2?, Številka V LjuMjani, dne 5, julija 1919. Delavec iziaja vsak petek * datumom naslednje;';« one. — Naročnina in ce!o ieto K 10-—, za pol leta K 5 —, za četrt leta K 2'50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šelanburgova ulica Stev. 6. IL nadstr. V L iti to Rokopisi se ne vračajo. — luserati se z:v:ičunavajo, milimeter vrt-tiča in sicer pri cnkr;i iii objavi po 30 vinarja, pri tri luštni po 27 vinarja, pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. / a vsakokrat. - Za razne / jiiveitd. stanc mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma so nc sprejemajo. Le po starem kopitu naprej! Vsak razsoden človek in poznavalec razmer pri najraznovrstnejših bolniških blagajnah v mestih in po deželi mora v interesu stvari same z veseljem pozdraviti, da se z merodajne strani skuša v mnogih slučajih naravnost neznosnim razmeram v blagajnah napraviti konec Storjeni so koraki, da se vse podeželske in tudi mestne bolniške blagajne raznega itipa strnejo v veliko močno bolniško blagajno, katera naj bi vsestransko podkrepljena tvorila bolniško-zavarovalni zavod ?a vso Slovenijo, ki bo financijalno dovolj podprt, nudil zavarovancem vse one pripomočke ter ugodnosti, ki jih moderna veda in modeme izkušnje glede zdravstva zahtevajo. No le, da so male bolniške Iblagajne s svojimi še malenkostnejšimi p oi n očki za zavarovance takorekoč brez pomena, se je v premnogih takih blagaj-lifah ‘gospodarilo in deloma se še gospodari tako, da bi upravni odbor 7 nadzorstvom vred pravzaprav spadali . pod '•ključ. Toda zakaj vse to omenjamo? Smatramo sicer za čisto nepotrebno govoriti o stvareh, ki jih narekuje železni zakon potrebe. Ker pa ima tudi ta stvar, kakor vsaka, ki naj bi služila delavcem, svoje nasprotnike, moramo o zadevi povedati tudi svoje mnenje. Že davno smo sicer vedeli, da naši obrtniki, razen prav malih izjem, niso pristopni nobenim novim fde-jam. Že davno vemo, da se upirajo vsemu, kar ne nosi znak starega parrijarhal-nega cehovstva, da se pa bodo v svoji potencirani najivnosti upirali tudi ukrepom, ki se tičejo izključno delavcev, bi bili vseeno težko verjeli. Imamo v rokah »Obrtni Vestnik« z dne 14. junija 1919, v katerem s pomilovanjem čitamo dolgo resolucijo, ki so jo sprejeli neki obrtniki na svojem sestanku na binkoštni pone-'deljek v Žireh, v kateri seveda »odločno« protestirajo proti razpustu »svojih« bolniških blagajen in proti priklopitvi njih k (velikemu bolniško - zavarovalnemu zavarovalnemu zavodu. Žuganje vladi in »a drugi strani rotenje vlade nas pušča docela hladne. Razumemo, marsikdo iz jprotestujočih obrtnikov je smatral bolniško blagajno svojega kraja za eldorado, kjer je imel glavno besedo. Razumemo jtudi, da je marsikateri obrtnik imel po-•toin »svoje« bolniške blagajne vpliv na siavarovane delavce. Samozavestni občutek je navdajal takega sedaj protestu-Ijočega obrtnika, ko je bilo v marsikaterem primeru od njega odvisno, ali dobi bolni delavec podporo ali ne. Take bolezni gospodov obmikov razumemo, ali Priznati jih ne moremo. Izgovori, da so obrtniki opravičeni soodločevati v delavskih bolniških blagajnah, nikakor ne veljajo. Niti sklicevanje na plačevanje ene tretjine prispevkov ne drži. Oospodje naj si zapr 'mijo, da postane obrtnik, oziroma podjetnik še !e 'tedaj delodajalec, kadar vzame. w delo delavce. Dokler teh nima — in takih obrtnikov imamo precej — še ni delodajalec. V tem primeru ne prispeva za bolniško zavarovanje niti beliča. Značilno je, da imajo največkrat ravno taki gospodje največjo besedo. Ne plača pa tudi noben podjetnik, ki ima vposlene delavce, oziroma pomočnike, iz lastnega žepa niti vinarja. Kar plačuje v obliki tretjine, plačuje le na podlagi delavčevih zaslužkov, ne pa iz svojega. Delodajalec odda del delavčevega zaslužka bolniškemu zavarovanju kot prispevek, ne pa kot žrtev iz svojega. Že dejstvo, da obrtnik, oziroma delodajalec nima pri delavskih ali pomočniških bolniških blagajnah prav riikake pravice ne do bolniščine, ne do zdravil in zdravniške pomoči, dokazuje, da se ne more smatrati, .da bi delodajalec iz svojega (osebnega zaslužka) k bolniškemu zavarovanju kaj prispeval. To razmerje je nekaj popolnoma naravnega in čisto naravno bi tudi bilo, če bi delodajalci prispevali kaj iz svojega, da bi morali imeti tudi pravice do dajatev od strani bolniških blagajen. Naravo tega razmerja delodajalci "tudi popolnoma praviino pojmujejo, zakaj v nasprotnem slučaju bi se bili gotovo že davno oglašali za pravice glede dajatev in bi ne marali plačevati prispevkov za stvar, od katere nimajo nikakršnega haska. Stvar je jasna; delodajalec odraču-nava del zaslužka, katerega bi sicer moral izplačati delavcu, bolniški blagajni. Zatorej ne more biti drugače kakor da je bolniško zavarovanje delavcev izključno le zadeva delavcev. Le domišljiia je. če menijo gospodje v »Obrtnem Vestniku«, da imajo pri delavskem bolniškem zavarovanju pravico soodločevanja. To pravico si laste po krivici. Po krivici jim je tudi to domišljeno pravico priznal birokratizem stare Avstrije. Vzemimo, zakaj na primer si delavci ne laste nobenih pravic soodločevanja pri rsznih mojstrskih bolniških blagajnah? In vendar je tukaj prej res, da tudi delavci prispevajo k mojstrskemu zavarovanju. Ali ne plačuje obrtnik prispevke v svojo bolniško blagajno tudi deloma na podlagi dobička, ki mu ga je pridelal delavec? Ne zavidamo jim tega, ampak tako kakor bi oni v tem primeru odrekali pomočnikom soodločevalno pravico pri svojih obrtniških bolniških Blagajnah, tako po vsej pravici odrekamo kot delavci tudi mi gospodom vsakršno soodločevalno pravico pri delavskih bolniških blagajnah. Skratka, gospodje delodajalci nimajo pri delavskem bolniškem zavarovanju zlasti pa v delavskih bolniških bla-gainah' ničesar iskati. Socializacija v Nemški Avstriji. Nedavno smo poročali o socijalizač-nih zakonskih načrtih v Nemški Avstriji. Pri nas seveda o takih, načrtih ni gov.ora, pač pa se še to, kar bi se imelo izvesti v dobrobit narodnega gospodarstva in na primer odpis vojnih dobičkov, agrarna reforma in socialne reforme, zavlačuje in preriva. Nemška narodna skupščina ie v tem oziru odločnejša. Nedavno je ta pozvala vlado, da pove, katere industrije in obrate namerava vlada predvsem socija-lizirati. Na to vprašanje je odgovoril podkancler Fink in navel naslednji socijali-začni program: Po mnenju vlade naj se v prvi vrsti razlaste naslednja zasebna podjetja in upravlja v skupnem gospodarstvu: 1. Tisti premogokopi, ki ne služijo samo krajevni preskrbi ali preskrbi posameznih obratov, kojih del tvorijo. V zvezi s socijalizacijo teh premogokopov naj se socijalizira tudi veletrgovstvo s premogom in v ta namen ustanovi poseben skupnogospodarski zavod. 2. Pridobivanje železne rude in pridelovanje surovega železa kakor tudi nadaljnje predelovanje in pridobivanje drugih koristnih kovin, ki je v zvezi s tem. 3. Proizvajanje elektrike in v to potrebne vodne sile, v kolikor ne služijo le krajevnim potrebam. Po lem načrtu se naj socializirat* oba najvažnejša vira sile, premog in elektrika, in izkoristi obe najvažnejši surovini železo in les. S tem pridobi skupnost najvažneje produktivne sile na razpolago. Podružabljenje naj izvedo država in dežele. Pri upravi skupnih sosoodar-stev, ki se jim odkaže »premogarstvo iti, železna veleindustrija naj bodo udeležene poleg državne uprave tudi deželne uprave. Pridobivanje elektrike in gozdarstvo pa naj prevzamejo deželni gospodarski zavodi, ki se glede uprave skupnih zadev združijo v državne zveze. Namen, da se predvsem socijalizira produkcija surovin in prvotnih produkcijskih pomočkov, je popolnoma v soglasju z današnjimi gospodarskimi razmerami in s tem tudi potrebam skupnosti. Vendar pa socijalizaclja s tem še ne bo smela biti končana, ker bo po tej izvedbi še celo vrsto nadaljnih produkcijskih in gospodarskih panog ne le neobhodno potrebno, marveč tudi mogoče socijalizirati. Zlasti bo pri tem treba misliti na vse denar-stvene zavode (banke, hranilnice itd.), na zavarovalništvo, na zemljiško velepo* ses. in na one panoge, katerih obrati so, važni za občinsko gospodarstvo. Tudi v tem oziru se že pripravljajo primerni zakonski načrti. Za odpravo brezposelnosti. Minuli petek se je Vršila v Narodnem predstavništvu razprava o interpelaciji posl. Baniča, ki zahteva razširjenje posredovalnice za delo tudi na Dalmacijo. V to razpravo je posegel tudi sodrug Petejan, ki je izjavil naslednje: Gospodje! Dovolite mi par besed o stvari, ki ne i.iteresira samo Dalmacijo, ampak prebivalstvo vseh pokrajin ,v naši državi. Brezposelnost je med največjimi zli, ki jih je rodila vojna in se širi danes ne samo po Dalmaciji, ampak tudi pri nas, pravtako tudi po Hrvaškem m drugod. Za odpravo brezposelnosti in od-pcmoč temu zlu je po mojem mnenju treba uporabiti več stvari. Predvsem je treba razširiti posredovalnico za delo, to necbhodno institucijo, ki pri nas v Sloveniji že obstoja, ki je pa še nimajo v Dalmaciji, Srbiji in Vojvodini, na celo državo. Ministrstvo za socialno politiko bi moralo izdelati tozadevni načrt za celo državo. Iluzija bi bila, ako bi ljudem pravili, da bo brezposelnost naenkrat odpravljena, če bo le urejena poslovalnica za delo v celi državi. Treba je poleg tega tudi. da se v najkrajšem času poskrbi za javna dela, ki bodo dala zaslužka neza-pcslerim delavcem. Država naj prične graditi železnice, mostove, ceste in prične z drugimi javnimi deli, ki jih bo itak treba prej ali slej izvršiti; s tem se bo dal zaslužek delavcem in opravilo se bo delo, j ki je za državo potrebno. Tretje vprašanje, ki je s tem v zvezi, je to, da treba poskrbeti za to, da bo brezposelni delavec, ki se prijavi za delo pri posredovalnici, imel tudi možnost, da se bo vsaj preživel. Treba je uvesti državno zavarovanje za slučaj nezaposlenosti. V Sloveniji je to deloma že izvršeno; ne odgovarja sicer še vsem zahtevam, a začetek je tukaj. Stvar imeresira celo državo. Zato bi prosil gospoda ministra za socialno politiko, da se reši v najkrajšem času vprašanje splošnega zavarovanja zoper nezaposlenost za celo državo, tako, da bo imel delavec v slučaju nezaposlenosti vsaj toliko, da se bo za silo najedel, da ne bo prisiljen beračiti. Da se odpomore nezaposlenosti delavstva, je treba še ene stvari, ki je po mojem mnenju prav važna, namreč skrajšanje delavnega časa. Olcde delavnega časa vlada popolna anarhija v posameznih deželah naše države. Pri nas v Sloveniji imamo osemurni delavnik, na Hrvaškem tudi; dolžnost gospoda ministra za socijalno politiko bo, da skrbi za to, ‘da se osemurni delavnik kar najhitreje razširi na celo državo. Kajti ni lepo, če obstoja osemurni delavnik samo v eni deželi, dočim nas drugod zavidajo, ker 'delajo po 10 in 11' ur na dan. Vem, da je v tej .zbornici mnogo ljudi, ki se ne strinjajo z uvedbo :semttr-nega delavnika. Poslanec dr. Mehrned Spaho je nedavno ^e vložil interpelacijo, zakaj se je uvedel osemurni delavnik. Tu se vidi kratkovidnost ljudi, ki ne vidijo v bodočnost, ki ne razumejo psihe mas, ki • Kfe smo? Kakor povsod drugod po Bosni so zblaznelo oblasti ob priliki prvega maja tudi v Kreki pri Tuzli. Pozaprli so vse delavske zaupnike. Cisto naravno, da je ta čin skrajne brutalnosti prizadete delavce nemalo razburil. Rudarji v Kreki, katerih je tamkaj okolo 1500, so ves čas pristojne oblasti zaman prosili, da bi nesrečne žrtve končno vendarle izpustili na svobodo in ker vse prosjačenje in rotenje ni zaleglo, so vsi rudarji kakor en mož stopili v stavko. Rudniška uprava pa, namesto da bi upravičeni zahtevi rudarjev šla na roko in pripomogla, da se tiranstvu proti žrtvam napravi konec, je poslala nekega svojega inženerja v Slovenijo. ki je posebno menda v mariborski okolici zbobnal nekaj ljudi, jih preslepil ter odpeljal v Kreko. Ko so prišli v Kreko, je vojaštvo obkolilo rudniška stanovanja in prisililo tam stanujoče rudarje, da so morali s svojimi družinami vred stanovanja zapustiti, nakar so v nastanili pripeljane bolje rečeno zai - Slovence. Došli Slovenci seveda od daleč ne bodo mogli nadomestiti številne domače delavce, a vseeno je boj bosanskim tovarišem otežkočen. Vemo, da niso to slovenski rudarji, ki so se kar tako na slepo podali v Kreko, pri njih bi inženerski kapitalistični hlapec ne imel sreče, so to ljudje iz dežele, ki nimajo o delavskem gibanju nobenega pojma. Ta slučaj nam jasno kaže, da še daleko ni opravljeno vse delo, če se organizira le industrijsko delavstvo, ampak, da se z vso silo treba lotiti tudi kmetiškega proletarijata, ki iz gole nevednosti pada svojim zavednim sotrpinom za tilnik. Tovariši rudarji, ne hodite v Kreko, in če bi se pokazal v vašem okolišu gospod inžener iz Kreke pri Tuzli ga primerno izkomplimentirajte. Bolj azijatskih razmer menda ne najdemo nikjer kakor jih imamo v svobodni in »demokratični« Jugoslaviji. Eno pa lahko povemo gospodi, če bodo hoteli vladati s policijsko, žandarmarijsko in vojaško pestjo, da si bodo sami izkopali grob * Delavci vojaškega oskrbovališča v Ljubljani. Kakor znano, so morali gotovi letniki svojedobno odriniti k 6 tedenskim orožnim vajam. Ljudje se sedaj polagoma vračajo. Že tako je bilo razumljivo, da je vsakega delodajalca moralična dolžnost, da vzame od orožnih vaj vmivše se delavce nazaj v delo. Zdi se, da se delodajalci te dolžnosti napram uslužbencem, ki so vršili svojo dolžnost napram državi tudi zavedajo, kajti dsedaj še msmo slišali- prav nobene tozadevue pritožbe. Ce pa to svojo, recimo patrijotično, dolžnost vrše zasebni delodajalci, bi to bilo tein preje_ pričakovati od vojaške uprave tam, kjer ima uposlene civilne delavce. V vojaškem oskrbovališču na Kodeljevem pr? Ljubljani je na primer moralo tudi nekaj izmed tam uposlenih civilnih delavcev: odriniti k orožnim vajam, sedaj pa, ko sc* so vrnili, jim je na njihovo začuden’© srbski major kot upravitelj oskrbovališča' kategorično izjavil, da so iz dela odpuščeni. lako. delavci, ki so izvršili svoja, delžnost napram domovini, naj bodo torej kaznovani z odpustom zato, ker so to dolžnost izvršili? Izgovor, da se vrne vehko vojnikov, ki se jih bo komandiralo na delo v oskrbovališču, na noben način ne more veljati, vojak naj bo vojak, nikakor pa ni umestno, da bi se ga uporabljalo kot konkurenta napram civilnim delavcem. Nekaj med odpuščenimi delavci je tudi takih, ki so pa dolga leta plačevali prispevke v takozvani Militar-Versorgungsinstitut fiir Zivilangestellte. Namestu, da bi se tem delavcem varovalo pri likvidaciji vseh ustanov stare Avstrija vse pravice, se jih enostavno vrže na cesto in po nepotrebnem množi vrste nezaposlenih, ki jih država mora podpirati. Gotovo ni naš namen škodovati ugledu vojaštva. Vsekakor pa opažamo, da imajd gospodje srbski oficirji o delavskih razmerah in o delavskem varstvu ter pravu kakor tudi o socijalnih nalogah prav čudne pojme. S tem seveda za nas stvar ša ni končana. Videli bomo, kaj bo reke! gospod vojni minister. Takim nazorom in takemu postopanju mi Slovenci nismo navajeni. „Pravo Lidu“ o našem strokovnem kongresu. Dnevnik češkega delavstva »Prave Udu« v Pragi piše o poteku našega strokovnega kongresa med drugim tudi to-le: »Vse slovenske strokovne organizacije s< do državnega prevrata tvorile del av-strijskih strokovnih zvez, od katerih so se potem, ko so prejele gotovo odpravnino z Dunaja odcepile in so se osamosvojile. Nadalje pravi: »Kongres se jc po svojih referatih ter razpravah kretal na zelo visoki stopnji. Ves kongres je prevevala stvarnost ter miraio in trezno na-ziranje glede nalog sloyenskih strokovnih’ organizacij. Izmed sklepov posebno omenjamo resolucijo, po kateri naj bi ob svoji samoupravi tvorile slovenske strokovne organizacije del enotnih strokovnih organizacij v Jugoslaviji. Ujedinjenje naj bi ob' popolni samoupravi slonelo na federativni podlagi. Potek kongresa je dokaza!, da slovenski sodrugi v svojih strokovnih organizacijah tvorijo prebujeno jedro delavskega gibanja med Jugoslovani. Referati’1 poročevalcev so bili tako stvarni, da šo naravnost presenečali s svojim mirnim naziranjein v sedanjem razburkanem času. Ako presojamo celoten strokovni po-kret v Jugoslaviji, lahko opažamo gotova razlike. Med tem ko je pokret Srbiji in na Hrvaškem bolj radikalnega značaja, je temperament slovenskih umerjerieišega značaja. Radikalizem posebno srbsk'ji sodrugov pospešuje vlada potom svojega pritiska, zato je razumljiv.« Nadalje opisuje »Pravo Lidu« dogodke 1. maja v Zagrebu, Bosni in Hercegovini in dostavlja, da se »pokret v Sloveniji razvija r stejše, nikakor pa nn brez težav. pokret je izpostavljen stalnim perseku-cijam vsled bojazni pred boljševizmom, dasi je tako postopanje vlade nalman* sposobno ga zatreti. H koncu navala ceuc Živežu in zaslužku delavcev prT nas fer prihaja do zaključka, da je ob višjih zaslužkih živež na Čehoslovaškem cenejši. Strokovnim organizacijam celjskega okrožja na znanje. Vse strokovne organizacije, nahajajoči se na ozemlju celjskega okrožja, ki obsega Celje do vštetega Zidanmosta, Pragerskega, Spodnjega Dravograda, Pluje in Brežic, morajo na podlagi soglasnega sklepa okrožne konference stro- Sovnih organizacij, katera se ie vršila . ne 25. maja 1919. v Celju že od vštetega 1. junija 1919 na svoje centrale odra-čunati od vsakega prispevka po 10 vinarjev več. Od rednega odračunavanja tega prispevka je odvisen ves nadaljni razvoj strokovnih organizacij tega okrožja. Zato paj se storjeni sklepi striktno izvajajo. Ponavljamo, 10 vinarski prispevek ea okrožje je treba pobirati oziroma pla-fcevati z rednimi tedenskimi prispevki vred, ravnotako ga morajo podružnice z Ostalimi prispevki vred odrajtovati svojim centralam, in centrale same ga potem pdračunajo strokovni komisiji v Ljubljani, katera porabi ta prispevek izključno le ra celjsko okrožje. Domači pregled. Zapisnik seje strokovne komisiji z dne 25. junija 1919. Strokovna komisija se je konstituirala naslednje: Ivan Mlinar, načelnik: Viktor Zare, načelnikov namestnik; Josip Petejan. ftajnik; Skobi Franc, vodja zapisnika; Ivan Tokan, blagajnik. V snujoči se sosvet pri ministrstvu jra socialno politiko v Belgradu se sklene idelicrirati sodruga Ivana Kocmurja. Nadalje se sklene, da se bodo vršile acje strokovne komisije vsakih 14 dni. t)an določi vselej načelnik sporazumno s tajništvom. Rešila se je cela vrsta zadev notranje upravnega značaja. Bol proti predsedniku dež. vlade za jBtovenijo g. dr. Žerjavu se je pričel na vsej bojni črti. Dolže ga, da so vsi stro-eostni koraki v Sloveniji njegovo, oziroma delo slovenskih liberalcev. Tudi v Bel-gradu pravijo, da srbska vlada ni nič Skrenila za Slovenijo samostojno, marveč le na predloge »vplivnih« činiteljev. S tem le koalicija med strankami porušena. To je važen pojav tudi za delavstvo, ker se je takorekoč dokazalo to, kar smo vedno sumili, odkar so liberalci dobili »glavno« besedo v Belgradu. . - „, _ ,, Zvišanje poštnih pristojbin. Z odlo-ffom z dne 18. t. m., št. 14.418, je zvišalo ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu poštne pristojbine v tuzemskem (prometu počenši s i. julijem t. L kakor Sledi: Pristojbina za pisma (v krajevnem pi medkrajevnem prometu) znaša 30 vin. fca vsakih 20 gramov. Teža neomejena. Pristojbina za zalepke Je ista kakor za pisma. Pristojbina za navadne dopisnice 15, za dopisnice z odgovorom 30 vin. Pristojbina za tiskovine za vsakih 50 gr 5 vin. najmanj 10 vin. Najvišja dopustna teža 2 kg. Pristojbina za vzorce znaša do !00 '.t. 15 vin. preko 100—200 gr 30 vin. 6 nreko 200—350 gr (najvišja dopustna te?a) 45 vin. Pristojbina za poslovne papirje znaša: do 200 gr 30 vin., a preko ryr. za vsakih nadaljnih 100 gr. od-hns”o del te teže po 15 vin. Najviše r,) 'n teža 2000 gr. Za takoimerv , ie ali združene pošiljke s tisko\. a ml, vzorci in poslovn. papirji se plača pristojbina za poslovni papir. Najvišja dopustna teža 2 kg; priloženi vzorec ne sme biti težji od 350 gramov. Nefrankirane pošiljke pod točko 4.—7. se ne odpošiljajo, ampak po možnosti vračajo pošiljatelju. 9. Pristojbina za priporočenje, za povratnico, izplačilno obvestilo in reklamacijo znaša 60 vin. 10. Ekspresna dodatna pristojbina znaša za pisemske pošiljke, denarna pisma in nakaznice 1 K, za pakete 2 K 50 vin. Pristojbina za vrednostna pisma sestoja iz pristojbin za priporočeno pismo iste teže in iz vrednostne pristojbine do 10 K 25 vin., preko 100—500 K 50 vin., preko 500—1000 K 1 K in za nadaljnih 1000 K ali del tega zneska še po 20 vin. Sprejemajo se samo popolnoma frankirana in le zaprta pisma. Pošiljatelj mora plačati tudi še najmanj 20 vinarjev dostavnine, odnosno 10 vin. morebitne obvestnine. 12. Pristojbina za pakete znaša d6 5 kg 1 K 50 vin., in za vsaki nadaljni kg do največ dopustne teže 20 kg 60 vin Pošiljatelj mora plačati tudi 1 K dostavnine odnosno 10 vin. obvestnine. Za ločene (obsežne pakete) se plača še 50 % težnr pristojbine več, za pakete z označeno vrednostjo še vrednostna pristojbina ood točko 11. 13. Pri pošiljatvi z povzetiem treba plačati razven pripadajočih normal nih pristojbin še 20 vin. povzetnine 14. Pristojbina za nakaznice znaša do 25 K 25 vin., preko 25—50 K 50 vin., preko 50—100 60 vin. in za vsakih nadaljnih 100 K še 10 vin. Pošiljatelj mora plačati tudi 10 vin. izplačilne pristojbine^ Ekspresne pošiljke se smejo sprejemati v Srbijo in Cmo goro le pisemske, za ostalo tuzemstvo vse poštne pošiljke, a le za ožje (lokalne) dostavne okraje izdajnih poštnih uradov. Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 22. junija 1919. je iskalo dela 245 moških in 42 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 82 moških in 42 ženskih moči. Posredovanj se je izvršilo 163. Pri vsaki podružnici »Državne posredovalnice ^a delo« je od 1. januarja 1919. do 28. junija 1919. iskalo delo 909! delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 8232 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2508. Delo iščejo: pisarniške moči (357), trgovski sotrudniki in sotrud-nice (192), služkinje, kuharice in sobarice (136), strojni in stavbeni ključarji, peki, mlinarji, mesarji, kurjači, strojniki, kovači, železostrugarji, kotlarji, poljski in tov. delavci in delavke, ekonomi, oskrbniki, natakarji, natakarice, učiteljice, krojači, čevljarji, šivilje; vrtnarji, pečarji itd. Delo je na razpolago: rudarjem (800), služkinjam, kuharicam in sobaricam (131), težakom, hlapcem, poljskim delavkam in delavcem, zidarjem, delavcem in delavkam v pletilni šoli v Ptuju, gozd. delavcem, tesarjem, opek. delavcem in delavkam, p is. močem, šiviljam, čevljarjem, mizarjem, usnjarjem, kleparjem, strojnikom itd. Stavbinskih delavcev Osrednje dru-šWo v Ljubljani je imelo v nedeljo, dne 29. junija ob 9. dopoldne v telovadnici na Ledini izredno zborovanje.^ Razpravljalo se je o našem položaju. Zborovanje je otvoril s. Ant. Nachtigal ter podelil besedo s. Tokanu, ki je v daljši razpravi pojasnjeval idejo združevanja (organizacije) ki jo je provzročila med ljudstvom, to je delavstvom draginja in mezdne razmere Dela v stavbeni stroki še ni, le popravila so, toda, kar je vojna uničila, bo treba zopet popraviti, a zato se treba potruditi da bo imelo delavstvo pri tem primeren zaslužek. Pred vojno je delavstvo v tovarnah, pri železnicah in drugod vedno skušalo dobiti kos zemlje, da se je preživelo, ker so bili zaslužki premajhni; na ta način se je delavstvo izkoriščalo in so imeli podjetniki tudi zlasti veselje, da so izkoriščali kmetiško prebivalstvo, češ, vsaj ta ima doma živež, zakaj bi mu toliko plačeval. Delavstvo je to uvidelo, pa se je pričelo organizirati, kar so smatrali podjetniki za hujskarijo. In vendar ima tudi delavec pravico, da primerno živi od svojega zaslužka in če ima kdo malo domačijo, ni še to vzrok, da bi se njegovo delo slabše plačevalo. Da bi naš delavec bil malomaren, ni res, ker so ga povsod zunaj, na Westfalskem, v plavžih upoštevali kot pridnega delavca. Organizacija bo morala skrbeti tudi za delavcu primerna stanovanja. Ne maramo onemogočiti podjentikom zaslužek, ampak živeti hočemo. Angleški delavec si je s svojo organizacijo priboril dobro življenje^ pa tncfl v javnih zastopih ima vpliv, ker ima dobro izvedeno organizacijo. Pravijo, da je draginja zaradi visokih plač, to pa ni res, ker draginja narašča poprej. Ena glavnih nlog bo tudi, da dobimo v Jugoslaviji dobro zakonodajo za delavstvo, ki si jo moramo priboriti le sami. Varstvo v Nolezni, ob nezgodi, nezaposlenosti, službenem razmerju, svobodno združevanje zavarovanju za starosti; vse to bo moralo delavstvo izvojevati samo poleg pogojev za boljše življenje. Pri nas skuša pridobiti gospodarsko moč bančni kapital, ki je naj-neobzirneii izkoriščevalec. Podjetniki se boje naših organizacij, zato delaio na to, da bi se delavstvo razcepilo. Toda delavstvo mora ostati složno, samo sebi zvesto in zavračati vsak nasproten poizkus; v skupni organizaciji mora najti sleherni delavec zavetje. Vsi, ki še niso v naši sredi, se morajo privabiti k nam, k skupnemu delu, ker sicer postanejo naši lastni škodljivci. — Predsednik je nato prečital novo pogodbo, ki se je izročila zvezi stavbenih zidarskih in tesarskih mojstrov v Ljubljani ter poroča o odgovoru zveze, na podlagi katerega se izvoli pet zaupnikov za pogajanja. Nekaj mojstrov noče pripoznati našo organizacijo ter še vedno puste dejati po deset ur. Ta nedostatek bodo morali zaupniki odpraviti. Predsednik svari dalje, da se dajo nekateri zaupniki odpraviti. Predsednik svari dalje, da se dajo nekateri plašiti od drugih nasprotnih društev n. pr. od »Slov. zid. in tes. društva«. To društvo smo imeli za razne priredbe. Tam. opravljajo naš odbor, ne povedo pa. koliko dela smo napravili V teh kratkih petih mesecih. Da se agitacija, shodi in posredovanja ne morejo izvršiti ibrez denarja, je jasno. Pridobitve naše so pa veliko večje in le v korist našim članom in drugim, tako da bi bila sveta dolžnost vseh teh ljudi, da podpirajo organizirano delavstvo, da storimo še več. O zapravljanju torej ni govora. Društveni rezervni fondi so popolnoma pokriti, tako, da bo društvo lahko izpolnjevalo svoio dlžnost napram članom. V bl**ajni je že davno nad 4000 K. »Slov. zid. in tes. društvo« pa obstoja že 24 let, pa nima danes niti za stanovanje, za člane pa ni nikoli nič storilo. Pri magistratu zaposleni Društveni funkcionarji In dani, pozori H Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 27. tedenski prispevek 1.1. zapadel. Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 19 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 19. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. ) delavci fo Se neRbil -.rod pa imajo-strah" pred »svobodo«, ki ‘a pri jugoslovan- skih 'demokratih Clib^rricii:) i;i prav smo storili pri mestnem stavbnem uradu in županu prav mnogo korakov zanje in smo • tudi nekaj dosegli. Cc niso dosegli več, se imajo zahvaliti gotovim osebam, ki so tam zaposlene. Predsednik je še omenjal iWerkmeisterverein, ki ima nad 3 milijone imetja in podpira nad 200 invalidov. Omenja dalje, da mora imeti družina osmih oseb' dnevno 83 K dohodka, če hoče primemo živeti .er navaja cene potrebščinam: kradi 8 K, moka 5 K, krompir 3 K, meso 5 K, sladkor 3 K, sol 60 vin., sočivje 8 K, olje in kis 3 K, jajca 1 K 60 vin., meso 12 K, zabela 4 K, kurjava 3 K, razsvetljava 1 K, stanovanje 2 K, perko 1 K, za scflo l1 K, za obutev 17 K, za obleko 21 IC. torej skupaj 83 kron. Take so razmere, na se še najdejo ljudje, ki napravljajo .v delavskih vrstah razkol, namesio da bi se strnili v enotne organizacije v prid celokupnega delavstva! Dramatični odsek »Svobode« priredi dne 12. in 13. v Dramskem gledališču dve predstavi. (Vsakokrat ob 8. uri zvečer. Kdaj da se dobe vstopnice, se objavi pravočasno. Sodrugi! Agitirajte za ti predstavi, da bodemo zopet dokazali, da delavstvo želi posedati gledališče, samo priložnost naj se nam da. Seveda ne ob takih cenah kakor so na pr. danes. Pokazati Hočemo s tem, da bo hiša razprodana, da nam v. prihodnji sezoni morajo dati vsaki mesec nekaj delavskih predstav. V tem smislu sodrugi je potreba agitacije. ’ ! ■■■ IZKAZ. ' ■ Pavšalne prispevke strokovni komisiji so odračunali za prvo četrtletje 1919: tiskarji K 53.83, živilski delavci za prvo četrtletje in za april in maj K 145.89. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Okrajna bolniška blagajna % i v Ljubljani.; * Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. ■■ .. Zdravnik blagajne | Ordinira | Stanovanje | dspnl. papoL Ir. Ktfeniiia Peter splošno zdravljenje 'sli -Vri Turjaški trg št 4. v okr. bol. blag. Ir. Iran Zajet VslO-Vril Turjaški trg 11. L splošno zdravljenje 2-3 Frančiškanska ni 2. k. Aktu Brakvar Killerjevi bL 12. splošno zdravljenje 1-2 Turjaiki trg fl. 4. b. Aiejz KralMer 1-3 Poljanska •plošno zdravljenje cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško /.glasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih so ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolnifičnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajue bolniško blagajne. Načelstvo. Pri bolečinah, kakršne nastajajo pri mUMATIZMU protin , ohromelosti, ishiji, bolečinam v križu, nevralgiji, utrujenosti živcev itd., priporočajo mnogi zdravniki Felkrjev boli pomirjajoči 3^: E S&-8F U I® 6 dvojnih ali 2 specialni steki. 24 krona. Fellcrjeve odvajajoče, prebavo pospešujoče, tek izboljšujoče rabarbarni Elsa-krogljice 6 Škatlic 12 kron. Edino prave pri lekarnarja Evgenn V. FeUer, Stubiea, Elza trg št. 334. (Hrv. Zagorje). Ovitek in poštnina se priračunava posebej, toda najceneje, torej čim več se naroči obenem, tem več se prihrani VI J Mlii, podgana, ranica, Ščurki in vas mrtes mora poginiti, ako porabljale moja najbolja, izkušena in povsod hvaljenasicdstva. Za podgane, miši in poljske miši K 6; za ščurke K 6 Osobito jaka tinktura zasUnlce K 6; uničevalec moljev K 3; prašek proti mrčesom K 2.50 in K 5*—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3*—, mazilo za uši uri živini K 3*—; urašek za uši v obleki in perilu K 3 —; prašek proti pernira ušem K 3-—; tinktura proti mrčesa na sadju in zelenjavi (tiničev. rastlin) K 3. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. ibMšEK, Zagreb 6„ Petrin ska ulica št. 3. UL Čevlji tovarne = Peter Kozina & Rn iz naj finejšega ševro-, boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85'— za moške, K 73’— za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu, - > " —m UČITELJSKA TISKARNfl UBUKIl, Mttab Ha ittv. i. g reiistraiani adreji z inijcno nttu. Tiskovine za Sole, županstva in urad Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. - LETNE ZAKLJUČKE C Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. - 8ur Itd. itd. » v STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. A UIVUUCJSO VIOIO V Za vsakdanje m nin tnlnse so Fellt iS' lieinrokpri- __________ nese mnogo prednosti tako v zdrav st venem kakor ▼ društvenem oziru. Feficr-jeva popolnoma neškodljiva preizkušeni« „Elza pomada za obvarovanje in negovanj«« kože, odstr ani nečisto/f kože, oj» Ja prišče, brani proti aolnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. Lonček močnejšo vrst* 6 kron. Omot in poštnina se računa pose- Si?' namesto ifco-®v20amHa"”E Fellerjevo lilijino mlečno milo BElza‘, katei * je danes še zelo drago ali ima še iste dobrot«-' in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnje?; času si niti misli- Dnino leso B® mor?, doseč ti ne moremo. DUJUc ludC samo s Kellerje vo »Elza* Tanoliina pomado za rast las. Okrep kožo na glavi, preprečuje plešavost in prt zgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 ' Omot in poštnina se računa posebej najceneje. * ■ ■ so Keller-iuiijc iumu jeve,El?i toaletne p as ti jj e za u-mivanje telesa, otrofek« kopeli, kakor za ustn* vodo itd. Cena kartou*. I K 50 v. — S vzeti in povsod v žep. nositi se more bo ablažujoc, hladeč, o BvežujočEeUeijev.El/i. mentolni migrenski črtnih. V leseni cevi. 1 K 50 v. Izvrsten proti.gUv°bolu in mmrcn, rabi se tudi proti vbodijaju m ramtvi. vod« za o«l (collvriura) 2 K 50 v. Kafeljice prot; zobobolu 2 K 50 v. pravi zagorski »rsn< sok proti kaSIJu steklenica 4 K. Fran* covp ipinlo v fltekL 6 krona in 16 krona Za želodec, prava švedska tinktura, velika steki. 10 krona balzam (melen) mals steklenica 2 K Kurja otosa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist tinktura »Elza* (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Kellerjev .Elza* prašek z vsipom I K 50 v. Krmilni pra3ek za Sivino davno poznani «e zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina so zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. F ELLER, 31 u. bito, Elza trg