
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
2
Oglasi
Naročnik objave: Benjamin Robnik, BBI d.o.o., Luče 83, 3334 Luče
Tema tedna:    
Ugotovitve niso presenečenje – 
zdravstvenega osebja primanjkuje  .................... 4
Regijska konferenca o turizmu: 
Uspeh je možen z začrtano strategijo 
in sodelovanjem turističnih akterjev  ................. 6
Trbovlje: 
Zlato paleta za kiparstvo Blanki Božič  ............. 11
Državni svet Republike Slovenije: 
Priznanje za mentorstvo Ani Sotošek, 
Brigiti Klinar za izjemne dosežke  ....................... 12
2. strokovna odprava v Božično jamo: 
Janez Gorenšek z ekipo 
se je tokrat osredotočil na svet gljiv  ................ 16
Homce:
Nini Kolar podoknica Kvarteta Pušeljc in 
nagradni bon Vrtnega centra Gašperlin  ........ 18
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 48, 30. november 2018. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Iščeta se: družinski zdravnik in pediater
V Sloveniji imamo evidentno pomanjkanje 
družinskih zdravnikov. Po podatkih zavoda za 
zdravstveno zavarovanje bi za dosego primer-
nih standardov oskrbe, ki jih je postavila zdrav-
niška zbornica, potrebovali dodatnih 564 zdrav-
nikov družinske medicine.
Da bi postopoma sanirali sedanje stanje, 
je ministrstvo za zdravje aprila letos razpisa-
lo 59 novih specializacij družinske medicine, 
od tega jih je bilo trinajst vezanih na točno 
določen zdravstveni dom ali zavod, s čimer 
je želelo ministrstvo zagotoviti zdravnike tu-
di v tistih delih Slovenije, kjer jih najbolj pri-
manjkuje.
Ti ukrepi naj bi bili prvi korak za zagotavljanje 
boljše zdravstvene oskrbe na primarni ravni za 
vse slovenske regije, strokovnjaki pa že dlje časa 
opozarjajo, da zgolj večje število razpisanih spe-
cializacij ni dovolj, država mora novim zdravni-
kom zagotoviti tudi delovna mesta.
Na veliko razočaranje stroke in širše javnosti 
je na omenjeni razpis 59 specializacij prispelo 
le sedem prijav. Kaj tako močno odvrača mla-
de zdravnike od družinske medicine, nihče ne 
upa z gotovostjo trditi. Eden od razlogov so za-
gotovo visoke obremenitve na delovnih mestih 
družinskih zdravnikov, ob tem pa se najbrž tu-
di bojijo, da bodo z dekretom poslani v kraj, ka-
mor si ne želijo. Negativno verjetno delujejo tu-
di kaznovalni ukrepi v primerih napačnih napo-
titev bolnikov.
Prekomerne obremenitve, dodatna admini-
strativna opravila in premajhna avtonomija tako 
mlade odvračajo od nekdaj zelo cenjenega pok-
lica družinskega zdravnika. Predsednik sindikata 
Praktikum Igor Muževič je mnenja, da bi bilo tre-
ba dopustiti družinskemu zdravniku, »da sam od-
loča, ali želi delati v zdravstvenem domu ali v ob-
liki skupinske prakse s svojimi kolegi, da si lah-
ko urnik poljubno spreminja, predvsem pa je pot-
rebna radikalna debirokratizacija.«
Sedanje stanje z nezadostnim številom zdrav-
nikov pomeni, da marsikateri zdravnik nima do-
volj časa za posameznega pacienta, to pa lahko 
vodi do pomanjkljive obravnave. Dodaten pro-
blem je neenakomerna razporejenost družin-
skih zdravnikov po Sloveniji. Zdravnikov najbolj 
primanjkuje v odročnejših krajih in manjših zdra-
vstvenih domovih, obremenjenost zdravnikov v 
različnih delih države pa se s časom spreminja.
V Sloveniji primanjkuje tudi zdravnikov otroške 
medicine. Tudi ti so tako kot družinski zdravniki 
neenakomerno razporejeni po državi. Za dosega-
nje normativov za primerno oskrbo otrok bi v Slo-
veniji po podatkih zavoda za zdravstveno zavaro-
vanje glede na standarde zdravniške zbornice na 
primarni ravni potrebovali dodatnih 125 pediatrov.
(JM)
(MŠ)
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
ZDRAVJE V REGIJI 2018
Ugotovitve niso presenečenje – zdravstvenega osebja 
primanjkuje
Ste zadovoljni z zdravstvenimi storitvami?
Slovenski zdravniki so preobremenjeni. V svojem poklicu sreča-
jo relativno malo zdravih in srečnih ljudi, zato je njihovo delo po-
gosto stresno. Za posameznega pacienta si lahko v povprečju vza-
mejo le sedem minut časa, poskrbeti morajo tudi za 50 pacientov 
na dan. A statistike kažejo, da povprečen državljan še vedno zaupa 
slovenskemu zdravniku. Le redki pacienti imajo z njimi slabe izku-
šnje. Kaj pa naši sogovorniki?
Nataša Bele, Šmartno ob Dreti
Natančnih podatkov o zdravju prebivalcev na-
še doline ne poznam, menim pa, da smo Zgornje-
savinjčani glede na ključne kazalnike zdravja bli-
zu slovenskemu povprečju. Na srečo zdravstve-
nih storitev ne potrebujem pogosto, kadar pa jih, 
sem z njimi popolnoma zadovoljna. Zdravstveno 
osebje mi prisluhne, nameni mi dovolj pozornos-
ti, natančno me informira o bolezni in možnih načinih zdravljenja, ved-
no je prijazno in spoštljivo. Preobremenjenosti, ki bi vplivala na kakovost 
zdravstvene storitve ali sam odnos do mene, nisem še nikoli opazila. Si-
cer pa je tako kot pri vseh stvareh v življenju tudi pri zdravstvenih sto-
ritvah pojmovanje kakovosti in zadovoljstva različno od uporabnika do 
uporabnika. Nekateri smo zadovoljni, drugi pa iščejo samo napake in 
pomanjkljivosti in s storitvijo ne bodo nikoli zadovoljni.
Kristina Savodnik, Mozirje
Sama zelo malo rabim zdravnika in nimam sla-
bih izkušenj z zdravstvenim osebjem naše doli-
ne. Kadar sem potrebovala zdravniško pomoč, se 
mi je zdravnik posvetil, čeprav je bil preobreme-
njen. Tudi sestre so bile vedno prijazne in strpne 
ter sočutne. Res pa je, da bi bilo zelo dobro, če bi 
se zdravnik lahko posvetil ljudem malo več, saj ljudje rabijo toplo bese-
do in bi bilo verjetno potem manj bolnikov. 
Stanko Prislan, Juvanje
Pogosto se mi zdi, da naši zdravniki posegajo 
v našo osebno integriteto. Že dvakrat sem slišal, 
da sem nediscipliniran bolnik. Ko sem želel do-
povedati, kaj me boli in kakšne simptome imam, 
mi je želel vsiliti svoje mnenje. Vendar nisem ni-
koli dobil občutka, da bi bil zdravnik preobreme-
njen. Vedno si je vzel dovolj časa in me poslušal. 
Rudi Krsnik, Spodnje Pobrežje
Sam zelo malo rabim zdravnika, a ko sem ga 
rabil, sem dobil dovolj njegove pozornosti. Posve-
til se mi je popolnoma in tudi poiskal zadovoljivo 
rešitev. Več zdravstvenih storitev potrebuje žena, 
a tudi ona je zelo zadovoljna z osebjem. Malo več 
težav je bilo, ko je klicala v zdravstveni dom. Kar 
nekajkrat se je zgodilo, da je telefon odzvonil in se 
ni nihče oglasil. A če si vztrajen, prideš do sogovornika. 
Nives Osovnik, Gornji Grad
Z zdravstvenimi storitvami v naši dolini sem še 
kar zadovoljna, čeprav se mi zdi, da bi nam lahko 
zdravniki bolj prisluhnili, namesto da nas zasipa-
jo z zdravili. To pa je verjetno zaradi preobreme-
njenosti, saj imajo preveč pacientov in s tem za 
posameznika premalo časa. Glede zdravstvenega 
osebja v naši dolini nimam pripomb. Situacija je 
takšna kot povsod drugje, eni so bolj prijazni do pacientov in svoje de-
lo z veseljem opravljajo, drugim pa je vse težko in smo zanje le številke.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Nacionalni inštitut za javno 
zdravje (NIJZ) je v okviru projek-
ta Zdravje v občini pripravil letni 
pregled zdravstvenega stanja pre-
bivalcev za vsako izmed 212 slo-
venskih občin. Tokrat predstavlja-
jo tudi novost, in sicer pregled 
kazalnikov sistema zdravstvene-
ga varstva za vse slovenske stati-
stične regije. Zbrani podatki pred-
stavljajo temelj za oceno potreb 
po zdravstvenih storitvah in kad-
rovskih virih in s tem pomembno 
osnovo tako za nacionalne kot lo-
kalne strategije na področju kre-
pitve zdravja.
PRIKAZ INFORMACIJ O 
ZDRAVSTVENEM VARSTVU V 
REGIJAH
Spletna aplikacija tako po no-
vem poleg zdravja prebivalcev 
omogoča tudi prikaz informacij 
o zdravstvenem varstvu v vseh 
12 slovenskih statističnih regijah. 
Kazalniki sistema zdravstvenega 
varstva so oblikovani na podla-
gi podatkov iz registra izvajalcev 
zdravstvene dejavnosti in delav-
cev v zdravstvu, ki ga vodi NIJZ. Se-
znam vsebuje 28 kazalnikov, ti so 
razvrščeni v tri kategorije: kazalni-
ki zdravstvenih delavcev, kazalni-
ki zdravstvenega varstva v bolni-
šnicah in kazalniki zdravstvenega 
varstva na primarni ravni.
V SAVINJSKI REGIJI MANJ 
BOLNIŠNIČNIH ZDRAVLJENJ 
ZARADI POŠKODB 
In kakšna so dejstva o zdra-
vstvenem varstvu v Savinjski regiji, 
ki združuje 31 občin, med njimi vse 
zgornjesavinjske? Kot je zapisano 
v ugotovitvah NIJZ, je bilo v naši 
regiji glede na državno povprečje 
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 5
Tema tedna, Aktualno
manj bolnišničnih zdravljenj zaradi 
poškodb, krajša je bila tudi ležalna 
doba tako zaradi bolezni kot tudi 
poškodb. Stopnje prvih kurativnih 
obiskov na primarni ravni so bile 
2.498 pacientov 
pride na enega zdravnika 
splošne in družinske 
medicine v naši regiji, v 
državnem povprečju pa 
2.070.
značilno nižje od slovenskega pov-
prečja v vseh starostnih skupinah 
prebivalstva. Stopnja preventivnih 
pregledov otrok, starih do pet let, 
je odstopala navzgor, kar je dob-
ro. Ženske smo tudi bolj odgovorne 
glede obiskov v ginekoloških zunaj 
bolnišničnih ambulantah.
PRIMANJKUJE ZDRAVNIKOV, 
ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV, 
PEDIATROV …
Savinjska regija od slovenskega 
povprečja ne odstopa le v pozitivni 
smeri. Po številu vseh zdravnikov 
in zdravstvenih tehnikov je precej 
pod povprečjem, čeprav se je šte-
vilo zdravnikov specialistov in spe-
cializantov, zaposlenih v ambulan-
tah splošne in družinske medici-
ne, v zadnjih letih postopno pove-
čevalo. Nižje je tudi število pedia-
trov na primarni ravni, zobozdrav-
nikov, farmacevtov in diplomiranih 
babic. Posledično so preobreme-
njeni zdravniki splošne in družin-
ske medicine. V državnem povpre-
čju na enega pride 2.070 pacientov, 
v naši regiji pa kar 2.498. Savinjska 
je tako med prvimi štirimi regijami 
v tej vrednosti.
Po opravljeni analizi na NIJZ 
ugotavljajo, da je razporeditev 
zdravstvenega varstva po regijah 
neenakomerna, in to predvsem na 
račun umeščenosti obeh kliničnih 
centrov v dve veliki regiji. Hkrati 
imajo določene regije zgolj navide-
zno višjo dostopnost do primarne 
ravni zdravstvenega varstva zaradi 
redke poseljenosti in slabe dosto-
pnosti posameznih področij.
Tatiana Golob
LOKALNE VOLITVE 2018 
Volivci v občini Gornji Grad 
ponovno na volišča  
Na podlagi ugotovitev občinskih 
volilnih komisij o izidu prvega kro-
ga volitev za župane je Državna vo-
lilna komisija razpisala drugi krog 
tam, kjer nobeden od kandidatov 
ni dobil večine glasov. Glasovanje 
v drugem krogu bo potekalo v ne-
deljo, 2. decembra. 
V drugi krog se bodo podali žu-
panski kandidati v 56 slovenskih 
občinah, med njimi tudi v Gornjem 
Gradu, kjer se bosta za naklonje-
nost volivcev potegovala doseda-
nji župan Stanko Ogradi in njegov 
konkurent Anton Špeh. 
V občinah, kjer so dobili župa-
nje ali župane v prvem krogu, se že 
pripravljajo na konstitutivne seje 
občinskih svetov. Sejo do potrditve 
mandatov svetnikov in izvolitve žu-
pana, kar na tej isti seji ugotavlja 
mandatna komisija, vodi najsta-
rejši svetnik. Ko mandatna komisi-
ja potrdi vse rezultate in če ni bi-
lo posebnosti oziroma zapletov, vo-
denje seje prevzame veljavno izvo-
ljeni župan.
Marija Lebar
CEPLJENJE PROTI GRIPI
Zadovoljni z odzivom
Cepljenje v nazarski zdravstveni postaji izvajajo ob sredah 
med 13. in 14. uro. Cena cepljenja je 14 evrov, za starejše od 65 
let je cena polovična.
Cepljenje proti gripi po Sloveni-
ji in tudi v nazarskem zdravstve-
nem domu že pospešeno poteka. 
Cepljenje priporočajo vsem pre-
bivalcem, še posebej bolj ogrože-
nim skupinam, kot so starejši nad 
65 let, kronični bolniki in nosečni-
ce. Tudi cepljenje otrok je zaželeno.
LETOS CEPLJENIH 330 OSEB
Po besedah direktorice Zgor-
njesavinjskega zdravstvenega do-
ma Nazarje Darje Es je letos odziv 
na cepljenje pri njih velik in so zelo 
zadovoljni. Cepilo se je že 330 lju-
di, lani v celem letu je bilo teh 450. 
Dodatno cepivo so zato že naročili.
NOVOST MED CEPLJENJI
Letos prvič cepijo tudi pro-
ti pnevmokoknim okužbam. Za to 
cepljenje se je treba prej naročiti, 
saj cepiva zaradi cene in rokov tra-
janja nimajo na zalogi. Cena cepi-
va je 27 evrov. Cepljenje proti pnev-
mokoknim okužbam, med katerimi 
je tudi pnevmokokna pljučnica, 
epidemiologi posebej priporočajo 
tudi starejšim od 65 let.
ŠMS
OBČINA LUČE
Sprejeti v elitno povezavo alpskih gorniških vasi 
Podpredsednik PZS 
Miro Eržen je čestital Lučanom. 
(Foto: Marija Lebar)
V Lučah so se že v lanskem le-
tu začeli pripravljati na kandida-
turo za članstvo v mednarodnem 
projektu Gorniške vasi (Bergste-
igerdörfer). V ponedeljek, 19. no-
vembra, so se predstavniki občine 
odzvali vabilu na predstavitev na 
mednarodnem odboru Gorniških 
vasi, ki je potekala v Salzburgu, in 
uspešno prestali preverjanje. Obči-
na Luče bo tako postala druga čla-
nica družine Gorniških vasi iz Slo-
venije.
URADNO OBVESTILO IN 
ČESTITKA
Planinska zveza Slovenije (PZS) 
je prejšnji teden občino uradno ob-
vestila o pozitivnem izidu predsta-
vitve in ji čestitala za ta uspeh. 
Podpredsednik Miro Eržen, ki je 
član mednarodnega odbora Gor-
niških vasi, je zapisal: »Imam pri-
jetno dolžnost, da vas obvestim, 
da je bil na mednarodnem odbo-
ru v Salzburgu sprejet sklep, da se 
na osnovi sedanjih aktivnosti in 
predstavitve na samem zasedanju 
odbora sprejme občino Luče v dru-
žino Gorniških vasi. Vsem, ki ste pri 
tem sodelovali, tudi občanom, ki so 
se na zboru krajanov odločili, da z 
vstopom v projekt podpirajo traj-
nostni turizem in gorniške aktivno-
sti, čestitam.«
AKTIVNOSTI SE BODO 
NADALJEVALE
Planinska zveza je obljubila 
podporo občini še pri nadaljnjih 
aktivnostih, da bo vizija in vsebina 
projekta praktično zaživela tako v 
domačem kot mednarodnem oko-
lju. Do marca mora občina med-
narodnemu odboru javiti, kdaj in v 
okviru katere prireditve bo v Lučah 
naslednje leto organizirana sveča-
nost uradnega sprejema.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
6
Turizem
REGIJSKA KONFERENCA TURIZEM – PRIORITETA SAŠA REGIJE?
Uspeh je možen z začrtano strategijo in sodelovanjem 
turističnih akterjev
Da je turizem kot izjemno rastoča gospodar-
ska panoga še vedno ne povsem izkoriščena 
priložnost za Savinjsko-šaleško regijo in kako to 
priložnost uspešno obrniti v prid razvoja naše-
ga območja, je bila osrednja tema regijske kon-
ference 14. novembra v Solčavi. Številni udele-
ženci so prisluhnili predstavitvam različnih pro-
jektov, ki se na področju turizma izvajajo v na-
šem okolju. Predstavljene so bile tudi dobre pra-
kse in primeri uspešnega podjetništva na po-
dročju turizma.
ŠE VELIKO NEIZKORIŠČENIH POTENCIALOV
Kot je pokazala raziskava, narejena sep-
tembra 2017 o priložnostih za delo mladih v tu-
kajšnji regiji, so bili sodelujoči akterji mnenja, 
da je turizem velika in ne dovolj izkoriščena pri-
ložnost za generiranje novih delovnih mest in 
intenzivnejši razvoj podjetništva. 
Da bi predstavili stališča in se medsebojno 
informirali o izvajanju turističnih projektov, so 
organizatorji konference Center za razvoj ter-
ciarnega izobraževanja SAŠA, Savinjsko-šaleš-
ka gospodarska zbornica in Savinjsko-šaleška 
območna razvojna agencija (SAŠA ORA) pova-
bili uspešne strokovnjake iz lokalnega okolja in 
celotne Slovenije. Ti so predstavili in ovrednotili 
aktivnosti ter načrte s področja turističnega go-
spodarstva.
ZNATNA SOFINANCERSKA SREDSTVA 
Za mnoge projekte so izvajalci pridobili 
evropska in državna sredstva. Med njimi je SA-
ŠA ORA z dvema projektoma, z našega obmo-
čja tudi LAS z vodilnim partnerjem Zavodom Sa-
vinja. Direktorici obeh – mag. Biljana Škarja in 
Ivanka Orešnik sta izvajanje in načrte predsta-
vili v prezentacijah. Marko Slapnik iz Natur-
-Etno Alp je izpostavil pomembnost pristnih do-
živetij za gosta, podčrtal nujnost sodelovanja in 
spregovoril tudi o načrtovanih srečanjih turi-
stičnih akterjev našega območja.
TURIZEM SE PREPLETA Z VSEMI DRUGIMI 
PODROČJI
Turizem in tujski promet, kot so včasih imeno-
vali to dejavnost, na našem območju nista nova. 
Kot je povedala županja Katarina Prelesnik, so 
v Solčavi že konec 19. stoletja ponujali nastanit-
vene zmogljivosti za goste. 
O rasti prihodka iz turistične dejavnosti na ni-
voju države in o strategiji trajnostne rasti slo-
venskega turizma je spregovorila generalna di-
rektorica direktorata za turizem Renata Mar-
tinčič. Menila je, da rast turističnega prometa 
v zadnjih letih ni le posledica gospodarske ko-
njunkture, temveč tudi določenih ukrepov drža-
ve. Pri pripravi strategije so sodelovala vsa mi-
nistrstva, saj je turizem tako ali drugače vpet v 
vsa področja.
TURIZEM IN INDUSTRIJA Z ROKO V ROKI 
Iz majhne zgodbe o izviru vode lahko v de-
setletjih nastane tako velika destinacija, kot 
jo gostom ponujajo v občini Podčetrtek, kar je 
predstavil tamkajšnji župan, sicer tudi predse-
dnik Slovenske turistične organizacije Peter 
Misja: »Včasih tudi v začetku neverjetne zamisli 
prinašajo velike učinke, potreben pa je pogum, 
da se jih lotimo.«
Tako urbani kot ruralni turizem lahko gresta 
z roko v roki in se dopolnjujeta. Prvi lahko us-
pešno sobiva tudi z industrijo, je menil predse-
dnik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice 
dr. Blaž Nardin.
POSKRBETI ZA TRAJNOSTNO VZDRŽNOST
Številni najbolj obiskani kraji in znamenitosti, 
tudi v globalnem smislu, se zaradi obiska go-
stov otepajo z nevšečnostmi, ki negativno vpli-
vajo na življenje domačinov. Temu se je mogo-
če izogniti s tako imenovanim razpršenim turiz-
mom in z naravnanostjo občin k zelenemu turiz-
mu, o čemer je več povedala Tina Hedi Zakonj-
šek iz Zavoda Tovarna trajnostnega turizma. Ka-
ko naj bodo izvedene turistične prireditve oziro-
ma dejavnosti, da za njimi ne bodo ostajali od-
padki, pa je predstavila predsednica Društva 
Ekologi brez meja Urša Zgojznik. 
Organizatorji bodo iz predstavitev in razpra-
ve na srečanju pripravili sporočila in priporoči-
la. Ta naj bi bila usmeritev za nadaljnji potek ak-
tivnosti in uskladitev dela na področju turizma 
v Saša regiji. 
Marija Lebar
Občinstvo je napolnilo dvorano Zadružnega doma v Solčavi, med udeleženci je bilo precej 
županov in predstavnikov občin. (Foto: Marija Lebar)
3. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE V MOZIRSKEM GAJU
Lučke bo tokrat prižgal Borut Pahor
Mozirski gaj bo zopet oživel v soju barvnih 
lučk. Kar milijon in 200 tisoč jih bo razsvetlilo 
vse, tudi najbolj skrite kotičke parka. Na obisk 
pridejo pravljična bitja, tudi z Miklavžem in Bo-
žičkom. Na otvoritvi bo lučke prižgal predsednik 
države Borut Pahor.
ZAOKROŽILI 40 LET USPEŠNEGA 
DELOVANJA
Ta petek ob 16. uri bo vrata še zadnjič letos 
odprl Mozirski gaj. S prireditvijo Božična baj-
ka Slovenije bo s tem zaokrožil štiri desetletja 
uspešnega delovanja. Med letom so svečano 
pričakali in obdarili že milijon in pol-tega obi-
skovalca, kar priča o priljubljenosti tega etno-
loško hortikulturnega bisera ob bregu Savinje.
PRAV POSEBEN BO ČAROBNI 
PARK
Ana Bertić je z ekipo širom parka objekte, ra-
stlinje in tamkajšnje kreacije odela v 1.200.000 
barvnih lučk. Pot ob strugi bo spremenjena v 
alejo, osvetljeno z lampijončki. Še prav pose-
ben bo Čarobni park, pravljična dežela, kjer bo-
do lahko obiskovalci poleg ostalih bitij srečali 
snežno kraljico, gozdno vilo in nagajivega škra-
ta. Otvoritev bo ob pol petih popoldan. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 7
Gospodarstvo
PLANINKA PO NOVEM ŠTIRIZVEZDIČNI HOTEL
Zasluženo prejeli četrto zvezdico in dve kuharski kapi 
Zgornja Savinjska dolina je na področju turiz-
ma bogatejša za hotel s 4**** zvezdicami. Mla-
da podjetna zakonca Helena in Tomaž Žerov-
nik sta pred tednom dni razširila svoje storitve v 
hotelu Planinka in uspešno opravila kategoriza-
cijo za štirizvezdični hotel. 
Pred devetimi leti je bil namen nakupa zapuš-
čene stavbe v centru Ljubnega ob Savinji, da se 
povrne hotelu Planinka nekdanjo veličino. Nalo-
ga vsekakor ni bila enostavna, saj je bil objekt 
takrat popolnoma dotrajan, renome Planinke pa 
na izredno slabem glasu. 
Na začetku delovanja sta se odločila, da 
sprva postavita hotel s 3 zvezdicami, vendar 
sta že v osnovi sprojektirala sobe z dovolj ve-
liko kvadraturo, ki je omogočala nadaljnji razvoj 
nastanitev. V vseh letih dela, ki so bila vse prej 
kot enostavna, sta vseskozi preurejala ambient, 
vsak sleherni euro, ki sta ga zaslužila, sta vloži-
la nazaj v hotel. 
Hotel je postajal vse privlačnejši in tujci so 
hitro prepoznali, da lastnika vesta, kaj delata. 
Hotel s tremi zvezdicami je počasi postajal vse 
bolj zaseden in iz njega so odhajali zadovoljni 
gostje. 
Poleg infrastrukture je bilo potrebno poskr-
beti tudi za usposobljen kader. Ključen trenutek 
na poti k uspehu se je zgodil konec leta 2015, ko 
se je ekipi pridružil kuharski chef Zdravko Ro-
bič. Prevzel je vodenje hotelske kuhinje. Kuhi-
nja je srce vsakega hotela, in skozi hrano se v 
največji meri odraža kvaliteta hotelske storitve. 
Glas o uspešnem kuharskem mojstru v Pla-
ninki se je hitro razširil in Planinka je posta-
la zanimiva za kulinarične kritike. Nov koncept 
je prepričal tudi sommelierja Igorja Dornerja 
Radosavljeviča s Trojan, da se pridruži ekipi 
in s svojim znanjem pripomore do zastavljene-
ga cilja. 
Celotna Zgornja Savinjska dolina se je v pre-
teklih letih zelo razvijala na področju turizma. 
V dolino so začeli prihajati vse zahtevnejši go-
stje, ki so si želeli storitev na višjem nivoju. To 
so prepoznali v Planinki in začeli snovati načrt, 
kako hotel nadgraditi v štiri zvezdice. Vsekakor 
ni šlo brez dodatnih investicij, vendar so zmogli 
in zasluženo prejeli še 4. zvezdico. Tako sta mla-
da podjetnika vsekakor izpolnila svoj zastavlje-
ni cilj ter hotelu Planinka ne le povrnila nekdanji 
status, temveč sta ga še izboljšala.
GASTRONOMSKI VODNIK SLOVENIJE V 
MEDNARODNEM SVETU
Za mlado ekipo iz hotela Planinka pa to še ni 
bil vrhunec letošnjega leta. Že od napovedi pri-
hoda gastronomskega vodnika Gault&MIllau iz 
Francije se je govorilo, da bo med ocenjevani-
mi restavracijami tudi restavracija Planinka pod 
vodstvom chefa Zdravka Robiča. 
Prvi samostojni Gault&Millau vodnik za leto 
2019 je izšel 20. novembra 2018. Gre za prvi ne-
odvisni mednarodni gastronomski vodnik, v ka-
terem so objektivno in neodvisno ocenjene re-
stavracije in vinske kleti iz vse Slovenije v slo-
venskem in angleškem jeziku. 
Gault&Millau je eden od treh najvplivnej-
ših mednarodnih vodnikov v svetu gastrono-
mije. Prepoznan je po kuharskih kapah, ki jih 
dodeljuje restavracijam od ene do pet kap. Na-
čin ocenjevanja je standardiziran za vse drža-
ve enako. 
Restavracija Planinka je prejela 14 od možnih 
20 točk in s tem prejela dve kuharski kapi. Z re-
zultatom je mlada ekipa zadovoljna, saj so se ta-
ko trdno usidrali na zemljevid slovenske kulina-
rike. Če bi obstajala rubrika, kjer bi se ocenjeva-
le samo hotelske restavracije, bi se Planinkina 
uvrstila na četrto mesto v Sloveniji, takoj za ime-
nitnimi hoteli (Grand hotel Toplice, Bled (3 ka-
pe), Kempinski Palace, Portorož (2 kapi) in Hotel 
Marina, Izola (2 kapi)). V naslednjem letu bo Pla-
ninka sodelovala tudi pri The Slovenian Restau-
rant Awards, tako da počitka za izvrstnega che-
fa Robiča ne bo. V letu 2019 bodo njegove kro-
žnike ponovno preizkusili vsi pomembni kulina-
rični kritiki, pri katerih se je potrebno vedno zno-
va dokazati. 
NAČRTI ZA PRIHODNOST
Mlada podjetnika sta z opravljenim delom za-
dovoljna, vendar pravita, da sta še premlada, da 
bi se ustavila. Hotel Planinka v bližnji prihodno-
sti čaka ponovna rekonstrukcija. Skladno z ra-
zvojem destinacije se morajo razvijati tudi ho-
teli, pravita. 
Letos so že začeli z izdelavo projektne doku-
mentacije za povečavo hotela. Nalogo sta zaupala 
arhitektu Juriju Ovnu iz Ljubljane, ki že snuje načr-
te, kako rekonstruiran hotel umestiti v prostor. 
Kakšen bo nov izgled centra Ljubnega, bo 
zagnana ekipa predstavila v naslednjem letu. 
Vsekakor pa želita s tem samo izboljšati podobo 
Ljubnega ter izboljšati turistično ponudbo kraja. 
Pri takšnih projektih je ključna tudi vloga obči-
ne. Občina Ljubno je pod vodstvom župana Franja 
Naraločnika že dolgo let odlična pri zagotavljanju 
dobrih pogojev za delo podjetij na Ljubnem. V ta-
kšnem okolju je vredno delati dobro in Ljubno je 
dokaz da lahko Zgornja Savinjska dolina doseže še 
veliko, pravita Žerovnikova in upata, da se bo tudi 
v občini, kjer živita (Gornji Grad) kmalu začelo raz-
mišljati in delati drugače, in da bo tudi Gornji Grad 
postal turističen kraj, kot je to že nekdaj bil.
Poleg širitve nastanitvenih kapacitet in dru-
gih potrebnih hotelskih prostorov se pripravljajo 
tudi na sodelovanje pri projektu, ki ga pripravlja 
Slovenska turistična organizacija. Slovenija je 
nosilka naziva Evropska gastronomska regija za 
leto 2021 in kot restavracija bodo lahko sodelo-
vali kot pridruženi partner. S svojim delom bodo 
pripomogli k promociji, prepoznavnosti in ugle-
du države in turizma tako znotraj regije kot širše.
PR
Ekipi se je pridružil sommelier 
Igor Dorner Radosavljevič.
Sobe z dovolj veliko kvadraturo so v osnovi 
omogočale nadaljnji razvoj nastanitev.
Hotelsko kuhinjo vodi 
chef Zdravko Robič. 
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
8
Gospodarstvo, Oglasi 
Za varne praznične nakupe in mirne decembrske dni 
Tudi če ne uživamo v nakupova-
nju, nas praznično vzdušje lahko 
hitro vsaj malo spremeni v šopo-
holike. Okrašene trgovine, boga-
ta ponudba in misel na obdarova-
nje zbudijo prijetne občutke. Pred-
novoletno nakupovanje pa skriva 
tudi nekaj pasti, ki so v tem času 
pogostejše. Te je dobro prepoznati 
in se nanje pripraviti, da bodo tudi 
decembrski nakupi prijetna izkuš-
nja, praznični dnevi pa brez finanč-
nih skrbi.
Konec leta je prodaja trgovin 
precej višja kot v drugih mesecih, 
hkrati pa tudi naša poraba. Ne le za 
namen obdarovanja, pogosto več 
privoščimo tudi sebi. Če se na to 
prej ne pripravimo, lahko leto zak-
ljučimo z nepričakovanim negativ-
nim stanjem na računu, ki ga bo-
mo pokrivali še več mesecev. 
»Da pred novim letom ne bi za-
pravili preveč, pripravimo načrt 
– naredimo poseben proračun 
ter določimo, koliko denarja bo-
mo namenili za darila, koliko za 
pogostitve in druženja zunaj do-
ma,« svetuje Simona Gregorn. 
Načrt prilagodimo svojim finanč-
nim zmožnostim, spremljajmo pa 
ga tudi med nakupi in sproti pri-
lagajajmo dejanskemu stanju. Za 
načrtovanje lahko uporabimo tu-
di spletno banko NLB Klik, v kate-
ri sproti preverjajmo tako stanje na 
osebnem računu kot porabo. V mo-
bilni banki Klikin pa to lahko stori-
mo kar v trgovini. »Da bo skrbi še 
manj, lahko vklopite SMS-Opomnik 
o stanju na računu pod določenim 
zneskom in če boste prekoračili 
zastavljeno mejo, vas bo na to opo-
zorilo SMS sporočilo,« dodaja Gre-
gornova.
UPOŠTEVAJMO PRAVILA 
VARNEGA SPLETNEGA 
NAKUPOVANJA
Na večji obseg spletnega na-
kupovanja se pripravijo tudi pre-
varanti. Več kupcev zanje pome-
ni več možnosti za uspešno pre-
varo. »Vedno zato upoštevajmo 
osnovna pravila varnega spletne-
ga nakupovanja. Vklopimo SMS-
-Alarm o uporabi kartice, da bo-
mo obveščeni o vsaki kartič-
ni transakciji in bomo lahko hit-
ro odreagirali, če ugotovimo, da 
transakcija ni bila naša,« nada-
ljuje vodja NLB Poslovalnice Mo-
zirje. Banke imamo včasih več in-
formacij o sumljivih spletnih tr-
govinah kot stranke in vam lah-
ko pomagamo poskrbeti za sple-
tno varnost. Če zaznamo, da želi-
te opraviti nakup v sumljivi sple-
tni trgovini, vas, v kolikor imamo 
vaše prave kontaktne podatke, 
pokličemo in na to opozorimo.
Da bi bili prazniki čarobni, ob-
dani z radostjo in smehom, pa ne 
potrebujemo materialnih dobrin. 
Včasih je povsem dovolj, da z obi-
skom presenetimo nekoga, ki ga 
dlje časa nismo videli, ali pa de-
cembrski čas preživimo s tisti-
mi, ki jih imamo najrajši. »V letu, 
ki sledi, vam zato želimo, da vas 
povsod spremlja toplina, vas ne-
nehno osrečuje bližina in iskre-
no navdihuje svežina. Vse dobro 
v 2019!« zaključuje sogovornica 
in vas lepo vabi v NLB Poslovalni-
co Mozirje. 
Simona Gregorn,
vodja NLB poslovalnice Mozirje
Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana
POSLOVNI ZAJTRK NLB IN SŠGZ
Novi časi, novi odgovori
Osrednji gostje poslovnega zajtrka (foto: Jože Miklavc)
NLB in Savinjsko-šaleška gospodarska zbor-
nica (SŠGZ) sta v petek, 23. novembra, v vili Bi-
anci v Velenju priredili 5. poslovni zajtrk, ki so 
se ga poleg podjetnikov udeležili tudi nekateri 
zaposleni iz velikih podjetij ter bančniki, ki so-
delujejo z gospodarskimi subjekti. Tema letoš-
njega poslovnega zajtrka je bila Novi časi, no-
vi odgovori.
SAŠA V PRIČAKOVANJU ODLOČITVE 
USTAVNEGA SODIŠČA
Udeležence je uvodoma nagovoril direktor 
SŠGZ mag. Franci Kotnik, ki je pozitivno oce-
nil letošnja gospodarska gibanja v SAŠA regi-
ji, čeprav se na tujih trgih že pozna upad ras-
ti, kar posledično vpliva na naročila izvoznikom. 
Kotnik je povedal, da je še vedno v zraku odlo-
čitev ustavnega sodišča glede umestitve trase 
tretje razvojne osi na odseku med Šentruper-
tom in Velenjem, boljša prometna infrastruktu-
ra pa je nujen pogoj za nadaljnji razvoj regije, 
vključno z napovedanimi gospodarskimi inve-
sticijami. 
GOSPODARSTVO IN BANKE V BOLJŠI 
KONDICIJI 
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v 
svojem govoru komentiral uspešno prodajo ve-
činskega deleža banke in aktualne razmere na 
tujih trgih, ki so pod vplivom zaostrovanja od-
nosov med velesilami. Tudi on je omenil pada-
nje rasti v državah, ki za slovensko gospodar-
stvo predstavljajo ključne trge, ob tem pa pou-
daril, da sta naše gospodarstvo in bančni sis-
tem v veliko boljši kondiciji, kot sta bila ob za-
četku zadnje krize leta 2008. 
PREDNOSTI IN PASTI DRUŽINSKEGA 
PODJETNIŠTVA
V nadaljevanju je Polona Žižmund iz NLB 
predstavila možnosti, ki jih nudi banka na podro-
čju zavarovanja terjatev, v obliki kratkega skeča 
je bila predstavljena nova storitev NLB Dobrodo-
šli 24/7, Martin Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek 
pa je spregovoril o njihovih izkušnjah pri preno-
su družinskega podjetja na novo generacijo. Za 
konec uradnega dela je Mitja Bertoncelj iz NLB 
izpostavil prednosti in pasti družinskega podje-
tništva, udeleženci dogodka pa so se nato zadr-
žali še nekaj časa v sproščenem druženju.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 9
Organizacije, Gospodarstvo
NEKDANJA MOZIRJANKA NA ČELU SLOVENSKE VOJSKE
Alenka Ermenc nova načelnica generalštaba 
Alenka Ermenc, ki je po rodu iz Lok pri Mozirju, je dejala, da njeno 
pot »vodi ljubezen do domovine, očetnjave. (Foto: Bruno Toič, MORS)
Alenka Ermenc je diplomirala na fakulteti za družbene vede, 
leta 1991 se je pridružila T eritorialni obrambi RS in se aktivno ude-
ležila vojne za Slovenijo. Leta 2008 je zaključila šolanje na Kralje-
vi akademiji v Londonu in podiplomsko izobraževanje zaključi-
la leta 2009 ter pridobila magistrski naziv iz mednarodnih študij.
1.
slovenska generalka je postala 
Alenka Ermenc in je tudi prva 
načelnica vojske pripadnice 
zveze Nato, saj druge države 
nimajo ženske na tako visokem 
položaju.
V petek, 23. novembra, na dan 
Rudolfa Maistra, je predsednik Bo-
rut Pahor v predsedniški palači po-
višal brigadirko Alenko Ermenc, ki 
je po rodu iz Lok pri Mozirju, v ge-
neralmajorko Slovenske vojske. Mi-
nister za obrambo Karl Erjavec jo 
je ta teden predlagal na funkcijo 
načelnice generalštaba Slovenske 
vojske. Pahor se je z imenovanjem 
strinjal, vlada pa je podala soglasje 
na torkovi dopisni seji. 
je bila imenovana za namestnico 
načelnika generalštaba.
KARIERNA POT
Sodelovala je na številnih va-
jah Slovenske vojske doma in v tu-
jini ter v NATO in EU vajah krizne-
ga upravljanja. Opravljala je po-
membne vodstvene dolžnosti, 
med drugim dolžnost namestnice 
načelnika štaba za podporo v NA-
TO poveljstvu KFOR. 
»POVPREČNI NIKOLI NE 
ZMAGAJO«
Ob povišanju v generalmajorko 
je dejala, da njeno pot »vodi ljube-
zen do domovine, očetnjave. Resda 
pot ni vedno lahka, vendar z vztraj-
nim delom, motiviranostjo in po-
zitivnim mišljenjem se lahko pre-
maknejo meje nemogočega. Zave-
dam pa se, da je vojska zmagovi-
ta zgolj s kolektivnimi napori in da 
povprečni nikoli ne zmagajo«.
Slovesnosti v predsedniški pa-
lači so se udeležili tudi nekateri 
Zgornjesavinjčani.
IS
V SLOVENSKI VOJSKI 
ZAPOSLENA 27 LET
Ermenčeva je poveljniško 
dolžnost opravljala na taktični 
ravni in štabne dolžnosti na ope-
rativni ter strateški ravni vodenja 
in poveljevanja. Vodstvene forma-
cijske dolžnosti opravlja od leta 
2001. V čin brigadirke je bila po-
višana leta 2011, marca letos pa 
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE 
Pašne skupnosti se bodo morale registrirati 
po novem 
Upravna enota Mozirje je v so-
delovanju s Kmetijsko gozdarskim 
zavodom Celje, Izpostava Mozir-
je pripravila delovno srečanje na 
temo register pašnih skupnos-
ti. Skladno s spremembo zakona 
o kmetijstvu so pašne skupnosti 
opredeljene na novo in se morajo 
v skladu s predpisi registrirati ozi-
roma ustanoviti na novo.
POLNA UDELEŽBA
Na območju Upravne enote Mo-
zirje je trenutno registriranih 14 
pašno agrarnih skupnosti, ki so se 
v preteklosti registrirale po zako-
nu o ponovni vzpostavitvi agrar-
nih skupnosti ter vrnitvi njihove-
ga premoženja in pravic. Pred-
stavniki večine od njih so se ude-
ležili omenjenega srečanja, na ka-
terem sta o različnih vidikih usta-
novitve in vpisa v register po no-
vih predpisih govorila predstavnik 
Kmetijsko gozdarske zbornice Slo-
venije Gašper Cerar in predstav-
nik ministrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano mag. Bogdan 
Pungartnik.
STATUT IN POGODBA O 
USTANOVITVI
V prvem delu so udeležen-
ci prisluhnili vsebinama statu-
ta in pogodbe o ustanovitvi, ki jih 
mora sprejeti novo nastala pašna 
skupnost, obstoječe pa se mora-
jo uskladiti z veljavno zakonodajo, 
da bo možen vpis v register pašnih 
skupnosti pri pristojni upravni eno-
ti. Pašne skupnosti lahko omenje-
na dokumenta pripravijo in sprej-
mejo na novo ali v obstoječe ak-
te dodajo zahteve, ki jih predvide-
va nova zakonodaja. V razpravi so 
udeleženci izrazili bojazen, da jih 
zopet silijo v neko administriranje 
in spremembo pravil, ki so v de-
lovanju pašnih skupnosti jasna in 
dorečena. 
ZA REGISTRACIJO ČAS DO LETA 
2020 
V drugem delu je Pungartnik 
predstavil spremembe zakona in 
težave, ki se pojavljajo ob vpisu 
v register ter prisluhnil pomisle-
kom predstavnikov pašno agrarnih 
skupnosti. Pašne skupnosti se mo-
rajo v register vpisati do zaključka 
programa razvoja podeželja za ob-
dobje 2014–2020. Po letu 2020 pa 
pašna skupnost, ki se ne bo vpi-
sala v register, kot je predvideno, 
ne bi mogla vlagati zbirne vloge za 
subvencijska sredstva.
Ker zakonodaja in postopki še 
niso povsem jasni, so na srečanju 
sklenili, da s postopki ne bodo hi-
teli, dokler ne bodo razjasnjene vse 
dileme.
Marija Lebar
14 
pašno agrarnih skupnosti, 
ki so se v preteklosti 
registrirale po zakonu 
o ponovni vzpostavitvi 
agrarnih skupnosti ter 
vrnitvi njihovega premoženja 
in pravic, je trenutno 
registriranih na območju 
Upravne enote Mozirje.
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
10
Organizacije, Gospodarstvo
VEČER Z MAG. MILANOM LOVRENČIČEM, PREDSEDNIKOM ZVEZE DRUŠTEV GENERALA MAISTRA
Pomanjkanje domoljubja je težava družbe in politike
Bert Savodnik (levo) in mag. Milan Lovrenčič sta se v pogovoru 
dotaknila Lovrenčičevega dela in predstavitve Zveze društev 
generala Maistra. (Foto: Marija Šukalo)
Kulturno-umetniško društvo 
Utrip je v Medgen borzi pripravilo 
večer z mag. Milanom Lovrenči-
čem, predsednikom Zveze društev 
generala Maistra. Z njim se je v pe-
tek, 9. novembra, pogovarjal Bert 
Savodnik. Dogodek so posveti-
li bližajočemu se dnevu genera-
la Maistra in stoletnici priključit-
ve Slovenije Kraljevini Srbov, Hrva-
tov in Slovencev. Poleg omenjenih 
obletnic, pomembnih za sloven-
stvo, sta se dotaknila tudi Lovreči-
čevega dela. 
UČIL MLADE INTELEKTUALCE, 
KAKO GOSPODARITI Z DENARJEM
Lovrenčič je bil direktor različ-
nih podjetij. Magister ekonomije 
se je pozneje osamosvojil in delal 
kot samostojni kulturni delavec. V 
svojem podjetju je učil mlade in-
telektualce, kako gospodariti z de-
narjem. Ker je prijateljeval z aka-
demikom prof. dr. Antonom Trste-
njakom, je soustanovitelj njegove-
ga sklada. Slednji je namenjen štu-
dentom iz Prlekije, Haloz in Sloven-
skih goric. 
USTANOVIL PRVO DRUŠTVO 
GENERALA MAISTRA
Kot velik domoljub je na pobu-
do dr. Trstenjaka ustanovil Društvo 
generala Maistra Ljubljana. Z njim 
so želeli ohraniti dediščino borcev 
za severno mejo. V letih delovanja 
je društvo ustanavljalo podružnice 
po vsej Sloveniji. Te so se preobli-
kovale v društva, ki so se pred de-
setimi leti združila v zvezo društev. 
PREMALO PONOSNI NA SVOJO 
DOMOVINO
Danes smo po Lovrenčičevih 
besedah premalo ponosni na svo-
jo domovino. »V nas se je pojavi-
lo splošno nezadovoljstvo, da nam 
domovina ne da tistega, kar smo 
od nje pričakovali. Ne vprašamo 
pa se, kaj smo za njo naredili, da 
bi bila boljša,« je bil kritičen govo-
rec in poudaril, da želijo spodbudi-
ti tudi šole, da negujejo aktivno dr-
žavljanstvo in narodni ponos. A po-
manjkanje domoljubja ni le težava 
družbe, temveč tudi slovenske po-
litike. 
DELO V DRUŠTVU V DOLINI 
ZASTALO
Pri nas je ustanovljeno Zgornje-
-Savinjsko društvo generala Ma-
istra, a je po mnenju Lovrenčiča 
njegovo delovanje malo »zaspalo«. 
Zato je apeliral na njihove člane, 
da se reorganizirajo. V borbi za se-
verno mejo pred sto leti je namreč 
sodelovalo skoraj 60 fantov in mož 
iz doline, ki so v sestavu Celjske le-
gije s sedežem na Ljubnem ob Sa-
vinji stražili naše kraje na obramb-
ni črti v Savinjskih Alpah.
Marija Šukalo
10 let 
praznuje Zveza društev 
generala Maistra in 
združuje 27 društev, tudi 
zgornjesavinjsko.
23. novembra,
na dan Rudolfa Maistra, je 
predsednik države Borut Pahor z 
redom za zasluge pri ohranjanju 
spomina na Maistra odlikoval 
Zvezo društev generala Maistra 
in njenega ustanovitelja mag. 
Milana Lovrenčiča.
NOVA RESTAVRACIJA V MOZIRJU
Na trgu vrata odprla Lesnika
Posebnost restavracije je tako imenovana klet, kjer so gostom med 
drugim na voljo butična vina in več vrst piv. (Fotodokumentacija 
Restavracije Lesnika)
Sredini oktobra je v Mozirju svo-
ja vrata odprla nova restavracija. 
V prostorih nekdanjega hotela Tu-
rist na trgu se zdaj nahaja Lesnika. 
Gostom nudijo širok nabor kulina-
ričnih izdelkov v posebej izobliko-
vanem jedilniku. 
TROJNI POMEN IMENA
Ime restavracije ima trojni po-
men. Znano je, da je v tej stavbi ne-
koč živel Roman Lesnika, ki je de-
loval kot krajevni zdravnik. Po be-
sedah lastnika restavracije Luke 
Potočnika ime simbolizira tudi tra-
dicionalno ime vrste jabolka lesni-
ka in po drugi strani dejavnost, s 
katero se pri Potočnikih ukvarjajo. 
Na Poljanah imajo namreč mizar-
sko delavnico.
POSEBNA KULINARIČNA 
PONUDBA
Za Lesniko je značilna drugačna 
ponudba kot v mnogih drugih re-
stavracijah. Gostom namreč ponu-
jajo slovensko in lokalno obarva-
no hrano, butična vina in več vrst 
piv manjših slovenskih pivovarjev. 
Kot je dejal Potočnik, je njihova vi-
zija za v bodoče razvoj trajnostne-
ga turizma v dolini in promocija lo-
kalnih izdelkov. 
Restavracija je odprta vse dni v 
tednu, razen ob ponedeljkih in pra-
znikih. Gostom poleg specifičnih 
glavnih jedi ponujajo zajtrke in tri 
vrste malic ter kosil, ki prav tako 
bazirajo na lokalni hrani.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 11
Gospodarstvo, Kultura
STEYER VINA V LETU 2018
Obilna in dobra letina ter vrsta nagrad
Danilo Steyer (levo) in Dani Grudnik (desno) z vinskim vitezom 
Jožetom Tominškom na letošnji trgatvi v Mozirskem gaju 
(foto: Benjamin Kanjir)
Leto, ki se počasi izteka, si bodo 
slovenski vinogradniki zapomni-
li predvsem po visokih temperatu-
rah, ki so bile neobičajne že v me-
secu januarju. Obstajala je nevar-
nost spomladanskih pozeb, ven-
dar jih k sreči ni bilo, zato je trta 
ves čas prehitevala z rastjo in ra-
zvojem grozdja. Tako je bilo tudi v 
Steyerjevih vinogradih v Plitvici pri 
Apačah.
REKORDNO ZGODEN ZAČETEK 
TRGATVE
Poleti so se visoke temperature 
nadaljevale, kar je botrovalo temu, 
da so Steyerjevi letos zabeležili re-
kordno zgoden začetek trgatve, 20. 
avgust, ko so pričeli s trgatvijo ra-
nine. Trgatev je potekala pri tem-
peraturah preko 30 stopinj Celzija, 
medtem ko so trgatve še pred pet-
najstimi leti začeli v oktobru, in jih 
je pogosto zjutraj v vinogradu pri-
čakala slana. 
BI MORALI MARTINOVANJE 
PRESTAVITI?
Letošnjo letino kljub visokim 
temperaturam Danilo in Mag-
da Steyer ocenjujeta kot obilno 
in dobro. Mlado vino sorte ranina 
so polnili že konec oktobra. Med 
vinogradniki je letos krožila šala, 
da bi morali martinovanje presta-
viti na 11. oktober, saj ob novem-
brskem Martinu ni bilo več mo-
šta v kleti.
VRSTA NAGRAD ZA STEYERJEVA 
VINA
Leto 2018 je bilo uspešno tudi za 
Steyerjevo klet oziroma vina, saj so 
bogatejši za vrsto priznanj in me-
dalj. Na Vinoforumu v Brnu na Če-
škem so za ranino 2017 prejeli zla-
to medaljo. Na Vinu Slovenija 2018 
so bila nagrajena vina: Steyer Mark 
cuvee belo 2013 – velika zlata me-
dalja, prvak VTC13, sauvignon 2017 
– zlata medalja, dišeči traminec 
2017 polsladko – zlata medalja in 
dišeči traminec 2017 suho – zlata 
medalja.
POSESTVO STEYER NAJ 
TURISTIČNA KMETIJA LETA
Posestvo Steyer je dobilo zla-
to priznanje po izboru Kmečkega 
glasa, spletnega portala Agro biz-
nis in Kmetijsko-gozdarske zbor-
nice Slovenije v akciji S kmetije za 
vas za naj turistično kmetijo leta 
2018. Pomembna je bila tudi vlo-
ga Danila Steyerja pri organiza-
ciji ter izvedbi 5. evropskega pr-
venstva vinarjev v nogometu, saj 
je kot predsednik slovenske re-
prezentance pripomogel k uspeš-
ni izvedbi projekta, slovenski vin-
ski reprezentanti pa so tudi tokrat 
ubranili naslov in 4. postali evrop-
ski prvaki.
TESNA POVEZAVA Z ZGORNJO 
SAVINJSKO OSTAJA
Konec avgusta je v Radencih 
potekal 9. Salon traminec, ki je bil 
odlično obiskan, Steyerjevi pa ak-
tivno sodelujejo tudi v projektu Pu-
bec, s katerim skupaj z ostalimi 
štajerskimi vinogradniki promovi-
rajo mlada štajerska vina. Za ko-
nec velja omeniti še dejstvo, da 
ostajajo Steyerjevi preko Daniela 
Grudnika iz Mozirja tesno poveza-
ni z Zgornjo Savinjsko dolino, o če-
mer pričajo letošnji dogodki v Mo-
zirskem gaju in obiski Mozirjanov v 
Plitvici.
PR
ZAKLJUČNA RAZSTAVA 20. ZLATE PALETE V TRBOVLJAH
Zlata paleta za kiparstvo Blanki Božič
Blanka Božič (v sredini) je prejela zlato paleto za kiparstvo za delo 
Razpnimo jadra. (Fotodokumentacija BB)
Zveza likovnih društev Sloveni-
je je v soboto, 17 . novembra, v dela-
vskem domu v Trbovljah pripravila 
zaključno razstavo likovnih del 20. 
Zlate palete. Nanjo se je uvrstilo 46 
del, ki so tekom leta prejela certifi-
kat kakovosti na tematskih razsta-
vah. Med njimi sta bili tudi deli Kel-
ly Lazar Stanje s šestico (sodobno 
slikarstvo) in Blanke Božič Razp-
nimo jadra (kiparstvo). Obe sta čla-
nici zgornjesavinjskega Kulturne-
ga društva Gal. Slednja je za svo-
je delo prejela zlato paleto 2018 na 
področju kiparstva.
DRUŠTVO ZASEDLO OSMO 
MESTO
»Na osnovi Pravilnika o vredno-
tenju, razstavljanju in nagrajeva-
nju likovnih del za uspešno sode-
lovanje in izvajanje projekta Zla-
ja za razstave izbrala dvanajst, dve 
deli pa sta prejeli certifikat kako-
vosti,« je podala oceno Božičeva.
DELA POSEGLA V SAM VRH 
USTVARJALNOSTI
Strokovna komisija za različne 
likovne smeri je podelila po šest 
bronastih, srebrnih in zlatih palet. 
Po besedah njenega predsedni-
ka mag. Zorana Pozniča so raz-
stavljena dela posegla v sam vrh 
ustvarjalnosti, projekt pa iz leta v 
leto daje zavidljive rezultate. 
Visoka priznanja je izročila 
predsednica Zveze likovnih dru-
štev Slovenije Klavdija Sitar, ki 
se je v svojem nagovoru zahvalila 
vsem sodelujočim pri projektu, kot 
tudi tistim, ki s svojim delom pri-
spevajo k delovanju zveze. 
Marija Šukalo
ta paleta 2018 se je letos društvo 
uvrstilo na osmo mesto. Glede na 
majhno število članov je to izjemen 
uspeh in spodbuda za naprej. 
Člani društva smo se trudili in 
sodelovali na vseh tematskih raz-
stavah. Skupaj smo oddali 36 likov-
nih del, od teh je strokovna komisi-
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
12
Šolstvo, Oglasi
DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE
Priznanje za mentorstvo Ani Sotošek, Brigiti Klinar 
za izjemne dosežke
V državnem svetu je bil v četr-
tek, 8. novembra, posvet z naslo-
vom Prihodnost poklicnega izobra-
ževanja – sodelovanje šole, lokal-
nega okolja in delodajalcev v indu-
striji 4.0. V okviru dogodka so bi-
la tekmovalkam in tekmovalcem 
Evropske naravoslovne olimpija-
de EUSO 2018 in EuroSkills 2018 ter 
njihovim mentorjem podeljena pri-
znanja državnega sveta. Med do-
bitniki sta bili tudi Ana Sotošek 
iz Varpolj in Brigita Klinar iz Dol-
-Suhe.
NA NARAVOSLOVNI OLIMPIJADI 
PREDSTAVNICI NAŠE 
DRŽAVE 
Klinarjeva je prejela prizna-
nje za izjemne dosežke na podro-
čju poklicnega izobraževanja in 
usposabljanja, Sotoškova pa pri-
znanje za mentorstvo na podro-
čju poklicnega izobraževanja in 
nost, ki jo je v Budimpešti osvoji-
la Brigita, pa je dokaz, da vloženo 
delo, veselje in strokovnost slej ko 
prej obrodijo sadove. Vsekakor je 
dober občutek, da nekdo tvoj pri-
spevek vidi in ceni,« pravi mentori-
ca Sotoškova, ki je prepričana, da je 
k uspehu pripomogla tudi podpora 
vodstva in sodelavcev šole ter sek-
cije cvetličarjev Obrtno-podjetniške 
zbornice Slovenije pod vodstvom 
Simona Ogrizka in sodnika v Bu-
dimpešti Marjana Planinška. 
Marija Šukalo
usposabljanja. Tako Brigita kot 
njena mentorica Ana sta se nara-
voslovne olimpijade udeležili kot 
predstavnici naše države na po-
dročju cvetličarstva. Slednje je bi-
lo zastopano kot eno od številnih 
poklicev, v katerih so tekmovali 
člani slovenske ekipe.
VLOŽENO DELO OBRODILO 
SADOVE
»Priznanje mi veliko pomeni. V 
moje 19-letno mentorstvo dijakom 
in študentom na Šoli za hortikultu-
ro in vizualne umetnosti Celje je na-
mreč vloženo ogromno truda, trde-
ga dela in časa. Medalja za odlič-
Tako Brigita kot njena 
mentorica Ana sta se 
naravoslovne olimpijade 
udeležili kot predstavnici 
naše države na področju 
cvetličarstva.
Brigita Klinar (levo) in njena mentorica Ana Sotošek sta za dosežke 
na naravoslovni olimpijadi prejeli priznanji državnega sveta.
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Mozirski okoliš nekdaj
Pričujoči zapis bo skušal razvozlati neka-
tera imena zaselkov, ki jih danes ne uporab-
ljamo več. Gre za opis župnijskega okoliša 
Mozirje, ki ga je znani zgodovinar in nekda-
nji mozirski župnik Ignac Orožen v svojem 
delu Dekanat Oberburg iz leta 1877 opisal ta-
kole:
Trg Mozirje: Celine, Brdce (Wurzenegg), Hu-
da ves ali Za forštom in Oljnik. 
Brezje z Rožnikom: Čele, Krnica, Brdo, Preč-
na, Jazbine, Sele, Breclovski vrh, Ločica in Ko-
renov vrh. 
Radegunda: Planina, Srabočje, Segojnica, 
Gosteč, Šumečko, Verbuč, Zagradišče, Globoko, 
Soteska, Žikovec, Trnavče in Preloge.
Šmihel (Orožen ga imenuje Šmihel za bre-
gom, op. A. V.): Jasenica, Golte, Grmada, Spodnji 
konec, Rženica, Žlebsko in Pod stenami.
Bele vode: Zaločan, Graben, Berložnica, Gor-
nji konec, Srnov vrh, Oslovska gora, Ojstro, Zavr-
šče, Bačovje, Visočki vrh in Pergovje.
Lepa Njiva: Grmada, Sedle, Mrakovje, Jurko-
vlje, Lokove, Preseka, Korpe, Dol (Orožen piše Dolj, 
op. A. V.), Bukovje, Apače, Ržiše, Predno, Vrh, Lo-
ka ob Ljubiji s Kolovratom, Volovje, Gneč, Prese-
ka, Petkovca, Podvratmi (skupaj pisano, op. A. V.) 
in Podpeči (možno tudi Pod pečmi, op. A. V.).
Libija (Ljubija): Kolovrat, Volovje, Gneč, Pre-
seka in Soteska.
Loke: Dobrovlje z Jasli (Orožen piše Dobrovlje 
mit Jasle, verjetno gre za Jeslane, op. A. V.).
Prav verjetno so številna navedena imena že v 
pozabi. Vsekakor je pričujoča razporeditev v ma-
le občine zelo stara, saj je znano, da so pozne-
je združevali zaselke v večje občine, kot denimo, 
občina Mozirje – trg ali občina Mozirje - okolica.
Orožen piše dobesedno: »... v župni okoliš Mo-
zirje spadajo nasledne občine ...« Sodeč po še 
ohranjenih hišnih imenih je verjetno, da gre za 
nekatere označbe, ki so v bistvu ledinska imena, 
ne pa ime zaselka. 
Zlata knjiga mozirske šole
Duhoviti Mozirjani
Slovenski muzej za šolstvo v Ljubljani hrani 
med drugim tudi zlato knjigo mozirske osnovne 
šole iz obdobja 1831 do 1869. V takšne knjige so 
vpisovali najboljše učence leta. 
Kot posebno zanimivost lahko omenimo pod-
pis učitelja F. Jamška leta 1865. Očitno gre za po-
bornika takrat porajajočega slovanskega vala. V 
knjigo, ki bi se morala po predpisih voditi v nem-
ščini, je vpisal vse kar po domače in se podpi-
sal v cirilici. To je seveda v tistih časih pomeni-
lo pravo junaštvo. Ker je kopija slaba, navajamo 
tudi vsebino. 
»Iz III. razreda. Matko Janez, Rajšter France, 
Stablovnik Davorin, Grudnik Marka, Stvarnik Va-
lent, Štefc Florjan, Laikauf Jožefa, Delea Marija, 
Lehky Tončka, Janežič Franca. V Mozirju dne 21. 
velkosrpa 1865. F. Jamšek učitelj začasni.«
Knjiga je lepo vezana in ima na platnicah zlat 
napis. Zanimivo pri tem je, da najdemo leta 1868 
vpis v slovenskem jeziku, vendar pa je pod pod-
pisom učitelja Mateja Kresnika pripis Lehrer 
(učitelj), torej poklic v nemškem jeziku.
Mozirje je v preteklosti slovelo po družab-
nem življenju, krajani pa po svoji duhovito-
sti. Po zaslugi ge. Heberjeve je bila najdena 
ta slika. Na njej je s svinčnikom napisano: 6. 
11. 1906 v spomin Lenartniga društva v Mozir-
ju. Na sodčku se vidi napis Leni Klub. Vse ka-
že, da gre za skupino nekdanjih mozirskih tr-
žanov, ki so se zbirali na nekdanji Lenartovi 
klopi. Ta je stala ob Trnavi pod lipo, nekako 
tam, kjer je bila potem trafika. Prepoznane so 
nekatere osebe na sliki. Tako je prvi z leve Le-
vički Cena, ki je stanoval v občinski ubožni hi-
ši ob Trnavi. Bil je baje znani brezdelnež in je 
običajno posedal na Lenartovi klopi. Drugi z 
leve je Franc Pahor, šesti z leve Anton Stren-
čan, p. d. Grabner, gostilničar. Tretji z leve je 
Dreo, mozirski mesar, in peti, povsem zgoraj, 
Franc Deleja, p. d. Žekar.
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
14
SREČKO PISNIK,  
zasebni raziskovalec in inovator
Organizacije, Nasveti
Sami lahko preprečite nastanek astme oziroma 
dehidracijo
Ker s preučevanjem mojih iz-
delkov, namenjenim izboljšavi 
kakovosti in bolj zdravemu nači-
nu življenja, raziskujem tudi ra-
zne vplive na telo, sem se tokrat 
posvetil dihanju. Pri testiranju pa-
su na Fakulteti za šport, Univerze 
v Ljubljani, so namreč ugotovili, 
da pas EASEBelt zelo dobro vpliva 
na variabilnost dihanja. Kaj pa sa-
mo dihanje? Po preučitvi mnogih 
mnenj predlagam:
DIHAJTE SKOZI NOS!
Večina ljudi ima navado in diha 
skozi usta. Vendar je dihanje sko-
zi nos bolj naravno in zdravo. Raz-
iskave so pokazale, da so ljudje, 
ki dihajo skozi usta, bolj nagnje-
ni k obolevanju. Ko dihate sko-
zi usta, med njimi in pljuči ni ni-
česar, kar bi filtriralo zrak, tako da 
do pljuč zlahka pride prah in ra-
zna umazanija. V pljuča pride tu-
di hladnejši zrak, kar lahko posle-
dično povzroči vnetje dihal.
Z dihanjem skozi nos se izboljša 
zmogljivost porabe kisika. V zraku, 
ki gre skozi nos, se namreč dvigne 
molekula plina, ki se tvori v sinusu. 
Molekula dušikovega oksida pozi-
tivno vpliva na pljučno funkcijo, saj 
širi žile in z oksigenizacijo izboljšu-
je kri. Pljuča z izboljšano funkcijo 
delovanja in oksigenizacijo so zelo 
pomembna pri aktivnih športnikih 
in bolnikih z kardiovaskularnimi te-
žavami ter pri bolnikih z zmanjša-
no zmogljivostjo porabe kisika.
ZRAK SKOZI USTA POVEČUJE 
TVEGANJE ASTME
Vdihavanje zraka skozi nos nam 
omogoča segretje zraka, ki ga pe-
ljemo do pljuč. Zrak, ki ga dihamo 
skozi usta, pa povečuje tveganje 
astme.
Z dihanjem skozi nos se fizio-
loško izboljša relativno vlažnost 
zraka in poskrbi za čistejši zrak. 
V hladnih dnevih se pojavljajo te-
žave s suho nosno sluznico, ki jo 
povzroča relativno nizka vlažnost 
zraka. Posledica ni le zunanji zrak, 
temveč tudi ogrevani notranji pro-
stori, ki »sušijo« zrak. Suh zrak v 
pisarnah in stanovanjih v kuril-
ni sezoni omogoča pojav suhe 
nosne sluznice. Dejstvo pa je, da 
problem ne nastaja samo s spre-
membo okolja in temperatur, am-
pak tudi zaradi procesa staranja 
– nekoliko bolj opazno pri ženski 
populaciji.
PRI TEKU UPORABLJAJTE NOS 
IN USTA
Ker danes vse več ljudi teče, se 
je dobro seznaniti tudi z dejstvom, 
da, če dihate samo skozi nos, zara-
di ožjih dihalnih kanalov pljuča ne 
bodo dobila dovolj zraka, poveča-
la se bo obremenjenost dihalnih 
mišic, kar pa vodi k znižanju učin-
kovitosti teka. Torej, pri teku upo-
rabljajte nos in usta.
Še nekaj trditev mednarodno 
priznanega strokovnjaka Irca Pa-
tricka McKeowena, ki je izdal osem 
knjig: »Če dihate skozi nos pozi-
mi, ne boste dobili astme. Če di-
hate skozi nos poleti, ne boste de-
hidrirali. Umirjeno dihanje sko-
zi nos odpravi zadihanost, poskr-
bi za boljši spanec, zatre čezme-
ren apetit.«
ŠMARTNO OB DRETI
Slovesno ob zaključku praznovanj in investicij
Najmlajši šmarški krajani so z županom Matejem Pečovnikom 
prerezali trak in s tem slovesno predali namenu letos dokončane 
občinske investicije, izvedene v tej krajevni skupnosti. 
(Fotodokumentacija KS Šmartno ob Dreti) 
Z zaključnim srečanjem so kra-
jani Šmartnega ob Dreti sklenili le-
tošnje krajevno praznovanje. Ob 
tej priložnosti so se zbrali v dvo-
rani gasilskega doma, slovesnosti 
so prisostvovali tudi župan občine 
Nazarje Matej Pečovnik in občin-
ski svetniki.
SKUPAJ V DOBRIH IN SLABIH 
TRENUTKIH
Predsednica krajevnega odbora 
Olga Obojnik je v pozdravnem na-
govoru povedala: »Šmarčani smo 
vedno znali stopiti skupaj – v dob-
rih in slabih trenutkih. Prav ta po-
vezanost daje kraju njegovo pra-
vo dušo. Če so temu dodani še de-
javniki kvalitete bivanja, kot so le-
času in so bile na posameznih slo-
vesnostih predane namenu. Pose-
bej je izpostavila zgledno sodelo-
vanje krajanov pri delovnih in pro-
stovoljnih akcijah ter ureditvenih 
delih, ki jih ti opravijo ob robu iz-
vedbe večjih občinskih investicij.
PREREZALI TRAK ZA VSE 
DOKONČANE INVESTICIJE
Za še prijaznejše vzdušje na sre-
čanju so poskrbeli malčki iz vrtca 
in učenci POŠ Šmartno ob Dreti z 
zabavnim programom. Ob tem so 
skupaj z županom prerezali trak še 
za vse dokončane investicije, kjer 
zaradi slabega vremena slovesno-
sti niso izvedli na samih lokacijah.
Marija Lebar
po urejeno okolje, zdrava pitna vo-
da, ohranjena naravna in kulturna 
dediščina, smo lahko še toliko bolj 
zadovoljni.«
ZGLEDNO SODELOVANJE 
KRAJANOV
Naštela je številne investicije, ki 
so bile v kraju izvedene v zadnjem 
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 15
Ljudje in dogodki, Informacije
SLOVENSKO STAND UP SCENO JE OBOGATIL DEJAN IKOVIC – BUSHI
Solčavan je že od nekdaj nabritega jezika in hitrih misli
Še en Zgornjesavinjčan je obo-
gatil slovensko stand up sceno. 
Solčavan Dejan Ikovic – Bushi je 
že od nekdaj nabritega jezika in hi-
trih misli. Izkušnje z nastopanji v 
javnosti je nabiral na Vinarski, kjer 
se je znebil treme pred javnim na-
stopanjem, pristopa k stand up-u 
pa pri znanem Urošu Kuzmanu. 
Za sabo ima že kar nekaj nasto-
pov, največ v Ljubljani in Mariboru. 
Je tudi glasbenik, gledališčnik, mo-
derator, pevec in mlinar.
KOMIK, KI ŠALE PREMLEVA V 
MLINU
Domislice, ki jih pred publiko 
stresa z rokava, so lokalne in glo-
balne, največ jih leti na račun nje-
ga in okolja, iz katerega izhaja. Iz 
sebe se delati norca je vedno naj-
lažje, pravi. Najraje se pošali, da je 
doma iz Solčave, kjer si moraš vzeti 
dopust, če hočeš na bencinsko čr-
palko, saj dela le dopoldan. Ampak 
imajo jo pa le, v Lučah še te ni, do-
daja. Z gostilnami imajo manj te-
žav, saj so te vseskozi odprte. Ne-
kateri nanj gledajo kot na pravljič-
no bitje, ker je mlinar. Tudi ta je na 
njegov račun.
REDEN GOST ODPRTIH 
MIKROFONOV
Stand up je Dejanu všeč že dol-
go časa. Ker je imel prej službo, za-
radi katere skoraj ni bil prost, je 
ideja čakala in zorela do letošnje-
ga leta, ko se je odločil temu pos-
vetiti več časa. Pred prvim nasto-
pom je imel hudo tremo, a tisti, ki 
so ga videli v živo ali na spletu, te-
ga niso opazili. Svoj nastop je op-
ravil zelo dobro in sledila so pova-
bila na nove.
Oder je delil že z vsemi znanimi 
slovenskimi komiki in od marsiko-
ga prejel pozitiven odziv ali dobro-
hoten nasvet. Že dolgo prijateljuje 
z Lučanom Gašperjem Bergan-
tom, ki je bil njegova testna publi-
ka. Za razliko od Gašperja, ki pravi, 
da živi na koncu sveta, Dejan do-
daja, da je on še deset kilometrov 
naprej.
MODERATOR PRIREDITEV
Nastopanje na prireditvah je 
za Dejana stalnica. Na Vinarski v 
Solčavi sodeluje že dolga leta. Na 
začetku je znanje vpijal kot goba 
od preizkušenih moderatorjev in 
njegovih dobrih prijateljev Fran-
cija Podbrežnika – Solčavske-
ga in Nejca Slapnika. Z leti je 
znal vse več in tudi sam začel vo-
diti kulturne, zabavne ali dobro-
delne prireditve. Njegov zaščitni 
znak je postal klobuk, ki skrbi, da 
mu ideje med nastopi ne uhajajo 
iz glave.
ČLAN GORNJEGRAJSKEGA 
GLEDALIŠČA
V gledališke vode ga je zvabil 
Slapnik, ko je pripravljal predsta-
vo Postelja gospoda Fibriha. V njej 
je zbral igralce iz celotne Zgornje 
Savinjske doline. Kasneje je Dejan 
odigral dve vlogi v gornjegrajskem 
gledališču, kjer, kot pravi, dela-
jo zelo dobro in profesionalno. Po-
goste vaje in nastopi mu vsaj tre-
nutno ne omogočajo več igranja. 
Kljub temu z gornjegrajskimi kul-
turniki še vedno rad sodeluje na 
raznih prireditvah, tudi kot glas-
beni gost na otvoritvah. Večkrat si 
vzame čas še za animacije skupin, 
kjer se skupaj z udeleženci odlič-
no zabava.
2
nastopa letno imata Luka 
Prelesnik in Dejan Ikovic v 
zasedbi Jazb'c&Kojn, letos 
pa sta presegla vse mejnike, 
saj sta imela dva nastopa v 
enem dnevu.
DVA NASTOPA V ENEM DNEVU
Posebna zgodba ga veže na za-
sedbo Jazb'c&Kojn, katere član 
je skupaj z Lukom Prelesnikom. 
Oba kitarista in pevca ter Luka kot 
harmonikar imata za sabo že dolg 
staž. Dejan šaljivo pove, da imata 
letno en do dva nastopa, letos pa 
sta presegla vse mejnike, saj sta 
imela dva nastopa v enem dne-
vu. Povezuje ju dolgoletno prija-
teljstvo in ena zgodba o jazbecu 
ter druga o konju. Najpomembnej-
ši trenutek njune skupne kariere je 
bil, ko sta ugotovila, da so dekle-
tom všeč kitaristi. Takrat sta oba 
prenehala z igranjem na klaviature.
NAČRTOV TAKŠNIH IN 
DRUGAČNIH NE MANJKA
Dejan, ki je obiskoval solo pet-
je na nazarski glasbeni šoli in so-
deloval v projektu Sinatrinih pe-
smi, je dobil idejo, da bi lahko z Lu-
kom pripravila program evergree-
nov, s katerimi bi ob spremljavi kla-
virja in kitare nastopala v zaključe-
nih družbah. Temu primerno sta se 
že lotila vaj in priprave programa.
Dejan je tudi avtor skladbe Pe-
sem solčavskega poba, del vroče 
zasedbe Slaba Vada in avtor bese-
dila hita Jas na murm vade pit. Pre-
peval je tudi v zasedbi Rečiški po-
bi, kjer se je počutil odlično. Stka-
li so prijateljske vezi in upa, da pre-
mor, ki so si ga vzeli, ne bo trajal 
predolgo.
In od kod vzdevek Bushi (buši – 
trebuh), ki mu je pravzaprav odslu-
žil? Včasih je s sabo nosil večji bu-
ši, zaradi katerega je od prijateljev 
dobil takšen »comen«. Z veseljem 
se pohvali, da se je letos od njega 
poslovil, ime pa je ostalo.
ŠMS
Dejan se na odrih in v različnih vlogah počuti že povsem domače. 
(Foto: ŠMS)
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Dalila Heuse: Sramežljivost 
občutij
V avtobiografski zgodbi, večkrat 
nagrajenem literarnem prvencu, 
belgijska pisateljica Dalila Heuse 
razkriva neznosno trpljenje male 
deklice, žrtve spolne zlorabe, ki pa 
se s pogumom, srčnostjo in neo-
majno materinsko ljubeznijo uspe 
rešiti tega nepojmljivega zla.
Sedemdesetletni slikar Ludvik, 
ki že več dobro desetletje trpi zara-
di izgube spomina, po pošti prejme 
avtobiografski roman od pisateljice, 
za katero še ni slišal. Z veliko rado-
vednostjo se zatopi v branje zgod-
be o Dorjani, ki pripoveduje o tem, 
kako jo je od petega leta zlorabljal 
njen oče in s svojim ravnanjem uni-
čil celotno družino. Globoko pretre-
sen poskuša Ludvik ugotoviti, zakaj 
je ta zgodba namenjena ravno nje-
mu. V tem času pa se na oddelku za 
intenzivno nego po hudi prometni 
nesreči s smrtjo bori Lea, uspešna 
poslovna ženska pri petdesetih …
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
16
Organizacije, Čestitke
2. STROKOVNA ODPRAVA V BOŽIČNO JAMO IN OKOLIŠKI GOZD
Janez Gorenšek z ekipo se je tokrat osredotočil 
na svet gliv
Kos zasigane skale v Božični 
jami spominja na mlado sovico.
Božično jamo v Menini nad Do-
lom pri Gornjem Gradu je že drugič 
obiskal inženir, raziskovalec zaseb-
nega Inštituta za aplikativno miko-
logijo in biotehnologijo Janez Go-
renšek iz Celja. On in organiza-
cijska vodja, direktorica Razvojne 
agencije Savinjske regije Iva Zo-
renč sta že ob prvem obisku napo-
vedala nadaljevanje proučevanja 
biotopa v jami ter okoliškem goz-
du, ki je pravo bogastvo ohranje-
nega gozdnega rezervata.
NOVE NAJDBE VELIK IZZIV ZA 
ZNANOST
Manjša skupina pod vodstvom 
člana Jamarskega kluba Tirski 
zmaj Ljubno Rafka Žerovnika se 
je odpravila na iskanje novih vzor-
cev za laboratorijsko proučevanje. 
V jami in okoliškem habitatu je Go-
renšek zbral in odvzel več primer-
kov organizmov, gliv in posebnih 
lesnih gob.
»Izolacije organizmov in delo 
z njimi bodo vidni šele v nasled-
njih fazah, ko se bodo izkazale nji-
hove lastnosti. V takšnih sistemih, 
jamah in breznih je zaradi robnih 
Raziskovalec Janez Gorenšek (levo), direktorica Razvojne agencije 
Savinjske regije Iva Zorenč in Rafko Žerovnik pred vstopom v 
Božično jamo
V jami nad Dolom pri Gornjem Gradu je malo prostora, a še veliko 
ugank za speleologe in biologe.
160 obiskovalcev
si je od odkritja jame 
decembra 2016 le-to 
ogledalo.
ekosistemskih lastnosti vedno po-
tencial najdb novih gliv, insektov 
ali njihovih podvrsti, ki so za upo-
rabno znanost velik izziv,« je po-
vedal.
TRAJNEJŠI PROCES, KI 
OPOGUMLJA
Gorenšek se je usmeril v nabavo 
sistemske opreme, ki bo omogoča-
la merjenje in shranjevanje podat-
kov o nihanju vlage in temperatu-
re v jami. V sodelovanju s še drugi-
mi institucijami bodo lahko izolira-
li simbiotske bakterije iz mrtvih žu-
želk, nabrane vzorce pa primerno 
ohranjali za nadaljnje analize.
»Vsi ti postopki zahtevajo čas 
in denar, delo sodelavcev in par-
tnerjev, ki premorejo izkušnje, no-
va spoznanja ter opremo za mole-
kularno analizo, zato bo to trajnej-
ši proces, ki nas opogumlja,« je še 
pojasnil Gorenšek.
DELO BODO SISTEMATIZIRALI Z 
JASNIMI CILJI
Zorenčeva je povedala, da bo »za 
delo na tem področju v prihodnje 
morda potrebno vključiti več različ-
nih profilov ljudi, ki bodo sodelova-
li v popisih in delu, ki ga je potreb-
no sistematizirati z jasnimi cilji. V 
primeru Božične jame in območja 
jamskega predela na Menini nam 
je največ pomagal prav domačin 
Rafko Žerovnik, ki smo mu za trud 
in strokovno pomoč zelo hvaležni«.
Gorenšek pa je dodal, da je »iz-
jemno malo ljudi, ki so pripravlje-
ni na takšno sodelovanje in bi se v 
korist raziskav spuščali v odročna, 
za večino ljudi zelo nevarna nepoz-
nana brezna«.
Obiska jame se je udeležil tu-
di Jure Kolenc iz kampa Menina 
zaradi morebitnih obiskov jamar-
skega sveta v povezavi s kampom 
in, kot je dejal, iz osebne radove-
dnosti.
ŽE 160 ZAINTERESIRANIH 
OBISKOVALCEV
Po odkritju jame Rafka Žerovni-
ka in Ivana Sovinška decembra 
2016 si jo je ob strokovnem vode-
nju in nadzoru Žerovnika ter uspo-
sobljenih jamarjev ogledalo okrog 
160 obiskovalcev. Pomembno delo 
pri ohranjanju jame in okolice v ko-
rist strokovnih raziskav opravljajo 
tudi drugi člani jamarskega kluba 
na čelu z Bernardom Štiglicem.
Jože Miklavc, fotodokumentacija 
Jožeta Miklavca
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 17
Oglasi
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
18
Kultura, Ljudje in dogodki
MILENA MIKLAVČIČ O ŽIVLJENJU STAREJŠIH
O intimnem življenju naših prednikov 
Milena Miklavčič (desno) zgodbe, zapisane v njenih knjigah, 
razkriva z veliko iskrenostjo in željo, da intima Slovencev ne bi 
ostala tabu tema. (Foto: Tatiana Golob)
Knjiga Ogenj, rit in kače niso za 
igrače je že ob svojem izidu pred 
leti osvojila slovensko občinstvo, z 
njo pa je slovenske bralce osvojila 
tudi njena avtorica Milena Miklav-
čič. Različne generacije jo rade va-
bijo v svojo družbo in z velikim ve-
seljem so jo v goste sprejeli tu-
di v Društvu upokojencev Mozir-
je. Miklavčičevo so v sodelovanju 
z Osrednjo knjižnico Mozirje na po-
govor o življenju starejših povabili 
v sklopu svojega tedna upokojen-
cev, v torek, 13. novembra.
ZGODBE OBJAVILA V DVEH 
KNJIGAH 
Priznana slovenska pisateljica, 
novinarka in ljubiteljska razisko-
valka preteklosti Milena Miklav-
čič je v Galerijo Mozirje, kjer je sre-
čanje potekalo, privabila pretežno 
starejše obiskovalce. Pa vendar so 
resnične zgodbe naših (pra)ded-
kov in (pra)babic, ki jih je avtorica 
leta in leta zbirala in nato objavi-
la v dveh knjigah, zanimive tudi za 
mlajše generacije. V njih se odkri-
vajo tabuji intimnega življenja na-
ših prednikov, ki po prepričanju 
Miklavčičeve še vedno vplivajo na 
vrednote in odprtost današnjih ge-
neracij. Prav zato so slikovitemu 
pripovedovanju tako tragičnih kot 
humorno obarvanih zgodb z veli-
kim zanimanjem prisluhnili zbrani 
na srečanju. 
MIKLAVČIČEVA OBDARILA 
ROJSTNODNEVNEGA 
SLAVLJENCA
Pisateljico je zbranim predsta-
vila moderatorka večera Lilijana 
Rakun. Miklavčičeva pa je sreča-
nje izkoristila tudi za obdarovanje 
najbližjega rojstnodnevnega slav-
ljenca s svojo knjigo pravljic.
Tatiana Golob
PODOKNICA PRI NINI KOLAR NA HOMCAH
Fantje zapeli pod njenim balkonom
Fantje Kvarteta Pušeljc so zapeli pod Nininim balkonom nekaj svojih 
avtorskih pesmi. (Foto: Marija Šukalo)
V sredo, 7. novembra, je bilo na 
domačiji Nine Kolar na Homcah 
slišati fantovsko pesem. Na balko-
nu mlado dekle, pod njim pa »pu-
šeljc« mladih fantov, ki so ji peli. 
Dejanje je bila nagrada za njeno 
trdo delo. V akciji Radia Veseljak je 
na natečaju za najlepše ocvetličen 
balkon osvojila prvo mesto in za 
nagrado podoknico Kvarteta Pu-
šeljc ter darilni bon Vrtnega centra 
Gašperlin iz Komende.
Pevci Kvarteta Pušeljc niso skri-
vali veselja ob obisku mlade vrtnar-
ke in navdušenja nad zasaditvijo. Da 
je s kombinacijo visečih in pokončno 
rastočih rastlin ter barvnimi odtenki 
zadela zmagovalno kombinacijo, je 
bilo slišati tudi od Alojza Gašperlina 
iz Vrtnarstva Gašperlin. Ob predstav-
nici Radia in televizije Veseljak Mo-
nje Rugelj je Nini izročil darilni bon. 
Slednji bo po besedah obdarovanke 
še kako prav prišel pomladi, ko jo ča-
ka nova zasaditev balkonskega cve-
tja. A popoldne ob pesmih mladih 
pevcev ni bil čas za razmišljanje o 
delu, temveč čas za zabavo, ki so se ji 
pridružili tudi številni vaščani.
Marija Šukalo
PO ČAROVNIJO V KNJIŽNICO MOZIRJE
Čarodej Jole Cole navdušil male pravljičarje
Čarodej Jole Cole je pripravil tematsko čarovniško predstavo, v 
kateri ni manjkalo čarovniških trikov in komičnih situacij.
V dvorani mozirskega kulturne-
ga doma je Osrednja knjižnica Mo-
zirje pripravila brezplačno priredi-
tev Po čarovnijo v knjižnico za vse 
ljubitelje pravljičnih uric. Čarodej 
Jole Cole je navdušil in nasmejal 
obiskovalce.
Osrednja knjižnica v svojih kra-
jevnih knjižnicah pripravlja ure pra-
vljic in ustvarjalnih delavnic, ki se 
jih otroci pridno udeležujejo. Enkrat 
letno pa knjižnica njih in njihove pri-
jatelje povabi na otroško predstavo. 
Na tokratni ni manjkalo zabavnih 
trikov in humornih situacij. Jole Co-
le je na oder povabil več pomočni-
kov in ugotovil, da dobro obvladajo 
spretnost čaranja. Povedal je, da se 
je prvih trikov naučil iz knjig, in mla-
de navdušence nad čaranjem pova-
bil v knjižnico, da si izposodijo knji-
ge o čaranju ter jih preberejo. Sama 
predstava je bilo tudi odlično pova-
bilo ljubiteljem pravljic, da še naprej 
pridno obiskujejo pravljične urice.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 19
Prejeli smo
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK NA OŠ MOZIRJE
Obiskali so nas čebelarji in župan
Mozirska čebelarja z županom Ivanom Suhoveršnikom v družbi tretješolcev OŠ Mozirje
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil tu-
di letos eden izmed osrednjih dogodkov dne-
va slovenske hrane. Obeležili smo ga v petek, 
16. novembra. Po že ustaljenih načelih smo ga 
šole in vrtci pripravili skupaj z Ministrstvom za 
izobraževanje, znanost in šport, ministrstvi za 
zdravje, kulturo, okolje in prostor ter številnimi 
drugimi partnerji.
Tako se je naš dan začel malo drugače. Do-
ma nismo zajtrkovali, ampak smo v šolo priš-
li malce prej in si postregli s kruhom, maslom, 
medom in mlekom lokalnih pridelovalcev. Obi-
skali so nas čebelarji in župan ter z nami sed-
li k mizi, obloženi s tradicionalnimi dobrotami, 
pa še kakšno jabolko se je podalo zraven. Ta 
poseben dogodek smo zaključili z vsem znano 
pesmijo Čebelar.
Janja Irman Kolar
JAMARSKI REŠEVALCI IZVEDLI VAJO ZA REŠEVANJE IZ NIHALKE NA GOLTEH
Če nihalka obstoji, pripravljeni smo mi
Pred zimsko sezono na smučišču Golte smo 
se jamarski reševalci iz cele Slovenije zbrali na 
spodnji postaji v Žekovcu, da preverimo potreb-
no znanje za reševanje iz nihalke. Najprej smo 
se seznanili s karakteristikami le-te, ki je naj-
daljša v Sloveniji. Krajši sta še na Veliki plani-
ni in Voglu.
DELO STREŽNIKA V KABINI
Ogledali smo si, kaj vse se nahaja pri strežni-
ku, ki je prisoten v kabini med vožnjo s potni-
ki. Ena njegovih funkcij je, da med okvaro po-
skrbi za sidrišče, ki omogoča prihod reševalcev 
v kabino. Stranke tudi umirja in poskrbi, da se 
smučarska oprema med čakanjem zloži v kot in 
da v najbolj mirnem vzdušju vsi skupaj počaka-
jo na reševalce. Da si smo si lažje predstavlja-
li, kako zadeve delujejo, smo si ogledali še spo-
dnjo strojnico.
PRVIČ UPORABILI MOTORNI VITEL
Po uvodu usposabljanja nas je strojnik Da-
vid odpeljal do spodnjega parkirišča, kje je viši-
na do nihalke približno 40 metrov. Ker vzpon po 
vrvi do take višine zahteva precej napora, smo 
poskusili nekaj novega. Pri jamarski reševalni 
službi (JRS) smo prvič pri usposabljanju upora-
bili motorni vitel. Zelo priročna stvar, saj se ni-
halka na Golteh na svoji trasi ponekod dvigne 
tudi za 90 metrov. Za vzpon po vrvi do nje bi še 
najboljši reševalec potreboval približno uro. Na 
testiranju motornega vitla smo ugotovili, da re-
ševalca pripelje do nihalke elegantno in brez 
truda.
Nihalka na Golteh se na svoji trasi ponekod 
dvigne tudi za 90 metrov. 
(Foto: Katja Kotnik)
Na testiranju motornega vitla smo ugotovili, 
da reševalca pripelje do nihalke elegantno 
in brez truda. (Foto: Katja Kotnik)
POLEG LJUDI REŠILI TUDI DVA PSA
Za vajo smo se razdelili v dve skupini. V ni-
halki so bile »sirote«, ki so se ujele v najhuj-
šem vremenskem kolapsu, zaradi česar se je 
ta ustavila. Med njimi sta bila tudi dva kužka. 
Strežnik je splezal na streho nihalke, naredil 
sidrišče, obesil nanj škripec in spustil vrv re-
ševalcem. Zatem se je prvi reševalec že pripe-
ljal z motornim vitlom do kabine. Prvega ujete-
ga smo dali v trikotno ruto in spustili na varno. 
Počasi se je polovica ljudi v nihalki, ki je bila 
prva ujeta, spustila dol na varno z obema kuž-
koma vred.
SODOBNA TEHNIKA BO BISTVENO POSPEŠILA 
REŠEVANJE
Ekipi sta se zamenjali in gor so se pripelja-
li tisti, ki so bili prej reševalci, da so se tudi oni 
preizkusili v vlogi ujetih. Tisti, ki so se prej spus-
tili dol, so se z vitlom elegantno pripeljali nazaj 
gor, da jih rešijo. Poskusili smo voziti tudi po dva 
reševalca hkrati in je šlo. Tehnika, ki smo jo testi-
rali ta dan, bo bistveno olajšala in pospešila re-
ševanje v primeru, če nihalka obstane. 
Maks Petrič
Oglasi
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
20
Izjemna prireditev bo privabila v Mozirje 
množico obiskovalcev 
Kot smo že napovedali, bo slovesen zaklju-
ček prireditve Športnik leta 2018 potekal v špor-
tni dvorani v Mozirju, kjer so zagotovljeni dob-
ri pogoji za pričakovanih okrog tisoč obiskoval-
cev. Tam je urejeno in z gasilci PGD Mozirje varo-
vano parkirišče. Dvorana omogoča soliden glas-
beni nastop in predstavitev najboljših športni-
kov z njihovimi letošnjimi uspehi. Obiskovalci 
bodo spoznali najboljše športnike doline v zad-
njem obdobju, športnike leta 2016 in 2017 . Orga-
nizator bo povabil tudi mlade športnike s trener-
ji kolektivnih športov. Tako se pričakuje praznik 
športa vse doline.
ELITA GLASBENIKOV, KI SI JO ŠPORTNIKI IN 
OBISKOVALCI ZASLUŽIJO 
V spremljajočem programu, ki ga bo vodila 
tv in radijska voditeljica Andreja Petrovič, bo-
do poleg očarljive Tanje Žagar nastopili God-
ba Zgornje Savinjske doline in Mladinski pevski 
zbor OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Predstavni-
ka obeh glasbenih skupin smo vprašali, kaj jim 
pomeni nastop na tej prireditvi.
Predstavnik godbe Matej Kranjc je v ime-
nu vodstva in glasbenikov povedal: »Reče-
mo lahko, da je prireditev Športnik leta vrhu-
nec letnega športnega dogajanja. Zato nam 
je vsekakor v čast in veselje, da nas je orga-
nizator povabil k sodelovanju pri prireditvi in 
da bo naša glasba oplemenitila celotno doga-
janje tega večera. 
Kar nekaj naših članov se v svojem pros-
tem času rekreativno, pa tudi na nivoju klubov 
ukvarja s športom. Igranje nogometa, košarke, 
smučanje, sodelovanje na tekaških prireditvah 
idr. so lepši del rekreacije in skrbi za duha in te-
lo naših godbenikov. Menimo, da imata glasba 
in šport kar nekaj skupnih točk. Za oboje je pot-
rebna volja, veselje in odločnost po doseganju 
želenih ciljev. Prav tako je v obeh dejavnosti pri-
ložnost za druženje in navezavo pravih prijatelj-
stev.«
Orkester je poznan po svojih tradicionalnih 
letnih in velikonočnih koncertih, sodeluje tudi 
na pomembnejših prireditvah v dolini.
OBETA SE GALA ŠPORTNO-ZABAVNA 
PRIREDITEV 
Kakovostno sega v sam vrh slovenskega 
godbeništva, po nogometno – v ligo prvakov. 
Na letošnjem 38. tekmovanju slovenskih godb v 
prvi težavnostni so pod taktirko Tomaža Pod-
lesnika priigrali zlato plaketo s posebno pohva-
lo. Zlato priznanje so dosegli tudi na nedavnem 
mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov, 
je še povedal Kranjc. 
Vodja Mladinskega pevskega zbora OŠ Gor-
nji Grad Eva Stvarnik je dejala: »Nastop naše-
ga zbora na prireditvi Športnik leta nam vsem 
na šoli res veliko pomeni in smo bili povabi-
la zelo veseli, saj nam predstavlja pomemben 
mejnik na naši zborovsko obarvani pevski po-
ti. Tako učenci kot tudi sama smo to priložnost 
vzeli kot poseben izziv in se nastopa resnič-
no veselimo. 
Posebej smo ponosni, da bomo poleg nekaj 
samostojnih pesmi lahko zapeli tudi s simpatič-
no pevko in slovensko estradno zvezdo Tanjo 
Žagar. Sodelovanja s to popularno pevko v ži-
vo se zares veselimo in komaj čakamo na naš 
skupni nastop.« 
Tekst in foto: Jože Miklavc
Ob odlični Godbi Zgornje Savinjske doline 
bo vsa dvorana doživela posebno 
energijo. 
Učiteljica Eva Stvarnik vodi mladinski zbor, 
ki šteje 37 učencev od 6. do 9. razreda.
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 21
Glasujem za:
Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. 
Le taka glasovnica bo veljavna! 
Športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
ŠPORTNIK
Antonio Mlinar Delamea (nogomet) 
Jan Kramer (atletika)
Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) 
Timi Zajc (smučarski skoki)
ŠPORTNICA
Tina Gutman (lokostrelstvo)         
Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
Tina Robnik (alpsko smučanje)
MLADI ŠPORTNIK
Matic Čopar (namizni tenis)
Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
Jan Napotnik (alpsko smučanje)
Žan Mogel (smučarski skoki)
MLADA ŠPORTNICA
Maja Marolt (odbojka)
Katja Mihalinec (odbojka)
Manca Suhovršnik (nogomet)
EKIPE
OK Mozirje - ženske (odbojka)
OK Ljubno KLS - ženske (odbojka)
RK Nazarje - mladinke (rokomet)
NTK Savinja Luče (namizni tenis)
SSK Ljubno BTC (smučarski skoki)
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
OO Ljubno (smučarski skoki)
ŠD T.E.A.M. Mozirje (maraton)
Kandidati:
Mlada športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mladi športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ekipa
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizator
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
V ŽUPNIJI NAZARJE OBHAJALI OBLETNICE POROK
Pet zakonskih parov obnovilo poročne 
zaobljube
Slovesnosti ob obhajanju obletnic porok zakonskih jubilantov se je udeležilo pet parov, 
mašo z obnovitvijo poročnih zaobljub pa je daroval p. Tomaž Pinter. (Foto: Sebastjan Žvipelj)
Osrednji dogodek ob martinovem je bila v žu-
pniji Nazarje slovesna maša z obhajanjem oble-
tnic porok zakonskih jubilantov. Dogodek je v so-
delovanju z župnijo priredilo Kulturno društvo Sv. 
Martin Marija Nazaret, mašo z obnovitvijo poroč-
nih zaobljub pa je daroval p. Andrej Pinter. Tok-
ratnemu povabilu na slovesnost se je odzvalo pet 
zakonskih parov, med njimi tudi zakonca, ki imata 
za seboj že 55 let skupnega življenja. 
V samostanski obednici se je z blagoslovom 
vina nadaljevalo druženje jubilantov, njihovih 
bližnjih in sodelujočih pri slovesnosti. Ob polni 
mizi dobrot, rujni kapljici in živahnemu pogovo-
ru so z Martinovim zborom, ki je prepeval tudi 
med slovesnostjo v cerkvi, ob kitarski spremlja-
vi p. Tomaža Pollaka in Urbana Goltnika zape-
li vsi zbrani.
Barbara Rozoničnik
SREDNJA LESARSKA ŠOLA, ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA
Srečanje sošolcev po 50 letih od mature 
Med maturanti srednje lesarske šole letnika 1967/68 po 50 letih je tudi pet dijakov 
iz Zgornje Savinjske doline. 
V petek, 9. novembra, so se na Srednji lesar-
ski šoli, Šolskem centru Ljubljana (nekdaj Tehni-
ška srednja šola za kemijsko, metalurško, lesar-
sko in papirno stroko) sešli lesarski tehniki le-
tnika 1967/68 ob 50-letnici mature. Sprejela jih 
je sedanja ravnateljica mag. Majda Kanop.
Dvajsetim nekdanjim dijakom je omogoči-
la ogled moderno opremljenih delavnic za prak-
tični pouk, sodobno opremljenih študijskih kabi-
netov, strokovne knjižnice ter tudi istega razreda 
»119«, kjer so štiri leta gulili klopi in opravili maturo. 
Med njimi se je srečanja udeležilo tudi pet od takrat 
šestih maturantov iz Zgornje Savinjske doline: Ivo 
Hren, Francka Juvan Sušec, Marjeta Klemenšek 
Kaker, Jože Miklavc in Anika Špička Krumpač-
nik. Izvedeli so, da živi še vseh 21 sošolcev. 
Po obveznem fotografiranju so se navdušeni 
nad sprejemom na svoji nekdanji šoli s 130-le-
tno tradicijo na druženje odpeljali še do Škofje 
Loke, od koder je bilo v razredu enako število so-
šolcev kot iz naše doline. 
Jože Miklavc, fotodokumentacija JM
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
22
Organizacije, Oglasi
Zahvala
Prisrčna zahvala požrtvovalnim gasilcem PGD Grušovlje, 
PGD Rečica ob Savinji, PGD Okonina in PGD Pobrežje za ne-
sebično pomoč in pogum pri gašenju naše Martinove žage v 
Grušovljah.
Posebna hvala in pohvala gasilcu Juretu Prislanu iz Šentjan-
ža, ki mi je rešil torbico z vsemi dokumenti.
Prav lepa hvala  dobrim sosedom, ki so nam priskočili na po-
moč pri zaščiti objekta pred bližajočo se zimo: družinam Žleb-
nik, Farkaš, gospe Ani Bastl, Mlinarčkovemu Milanu in Blažiče-
vemu Nacku ter vsem, ki so nas bodrili z lepo besedo.
Hvaležna družina Šmid
Naročnik objave: Berta Šmid, Beograjska 36, Maribor
RAZSTAVA SEKCIJ IN POSAMEZNIKOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE
Bogata bera izdelkov predstavnikov tretjega življenjskega 
obdobja
Številni obiskovalci razstave so si ogledali pestro paleto 
razstavljenih izdelkov. (Foto: Tatiana Golob)
V drugem tednu novembra je 
Društvo upokojencev Mozirje v so-
delovanju z Osrednjo knjižnico Mo-
zirje pripravilo peti teden upokojen-
cev. Dogodki, ki so se odvijali pod 
sloganom Aktivnosti v tretjem ži-
vljenjskem obdobju in ohranjanje 
kulturne dediščine, so večinoma po-
tekali v Galeriji Mozirje. Tam je v po-
nedeljek, 12. novembra, bilo tudi od-
prtje razstave izdelkov sekcij in po-
sameznikov, članov društva. S svoji-
mi deli so se predstavili tudi letošnji 
gostje mozirskih upokojencev, čla-
ni Društva upokojencev Gornji Grad.
PREDSTAVILE SO SE VSE SEKCIJE 
DRUŠTVA
Na razstavi so sodelovale vse 
sekcije društva, posebej so svoje 
izdelke na ogled postavili Poldica 
Čopar, Nada Vukadinović Beslič, 
Marija Venek in Franc Jurkovnik. 
Vladimira Planovšek iz Knjižnice 
Mozirje, ki je odprtje moderirala, je 
poudarila, da je vsak razstavljeni 
izdelek umetnina, ta pa v sebi no-
si sporočilo tistega, ki ga je naredil 
in zanj porabil številne ure svojega 
prostega časa.
Iz gostujočega društva gornje-
grajskih upokojencev je slike raz-
stavljala Tatjana Hafner. Veliko 
občudovanja obiskovalcev so bi-
le deležne tudi makete kozolcev in 
hiš Jožeta Božiča. 
ŠTEVILNE AKTIVNOSTI 
MOZIRSKIH UPOKOJENCEV
Zbrane je pozdravila predse-
dnica društva Marija Franko in 
predstavila aktivnosti članov. Pod 
vodstvom mentoric vezejo, kvač-
kajo, pletejo, klekljajo, se ukvarjajo 
s športom … Najbolj aktivna je nji-
hova pikado sekcija. Veliko članov 
ustvarja doma, tudi ti so prispeva-
li svoje stvaritve za razstavo. Fran-
kova je poudarila projekt Starejši 
za starejše, v katerem prostovolj-
ci obiskujejo in pomagajo starej-
šim krajanom. 
Razstavo je odprl župan občine 
Mozirje Ivan Suhoveršnik, dogo-
dek pa so s pesmijo obogatili čla-
ni Mozirskih kolednikov in kvartet 
Štirje prijatelji.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 23
Šport, Oglasi
BERNARDA ČEPLAK POZNIČ TEKLA ZA SLOVENSKO VOJSKO IN MOZIRJE V BEJRUTU
Vrnitev po zahtevni operaciji nog s še večjo 
tekaško vnemo
Mozirjanka Bernarda Čeplak Poznič, rodom 
iz Čepelj pri Bočni, je s tekom začela zgodaj, kot 
je povedala že v 7. razredu osnovne šole. Ob hi-
trem razvoju iz dekletca v mladenko je bilo pot-
rebno razvoju in mladostniški energiji ter naga-
jivim hormonom dati pravi smisel, da sta se duh 
in telo spreminjala v pravi smeri. Kot nam je po-
vedala, je bilo potrebno nekaj narediti tudi za le-
po, hitro se razvijajoče telo ženske.
Z ZMAGAMI IN PADCI DO IZJEMNIH 
DOSEŽKOV
»Tek je bil prava stvar, ki me je vodila do po-
klicne odločitve, tek pa mi je ostal kot svetli ka-
žipot do osebnih zmag in strasti, ki sem jih čutila 
v sebi. Prišla je služba, družina in noge so hotele 
teči, gibanje je v tem obdobju bila nuja. In tako 
tečem še dan današnji, vse hitreje in ne le zase. 
Za družino ter za službo, ki je zdaj v svojstvu 
pripadnice Slovenske vojske. Tudi tam sem po-
leg mojih treh moških, dveh krasnih fantov, naš-
la razumevanje, pomoč in ne nazadnje občudo-
vanje. Moj velik vzornik že od mladosti naprej je 
bil športnik Slavko Bric iz Šmartnega ob Dre-
ti, od tu dalje pa je bila pot športnice po zgledu 
prav tega gospoda začrtana skozi bitke in užit-
ke, z zmagami in padci, poškodbami in mukotrp-
nim okrevanjem do izjemnih dosežkov,« je po-
vedala Berny.
ČLANICA ATLETSKE TEKAŠKE 
REPREZENTANCE SLOVENSKE VOJSKE 
»Sem članica atletske reprezentance Sloven-
ske vojske (SV) od lanskega leta, na kar sem ze-
lo ponosna. Počutim se sprejeto in spoštovano,« 
je dejala ob vprašanju, kako je možno združevati 
šport, atletiko, službo in družino. 
»Ker sem edina ženska predstavnica, je zame 
to velika prednost, saj treniram s fanti, vojaki, ki 
zelo pazijo name in smo super team. Napredek 
v tem obdobju je velik, saj sem od marca letos 
športnica pod okriljem Matevža Schaubacha 
in članica atletske reprezentance SV, kar so mi 
omogočili le odlični rezultati teka na dolge pro-
ge in ultra maraton. To pomeni tudi veliko pod-
poro v službi, možnost rednih treningov in ude-
ležbe na vse več uglednih tekmovanjih. Za vse 
to sem bila tudi nagrajena s strani poveljnika lo-
gistične brigade SV. 
Kot takšna sem bila letos z reprezentan-
co veliko na pripravah in treningih ter tekmah 
avgusta v Srbiji, septembra v Budimpešti, no-
vembra pa sem se vrnila iz Libanona, kjer sem 
v Bejrutu 11. novembra na svetovnem vojaškem 
prvenstvu tekla maraton 42 km v obupnih vre-
menskih in ekoloških pogojih ter dosegla 1. 
mesto v kategoriji ter zelo solidno 32. mesto 
med 247 ženskami.«
DOSEŽKI POVEDO VSE IN ŠE VEČ
Kot je še povedala, je bil eden največjih nje-
nih osebnih uspehov po operacijah obeh nog v 
lanskem letu, da se je vrnila na tekaške proge. 
»Močnejša, trdnejša, samozavestna. S pomočjo 
družine in svoje trme sem uspela v bitki s samo 
seboj. Letošnjih uspehov ni bilo malo. 
Že v januarju sem dosegla 1. mesto v katego-
riji ženske absolutno na 50 km ob Mrzli reki v Aj-
dovščini. Aprila sem kot edina Slovenka v Mnin-
šku pod Brdy na Češkem zmagala na 50 km. Na 
teku Pot ob žici sem maja v Ljubljani v meša-
nih trojkah kot vojakinja SV na 29 km zasedla 
3. mesto absolutno. Prav tako maja sem v Ra-
dencih na Maratonu treh src na 42 km med Slo-
venkami zasedla 5. in med ženskami absolutno 
9. mesto. 
Mesec za tem sem ubranila lansko zmago na 
maratonu Savinja na 21 km. V septembru sem 
tekla za 2. mesto del celjskega maratona Luče–
Logarska dolina, koncem meseca pa še Konji-
ški maraton in osvojila 1. mesto absolutno za 
ženske na 21 km ter osebni rekord.«
PRIHODNJE LETO NA VOJAŠKO OLIMPIJADO 
NA KITAJSKO
»Prav tako v septembru sem dosegla 4. mes-
to na 10 km na tekmi Nata v Budimpešti z oseb-
nim rekordom, koncem oktobra sem zelo uspeš-
no tekla na ljubljanskem pol maratonu za prvo 
mesto v kategoriji in 16. absolutno ženske,« je 
še dodala. 
Letos je tekla tudi na dobrodelnih tekih, kjer 
redki tekači povsem na svoje stroške pomaga-
mo ljudem v stiski (tek Never give up, 42 km). 
»Bila sem tudi zmagovalka Medenega teka v 
Gornjem Gradu na 10 km, Najhitrejšega kroga ob 
jezeru v Velenju in ob tem postavila ženski re-
kord proge, kar dva rekorda v tednu dni. Za letos 
imam poleg službenih obveznosti končno nekaj 
več časa prebiti z družino v Mozirju ter trenirati. 
9. decembra bo še Barbarin štafetni tek v Ve-
lenju v ekipi s tremi športniki ŠD T.E.A.M. Kot po-
budnica in organizatorica spominskega teka 
Ruth (Podgornik Reš) v Mozirju, ki se ga vsake-
ga konca decembra udeleži množica tekačev 
iz vse Slovenije, bom tudi tokrat storila vse, da 
bo prireditev ostala na elitni ravni,« je zaključi-
la s ponosom. Njen bližnji cilj v letu 2019 so vo-
jaške olimpijske igre na Kitajskem, kjer bo tek-
la kot reprezentantka Slovenske vojske, torej tu-
di za Slovenijo. 
Jože Miklavc 
Bernarda Čeplak Poznič: »Tek je bil 
prava stvar, ki me je vodila do poklicne 
odločitve.« (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
24
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc in Mogel na obeh tekmah do točk
... Žak Mogel pa 24. in 
20. mesto.
Smučarji skakalci so se na zad-
njih dveh tekmah pomerili v Ruki 
na Finskem, kjer pa je veter močno 
krojil izvedbo tekem. Člana Smu-
čarsko skakalnega kluba Ljubno 
ob Savinji BTC 18-letni Timi Zajc in 
leto mlajši Žak Mogel sta na obeh 
tekmah dokazala, da sta iz pravega 
testa za največje tekme.
SKAKALCA LJUBENSKEGA KLUBA 
UPRAVIČILA ZAUPANJE
Sobotno tekmo so kljub teža-
vam z vremenom izpeljali. Bila je 
zelo uspešna za Zajca, ki je osvo-
jil sedmo mesto in Mogla, ki je že 
na drugi posamični tekmi v sve-
tovnem pokalu osvojil prve točke. 
Uvrstil se je na 24. mesto, le mesto 
za skakalnim veteranom Jernejem 
Damjanom. Najboljši Slovenec je 
bil Domen Prevc na četrtem mes-
tu, ekipni uspeh je dopolnil Anže 
Lanišek z desetim mestom. Domen 
Prevc je tudi na nedeljski tekmi do-
segel četrto mesto. Njegov uspeh 
so zaokrožili Timi Zajc na enajstem, 
Žak Mogel na 20. in Anže Lanišek 
na 21. mestu. 
Po nedeljski tekmi je Timi Zajc 
takole ocenil tekmovanji: »Skoki 
niso bili tako dobri kot včeraj, tako 
da moramo še nekaj stvari popra-
viti za boljše rezultati. Imamo ve-
like probleme z zaletno hitrostjo, 
nismo še odkrili, zakaj do tega pri-
haja. Upam, da bo takrat oder za 
Timi Zajc je na Finskem zasedel 
sedmo in enajsto …,
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
V letu 2018 brez poraza v domači dvorani
Članska ekipa košarkarskega 
kolektiva iz Nazarij je v soboto od-
igrala zadnjo domačo tekmo v tem 
koledarskem letu in z rezultatom 
73:68 premagala ekipo Branika iz 
Maribora. Ta zmaga je bila že de-
seta prvenstvena zmaga v nazar-
ski dvorani v letu 2018, ki so ga Na-
zarčani končali brez domačega po-
raza v prvenstvu.
Samozavest za ta podvig so tla-
kovali že teden dni prej na gosto-
vanju v Slovenski Bistrici, kjer so 
gostovali pri ekipi, ki letos še ne 
pozna zmage. Tako je ostalo tudi 
po nazarskem obisku, saj je mo-
štvo iz Nazarij brez težav prišlo do 
zmage z rezultatom 95:77. Najbolj-
ši strelec je bil Lovro Blatnik, ki je 
nasprotnikom nasul 18 točk.
PREMAGALI TUDI BRANIK
Povsem druga zgodba je bila 
zadnjo novembrsko soboto, ko je v 
goste prispela ekipa mariborskega 
Branika. Obetal se je derbi in sre-
čanje je upravičilo pričakovanja. Od 
samega začetka sta se ekipi izme-
njavali v vodstvu. Na začetku zadnje 
četrtine je bolje kazalo Mariborča-
nom, ki so vodili že za sedem točk, 
vendar so Nazarčani imeli moči za 
preobrat. S pametno igro v končnici 
tekme so prišli do nove pomembne 
zmage v 3. SKL vzhod. Vodilno strel-
sko vlogo na tekmi je prevzel kape-
tan Blaž Vodončnik in v statistiko 
vpisal 25 doseženih točk.
S to zmago so nazarski člani us-
pešno končali novembrske nastope 
in se utrdili tik pod vrhom lestvice 
v skupini vzhod. Nazarska ekipa je 
druga v vodilni trojici moštev z ena-
kim izkupičkom petih zmag in ene-
ga poraza. V nadaljevanju prven-
stva jo čakajo tri zaporedna gosto-
vanja, v letu 2018 pa bo igrala še 
proti Radenski Creativ in Zagorju.
Roman Mežnar
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Na sejmu velika izbira artiklov
Sejem nove, rabljene in starodobne smučarske opreme in opreme 
za zimske športe je ponujal za vsakogar nekaj. (Foto: Marija Šukalo)
V soboto, 24., in nedeljo, 25. no-
vembra, so se srečali tako ponudni-
ki kot kupci nove, rabljene in staro-
dobne smučarske opreme in opreme 
za zimske športe v mozirski športni 
dvorani, kjer so člani Gornjesavinj-
skega smučarskega kluba Mozirje 
pripravili že 21. tovrstni sejem.
Velika izbira artiklov je kupcem 
omogočila nakupovanje po ugo-
dnih cenah, največje povpraševa-
nje pa je bilo po opremi za otroke. 
Prav tako je bil sejem priložnost za 
nabavo nove športne opreme po 
akcijskih cenah kot tudi zaščitnih 
sredstev za vzdrževanje športnih 
oblačil in opreme. Kupci so ime-
li možnost ugodnega nakupa pre-
hrane za rekreativne kot vrhunske 
športnike in smučarskih vozov-
nic za smučarski center Golte. Ani-
matorji so ves čas sejma skrbeli za 
športne aktivnosti najmlajših.
KLUB PRED ORGANIZACIJO 
TEKMOVANJ
Po besedah predsednice kluba 
Mojce Križ so bili z obiskom in po-
nudbo zelo zadovoljni. Člane kluba 
pa že čakajo nove naloge v priha-
jajoči sezoni v sklopu organizaci-
je tekmovanj v alpskih disciplinah.
Marija Šukalo
zmagovalce lažje dosegljiv.«
Karavana svetovnega pokala v 
smučarskih skokih za fante se je 
preselila v Rusijo, kjer bodo ta ko-
nec tedna tekme v Nižnem Tagilu.
ŠMS, fotodokumentacija MŠ
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 25
Kronika
POLICIJA SVETUJE
Pripravite svoje vozilo na zimske razmere
MATJAŽ SEM, spec.
pomočnik komandirja PP Mozirje
policijski inšpektor I
Vozniki, pripravite svoje vozilo 
na zimske razmere! Preverite, ali je 
tehnično brezhibno in ali ima pred-
pisano zimsko opremo, ki je za mo-
torna in priklopna vozila v cestnem 
prometu obvezna do 15. marca, 
pa tudi v zimskih razmerah.
PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V 
ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI
Vozniki, dočakajmo dež, meg-
lo, sneg in poledico pripravljeni. 
Dodatna previdnost in večja po-
zornost sta v jesenskih in zimskih 
razmerah nujni, a za varno vožnjo 
še vedno premalo, kajti tudi vozi-
lo mora biti tehnično brezhibno in 
predpisano opremljeno. 
• hitrost vozila zmanjšajmo in 
jo prilagodimo razmeram ter sta-
nju vozišča, 
• povečajmo varnostno razda-
ljo med našim vozilom in vozilom, 
ki vozi pred nami, 
• zavirajmo narahlo in po pot-
rebi postopno, z večkratnim priti-
skom na stopalko, 
• ne spreminjajmo smeri vo-
žnje sunkovito, saj vsako tako 
ravnanje lahko povzroči zanašanje 
vozila. Podobno velja tudi za sun-
kovito speljevanje, 
• zelo pomembna je izbira pra-
vilnega prestavnega razmerja, 
ker lahko premajhna moč na po-
gonskih kolesih zmanjša učinko-
vitost vodenja vozila in onemo-
goči potrebne popravke smeri vo-
žnje, prevelika pa povzroči zdrsa-
vanje pogonskih koles in zanaša-
nje vozila, 
• vozimo čim bolj enakomer-
no, brez premočnega pospeševa-
nja ali zmanjševanja hitrosti, 
• posebej bodimo pozorni na iz-
postavljene dele ceste, kjer se po-
gosteje pojavlja poledica, 
• računajmo z daljšim ča-
som potovanja, zato se od doma 
odpravimo prej kot običajno, 
• med vožnjo bodimo zbra-
ni, predvsem pa strpni do dru-
gih udeležencev v prometu. V ta-
kih razmerah so še posebej po-
membni vozniška kultura, etika in 
solidarnost. 
 PRAVOČASNO PREVERITE:
• pnevmatike 
• zavore 
• svetlobne naprave 
• zimsko opremo
 PNEVMATIKE 
 Vozilo bo pravilno in dobro 
opremljeno, če bomo upoštevali 
naslednja pravila:
• 4 kolesa opremimo z zimski-
mi pnevmatikami (M+S ali M.S 
ali M&S). 
• 4 mesece (najmanj od 15. no-
vembra do 15. marca naslednje-
ga leta) imejmo zimske pnev-
matike na vozilu. 
• 3 mm mora biti najmanjša 
globina profila zimskih pnev-
matik. 
Samo zimske pnevmatike na 
vseh kolesih omogočajo uspešno 
speljevanje in pospeševanje, učin-
kovito zaviranje, nespremenjeno 
smer pri zaviranju in varno vožnjo 
skozi ovinke. Zaradi posebne sno-
vi pa bodo zimske pnevmatike tudi 
pri temperaturi pod 7 stopinj Celzi-
ja dovolj mehke, da bodo zagotovi-
le ustrezni oprijem tudi na suhi in 
nezasneženi cesti. 
Le zadostna globina profilov bo 
omogočila dobro odstranjevanje 
vode in brozge izpod koles ter sta-
bilnost v snegu in ledu. Kadar je na 
cesti več snega, pa priporočamo 
uporabo snežnih verig. 
Ker se guma kot organska snov 
stara, po štirih letih ne glede na 
obrabljenost izgubi sposobnost 
optimalnega oprijemanja na ces-
tišču. Pnevmatike so edini stik na-
šega vozila z voziščem, zato skrbi-
mo, da bo vedno dober. 
Za zimsko opremo štejejo tu-
di poletne pnevmatike na vseh 4 
kolesih in ustrezne snežne verige, 
ki morajo biti v zimskih razmerah 
pravilno nameščene na pogonskih 
kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim 
pogonom morajo biti snežne ve-
rige nameščene na kolesih zad-
nje osi. 
ZAVORE IN ZAVORNA TEKOČINA
Za varno vožnjo je nujno brez-
hibno delovanje zavor, zato re-
dno preverjajmo gladino zavor-
ne tekočine. Če se je rahlo zniža-
la, je morda vzrok obraba zavornih 
oblog, če se je naglo znižala, vozi-
lo takoj odpeljemo k mehaniku. Za-
vorno tekočino zamenjamo naj-
manj vsaki dve leti.
LUČI TUDI PODNEVI
Uporaba luči podnevi je v 
Sloveniji med vožnjo z motor-
nim vozilom obvezna, prav ta-
ko kot v mnogih evropskih drža-
vah. Večkrat preverimo, ali na avto-
mobilu res delujejo vse naprave za 
osvetljevanje ceste, označevanje 
vozila in dajanje svetlobnih znakov.
DRUGA ZIMSKA OPREMA
Priprava motornega vozila na 
zimo naj zajema tudi pregled 
drugih naprav in opreme vozila. 
Poleg pnevmatik, zavor, krmil-
nega mehanizma in luči je tu še 
vrsta drugih naprav, ki jih mora 
uporabnik vozila občasno, pred 
zimo pa pravočasno in skrbno 
preveriti:
• akumulator - pregledati, očis-
titi in namazati je treba kabelske 
priključke ter preveriti stanje elek-
trolita v celicah; 
• hladilni sistem - preveriti je 
potrebno gostoto in raven hladil-
ne tekočine;
• sistem za dovod zraka v vozi-
lo - priporočljivo je preveriti, ali se 
v sistemu nahajajo tujki (smeti ali 
posušeno listje);
• olje v motorju - gladina olja 
mora vedno segati med obe oznaki 
(max - min) na merilni palici;
• sistem za močenje vetro-
branskega stekla - preveriti je 
treba količino vode v posodi ter ji 
dodati zadostno količino sredstva 
proti zmrzovanju;
• metlice brisalcev - preveriti 
njihovo izrabljenost in jih po potre-
bi zamenjati;
• klinasti jermen - preveriti je 
treba stanje in napetost jermena, 
ki zagotavlja vrtenje alternatorja, 
črpalke hladilne tekočine in dru-
gih naprav;
• sistem za dovod goriva - pri 
vozilih z dizel motorjem je priporo-
čljivo pregledati in po potrebi očis-
titi filter za gorivo;
• tesnila vrat - če jih bomo ob-
časno namazali z glicerinom, v 
mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne 
bodo primrznila;
• ključavnice na vratih in po-
krovu prtljažnika - občasen vbrizg 
WD 40 ali podobnega penetrira-
jočega antikorozivnega sredst- 
va bo preprečil pomrznjenje klju-
čavnice.
Preverimo tudi brisalce, mor-
da je guma natrgana ali drugače 
poškodovana. V posodi s tekoči-
no za čiščenje vetrobranskega 
stekla naj bo dovolj tekočine, ki v 
mrazu ne bo zmrznila. Naprave za 
odtajevanje in sušenje vetrobran-
skega stekla ter naprave za ogre-
vanje in zračenje morajo zago-
toviti normalno vidljivost skozi 
steklo. Pred daljšo vožnjo preve-
rimo, ali imamo v rezervoarju do-
volj goriva. Sneg lahko preseneti 
tudi zimsko službo in zgodi se, da 
vozilo z nemočnimi potniki obsta-
ne na cesti, zato tudi odeja v vozi-
lu ne bo odveč. Pred vožnjo dobro 
očistite vsa stekla in poskrbite, da 
se z vozila ne bodo raztresali sneg, 
led, voda ali druge snovi. 
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
26
Matična kronika, Kronika, Pisma bralcev
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Matična kronika julij-oktober
POROKE:
Godec Aleš iz Golišča in Aškerc Katja iz Laškega
Poljanšek Klemen iz Podveže in Ugovšek Urška iz Radmirja
Van Maris Victor Raul in Frex Carolin iz Nemčije, Karlsruhe
Jeseničnik Rok in Blatnik Saša, oba iz Velenja
Žlebnik Peter in Slatinšek Barbara, oba iz Spodnjega Pobrežja
Pilih Boštjan in Mikek Anja, oba z Ljubnega ob Savinji
Sipoš David iz Ptuja in Nabernik Katja iz Slovenj Gradca
Krajnc Andraž in Kerš Anja, oba iz Mozirja
Golob Roman in Veršnik Nuša, oba iz Bočne
Petković Marko in Remic Mojca, oba iz Šmartnega ob Dreti
Hlep Matija in Lesjak Darja, oba iz Dobriča
Matjaž David iz Radegunde in Šon Mojca z Rečice ob Savinji
Bedjanič Gregor iz Frama in Vinko Barbara iz Maribora
Prijatelj Marko iz Kompolj in Pogorelc Marija iz Podtabora
Brezovnik Marko in Vitanc Saša, oba iz Šmartnega ob Dreti
Črček Matjaž iz Rogaške Slatine in Dvanajščak Klara iz Kranja
Ulaga Robin iz Postojne in Žerjav Jasna iz Malih Dol
Praznik Damjan in Golčman Karmen iz Skorna
Slapnik Boštjan in Šporin Stanka, oba iz Rovta pod Menino
Poličnik Janez in Poličnik Marizela, oba iz Gornjega Grada
Funtek Jure iz Robanovega Kota in Breznik Tjaša iz Luč
Suljić Sedin in Fazlić Sabina, oba iz Hrastnika
Preprotnik Gregor iz Solčave in Klemenšek Katja iz Robanovega Kota
Zavolovšek Vojko iz Bočne in Lamprečnik Valerija iz Spodnjih Kraš
Cigale Aleksander in Mlinar Klementina, oba iz Spodnje Rečice
Kužet Goran iz Velenja in Videmšek Klara iz Šoštanja
Frim Gregor iz Selc in Pibernik Mojca iz Maribora
Bele Boštjan iz Nizke in Svet Mojca iz Pongraca
Selišnik Milan in Gumzej Valerija, oba iz Podolševe
Ugovšek Franc in Veršnik Monika, oba iz Nove Štifte
Slana Tomaž iz Blatne Brezovice in Ageeva Ekaterina iz Rusije
Urbančnik Matevž iz Tržiča in Jerič Tanja iz Lokovice
Križaj Domen iz Nakla in Bitenc Mojca iz Zgornjih Pobrežij
Vodovnik Matjaž s Prihove in Kolšek Katja iz Laškega
•	 TRIJE	VOZNIKI	POD	VPLIVOM	ALKOHOLA
V preteklem tednu so bili v cestnem prometu ustavljeni tri-
je vozniki osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alko-
hola. Enemu vozniku je bil izdan plačilni nalog, zoper dva pa je 
bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju, odde-
lek za prekrške.
OBVESTILO OBČANOM
Občane policisti seznanjajo, da v času od 15. novembra do 
vključno 15. decembra poteka javnomnenjska raziskava o ocenah 
in stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije. Občane vabijo, da 
izpolnijo vprašalnik oziroma anketo, ki je dostopna na internetni 
strani policije oziroma na povezavi: https://www.policija.si/polici-
ja_anketa/index.php?r=survey/index&sid=851457&lang=sl.
OBJAVA PO ZAKONU O MEDIJIH
Še o borbi na Čreti – popravek
Na moje pismo glede resnice o 
bojih na Čreti, je podala korektno iz-
javo ZB, ki ji z veseljem odgovarjam. 
Oglasil se je pa tudi patriot M. Zupan. 
Nekatere trditve so enake pri obeh, 
zato po vrsti.
O samih dogodkih in borbi ni dvo-
miti, vse najdete pri zgodovinarjih: 
dr. Ževartu, Zakonjšku, Ivanu Janu, 
dr. Mikoli idr. Sporno je le poimeno-
vanje, frontalna bitka. To je čisti mit, 
fantazma, nekaj kot Dražgoše. šlo je 
za obkolitev, krajšo borbo in umik 
partizanov. Važno in boleče za vse je 
pa to, kar se je zgodilo v cerkvi, ko 
so borci za svobodo prisilili Čmaka, 
da je gledal skupinsko posilstvo svo-
je žene pred oltarjem! Nato so vse tri 
izvensodno pobili, češ, da so narodni 
izdajalci. Slednje pa nikdar nikomur 
do zdaj ni dokazano. Žaljiv je očitek, 
da dobroveljskemu kralju polagam 
besede na usta. Je pa Lea Čmak, so-
proga Henrika Čmaka 3.VII.1994 na 
Komisijo državnega zbora RS za raz-
iskovanje povojnih množičnih izven-
sodnih pobojih … naslovila vlogo z 
opisom dogodkov. Glede na to, da je 
bila L. Čmak, kot je sama povedala 
dr. Mikoli, med vojno skojevka, kas-
neje pa »zagrizena komunistka«, ne 
gre dvomiti, da je njena pripoved re-
snična. Pripomnil bi še, da je Henrik 
Č. bil kasneje v partizanih in je truplo 
svojega očeta sam prinesel v dolino.
Res pa je, da je bila Š.Č. nemškega 
porekla iz Celja (roj. Findeisen). Bo-
bek je pa bil dejansko šturmfirer ver-
manšafta na Gomilsken, ravno tako, 
kot oče šefa OZNE v Celju Milana Ve-
nišnika v Mozirju.
Predsednika ZB prosim, da mi 
sporoči, v čem je moje skrajno neko-
rektno in žaljivo pisanje. Ali smo še 
vedno prisiljeni konzumirati zgodo-
vino, ki so jo napisali zmagovalci in 
je dostikrat daleč od resnice ali pa so 
dejstva sploh zamolčana. Pa mi, re-
cimo, povejte, kje so se zgubile sto-
tine vermanov, ki so bili odpeljani iz 
Mozirja v Gornji Grad? Tja, kot oba 
veva, nikdar niso prišli. In kje je po-
kopan naš faran Anton Čokan diplo-
mirani pravnik in absolvent medici-
ne, sanitetni referent pri dolenjskih 
partizanih? In kakšno izdajo je zag-
rešil dojenček Fedran Milan iz Solča-
ve, ki so ga v materinem naročju ubi-
li borci za svobodo? Kje je packarija? 
Kaj je tu potvorjenega z moje strani, 
morda Kardeljev citat?
Če bi jaz bil komunist, o kolabora-
ciji in lažeh ne bi govoril. Da osvežim 
le nekaj, vsem znanih dokumentira-
nih dejstev brez komentarjev:
17.IV.1937 trinajst ljudi v parih urah 
izvede na Čebinah ustanovni kon-
gres KPS in uvede, skladno z VII. kon-
gresom Kominterne tudi uresničeva-
nje politike ljudske fronte.
27.IV.1941 je ustanovljena PIF, 
usmerjena proti ameriškemu in an-
gleškemu imperializmu, ne pa OF, 
kot smo jo praznovali 50 let in jo še 
kar. KP povabi k sodelovanju naro-
dno zavedne krščanske socialiste 
ter lažne predstavnike levih Soko-
lov. Partija prevladuje, OF postane 
simbol odpira proti okupatorju. Od-
pora še ni.
22.VI.1941. je ustanovljeno Glavno 
poveljstvo slovenskih partizanskih 
čet. Upor se je pričel šele z nemškim 
napadom na ZSSR, do takrat tesne 
zločinske zaveznice. V prvomajskih 
paradah so še družno sodelovali čla-
ni NSAPD in KPS. Julija je poveljstvo 
uvedlo Partizanski zakon, ki določa, 
da je partizanstvo po svoji vsebini 
revolucionarno.
15.VIII. je ustanovljen VOS brez 
vednosti IOOF, podrejen neposred-
no CK KPS. 
16.IX je sprejet odlok o zaščiti slo-
venskega naroda, s katerim je pre-
povedan vsak odpor proti okupator-
ju izven partizanskih čet. Partija je 
dobila monopol nad uporom, vsak, 
ki se tega ni držal, je postal narodni 
izdajalec. Pričel se je nesluten teror.
1.III.1943 podpis Dolomitske izjave, 
s katero so krčanski socialisti in So-
koli v OF prenehali obstajati, čeprav 
so pripeljali v partizane neprimerno 
več ljudi kot komunisti.
Sledi pomor več kot 400 ne-
dolžnih ljudi v Ljubljanski pokrajini, 
ustanovitev vaških straž, padec Gr-
čaric i Turjaka z revolucionarnim na-
siljem, konča se s tim. osvoboditvijo 
in deset tisoči pomorjenimi Slovenci 
ter sto tisoč Jugoslovani. 
Ogromne so pa žrtve okupatorje-
vega nasilja: že okupacija sama in 
njene posledice, mobilizacija v nem-
ško vojsko, splošno nasilje, predvsem 
pa streljanja talcev, internacije. Zlo-
čin je zločin, nad komer koli in kdor 
koli ga stori! Zato mi naj bo dovolje-
no omeniti tudi nasilne mobilizacije 
v partizane in na akcije proti okupa-
torju, ki so pripeljale do tega, da se je 
prebivalstvo moralo vi partizane, ozi-
roma je prišlo do streljanja talcev! 
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 27
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
O kolaboraciji in izdajstvu bi na 
vašem mestu pisal šele, ko bi preštu-
diral nekaj mednarodnih konvencij. 
Od priporočene literature bi pa še 
omenil V. Dedijera, dvornega Titove-
ga življenjepisca, ki navaja, da je nje-
gova prva žena imela 15 let, ko sta se 
poročila in je dve leti čakal na dovo-
ljenje. Torej, imela je 13 (!) let. Defini-
cij pedofilije je povsod polno, ne na-
zadnje lahko pogledate na wikipedi-
jo. Ravno tako se različni portali kar 
kosajo, kdo ima na vesti več zloči-
nov; ni treba dolgo iskati, Tita takoj 
najdete. Torej, bil je zločinec in pe-
dofil!
In sklepni stavek? Naj to občani 
smatramo kot poziv medijem, da ob-
javljajo le borcem dopadljive vsebi-
ne, nekakšno rdečo samocenzuro? 
Pogumno, a nesprejemljivo!
Patriotu Zupanu pa: nisem »ne-
ki«. Dr. Orožen je ob pisanju za-
gorske zgodovine iz urbarjev ugo-
tovil, da je Martin Steiner tu bival 
kot svoboden kmet že leta 1498. 
Moj rod dokazano tu biva več kot 
530 let in nikoli se nismo odrek-
li svoje zgodovine, kulture in ve-
re. Tvoj sestavek je ena sama polu-
cija cinične in sarkastične verbal-
ne inkontinence. Nanj ne mislim 
odgovarjati; kazalo bi ti pa morda 
poiskati odvetnika, ki te bo ščitil 
med ostalim tudi pred informacij-
sko pooblaščenko glede moje do-
mnevne bolezni in invalidske pen-
zije ter pred sodiščem glede osta-
lih insinuacij in trditev.
Ob naštevanju zavednih si pa po-
zabil omeniti Janžovnik Alojza-Ljuba, 
ki je tudi kraljeval po Dobrovljah in 
širše. Mogoče ti je znan priimek We-
iss?
Kaj je demokracija ne veš, ne mo-
reš vedeti, nimaš primerne predizo-
brazbe in razgledanosti. Domovina, 
ki jo hvališ, je bila dobra nekaterim, 
drugim je bila mačeha. Eni so se hra-
nili iz posebnih magacinov, drugi so 
prosjačili na karte, če so jih imeli.
Končal bom, tvoje pismo se mi 
gnusi. Da pa te malo pomirim, oči-
taš mi šolanje v socialističnem raju. 
Naj ti bo v tolažbo, da so me vrgli s 
fakultete, zakaj ne uganeš! Naj ti še 
povem, da so mene, moje starše in 
sorodnike intenzivno spremljali in 
trpinčili na nočnih seansah. Če si po-
mislil na UDBO, se ne motiš. Vedno 
sem bil drugorazredni državljan, a 
veren in ponosen na to, s čudoviti-
mi starši, duhovnikom in vernimi pri-
jatelji. Bil sem podpredsednik SDZ in 
DEMOSa, ustanovitelj in predsednik 
Odbora za varstvo pravic J. Janše, so-
ustanovitelj SKD in na ustanovnem 
zboru DEMOSa sem spravil z odra 
rdečo zastavo, izginila je za vedno.
Praviš, da imajo v demokraciji 
glavno besedo barabe, lopovi itd. Se 
strinjam, vsi imajo komunistični pe-
digre, še kar rotirajo, če ne drugam 
za predsednike društev ali celo pev-
cev na koru! 
Franci Steiner
Šmihelska cesta 7
3330 Mozirje
Veš, da je vse tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, besedah naših,
da, celo v sanjah,
le, da korak se tvoj
nič več ne sliši …
                              (J. Medvešek)
V SPOMIN
Jožefi MIKLAVC 
iz Trnovca
1927-2014
1. decembra 2018 minevajo štiri leta, odkar
naše drage mame ni več med nami.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem 
grobu in prižgete svečko v spomin.
Vsi tvoji
Veličasten človek je zaklad, 
ne veš, 
dokler ga imaš … 
Kažipot in luč ostal 
boš naš!
                                             Pepi 
V 91. letu je preminil 
naš dragi oče, ded in praded
Jože MIKLAVC
Avguštinov ata
s Trnovca pri Rečici ob Savinji
16. 12. 1927-27. 11. 2018
Naš najdražji, pogrešali Te bomo. V nas in naših spominih boš ved-
no ponosen in skrben steber družine.
Vsem, ki ste mu bili v pomoč v težkih trenutkih odhajanja, in vsem, 
ki čutite bolečino izgube z nami, iskrena hvala.
Žalujoči sinovi Alojz, Marjan in Pepi z družinami
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
28
Za razvedrilo
LISJAK V LUKNJO
Znan »lisjak« in šef kampa Menina Jure Kolenc – Džuro je pove-
zal svoj kamp z Božično jamo v Menini ter kaj hitro pomislil na more-
bitno novo naravno destinacijo s povečanjem navala na njegov naj-
lepši kamp v deželi tej. Odpravil se je s strokovno odpravo in komaj 
zlezel v luknjo. Jamo bi najraje vzel kar v naravno okolje v Varpolje, a 
je Raf Žerovnik in čuvar Menine ne data. Pa da ne omenjamo, malce 
prevelika je za transport. 
LUBADAR V VRBOVCU?
Na kvizu o gozdarstvu, Muzeju Vrbovec, čebelah in lesu, ki ga 
kupujemo zlepljenega iz Avstrije, je pred dnevi z učenci tekla be-
seda znanja tako tekoče, da so vsi strokovnjaki povedali, da je bi-
lo tokrat zares perfektno. Med strokovno vodstveno ekipo je bil za-
gotovo prvi med dvema muzejskima damama Jasmino Jurčič (le-
vo) in Barbaro Šoster Rutar »glavni prometnik« Marijan Denša, 
ki obvlada vse o gozdu, a najbolje tematiko podlubnikov. Ko je bi-
lo potrebno, je nakazal, da se naj voditelj kviza Bojan Štrukelj dr-
ži bolj levo, da bo pravočasno opazil lubadarsko sodrgo, ki bi preč-
kala prehod za pešce pri muzeju. »Da nam ne bi pred nosom vdr-
li v naše arhive!«
ZA COTE GRE
V galeriji v Mozirju sta na okrogli mizi o apiterapiji zaskrbljeno ob-
sedela Jurij Skornšek (drugi z leve), blagajnik Čebelarske družine 
Janeza Goličnika Mozirje, in Ivan Čopar (tretji z leve), predsednik 
te iste družine. Predsedniku tokrat po glavi niso rojile čebelice, am-
pak misli o tem, kako so rožice lepe, pa čebelice tudi. In da sta oba 
predstavnika čebelarjev, torej on sam in Jurij, že mogoče izgubila kaj 
svoje lepote. Pa ga je blagajnik potolažil, rekoč: »Saj sem jim razlo-
žil, oblekla sva se v svoje svečane čebelarske obleke, da bodo videli, 
da so vsaj najine cote lepe, če že midva nisva več!« 
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: MF)
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 29
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018
30
Petek,
30. november
ob 16.30. Mozirski gaj
Otvoritev Božične bajke Slovenije
ob 18.00. Galerija Mozirje
Odprtje razstave 24. slikarski študijski dnevi 
Ex tempore Mozirski gaj 2018
ob 18.00. OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad
Dobrodelni bazar
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Domači okraski za praznični december
ob 20.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma - Mozirje : OD Krim
Sobota,
1. december
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Litija (kadeti)
ob 10.00. Občinska dvorana v Solčavi
Otroška delavnica izdelovanja adventnih venčkov
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Zadnji dan akcije Božiček za en dan
ob 16.00. Center Rinka Solčava
Razstava Copati
ob 17 .00. Grad Vrbovec Nazarje
Razstava ženskih torbic skozi čas Darje Dobovičnik
ob 17 .00. OŠ Mozirje
Dobrodelna prireditev TV (z)mešalnica
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : SVolley
ob 18.00. Solčava
Parkljevanje z Miklavževo zgodbo
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Bočna pleše
ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji
Predstava 50 odtenkov ženske
ob 19.00. Slomškova dvorana v Mozirju
Predavanje Rast mladosti iz korenin modrosti
 Ponedeljek,
3. december
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Večer s Cankarjem
Torek,
4. december
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 16.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Besedičica
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Kundalini joga
Sreda,
5. december
ob 17 .00. Trg na Rečici ob Savinji
Miklavževanje
ob 17 .00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah
Miklavževanje
ob 17 .00 in 18.00. Kulturni dom Mozirje
Miklavževanje
ob 17 .00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji
Predstavitev knjige Slap 19
Četrtek,
6. december
ob 17 .00. Občinska dvorana v Solčavi
Miklavževanje
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Plašni medved
ob 19.00. Kulturni dom Mozirje
Komedija Tvoj bodoči bivši mož (Vid Valič)
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevo-
ze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prodam mesnate prašiče od 100 
do 200 kg. Možna dostava; gsm 
041/561-893. 
Prodam prašiče od 30 do 250 kg in 
starejše svinje; gsm 031/223-484.
Prodam dva kozla, stara pol leta, in 
eno starejšo kozo, srnaste pasme, 
mirni, vajeni ljudi in pastirja; gsm 
031/865-456.
Jagnjeta, ovce za zakol ali nadalj-
no rejo, možno meso prodam; gsm 
041/239-017 .
Prodam prašiče od 120 do 160 kg; 
gsm 041/986-071.
Prodam bikca čb, starega 10 dni; 
gsm 051/33-10-20.
Prodam prašiča za zakol, 200 kg; 
tel. št. 58-35-239.
Prodam krave molznice; gsm 
041/929-476.
Prodam dve telički, sivorjavi, stari 
10 dni; gsm 041/783-427 .
Prodam prašiče, domača vzreja, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupim telička ali teličko mesna-
te pasme, staro do 14 dni; gsm 
041/616-463.
DRUGO – KUPIM
Kupim hlodovino javorja, ore-
ha in hlodovino sadnih dreves, 
lepše kvalitete; gsm 040/430-
080.
DRUGO – PRODAM
Prodamo meso mlade telice, vse 
4 polovice, ugodna cena; gsm 
051/439-080.
Prodam zimske gume 195/65 R15 5 
119/3; gsm 041/881-746.
Prodam bukova in mešana klaftr-
ska drva; gsm 051/314-306.
Prodam leseno klado za sekanje 
mesa; gsm 031/800-852.
Hladilnik z zmrzovalnikom gore-
nje, še delujoč. Cena 20 eur; gsm 
041/732-928.
Prodam zimske gume sava s3, 
komplet s platišči 195 65 15, zelo 
malo rabljene; gsm 041/941-892.
Vile za bale s pomožnimi kolesi za 
lažji traktor za lažji transport; gsm 
070/870-321.
VOZILA – PRODAM
Renault clio 1.2 billabong, l. 2003, 
registracija do 30. 7. 2019; gsm 
041/783-650.
NEPREMIČNINE
Iščem 1- ali 2-sobno stanovanje v 
Savinjski; gsm 041/874-602.
Savinjske novice št. 48, 30. november 2018 31
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi