ge o čaranju ter jih preberejo. Sama predstava je bilo tudi odlično pova- bilo ljubiteljem pravljic, da še naprej pridno obiskujejo pravljične urice. Roman Mežnar Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 19 Prejeli smo TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK NA OŠ MOZIRJE Obiskali so nas čebelarji in župan Mozirska čebelarja z županom Ivanom Suhoveršnikom v družbi tretješolcev OŠ Mozirje Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil tu- di letos eden izmed osrednjih dogodkov dne- va slovenske hrane. Obeležili smo ga v petek, 16. novembra. Po že ustaljenih načelih smo ga šole in vrtci pripravili skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvi za zdravje, kulturo, okolje in prostor ter številnimi drugimi partnerji. Tako se je naš dan začel malo drugače. Do- ma nismo zajtrkovali, ampak smo v šolo priš- li malce prej in si postregli s kruhom, maslom, medom in mlekom lokalnih pridelovalcev. Obi- skali so nas čebelarji in župan ter z nami sed- li k mizi, obloženi s tradicionalnimi dobrotami, pa še kakšno jabolko se je podalo zraven. Ta poseben dogodek smo zaključili z vsem znano pesmijo Čebelar. Janja Irman Kolar JAMARSKI REŠEVALCI IZVEDLI VAJO ZA REŠEVANJE IZ NIHALKE NA GOLTEH Če nihalka obstoji, pripravljeni smo mi Pred zimsko sezono na smučišču Golte smo se jamarski reševalci iz cele Slovenije zbrali na spodnji postaji v Žekovcu, da preverimo potreb- no znanje za reševanje iz nihalke. Najprej smo se seznanili s karakteristikami le-te, ki je naj- daljša v Sloveniji. Krajši sta še na Veliki plani- ni in Voglu. DELO STREŽNIKA V KABINI Ogledali smo si, kaj vse se nahaja pri strežni- ku, ki je prisoten v kabini med vožnjo s potni- ki. Ena njegovih funkcij je, da med okvaro po- skrbi za sidrišče, ki omogoča prihod reševalcev v kabino. Stranke tudi umirja in poskrbi, da se smučarska oprema med čakanjem zloži v kot in da v najbolj mirnem vzdušju vsi skupaj počaka- jo na reševalce. Da si smo si lažje predstavlja- li, kako zadeve delujejo, smo si ogledali še spo- dnjo strojnico. PRVIČ UPORABILI MOTORNI VITEL Po uvodu usposabljanja nas je strojnik Da- vid odpeljal do spodnjega parkirišča, kje je viši- na do nihalke približno 40 metrov. Ker vzpon po vrvi do take višine zahteva precej napora, smo poskusili nekaj novega. Pri jamarski reševalni službi (JRS) smo prvič pri usposabljanju upora- bili motorni vitel. Zelo priročna stvar, saj se ni- halka na Golteh na svoji trasi ponekod dvigne tudi za 90 metrov. Za vzpon po vrvi do nje bi še najboljši reševalec potreboval približno uro. Na testiranju motornega vitla smo ugotovili, da re- ševalca pripelje do nihalke elegantno in brez truda. Nihalka na Golteh se na svoji trasi ponekod dvigne tudi za 90 metrov. (Foto: Katja Kotnik) Na testiranju motornega vitla smo ugotovili, da reševalca pripelje do nihalke elegantno in brez truda. (Foto: Katja Kotnik) POLEG LJUDI REŠILI TUDI DVA PSA Za vajo smo se razdelili v dve skupini. V ni- halki so bile »sirote«, ki so se ujele v najhuj- šem vremenskem kolapsu, zaradi česar se je ta ustavila. Med njimi sta bila tudi dva kužka. Strežnik je splezal na streho nihalke, naredil sidrišče, obesil nanj škripec in spustil vrv re- ševalcem. Zatem se je prvi reševalec že pripe- ljal z motornim vitlom do kabine. Prvega ujete- ga smo dali v trikotno ruto in spustili na varno. Počasi se je polovica ljudi v nihalki, ki je bila prva ujeta, spustila dol na varno z obema kuž- koma vred. SODOBNA TEHNIKA BO BISTVENO POSPEŠILA REŠEVANJE Ekipi sta se zamenjali in gor so se pripelja- li tisti, ki so bili prej reševalci, da so se tudi oni preizkusili v vlogi ujetih. Tisti, ki so se prej spus- tili dol, so se z vitlom elegantno pripeljali nazaj gor, da jih rešijo. Poskusili smo voziti tudi po dva reševalca hkrati in je šlo. Tehnika, ki smo jo testi- rali ta dan, bo bistveno olajšala in pospešila re- ševanje v primeru, če nihalka obstane. Maks Petrič Oglasi Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 20 Izjemna prireditev bo privabila v Mozirje množico obiskovalcev Kot smo že napovedali, bo slovesen zaklju- ček prireditve Športnik leta 2018 potekal v špor- tni dvorani v Mozirju, kjer so zagotovljeni dob- ri pogoji za pričakovanih okrog tisoč obiskoval- cev. Tam je urejeno in z gasilci PGD Mozirje varo- vano parkirišče. Dvorana omogoča soliden glas- beni nastop in predstavitev najboljših športni- kov z njihovimi letošnjimi uspehi. Obiskovalci bodo spoznali najboljše športnike doline v zad- njem obdobju, športnike leta 2016 in 2017 . Orga- nizator bo povabil tudi mlade športnike s trener- ji kolektivnih športov. Tako se pričakuje praznik športa vse doline. ELITA GLASBENIKOV, KI SI JO ŠPORTNIKI IN OBISKOVALCI ZASLUŽIJO V spremljajočem programu, ki ga bo vodila tv in radijska voditeljica Andreja Petrovič, bo- do poleg očarljive Tanje Žagar nastopili God- ba Zgornje Savinjske doline in Mladinski pevski zbor OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Predstavni- ka obeh glasbenih skupin smo vprašali, kaj jim pomeni nastop na tej prireditvi. Predstavnik godbe Matej Kranjc je v ime- nu vodstva in glasbenikov povedal: »Reče- mo lahko, da je prireditev Športnik leta vrhu- nec letnega športnega dogajanja. Zato nam je vsekakor v čast in veselje, da nas je orga- nizator povabil k sodelovanju pri prireditvi in da bo naša glasba oplemenitila celotno doga- janje tega večera. Kar nekaj naših članov se v svojem pros- tem času rekreativno, pa tudi na nivoju klubov ukvarja s športom. Igranje nogometa, košarke, smučanje, sodelovanje na tekaških prireditvah idr. so lepši del rekreacije in skrbi za duha in te- lo naših godbenikov. Menimo, da imata glasba in šport kar nekaj skupnih točk. Za oboje je pot- rebna volja, veselje in odločnost po doseganju želenih ciljev. Prav tako je v obeh dejavnosti pri- ložnost za druženje in navezavo pravih prijatelj- stev.« Orkester je poznan po svojih tradicionalnih letnih in velikonočnih koncertih, sodeluje tudi na pomembnejših prireditvah v dolini. OBETA SE GALA ŠPORTNO-ZABAVNA PRIREDITEV Kakovostno sega v sam vrh slovenskega godbeništva, po nogometno – v ligo prvakov. Na letošnjem 38. tekmovanju slovenskih godb v prvi težavnostni so pod taktirko Tomaža Pod- lesnika priigrali zlato plaketo s posebno pohva- lo. Zlato priznanje so dosegli tudi na nedavnem mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov, je še povedal Kranjc. Vodja Mladinskega pevskega zbora OŠ Gor- nji Grad Eva Stvarnik je dejala: »Nastop naše- ga zbora na prireditvi Športnik leta nam vsem na šoli res veliko pomeni in smo bili povabi- la zelo veseli, saj nam predstavlja pomemben mejnik na naši zborovsko obarvani pevski po- ti. Tako učenci kot tudi sama smo to priložnost vzeli kot poseben izziv in se nastopa resnič- no veselimo. Posebej smo ponosni, da bomo poleg nekaj samostojnih pesmi lahko zapeli tudi s simpatič- no pevko in slovensko estradno zvezdo Tanjo Žagar. Sodelovanja s to popularno pevko v ži- vo se zares veselimo in komaj čakamo na naš skupni nastop.« Tekst in foto: Jože Miklavc Ob odlični Godbi Zgornje Savinjske doline bo vsa dvorana doživela posebno energijo. Učiteljica Eva Stvarnik vodi mladinski zbor, ki šteje 37 učencev od 6. do 9. razreda. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 21 Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ ŠPORTNIK Antonio Mlinar Delamea (nogomet) Jan Kramer (atletika) Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA Tina Gutman (lokostrelstvo) Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) Tina Robnik (alpsko smučanje) MLADI ŠPORTNIK Matic Čopar (namizni tenis) Nejc Naraločnik (alpsko smučanje) Jan Napotnik (alpsko smučanje) Žan Mogel (smučarski skoki) MLADA ŠPORTNICA Maja Marolt (odbojka) Katja Mihalinec (odbojka) Manca Suhovršnik (nogomet) EKIPE OK Mozirje - ženske (odbojka) OK Ljubno KLS - ženske (odbojka) RK Nazarje - mladinke (rokomet) NTK Savinja Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) PRIREDITELJI TEKMOVANJ OO Ljubno (smučarski skoki) ŠD T.E.A.M. Mozirje (maraton) Kandidati: Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi V ŽUPNIJI NAZARJE OBHAJALI OBLETNICE POROK Pet zakonskih parov obnovilo poročne zaobljube Slovesnosti ob obhajanju obletnic porok zakonskih jubilantov se je udeležilo pet parov, mašo z obnovitvijo poročnih zaobljub pa je daroval p. Tomaž Pinter. (Foto: Sebastjan Žvipelj) Osrednji dogodek ob martinovem je bila v žu- pniji Nazarje slovesna maša z obhajanjem oble- tnic porok zakonskih jubilantov. Dogodek je v so- delovanju z župnijo priredilo Kulturno društvo Sv. Martin Marija Nazaret, mašo z obnovitvijo poroč- nih zaobljub pa je daroval p. Andrej Pinter. Tok- ratnemu povabilu na slovesnost se je odzvalo pet zakonskih parov, med njimi tudi zakonca, ki imata za seboj že 55 let skupnega življenja. V samostanski obednici se je z blagoslovom vina nadaljevalo druženje jubilantov, njihovih bližnjih in sodelujočih pri slovesnosti. Ob polni mizi dobrot, rujni kapljici in živahnemu pogovo- ru so z Martinovim zborom, ki je prepeval tudi med slovesnostjo v cerkvi, ob kitarski spremlja- vi p. Tomaža Pollaka in Urbana Goltnika zape- li vsi zbrani. Barbara Rozoničnik SREDNJA LESARSKA ŠOLA, ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA Srečanje sošolcev po 50 letih od mature Med maturanti srednje lesarske šole letnika 1967/68 po 50 letih je tudi pet dijakov iz Zgornje Savinjske doline. V petek, 9. novembra, so se na Srednji lesar- ski šoli, Šolskem centru Ljubljana (nekdaj Tehni- ška srednja šola za kemijsko, metalurško, lesar- sko in papirno stroko) sešli lesarski tehniki le- tnika 1967/68 ob 50-letnici mature. Sprejela jih je sedanja ravnateljica mag. Majda Kanop. Dvajsetim nekdanjim dijakom je omogoči- la ogled moderno opremljenih delavnic za prak- tični pouk, sodobno opremljenih študijskih kabi- netov, strokovne knjižnice ter tudi istega razreda »119«, kjer so štiri leta gulili klopi in opravili maturo. Med njimi se je srečanja udeležilo tudi pet od takrat šestih maturantov iz Zgornje Savinjske doline: Ivo Hren, Francka Juvan Sušec, Marjeta Klemenšek Kaker, Jože Miklavc in Anika Špička Krumpač- nik. Izvedeli so, da živi še vseh 21 sošolcev. Po obveznem fotografiranju so se navdušeni nad sprejemom na svoji nekdanji šoli s 130-le- tno tradicijo na druženje odpeljali še do Škofje Loke, od koder je bilo v razredu enako število so- šolcev kot iz naše doline. Jože Miklavc, fotodokumentacija JM Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 22 Organizacije, Oglasi Zahvala Prisrčna zahvala požrtvovalnim gasilcem PGD Grušovlje, PGD Rečica ob Savinji, PGD Okonina in PGD Pobrežje za ne- sebično pomoč in pogum pri gašenju naše Martinove žage v Grušovljah. Posebna hvala in pohvala gasilcu Juretu Prislanu iz Šentjan- ža, ki mi je rešil torbico z vsemi dokumenti. Prav lepa hvala dobrim sosedom, ki so nam priskočili na po- moč pri zaščiti objekta pred bližajočo se zimo: družinam Žleb- nik, Farkaš, gospe Ani Bastl, Mlinarčkovemu Milanu in Blažiče- vemu Nacku ter vsem, ki so nas bodrili z lepo besedo. Hvaležna družina Šmid Naročnik objave: Berta Šmid, Beograjska 36, Maribor RAZSTAVA SEKCIJ IN POSAMEZNIKOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE Bogata bera izdelkov predstavnikov tretjega življenjskega obdobja Številni obiskovalci razstave so si ogledali pestro paleto razstavljenih izdelkov. (Foto: Tatiana Golob) V drugem tednu novembra je Društvo upokojencev Mozirje v so- delovanju z Osrednjo knjižnico Mo- zirje pripravilo peti teden upokojen- cev. Dogodki, ki so se odvijali pod sloganom Aktivnosti v tretjem ži- vljenjskem obdobju in ohranjanje kulturne dediščine, so večinoma po- tekali v Galeriji Mozirje. Tam je v po- nedeljek, 12. novembra, bilo tudi od- prtje razstave izdelkov sekcij in po- sameznikov, članov društva. S svoji- mi deli so se predstavili tudi letošnji gostje mozirskih upokojencev, čla- ni Društva upokojencev Gornji Grad. PREDSTAVILE SO SE VSE SEKCIJE DRUŠTVA Na razstavi so sodelovale vse sekcije društva, posebej so svoje izdelke na ogled postavili Poldica Čopar, Nada Vukadinović Beslič, Marija Venek in Franc Jurkovnik. Vladimira Planovšek iz Knjižnice Mozirje, ki je odprtje moderirala, je poudarila, da je vsak razstavljeni izdelek umetnina, ta pa v sebi no- si sporočilo tistega, ki ga je naredil in zanj porabil številne ure svojega prostega časa. Iz gostujočega društva gornje- grajskih upokojencev je slike raz- stavljala Tatjana Hafner. Veliko občudovanja obiskovalcev so bi- le deležne tudi makete kozolcev in hiš Jožeta Božiča. ŠTEVILNE AKTIVNOSTI MOZIRSKIH UPOKOJENCEV Zbrane je pozdravila predse- dnica društva Marija Franko in predstavila aktivnosti članov. Pod vodstvom mentoric vezejo, kvač- kajo, pletejo, klekljajo, se ukvarjajo s športom … Najbolj aktivna je nji- hova pikado sekcija. Veliko članov ustvarja doma, tudi ti so prispeva- li svoje stvaritve za razstavo. Fran- kova je poudarila projekt Starejši za starejše, v katerem prostovolj- ci obiskujejo in pomagajo starej- šim krajanom. Razstavo je odprl župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, dogo- dek pa so s pesmijo obogatili čla- ni Mozirskih kolednikov in kvartet Štirje prijatelji. Tatiana Golob Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 23 Šport, Oglasi BERNARDA ČEPLAK POZNIČ TEKLA ZA SLOVENSKO VOJSKO IN MOZIRJE V BEJRUTU Vrnitev po zahtevni operaciji nog s še večjo tekaško vnemo Mozirjanka Bernarda Čeplak Poznič, rodom iz Čepelj pri Bočni, je s tekom začela zgodaj, kot je povedala že v 7. razredu osnovne šole. Ob hi- trem razvoju iz dekletca v mladenko je bilo pot- rebno razvoju in mladostniški energiji ter naga- jivim hormonom dati pravi smisel, da sta se duh in telo spreminjala v pravi smeri. Kot nam je po- vedala, je bilo potrebno nekaj narediti tudi za le- po, hitro se razvijajoče telo ženske. Z ZMAGAMI IN PADCI DO IZJEMNIH DOSEŽKOV »Tek je bil prava stvar, ki me je vodila do po- klicne odločitve, tek pa mi je ostal kot svetli ka- žipot do osebnih zmag in strasti, ki sem jih čutila v sebi. Prišla je služba, družina in noge so hotele teči, gibanje je v tem obdobju bila nuja. In tako tečem še dan današnji, vse hitreje in ne le zase. Za družino ter za službo, ki je zdaj v svojstvu pripadnice Slovenske vojske. Tudi tam sem po- leg mojih treh moških, dveh krasnih fantov, naš- la razumevanje, pomoč in ne nazadnje občudo- vanje. Moj velik vzornik že od mladosti naprej je bil športnik Slavko Bric iz Šmartnega ob Dre- ti, od tu dalje pa je bila pot športnice po zgledu prav tega gospoda začrtana skozi bitke in užit- ke, z zmagami in padci, poškodbami in mukotrp- nim okrevanjem do izjemnih dosežkov,« je po- vedala Berny. ČLANICA ATLETSKE TEKAŠKE REPREZENTANCE SLOVENSKE VOJSKE »Sem članica atletske reprezentance Sloven- ske vojske (SV) od lanskega leta, na kar sem ze- lo ponosna. Počutim se sprejeto in spoštovano,« je dejala ob vprašanju, kako je možno združevati šport, atletiko, službo in družino. »Ker sem edina ženska predstavnica, je zame to velika prednost, saj treniram s fanti, vojaki, ki zelo pazijo name in smo super team. Napredek v tem obdobju je velik, saj sem od marca letos športnica pod okriljem Matevža Schaubacha in članica atletske reprezentance SV, kar so mi omogočili le odlični rezultati teka na dolge pro- ge in ultra maraton. To pomeni tudi veliko pod- poro v službi, možnost rednih treningov in ude- ležbe na vse več uglednih tekmovanjih. Za vse to sem bila tudi nagrajena s strani poveljnika lo- gistične brigade SV. Kot takšna sem bila letos z reprezentan- co veliko na pripravah in treningih ter tekmah avgusta v Srbiji, septembra v Budimpešti, no- vembra pa sem se vrnila iz Libanona, kjer sem v Bejrutu 11. novembra na svetovnem vojaškem prvenstvu tekla maraton 42 km v obupnih vre- menskih in ekoloških pogojih ter dosegla 1. mesto v kategoriji ter zelo solidno 32. mesto med 247 ženskami.« DOSEŽKI POVEDO VSE IN ŠE VEČ Kot je še povedala, je bil eden največjih nje- nih osebnih uspehov po operacijah obeh nog v lanskem letu, da se je vrnila na tekaške proge. »Močnejša, trdnejša, samozavestna. S pomočjo družine in svoje trme sem uspela v bitki s samo seboj. Letošnjih uspehov ni bilo malo. Že v januarju sem dosegla 1. mesto v katego- riji ženske absolutno na 50 km ob Mrzli reki v Aj- dovščini. Aprila sem kot edina Slovenka v Mnin- šku pod Brdy na Češkem zmagala na 50 km. Na teku Pot ob žici sem maja v Ljubljani v meša- nih trojkah kot vojakinja SV na 29 km zasedla 3. mesto absolutno. Prav tako maja sem v Ra- dencih na Maratonu treh src na 42 km med Slo- venkami zasedla 5. in med ženskami absolutno 9. mesto. Mesec za tem sem ubranila lansko zmago na maratonu Savinja na 21 km. V septembru sem tekla za 2. mesto del celjskega maratona Luče– Logarska dolina, koncem meseca pa še Konji- ški maraton in osvojila 1. mesto absolutno za ženske na 21 km ter osebni rekord.« PRIHODNJE LETO NA VOJAŠKO OLIMPIJADO NA KITAJSKO »Prav tako v septembru sem dosegla 4. mes- to na 10 km na tekmi Nata v Budimpešti z oseb- nim rekordom, koncem oktobra sem zelo uspeš- no tekla na ljubljanskem pol maratonu za prvo mesto v kategoriji in 16. absolutno ženske,« je še dodala. Letos je tekla tudi na dobrodelnih tekih, kjer redki tekači povsem na svoje stroške pomaga- mo ljudem v stiski (tek Never give up, 42 km). »Bila sem tudi zmagovalka Medenega teka v Gornjem Gradu na 10 km, Najhitrejšega kroga ob jezeru v Velenju in ob tem postavila ženski re- kord proge, kar dva rekorda v tednu dni. Za letos imam poleg službenih obveznosti končno nekaj več časa prebiti z družino v Mozirju ter trenirati. 9. decembra bo še Barbarin štafetni tek v Ve- lenju v ekipi s tremi športniki ŠD T.E.A.M. Kot po- budnica in organizatorica spominskega teka Ruth (Podgornik Reš) v Mozirju, ki se ga vsake- ga konca decembra udeleži množica tekačev iz vse Slovenije, bom tudi tokrat storila vse, da bo prireditev ostala na elitni ravni,« je zaključi- la s ponosom. Njen bližnji cilj v letu 2019 so vo- jaške olimpijske igre na Kitajskem, kjer bo tek- la kot reprezentantka Slovenske vojske, torej tu- di za Slovenijo. Jože Miklavc Bernarda Čeplak Poznič: »Tek je bil prava stvar, ki me je vodila do poklicne odločitve.« (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 24 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc in Mogel na obeh tekmah do točk ... Žak Mogel pa 24. in 20. mesto. Smučarji skakalci so se na zad- njih dveh tekmah pomerili v Ruki na Finskem, kjer pa je veter močno krojil izvedbo tekem. Člana Smu- čarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC 18-letni Timi Zajc in leto mlajši Žak Mogel sta na obeh tekmah dokazala, da sta iz pravega testa za največje tekme. SKAKALCA LJUBENSKEGA KLUBA UPRAVIČILA ZAUPANJE Sobotno tekmo so kljub teža- vam z vremenom izpeljali. Bila je zelo uspešna za Zajca, ki je osvo- jil sedmo mesto in Mogla, ki je že na drugi posamični tekmi v sve- tovnem pokalu osvojil prve točke. Uvrstil se je na 24. mesto, le mesto za skakalnim veteranom Jernejem Damjanom. Najboljši Slovenec je bil Domen Prevc na četrtem mes- tu, ekipni uspeh je dopolnil Anže Lanišek z desetim mestom. Domen Prevc je tudi na nedeljski tekmi do- segel četrto mesto. Njegov uspeh so zaokrožili Timi Zajc na enajstem, Žak Mogel na 20. in Anže Lanišek na 21. mestu. Po nedeljski tekmi je Timi Zajc takole ocenil tekmovanji: »Skoki niso bili tako dobri kot včeraj, tako da moramo še nekaj stvari popra- viti za boljše rezultati. Imamo ve- like probleme z zaletno hitrostjo, nismo še odkrili, zakaj do tega pri- haja. Upam, da bo takrat oder za Timi Zajc je na Finskem zasedel sedmo in enajsto …, KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE V letu 2018 brez poraza v domači dvorani Članska ekipa košarkarskega kolektiva iz Nazarij je v soboto od- igrala zadnjo domačo tekmo v tem koledarskem letu in z rezultatom 73:68 premagala ekipo Branika iz Maribora. Ta zmaga je bila že de- seta prvenstvena zmaga v nazar- ski dvorani v letu 2018, ki so ga Na- zarčani končali brez domačega po- raza v prvenstvu. Samozavest za ta podvig so tla- kovali že teden dni prej na gosto- vanju v Slovenski Bistrici, kjer so gostovali pri ekipi, ki letos še ne pozna zmage. Tako je ostalo tudi po nazarskem obisku, saj je mo- štvo iz Nazarij brez težav prišlo do zmage z rezultatom 95:77. Najbolj- ši strelec je bil Lovro Blatnik, ki je nasprotnikom nasul 18 točk. PREMAGALI TUDI BRANIK Povsem druga zgodba je bila zadnjo novembrsko soboto, ko je v goste prispela ekipa mariborskega Branika. Obetal se je derbi in sre- čanje je upravičilo pričakovanja. Od samega začetka sta se ekipi izme- njavali v vodstvu. Na začetku zadnje četrtine je bolje kazalo Mariborča- nom, ki so vodili že za sedem točk, vendar so Nazarčani imeli moči za preobrat. S pametno igro v končnici tekme so prišli do nove pomembne zmage v 3. SKL vzhod. Vodilno strel- sko vlogo na tekmi je prevzel kape- tan Blaž Vodončnik in v statistiko vpisal 25 doseženih točk. S to zmago so nazarski člani us- pešno končali novembrske nastope in se utrdili tik pod vrhom lestvice v skupini vzhod. Nazarska ekipa je druga v vodilni trojici moštev z ena- kim izkupičkom petih zmag in ene- ga poraza. V nadaljevanju prven- stva jo čakajo tri zaporedna gosto- vanja, v letu 2018 pa bo igrala še proti Radenski Creativ in Zagorju. Roman Mežnar GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Na sejmu velika izbira artiklov Sejem nove, rabljene in starodobne smučarske opreme in opreme za zimske športe je ponujal za vsakogar nekaj. (Foto: Marija Šukalo) V soboto, 24., in nedeljo, 25. no- vembra, so se srečali tako ponudni- ki kot kupci nove, rabljene in staro- dobne smučarske opreme in opreme za zimske športe v mozirski športni dvorani, kjer so člani Gornjesavinj- skega smučarskega kluba Mozirje pripravili že 21. tovrstni sejem. Velika izbira artiklov je kupcem omogočila nakupovanje po ugo- dnih cenah, največje povpraševa- nje pa je bilo po opremi za otroke. Prav tako je bil sejem priložnost za nabavo nove športne opreme po akcijskih cenah kot tudi zaščitnih sredstev za vzdrževanje športnih oblačil in opreme. Kupci so ime- li možnost ugodnega nakupa pre- hrane za rekreativne kot vrhunske športnike in smučarskih vozov- nic za smučarski center Golte. Ani- matorji so ves čas sejma skrbeli za športne aktivnosti najmlajših. KLUB PRED ORGANIZACIJO TEKMOVANJ Po besedah predsednice kluba Mojce Križ so bili z obiskom in po- nudbo zelo zadovoljni. Člane kluba pa že čakajo nove naloge v priha- jajoči sezoni v sklopu organizaci- je tekmovanj v alpskih disciplinah. Marija Šukalo zmagovalce lažje dosegljiv.« Karavana svetovnega pokala v smučarskih skokih za fante se je preselila v Rusijo, kjer bodo ta ko- nec tedna tekme v Nižnem Tagilu. ŠMS, fotodokumentacija MŠ Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 25 Kronika POLICIJA SVETUJE Pripravite svoje vozilo na zimske razmere MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor I Vozniki, pripravite svoje vozilo na zimske razmere! Preverite, ali je tehnično brezhibno in ali ima pred- pisano zimsko opremo, ki je za mo- torna in priklopna vozila v cestnem prometu obvezna do 15. marca, pa tudi v zimskih razmerah. PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI Vozniki, dočakajmo dež, meg- lo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja po- zornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vozi- lo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno. • hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter sta- nju vozišča, • povečajmo varnostno razda- ljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, • zavirajmo narahlo in po pot- rebi postopno, z večkratnim priti- skom na stopalko, • ne spreminjajmo smeri vo- žnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sun- kovito speljevanje, • zelo pomembna je izbira pra- vilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na po- gonskih kolesih zmanjša učinko- vitost vodenja vozila in onemo- goči potrebne popravke smeri vo- žnje, prevelika pa povzroči zdrsa- vanje pogonskih koles in zanaša- nje vozila, • vozimo čim bolj enakomer- no, brez premočnega pospeševa- nja ali zmanjševanja hitrosti, • posebej bodimo pozorni na iz- postavljene dele ceste, kjer se po- gosteje pojavlja poledica, • računajmo z daljšim ča- som potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, • med vožnjo bodimo zbra- ni, predvsem pa strpni do dru- gih udeležencev v prometu. V ta- kih razmerah so še posebej po- membni vozniška kultura, etika in solidarnost. PRAVOČASNO PREVERITE: • pnevmatike • zavore • svetlobne naprave • zimsko opremo PNEVMATIKE Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali naslednja pravila: • 4 kolesa opremimo z zimski- mi pnevmatikami (M+S ali M.S ali M&S). • 4 mesece (najmanj od 15. no- vembra do 15. marca naslednje- ga leta) imejmo zimske pnev- matike na vozilu. • 3 mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnev- matik. Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učin- kovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne sno- vi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzi- ja dovolj mehke, da bodo zagotovi- le ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti. Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter sta- bilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig. Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na ces- tišču. Pnevmatike so edini stik na- šega vozila z voziščem, zato skrbi- mo, da bo vedno dober. Za zimsko opremo štejejo tu- di poletne pnevmatike na vseh 4 kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim pogonom morajo biti snežne ve- rige nameščene na kolesih zad- nje osi. ZAVORE IN ZAVORNA TEKOČINA Za varno vožnjo je nujno brez- hibno delovanje zavor, zato re- dno preverjajmo gladino zavor- ne tekočine. Če se je rahlo zniža- la, je morda vzrok obraba zavornih oblog, če se je naglo znižala, vozi- lo takoj odpeljemo k mehaniku. Za- vorno tekočino zamenjamo naj- manj vsaki dve leti. LUČI TUDI PODNEVI Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motor- nim vozilom obvezna, prav ta- ko kot v mnogih evropskih drža- vah. Večkrat preverimo, ali na avto- mobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov. DRUGA ZIMSKA OPREMA Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmil- nega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: • akumulator - pregledati, očis- titi in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elek- trolita v celicah; • hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladil- ne tekočine; • sistem za dovod zraka v vozi- lo - priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje); • olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici; • sistem za močenje vetro- branskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; • metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potre- bi zamenjati; • klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in dru- gih naprav; • sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporo- čljivo pregledati in po potrebi očis- titi filter za gorivo; • tesnila vrat - če jih bomo ob- časno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila; • ključavnice na vratih in po- krovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrira- jočega antikorozivnega sredst- va bo preprečil pomrznjenje klju- čavnice. Preverimo tudi brisalce, mor- da je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekoči- no za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobran- skega stekla ter naprave za ogre- vanje in zračenje morajo zago- toviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preve- rimo, ali imamo v rezervoarju do- volj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obsta- ne na cesti, zato tudi odeja v vozi- lu ne bo odveč. Pred vožnjo dobro očistite vsa stekla in poskrbite, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 26 Matična kronika, Kronika, Pisma bralcev IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Matična kronika julij-oktober POROKE: Godec Aleš iz Golišča in Aškerc Katja iz Laškega Poljanšek Klemen iz Podveže in Ugovšek Urška iz Radmirja Van Maris Victor Raul in Frex Carolin iz Nemčije, Karlsruhe Jeseničnik Rok in Blatnik Saša, oba iz Velenja Žlebnik Peter in Slatinšek Barbara, oba iz Spodnjega Pobrežja Pilih Boštjan in Mikek Anja, oba z Ljubnega ob Savinji Sipoš David iz Ptuja in Nabernik Katja iz Slovenj Gradca Krajnc Andraž in Kerš Anja, oba iz Mozirja Golob Roman in Veršnik Nuša, oba iz Bočne Petković Marko in Remic Mojca, oba iz Šmartnega ob Dreti Hlep Matija in Lesjak Darja, oba iz Dobriča Matjaž David iz Radegunde in Šon Mojca z Rečice ob Savinji Bedjanič Gregor iz Frama in Vinko Barbara iz Maribora Prijatelj Marko iz Kompolj in Pogorelc Marija iz Podtabora Brezovnik Marko in Vitanc Saša, oba iz Šmartnega ob Dreti Črček Matjaž iz Rogaške Slatine in Dvanajščak Klara iz Kranja Ulaga Robin iz Postojne in Žerjav Jasna iz Malih Dol Praznik Damjan in Golčman Karmen iz Skorna Slapnik Boštjan in Šporin Stanka, oba iz Rovta pod Menino Poličnik Janez in Poličnik Marizela, oba iz Gornjega Grada Funtek Jure iz Robanovega Kota in Breznik Tjaša iz Luč Suljić Sedin in Fazlić Sabina, oba iz Hrastnika Preprotnik Gregor iz Solčave in Klemenšek Katja iz Robanovega Kota Zavolovšek Vojko iz Bočne in Lamprečnik Valerija iz Spodnjih Kraš Cigale Aleksander in Mlinar Klementina, oba iz Spodnje Rečice Kužet Goran iz Velenja in Videmšek Klara iz Šoštanja Frim Gregor iz Selc in Pibernik Mojca iz Maribora Bele Boštjan iz Nizke in Svet Mojca iz Pongraca Selišnik Milan in Gumzej Valerija, oba iz Podolševe Ugovšek Franc in Veršnik Monika, oba iz Nove Štifte Slana Tomaž iz Blatne Brezovice in Ageeva Ekaterina iz Rusije Urbančnik Matevž iz Tržiča in Jerič Tanja iz Lokovice Križaj Domen iz Nakla in Bitenc Mojca iz Zgornjih Pobrežij Vodovnik Matjaž s Prihove in Kolšek Katja iz Laškega • TRIJE VOZNIKI POD VPLIVOM ALKOHOLA V preteklem tednu so bili v cestnem prometu ustavljeni tri- je vozniki osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alko- hola. Enemu vozniku je bil izdan plačilni nalog, zoper dva pa je bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju, odde- lek za prekrške. OBVESTILO OBČANOM Občane policisti seznanjajo, da v času od 15. novembra do vključno 15. decembra poteka javnomnenjska raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije. Občane vabijo, da izpolnijo vprašalnik oziroma anketo, ki je dostopna na internetni strani policije oziroma na povezavi: https://www.policija.si/polici- ja_anketa/index.php?r=survey/index&sid=851457&lang=sl. OBJAVA PO ZAKONU O MEDIJIH Še o borbi na Čreti – popravek Na moje pismo glede resnice o bojih na Čreti, je podala korektno iz- javo ZB, ki ji z veseljem odgovarjam. Oglasil se je pa tudi patriot M. Zupan. Nekatere trditve so enake pri obeh, zato po vrsti. O samih dogodkih in borbi ni dvo- miti, vse najdete pri zgodovinarjih: dr. Ževartu, Zakonjšku, Ivanu Janu, dr. Mikoli idr. Sporno je le poimeno- vanje, frontalna bitka. To je čisti mit, fantazma, nekaj kot Dražgoše. šlo je za obkolitev, krajšo borbo in umik partizanov. Važno in boleče za vse je pa to, kar se je zgodilo v cerkvi, ko so borci za svobodo prisilili Čmaka, da je gledal skupinsko posilstvo svo- je žene pred oltarjem! Nato so vse tri izvensodno pobili, češ, da so narodni izdajalci. Slednje pa nikdar nikomur do zdaj ni dokazano. Žaljiv je očitek, da dobroveljskemu kralju polagam besede na usta. Je pa Lea Čmak, so- proga Henrika Čmaka 3.VII.1994 na Komisijo državnega zbora RS za raz- iskovanje povojnih množičnih izven- sodnih pobojih … naslovila vlogo z opisom dogodkov. Glede na to, da je bila L. Čmak, kot je sama povedala dr. Mikoli, med vojno skojevka, kas- neje pa »zagrizena komunistka«, ne gre dvomiti, da je njena pripoved re- snična. Pripomnil bi še, da je Henrik Č. bil kasneje v partizanih in je truplo svojega očeta sam prinesel v dolino. Res pa je, da je bila Š.Č. nemškega porekla iz Celja (roj. Findeisen). Bo- bek je pa bil dejansko šturmfirer ver- manšafta na Gomilsken, ravno tako, kot oče šefa OZNE v Celju Milana Ve- nišnika v Mozirju. Predsednika ZB prosim, da mi sporoči, v čem je moje skrajno neko- rektno in žaljivo pisanje. Ali smo še vedno prisiljeni konzumirati zgodo- vino, ki so jo napisali zmagovalci in je dostikrat daleč od resnice ali pa so dejstva sploh zamolčana. Pa mi, re- cimo, povejte, kje so se zgubile sto- tine vermanov, ki so bili odpeljani iz Mozirja v Gornji Grad? Tja, kot oba veva, nikdar niso prišli. In kje je po- kopan naš faran Anton Čokan diplo- mirani pravnik in absolvent medici- ne, sanitetni referent pri dolenjskih partizanih? In kakšno izdajo je zag- rešil dojenček Fedran Milan iz Solča- ve, ki so ga v materinem naročju ubi- li borci za svobodo? Kje je packarija? Kaj je tu potvorjenega z moje strani, morda Kardeljev citat? Če bi jaz bil komunist, o kolabora- ciji in lažeh ne bi govoril. Da osvežim le nekaj, vsem znanih dokumentira- nih dejstev brez komentarjev: 17.IV.1937 trinajst ljudi v parih urah izvede na Čebinah ustanovni kon- gres KPS in uvede, skladno z VII. kon- gresom Kominterne tudi uresničeva- nje politike ljudske fronte. 27.IV.1941 je ustanovljena PIF, usmerjena proti ameriškemu in an- gleškemu imperializmu, ne pa OF, kot smo jo praznovali 50 let in jo še kar. KP povabi k sodelovanju naro- dno zavedne krščanske socialiste ter lažne predstavnike levih Soko- lov. Partija prevladuje, OF postane simbol odpira proti okupatorju. Od- pora še ni. 22.VI.1941. je ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Upor se je pričel šele z nemškim napadom na ZSSR, do takrat tesne zločinske zaveznice. V prvomajskih paradah so še družno sodelovali čla- ni NSAPD in KPS. Julija je poveljstvo uvedlo Partizanski zakon, ki določa, da je partizanstvo po svoji vsebini revolucionarno. 15.VIII. je ustanovljen VOS brez vednosti IOOF, podrejen neposred- no CK KPS. 16.IX je sprejet odlok o zaščiti slo- venskega naroda, s katerim je pre- povedan vsak odpor proti okupator- ju izven partizanskih čet. Partija je dobila monopol nad uporom, vsak, ki se tega ni držal, je postal narodni izdajalec. Pričel se je nesluten teror. 1.III.1943 podpis Dolomitske izjave, s katero so krčanski socialisti in So- koli v OF prenehali obstajati, čeprav so pripeljali v partizane neprimerno več ljudi kot komunisti. Sledi pomor več kot 400 ne- dolžnih ljudi v Ljubljanski pokrajini, ustanovitev vaških straž, padec Gr- čaric i Turjaka z revolucionarnim na- siljem, konča se s tim. osvoboditvijo in deset tisoči pomorjenimi Slovenci ter sto tisoč Jugoslovani. Ogromne so pa žrtve okupatorje- vega nasilja: že okupacija sama in njene posledice, mobilizacija v nem- ško vojsko, splošno nasilje, predvsem pa streljanja talcev, internacije. Zlo- čin je zločin, nad komer koli in kdor koli ga stori! Zato mi naj bo dovolje- no omeniti tudi nasilne mobilizacije v partizane in na akcije proti okupa- torju, ki so pripeljale do tega, da se je prebivalstvo moralo vi partizane, ozi- roma je prišlo do streljanja talcev! Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 27 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi O kolaboraciji in izdajstvu bi na vašem mestu pisal šele, ko bi preštu- diral nekaj mednarodnih konvencij. Od priporočene literature bi pa še omenil V. Dedijera, dvornega Titove- ga življenjepisca, ki navaja, da je nje- gova prva žena imela 15 let, ko sta se poročila in je dve leti čakal na dovo- ljenje. Torej, imela je 13 (!) let. Defini- cij pedofilije je povsod polno, ne na- zadnje lahko pogledate na wikipedi- jo. Ravno tako se različni portali kar kosajo, kdo ima na vesti več zloči- nov; ni treba dolgo iskati, Tita takoj najdete. Torej, bil je zločinec in pe- dofil! In sklepni stavek? Naj to občani smatramo kot poziv medijem, da ob- javljajo le borcem dopadljive vsebi- ne, nekakšno rdečo samocenzuro? Pogumno, a nesprejemljivo! Patriotu Zupanu pa: nisem »ne- ki«. Dr. Orožen je ob pisanju za- gorske zgodovine iz urbarjev ugo- tovil, da je Martin Steiner tu bival kot svoboden kmet že leta 1498. Moj rod dokazano tu biva več kot 530 let in nikoli se nismo odrek- li svoje zgodovine, kulture in ve- re. Tvoj sestavek je ena sama polu- cija cinične in sarkastične verbal- ne inkontinence. Nanj ne mislim odgovarjati; kazalo bi ti pa morda poiskati odvetnika, ki te bo ščitil med ostalim tudi pred informacij- sko pooblaščenko glede moje do- mnevne bolezni in invalidske pen- zije ter pred sodiščem glede osta- lih insinuacij in trditev. Ob naštevanju zavednih si pa po- zabil omeniti Janžovnik Alojza-Ljuba, ki je tudi kraljeval po Dobrovljah in širše. Mogoče ti je znan priimek We- iss? Kaj je demokracija ne veš, ne mo- reš vedeti, nimaš primerne predizo- brazbe in razgledanosti. Domovina, ki jo hvališ, je bila dobra nekaterim, drugim je bila mačeha. Eni so se hra- nili iz posebnih magacinov, drugi so prosjačili na karte, če so jih imeli. Končal bom, tvoje pismo se mi gnusi. Da pa te malo pomirim, oči- taš mi šolanje v socialističnem raju. Naj ti bo v tolažbo, da so me vrgli s fakultete, zakaj ne uganeš! Naj ti še povem, da so mene, moje starše in sorodnike intenzivno spremljali in trpinčili na nočnih seansah. Če si po- mislil na UDBO, se ne motiš. Vedno sem bil drugorazredni državljan, a veren in ponosen na to, s čudoviti- mi starši, duhovnikom in vernimi pri- jatelji. Bil sem podpredsednik SDZ in DEMOSa, ustanovitelj in predsednik Odbora za varstvo pravic J. Janše, so- ustanovitelj SKD in na ustanovnem zboru DEMOSa sem spravil z odra rdečo zastavo, izginila je za vedno. Praviš, da imajo v demokraciji glavno besedo barabe, lopovi itd. Se strinjam, vsi imajo komunistični pe- digre, še kar rotirajo, če ne drugam za predsednike društev ali celo pev- cev na koru! Franci Steiner Šmihelska cesta 7 3330 Mozirje Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) V SPOMIN Jožefi MIKLAVC iz Trnovca 1927-2014 1. decembra 2018 minevajo štiri leta, odkar naše drage mame ni več med nami. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v spomin. Vsi tvoji Veličasten človek je zaklad, ne veš, dokler ga imaš … Kažipot in luč ostal boš naš! Pepi V 91. letu je preminil naš dragi oče, ded in praded Jože MIKLAVC Avguštinov ata s Trnovca pri Rečici ob Savinji 16. 12. 1927-27. 11. 2018 Naš najdražji, pogrešali Te bomo. V nas in naših spominih boš ved- no ponosen in skrben steber družine. Vsem, ki ste mu bili v pomoč v težkih trenutkih odhajanja, in vsem, ki čutite bolečino izgube z nami, iskrena hvala. Žalujoči sinovi Alojz, Marjan in Pepi z družinami Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 28 Za razvedrilo LISJAK V LUKNJO Znan »lisjak« in šef kampa Menina Jure Kolenc – Džuro je pove- zal svoj kamp z Božično jamo v Menini ter kaj hitro pomislil na more- bitno novo naravno destinacijo s povečanjem navala na njegov naj- lepši kamp v deželi tej. Odpravil se je s strokovno odpravo in komaj zlezel v luknjo. Jamo bi najraje vzel kar v naravno okolje v Varpolje, a je Raf Žerovnik in čuvar Menine ne data. Pa da ne omenjamo, malce prevelika je za transport. LUBADAR V VRBOVCU? Na kvizu o gozdarstvu, Muzeju Vrbovec, čebelah in lesu, ki ga kupujemo zlepljenega iz Avstrije, je pred dnevi z učenci tekla be- seda znanja tako tekoče, da so vsi strokovnjaki povedali, da je bi- lo tokrat zares perfektno. Med strokovno vodstveno ekipo je bil za- gotovo prvi med dvema muzejskima damama Jasmino Jurčič (le- vo) in Barbaro Šoster Rutar »glavni prometnik« Marijan Denša, ki obvlada vse o gozdu, a najbolje tematiko podlubnikov. Ko je bi- lo potrebno, je nakazal, da se naj voditelj kviza Bojan Štrukelj dr- ži bolj levo, da bo pravočasno opazil lubadarsko sodrgo, ki bi preč- kala prehod za pešce pri muzeju. »Da nam ne bi pred nosom vdr- li v naše arhive!« ZA COTE GRE V galeriji v Mozirju sta na okrogli mizi o apiterapiji zaskrbljeno ob- sedela Jurij Skornšek (drugi z leve), blagajnik Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, in Ivan Čopar (tretji z leve), predsednik te iste družine. Predsedniku tokrat po glavi niso rojile čebelice, am- pak misli o tem, kako so rožice lepe, pa čebelice tudi. In da sta oba predstavnika čebelarjev, torej on sam in Jurij, že mogoče izgubila kaj svoje lepote. Pa ga je blagajnik potolažil, rekoč: »Saj sem jim razlo- žil, oblekla sva se v svoje svečane čebelarske obleke, da bodo videli, da so vsaj najine cote lepe, če že midva nisva več!« (Foto: JM) (Foto: JM) (Foto: MF) Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 29 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 30 Petek, 30. november ob 16.30. Mozirski gaj Otvoritev Božične bajke Slovenije ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave 24. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2018 ob 18.00. OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Dobrodelni bazar ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Domači okraski za praznični december ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : OD Krim Sobota, 1. december ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Litija (kadeti) ob 10.00. Občinska dvorana v Solčavi Otroška delavnica izdelovanja adventnih venčkov ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zadnji dan akcije Božiček za en dan ob 16.00. Center Rinka Solčava Razstava Copati ob 17 .00. Grad Vrbovec Nazarje Razstava ženskih torbic skozi čas Darje Dobovičnik ob 17 .00. OŠ Mozirje Dobrodelna prireditev TV (z)mešalnica ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : SVolley ob 18.00. Solčava Parkljevanje z Miklavževo zgodbo ob 19.00. Kulturni dom Bočna Bočna pleše ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Predstava 50 odtenkov ženske ob 19.00. Slomškova dvorana v Mozirju Predavanje Rast mladosti iz korenin modrosti Ponedeljek, 3. december ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Večer s Cankarjem Torek, 4. december ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.00. OŠ Ljubno ob Savinji Besedičica ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Kundalini joga Sreda, 5. december ob 17 .00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavževanje ob 17 .00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje ob 17 .00 in 18.00. Kulturni dom Mozirje Miklavževanje ob 17 .00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Predstavitev knjige Slap 19 Četrtek, 6. december ob 17 .00. Občinska dvorana v Solčavi Miklavževanje ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Plašni medved ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Tvoj bodoči bivši mož (Vid Valič) Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevo- ze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prodam mesnate prašiče od 100 do 200 kg. Možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče od 30 do 250 kg in starejše svinje; gsm 031/223-484. Prodam dva kozla, stara pol leta, in eno starejšo kozo, srnaste pasme, mirni, vajeni ljudi in pastirja; gsm 031/865-456. Jagnjeta, ovce za zakol ali nadalj- no rejo, možno meso prodam; gsm 041/239-017 . Prodam prašiče od 120 do 160 kg; gsm 041/986-071. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 051/33-10-20. Prodam prašiča za zakol, 200 kg; tel. št. 58-35-239. Prodam krave molznice; gsm 041/929-476. Prodam dve telički, sivorjavi, stari 10 dni; gsm 041/783-427 . Prodam prašiče, domača vzreja, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telička ali teličko mesna- te pasme, staro do 14 dni; gsm 041/616-463. DRUGO – KUPIM Kupim hlodovino javorja, ore- ha in hlodovino sadnih dreves, lepše kvalitete; gsm 040/430- 080. DRUGO – PRODAM Prodamo meso mlade telice, vse 4 polovice, ugodna cena; gsm 051/439-080. Prodam zimske gume 195/65 R15 5 119/3; gsm 041/881-746. Prodam bukova in mešana klaftr- ska drva; gsm 051/314-306. Prodam leseno klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Hladilnik z zmrzovalnikom gore- nje, še delujoč. Cena 20 eur; gsm 041/732-928. Prodam zimske gume sava s3, komplet s platišči 195 65 15, zelo malo rabljene; gsm 041/941-892. Vile za bale s pomožnimi kolesi za lažji traktor za lažji transport; gsm 070/870-321. VOZILA – PRODAM Renault clio 1.2 billabong, l. 2003, registracija do 30. 7. 2019; gsm 041/783-650. NEPREMIČNINE Iščem 1- ali 2-sobno stanovanje v Savinjski; gsm 041/874-602. Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 31 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi