PTOismesma št® N&ročnista Usta: Ce 4$ dia, estri leta Ž- —, ________ feren Jugoslavije: Celo leto 140 dia. lass-mM ali oznanila se zaračunajo po dogovorni M večkratnem in&erinanju primeren popasi. 3#r&vniifeM> sprejema naročnino, inserale in reklamacije. liodilun pslitiiei) list is i!o*ebsNs ljudstvi «WS» PoStnlna plačama ▼ gotovlnfr STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo hv petek Uredništvo in uprsvnlštvo je v Madbonfc Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mo» govorili vsaki dan samo od 11. do 12. »te Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnin« prašite Telefon interurban št 113. 'JL&4. étte'V, dne 27. oktobra 19Ö4« Imetnik XVI. Zašili kriza* In Izhod Iz nje. Kriza vlade-* sie je razvlekla ter se pretvorila v krizo* parlamente. Krivda za to zadeva Pašlič-Prihilčevilča) na ertìi^ Radiča na drugi sirarni. Intrig«' Pašič-Pribičevličeve kllike sto povzročile, da je ©avi-dovilčeva* vladla dala ostavko. Parlamentarnega razloga za to tnii bilo-, 'ker je vlada v parlamentu imela večiinio in kec se je natanko držala programa, izraženega v (svoji dekliaraaiji. Kamarila*, kil sto jo tvotriili1 ljudje civilnega. Urn vojaškega staimi, je i državi i Ik-non! storila ‘slabo uslugo, ko je zmajala s 'svojimi na daleč lin široko razpletenlilmli Intrigam® ter prisilliilla Davlidovilfievto ivllaidio *do ostavke. S tem je bil poigalžein piarfemeintarnlil princip, ki zahteva padec vlade v parlamentu, ine pia izven parlamenta, S padcem/ vlade se je hkrati povečal in podkrepil sum, dia Se v, naši državi ine 'sme nastopati proti korupciji ter dia ikorupcilo-i niste ne sme zadeti zaslužena kazen. lizzflviainjja Pašlič-lPrihli Čovičev ih ko-mpdkMistov in na« «ildioov so v narodu, in to v srbskem ravno taädo, 'kakor v; hrvàt'skem in slovenskem, vzbudila veliko nevoljo. Merodajni ,činitelji so se o tem uverlilli, iin ker se poilleg tega ni ■dala os'tvariti nobena druga kombinacija za delovno vlado, je že bill pripravljen konec krize is.'tem, dia Ibi se reaktivirala Detviiđloviič'eva vlalda. Tu pa je udarila vmes Radičeva beseda na zborovanju Radičevih poslancev v Zagrebu pretekli četrtek. Radio se je dal izzvati* *od besed lin mahiinadij korupcionistična in maslUnn-ške iPašič-iPlriMčevičeve klike ‘ter je s strastnimi besedam® mlatil' okoli 'sebe ter napadal vse od najvišjega, faktorja v državi preko fcorupeiionfötov in nasilnikov dlq pristašev ožjega* iin ši-rjega bloka*, da celo* dto svojih lastnih poslancev. Pravico do kritike dina vsak politik, zlasti politični voditelj. Toda kritika mora biti stvarna in pravična;, in če pride iz Ust voditelja, mora biti. poidiana na način in v obliki, da ne ogroža zveze s prijateljskimi strankami. Radile pa je govòril tako, da je *s svojimi* 'strastnimi izpadi ogroižil v največji meri večino v parlamentu ter tako* krizo1 vlade razširil v krizo parlamenta. Radiču ini prav iniič na svetu:, ne to, kar dela* ikrona, ene* to, kar delajo Daviidlovičdčoiro-i šec-Spaiho, še to ne, kar delajo njegovi lastni piolslanci v parlamentu. Ker -so njegovi pdslanci glasovali* za Ljubo Jovanoviča kot predsednika narodne skupščine, ne pa* za Vojo Veljkoviča, kakor je zaukazal Radič, se je nad njimi razsrdil ter hotel odložiti1 predsedništvo stranke. Zakaj pa ni z drugimi Svojimi poslanci- poslal svoje poslanilšfce po-variinice v Beoigrad ter mi sam prišel v .Beograd, da tam vodi in nadzira po*llitifco* svoje stranke? Zapreti se V Zagrebu ter od 'tamkaj kakor Dalai-Lama iz Lhase dirigirati svoje politične vernike, to je v praksi trajno neizvršljivo. Radičeve nepremišljene be'sedle so takoj dvignile termometer Pašič-Rdibičevičevega «panja1, tki je že bil padel na ničlo lin pod niilökx Radikals'ko-demiG'krat'skii listi so takoj vzdignili veselo'vpitje, dia je blolk — ožji in šlirji* — razbit; ter dia je zdaj zopet prišel čas za nacionalni blok, ki ga ljudstvo lime nuje blolk korupcije in nasilja. Njihova ' namera* je bila izolirati (osamiti) hrvatsko Seljačko* stranko, ter pritegniti na *sebe poslance DaViidevičevega demokratskega (kluba fallii vsaj večje število* teh poslancev. S, tem bi bil razbit 1 šiiirji i ožji blok. Da ni prišlo do teiga razbitja, ki* bi imelo za sporazumno akcijo med Srbi, Hrvati in Slovenci usodne piosledliGe,, ni zasluga Radiča, ki .Je takoj, ko* je uvidel, kako pogreško je napravili, s številnimi Izjavam! Skušal raztolmačiti *in popraviti, svoje besede, marveč zasluga voditeljev ožjega Mo k a, med njimi zlasti dr. Korošca*. Tem razumnim mtožem se je posrečilo izpoidlbiti »vse intrige nasprotnikov in odbiti vse napade ter ohraniti primdp parlamentarizma iin v to svrho obvarovati obojni blok pred nevarnostjo razpada. Dr. Korošec je v tem smislu mogel v soboto žumalistom Iizjaviti: »Mii hcčemio* sporazum in *tia sporazum hočemo končno uveljaviti parlamentarnim potom, ,vsled tega* ne smemo ih me moremo, pretrgati zveze \s parlamentarno delegacijo hrvatslkegia naroda» Šlirši blok obstoja*, ker je ■.sporazum potreben, ožji Mick pa se je poslednje dni samo še okrepil.« V katero smer bo krenila rešitev krize, se v tem .momentu ne d‘a določno reči. Pašliic-Pfjbičevdč delata na volitve, kojih vodstvo bi naj bilo v njunih rokah. Tudi Radič, njihov direktni politični protivnik, dela za volitve. Ideja bližnjih volitev, pri katerih se nadeja dohiti šle več poslancev, oko se ne vara v svoji haidii, je Radiča tako hipnotizSlralia, da* je dal na zboru svojih poslancev v Zagrebu sprejeti resolucijo o tem, da je eidnil izhod iz krize koncentracijska* vlada* vseh parlamentarnih strank — z izključitvijo obtoženih radikalnih- ministrov lin njihove ožje okolice in Pribičevičevih demokratov —, koji s*e naj takoj pioverà provedba svobodnih volitev. Krona s-edaj še ne želi- volitev, marveč smatra za primerno in potrebno, da se -prej sprejmejo* nekateri zakoni, kakor: invalidski, zakon proti korupd*ji in državni proračun. Sedlaj še ni jasno, na katero stran bo padla -odločitev »n rešitev. Upravičeno -pa je upanje, da bo o*žji Mak tudi v bodoče odiai jedro vsake kombinacije, -pa naj se ta izvrši v smeri na levo ali na ddsno. Politične beležke. j ! Radič tolmači in pppravlja. Dopisniku beograjskega J dnevnika »Vreme« je dal Radič razne izjave in pojasnila : glede svojega govora na seji predsedstva v četrtek. Radič ; najprej zatrjuje, da se je njegov govor, kakor je že na-j 'vadim, napačno razumel in razlagal. Potem je dejal, da je *ožji blok začetek velike koncentracije ter da resclu-I čija HRSS ni z njim. v nobenem .nesoglasju, ko izjavlja J pripravljeno st, sporazumeti se tudi z radikali, odnosno za ' vlado med ožjim blokom -in radikali*, ki bi pa morali odstraniti poprej korupcijcn.iste. Na vprašanje po podlagi «a sporazumevabje glede Spremembe lys'iave je Radič, ■odgovoril: »Načrt Hrvatske Zajednice bi mogel biti podlaga. Obvezna pogajanja se morejo vedno vršiti, je pa /vprašanje, *s kom -in na kak način. S kom, to znači, da »o ljudje od obeh strani superiorni, ki so sposobni v samih pogajanjih ustvarjati sporazum. Način pogajanj mora biti tak, da se ne' kaže in ne daje slutiti), 'da v slučaju nesporazuma- sledi sila. Sporazum -mora biti brez grožnje, ker Vsaka grožnja 'Spodkopava* sporazum.« -— Ali bi mogli .pristati na to, da krona in njene prerogative, osnovane na državni ustavi, 'ostanejo izven diskusije in da jih, ako, pride do sporazuma v dirugih vprašanjih, priznate- in proti njim ne agitirate? Odgovor: Ustavni položaj, ki ga ima ■sedaj krona, more- ona ne* samo obdržati, marveč tudi* o-krepiti; vendar je ta položaj treba precizirati, ker mi nimamo ustavne prakse 'kakor na Angleškem. Tako n. pr. moka priti v ustavo, da kralj ne more- zahtevati demisije od vlade, ki ima večino v parlamentu, ali Ido more razpustiti parlament in volilno vlado poveriti tej poslovni ivliadi. S tem že zgine vsak povod, a fkaj še le razlog za agitacijo proti kroin-i» — Ali hi se Vaša stranka pri' pogajanjih iza sporazum dotaknila tudi vprašanja vojske in katere zahteve- bi postavila v tem oziru? Odgovor: To je, najvažnejša točka sporazuma in to v treh .smereh: I. da ■ •stroški -za vojno ne slabijo naše sposobnosti za kulturno j in gospodarsko obnovo in napredek; v Srbiji za obnovo,, j pri nas za napredek. Zato bi'"morali*-naši najsposobnejši vojaki, in take iimamoy stopiti -skupaj in najti* sistem narodne obrambe, iki bi bilia, računajoč z priznanim junaštvom in nepopišljivo vztrajnostjo našega 'kmečkega ljudstva, sposobna, da bomo vojaško nepremagljivi, vendar pa da nas to* fuinancielno n*e pritiska-, *kaj šele ruinira. 2. Sistem izvrševanja vojaške službe mora biti* teritorijalen iz vojaških in zdravstvenih *oz*irov. Sicer bomo Z malarijo ■okužili- vse naše lakaje 'in uničili -svoj. narod. Tako je n-pr. Vojvodina; radi tega *vsa okužena» 3. Vojni minister mora* foifi Icivilna oseba in član parlamenta. •— Nat-o se je Radič dopisniku »Vremena« zelo s-impatičn-o izjavil .o ikra-, lju in dvoru ter -omenil, d-a ima zelo lepo mišljenje o našem dvoru*, da pa kamarila, s katero* misli dir. Spalajko-viča in nekatere druge, zasluži upravičeno* kritiko. Dopisnik '»Vremena« je dobil vtis, -da g. Radič želi*, 'da ,se rvsa, sporna vprašanja Tazmotrivajo 's čim Večjim taktom in da se ne dotaknejo Svetinje. Srbsko mnenje o Radiču. Zemljoradniške »Novosti« 'ki so se v boju za vlado poštenja in sporazuma izkazale kot zelo pošteno in stvarno -srbsko glasilo, obravnavajo z -daljšim člankom znani Radičev govor in resolucijo strankinega predsedstva. V članku* se razmotriva in povdarja, da je Radič popolnoma pravilno označil od-nošaje med prvim in drugim ustavnim faktorjem, popolnoma upravičeno je obsodil tudi izvenparlamentar-no politiko, samo glede na trenutne uspehe ni bil čas za to pravilno izbran. »Novosti« povdarjajo, da se mora na vsak način vprašanje ustavnih činiteljev in izvenpar-lamentar.ne politike popolnoma izčistiti, ker drugače in poprej ne pridemo do reda in pravega parlamentarizma. Tudi Srbi se morajo baviti s temi vprašanji. Pristop Hrvatske politične organizacije v Dalmaciji j v federacijo HRSS. Hrvatska politična organizacija v i Splitu je sklenila za nedeljo, 26. t. m. zborovanje, na 'katerem je govoril dr. Ante Trumbič o današnjem po-! liričnem položaju. Glavna točka tega zborovanja je bila, združitev Hrvatske politične organizacije za Dalmacijo s Hrvatsko zajednico v Zagrebu. Za zajednico sta se udeležila tega zborovanja dr. Albert Bazala in Ivan Kovačevič. 'Predlog za to združitev je dala zajednica. Po tej fuziji je torej cela Dalmacija^ federaciji HRSS. , Predsedstvo HRSS. V četrtek -dopoldne je imelo predsedstvo Radičeve stranke v Zagrebu svojo *sejo, ki je sklenila naslednjo resolucijo: 1. Najos-trejše obsoja vsak -poskus, da drugi j ustavni faktor posredno ali neposredno vpliva na Sklepe j parlamenta sploh im na volitev predsednika posebej in da i na (katerikoli način dela na to, da bi se težišče javnega I življenja preneslo izven parlamenta, -oziroma parlamentar- ne večine, ker se s tem ruši vsa* ustavnost im se uvaja p-] sebnii in absolutistični režim. 2. Aktivno- sodelovanje drugega ustavnega faktorja pri reševanju Vladne d-n parlamentarne krize razumeva hrvatski nerod samo v toliko, kolikor ta ustavni faktor daje inicijativo, da se s tem njegovim p'0'se-ganjem v javne posle lahko odklanja ,od ljudstva največja nevarnost, nikakor pa ne razumeva, da se to dela v času, ko bi morali biti .trije ministri, obtoženi po parlamentarni večini in po parlamentami* vladi, izročeni sodišču radi korupcije, ker bi potem ljudstvo moglo dobiti dojm, da je korupcija celo pod najvišjo zaščito. 3. Koncentracijsko vlado vseh parlamentarnih strank z izključitvijo obtoženih r-aldikailnih ministrov -in njihove okolice, ki je 's temi obtoženci v očitni zvezi* in samostojnih demokratov, ki smatrajo krvavo nasilje za najboljšo metodo reševanja hnvatskega -vprašanja, sprejema samo tedaj, ako se tej vladi takoj poveri mandat za izvedbo svobodnih volitev, da se na ta način pred Ijudstvotn in pred svetom prizna tudi v praksi ljudska- suverenost, na 'katero edino se lahko opira celokupna državna -ureditev. Pred sprejetjem te resolucije je imel Radič dolg govor, ki je najbrž porušil parlamentarno večino. S svojim nastopom in govorom je Radič pokazal veliko premalo p-re mišljene taktike in veliko preveč -strasti. Kriza tega dne še ni bila rešena, krona š-e n-i spregovorila zadnje besede, Radič je pa Jdljub temu govoril tako, kot da je vse v Beo-I gradu razven Nastas Petroviča za Pašič-Pribičevičev režim. -Radič je v svojem govoru celo okaral svoje po-slaiv-ce, češ, da je milsl.il že .predsedstvo odložiti, ker so poslanci dali glas-ove za radikala Ljubo Jovanoviča kot pred sedniika narodne skupščine. S tem Radič kar sam naenkrat ne uvažuje nörlamentarnih .načel, katere na drugih straneh toliko povidarja. Radikalu Ljubi Jovanoviču je bilo dano predsedstvo skupščine vsled tega, ker odgovarja to mesto po parlamentarnih nazorih najmočnejši Skupini v parlamentu. Nadalje je pa parlamentarna večina že poprej to mesto obljubila Ljubi- Jovanoviču. Če Radič enkrat povdarja, ida je 'izvolitev predsedništva in skupščinskih odborov notranja zadeva skupščine same, potem je nerazumljivo, k^o more nasprotovati izvolitvi Ljube Jovanoviča. Največ škode je pa nastalo vsled tega, ker se je Radič, v svoji strasti prenaglil ter kar na veliko s kolom zamahnil po vseh, ki so iskreno in veliko več delali za sporazum, kot pa en sam. S strastjo se delu za sp-orazum 'samo škoduje in naglica še nikdar ni* bila kaj prida. Če bi se po Radičevem govoru parlamentarna večina razbila, je nestrpnost v Zagrebu poštene tovariše Davidoviča- spravila pod Pašič-Pribičevičev »kundak.« Že na shodu v ;Stu-bioi je Radič sicer hvalil Davidoviča, a je pri- tem izjavil, da je škoda, da ni toliko hraber, kot je pošten. Po Radičevem mnenju bi smela Davidov,ičeva poštena vlada pasti samo v parlamentu. O tem pa isedaj ni časa razpravljati in ko je padla ta vlada izven pari amenità, so jo gotovo vodili vsega uvaževanja vredni razlogi*. Na vsak način bi bilo treba počakati, da se kriza razplete in da tudi krona 'izreče svojo končno besedo. Radičeva politika ge* mnogo zanaša na »materiijalnio in moralno pomoč« oil zunaj. Koliko je na obljubah in koliko bi bilo na ucinlkicw vitosti te pomoči, nam ni znano ih o tem tudi ne mislimoi razmišljevati, ker smo Slovenci navajeni sami- delati in si sami pomagati, računajoč pri (tem z okolnostmi, kaikoršne so- brez vsake fantazije in brez vsake strastì. P« sneta. Avstrija odplavi vojsko? (Povodom deficita v novem avstrijskem državnem proračunu za leto 1Q25 prinašajo* avstrijski listi vse .po-lino nasvetov, kako odpraviti ta primanjkljaj» Najsenzacijoneloejši' je gotovo nasvet lista-»Neues 8 Uhrblatt«, ki piše, -da je deficit popolnoma lahko odpraviti na te način, da se povsem ukinejo stroški’ za vojno, ki zelo strpljiva, pravična in taktna ter se v tem silno- razli- • kuje od -socialistov po drugih državah, ki čisto po n ep o- ; trebnem in v svojo škodo dvigajo brezverski, prapor. Za j sedanje volitve je delavska- stranka postavila vel-iko več ! kandidatov kot poprej. Postavljanje kandidatov in udelež- j ba pri volitvah pa v Angliji ni mala stvar. Volilne stroške j nosijo namreč stranke. Liberalcem in konservativcem je ; to lahko, ker zastopajo plemstvo, velekapital i-n velepo- : sest, -delavska strarika je pa stranka malih ljudi in že to j dokazuje velikansko moč njenih idej, da -nadkriljuje prav ; močno velekapitalist-ič-ne liberalce. V Angliji mora namreč vsak kandidat položiti kavcijo od 100 funtov šterlin-gov, po našem -okroglo 150.000 K, in ta kavcija zapade v prid državi, če ni izvoljen in če ne -dobi nad’ osmino-oddanih glasov v svojem volilnem okraju. Zaupanje vi -delavsko stranko. je pa iz vseh slojev pridobilo dovolj sredstev, da je stranka postavila veliko več kandidatov, kot pa liberalci. - Prvi reden pi’cj ečun sovjetske Rusije. Centralni odbor zveze sovjetskih reipublik se bavi sedaj z novim pro-račMnotn-. Ljudski poverjenik za finance, Sokdlnifcov, je na zadnji seji tèga o'dbora poročal o proračunu, finančni ,in valutni politiki SSR. Novi- proračun predvideva za prihodnje leto 2100 milijonov rubljev izdatkov; dohodki pa znašajo nekoliko manj, tako da -znaša primanjkljaj 120, milijonov rubljev. Deficit se ne bo pokril, kakor je bilo do sedaj običajno, z izdanjem novih bankovcev, ampak z notranjim posojilom. Za vojaške svtrb-e predvideva n-oVii proračun 378 milijonov -rubljev, iza 22 milijonov rubljev več, -nego minulo leto. Stroški za vojsko znašajo 18 -odstotkov. Za administracijo in prosvetne svrhe je določeno 314 milijonov rubljev; ostanek odpade na promet, -industrijo, trgovino in poljedelstvo. — Sokolnik-o-v je v, svojem poročilu izrecno- naglašal, da proračun ni- -aritmetično delo, -ampak da- stoji na resnični podlagi. Davčna politika -Rusije je dobra, zaloge blaga v Rusiji, niso izčrpane, ampak s-o'nadomeščene- z novimi; zaloga -zlata se: 1 je povečala. Valutna politika sovjetske vlade predvideva za naprej prenehanje- novih emisij tdrža-vin-ih papirjev. Obtok bankovcev se bo povečal polagoma do 1. oktobra -prihodnjega -leta, da bo znašal 1 milijardo rubljev; do- sedaj znaša 630 milijonov. Izvoz 'žita bo zavisel od občega položaja; po potrebi ga bo- vlada popolnoma zabranila. — Glede zunanjega posojila je Sokoln-ikov izjavil, da ga Rusija ne potrebuje za 'stabilizacijo valute, niti za ravnovesje v proračunu,' ampak za povzd-igo svojega gospodarstva. Celo za to- bi sl Rusija lahko sama pomagala; z lastno močjo je sposobna tekom pri-ho-dlnjega leta povzdigni® svoje gospodarstvo za 30 -odstotkov. :S pomočjo Suotzemislkega -posojila bi Rusija popravila svoje gospodarstvo za 50 in še več odstotkov. Uporabila bi ga tudi' za elektrifikacijo, izboljšanje (prometa i-n za druge investi-, *ije. Dasiravno angleški konservativni in liberalni krogi na vsa usta vikajo, da ne odobravajo posojila, se je pa [ vendar našla -skupina londonskih bankirjev, ki so priprav-, j Ijeni brez -vseh zadržkov na pogajanja, Rusija še vedn-oi j lahko čaka na posojilo. Težko pre'skušnjo za- -ruske fünamcei bo tvorilo prihodnje léto, če bo nerodovitno; vendar bo pa to- leto vkljub vsem takim oviram za Rusijo p.erijod-a-o čvrsti-iv e in razvitka sovjetskega gospodarstva, države, vlade in revolucije. Odkritje največje morske grbine. V Tihem oceanu se nahaja posebna ekspedicija, ki ima nalogo meriti globino morskega dna. Te dni je naletela -na- -dosedaj naj-večjo morsko globino ob obrežju Rutila v bližini Japonske. Globina meri 9950 metrov, torej nekaj -manj kot 10; kilometrov. Iz Slovenije. Duhovniške novice. G. Janez Toman, župnik v Vojniku, je imenovan za upravitelja dekanije Nova cerkev, g. Pavel Žagar pa za pro-vieorja v Novicerkvi. .— G. kaplan Franc Ks. Grobler je -s 1. novembrom t. 1. prestavljen od Sv. Martina pri Šaieku v Braslovče, na njegovo mesto, pa pride iz Braslovč g. Jurij -Guzej. Vse ,čč. župne urade, ki nam še niso vrnili neprodanih -izkaznic za Mladinska- dneva, oziroma še niso poslali-denarja za prodane 'izkaznice, uljudno-prosimo-, da to- čim prej storijo, ker -moramo vendar enkrat skleniti račune. — Pripravljalni -odbor za Mladinska' dneva 'v Mariboru; Aleksandrova cesta 6 L Izvolitev župana in podžupana v Celju. V soboto, dne 25. t. m. so se vršile v Celju županske volitve. Vo-litveno sejo je vodil kot najstarejši odbornik župan dr. Hrašovee. Pri županski volitvi je bilo oddanih 33 glasov: 25 za -dr. Hrašovca, 8 glasovnic je bilo praznih. Za podžupana je bil izvoljen narodni socialist Dragotin Gobec. Pri podžupanski volitvi je dobil demokrat Ivan Rebek 2 glasa, 6 glasovnic je bilo praznih. Po končanih volitvah je imel dr. Krašovec na občinstvo nagovor, nakar se je razvila bakljada po mestu. Nameravana elektrifikacija: št. lija,. Jarenine in vseh obmejnih krajev. Obmejni posestniki in industrijalci snujejo posebno zadrugo -za napeljavo falskega električnega toka iz Maribora v Št. Ilj, Jarenino in sploh vse obmejne kraje. Kdo je zanetil ogenj v Svečini? Poročali smo, da je zadnjo nedeljo pogorelo gospodarsko poslopje svečinske graščine. Uprava graščine je odpustila enega hlapca, ki je stopil v dogovor v svrho službe s sosednim gospodarjem. Pri sklepanju pogodbe z novim gospodarjem se je j hlapec napil in pripušil cigareto na graščinski' hlev. Gorečo cigareto je odložil na desko, sam pa se jè pijan zvalil v seno ter zaspal. Od goreče cigarete se je vnela najprej deska, na to pa še seno. Hlapec se je prebudil, a mesto, da bi bil gasil in klical -na pomoč, je iz strahu zbežal v gozd. Škoda znaša '500 tisoč dinarjev, zavarovalnina pa samo 16 tisoč dinarjev. Sprememba posesti,- Iz Jarenine -poročajo: Gostilno Ornig v Jarenini je kupil tamošnji gostilničar in trgovec g. Cvilak za 1 milijon 200 tisoč kron. Nova dimnikarska zadruga za Slovensko Štajersko se je osnovala v Mariboru ’28. t. m. Zborovanje je vodil j kot vladni zastopnik g. okrajni komisar Vrečer. Načelnikom zadruge je bil izvoljen g. Korali ja iz Maribora, podpredsednikom pa g. Raček. V odbor so bili izvoljeni še dimnikarji iz celjske, ptujske in prekmurske dimnikarske organizacije. Pogreša se od dne 14. septembra t. 1. 121etem fant j Ferdo Glaser, omolas in -črnook, oblečen takrat v temno j obleko. Obvestila prosi oce Ferdo Glaser, -pristavniik na j Smolniku, pošta Ruše. ! j Invalidi in kriza. Nepričakovano nastala kriza, v kateri j ■igrajo posebno vlogo generali, ki so v dolgotrajni: vojni- j pobirali samo lavorike in časti zvezane s premoženjem, j i je hudo zadela- vojne žrtve — invalide, vdove in sirote. | ; -Invalidski odbor -se nahaja že celi mesec v Beogradu ter i čaka, kidaj bo invalidski zakon prišel -pred skupščino, da- j I -se izvrši po -dolgih letih, (kar je invalidom zagotovil sam f vladar, da se invalidi vsaj za silo- rešijo -iz strahovite- bede - -in da se z rešenjem .invalidskega Vprašanja vsaj malo i-z-i briše madež velike krivice. Invalidi imajo veliko nesrečo, i da vlade vedno- padajo, ko bi imele invalidski zaJk-on spra-' viti pred parlament. Povzročitelji vsakovrstnih kriz se go-t tonno» niti ne izmislijo na najve-čje siromake — vojne žrtv-e. j Invalidski odbor je izdal sile-dečo objavo: Osrednji odbor i Udruženja vojnih invalidov je imel plenarno sejo dne 22. s t. m. Na tej (seji 'so bili prisotni delegati iz (vse države-, i Cilj seje je bil, da- se razpravlja o neurejenem političnem I položaju, ki danes preti, da se invalidski zakon sploh ne izglasuje in se s tem ne -odkupi beseda velikega zaščitnika in pokrovitelja društva Vojnih invalidov. Ozirajoč se na to, da so dandanes .v naši državi rešena vsa Vpraša- nja, ki so v korist onih, ki za državo -delajo, in da -so ostali nepreskrbljeni sam-o osni, ki so današnjo državo ustvarili, in zavedajoč se, da -se v političnih (krogih »z goram» kosti in morje-m prelite krvi« začenja voditi -trgovina v strankarske in osebne namene, je plenarna seja sklenila in izjavlja v imenu invalidov cele države,.-da smatra jaa Sovražnika ne Samo invalidov, 'temveč tudi bodočnosti naše države in tudi bodočnosti vsakega onega, ki ov-ira; da bi se' invalidski zakon izglasoval, da ostanejo na ta na-, čin rodbine invalidov in vojne vdove tudi- v Sedmem letu po končani vojni nepreskrbljene brez invalidskega za-, kona. V -svesti tega, da -onim ljudem, od .katerih je odvisn no izglasovanje invalidlskega zalkona, niti malo ne ležijo na srcu, so -odločeni; da narede Oconee trpljenju, kajti -tako življenje 'kakega vojaka ,celih šest .povojnih let so niti malo ne razlikuje od vsakdanjega- umiranja. , Pašjčeva bolezen in ozdravljenje. Te dni je javljalo časopisje, da jp Nikcfl-a -Pašiič bolan in ine more nilti iz postelje, kaj šele iz -hiše na ulico. Za -časa onih dnevnih i-n nočnih posvefevainj na dvoru je ležal ali sedef Paši-® doma v (svoji hiši, ker mu je pred konzultacijami pri- kralju na seji radikalnega (kluba postala nenadoma- slab©« Padel je pri tej priliki v nezavest Jasnost je tokrat mislila, da gre pri- Pašičevi- bolezni za resen 'slučaj; ali 'se je to -osobito sedaj po- Radičevem govoru in izjavah izkazala -oel-a tolčra-tna Pašičeva bolezen kot ponovna komedija. Na seji radikalnega kluba- je namreč Rankovič očital Pa-š-iču, da mu sider radikali odpuščajo izdajstvo lastnih tovarišev leta 1883, a nikakor mu ne morejo spregledati ell-očina; iki sii ga je privoščil -baš sedaj. Ta zločin obstoji V tem, ker je baš Bašič strmoglavil radikale z vlade. -Ro tem očitku se je 'Pašič onesvestil ... a ne .radi tega, Iker je Teta 1883 izdal program stranke in tovariše, ampak do> -nezavesti ga j-e zbodel -očitek, -da rii več -na oblasti. Tudi Pašič se že davno- 'drži gesla, da ono, ika,r je- bilo-, ne pomeni- veliko, ampak vrednost -ima samo dio-, kar držiš v rokah. Srečna in nesrečna zemlja. Beograjski vseučiliščni profesor dr. D. Arandelovič je priobčil v »Novostih« članek pod zgorajnim zaglavjem. V tem članku priobčuje paralelo med delom za konsolidacijo Čehoslo-vaške in propadanjem naše države. Dr. Arandelovič naziva Čeh-oslovaško srečno — našo državo pa nesrečno zemljo, ko piše: Kako je v naši nesrečni zemlji? Vsako leto volitve in vsaki tretji mesec ministrska kriza . . Zakonodajna funkcija skupščine je že -prenehala. Odkar je ustvarjena ustava, je komaj uspelo, da je spre jetih le par političnih zakonov. Invalidi čakajo leta na invalidni zakon. Gotovo bo polovica teh invalidov poprej umrla, nego 'bo sprejet invalidni zakon. Kmetje čakajo na svoje zakone, trgovci, obrtniki itd. Po posameznih -ministrstvih pa cela brda zakonskih načrtov, katere bi morala uzakoniti skupščina. Kredit naših, trgovcev je zdrknil na ničlo in vlade onih držav, s katerimi trgujemo, opominjajo po listih svoje državljane, naj se varujejo pred kreditiranjem našim trgovcem.— Nikjer ni dobiti za našo industrijo niti pare kredita, a ravno tako ne za naše prometne, poljedelske in kulturne potrebe. Niti ena od ina-ših vlad, ki imajo- tako- kratko življenje kot mehurčki iz mila, tudi nima -časa, da bi se brigala za rešitev najnujnejših vprašanj. V državi sami kri ter nož med Srbi, Hrvati in Slovenci. Mesto dela za bratski sporazum in za konsolidacijo države, same pret-nje pokolja lastnih državljanov. Da se reši nekaj desetin 'civilnih ter vojaških lopovov pred zakonom o korupciji, se ustvarjajo ministrske krize in zavlačuje se na vse mogoče načine komaj resno začeto vprašanje sporazuma. Da se omogoči vlada kliki radikalne stranke, M dela sramoto stranki ter državi, se tira cela država v vrtoglavost nasilnih volitev. Vedno -se apelira na- ljubezen do države, a dela se pa tako, da celi sloji in narodi mrzijo tako državo, ki ne stori nič za narod in mu ne da nič. Govori se gladnim ter bosim o rodoljubju, onim brez strebe nad glavo; a v resnici pa se vodijo računi o bogato oblečenih, ter sitih, 'ki -se valjajo po svilenih blazinah in kopičijo milijone . . . Vedne deklamacije o državnem in narodnem edinstvu so nam že prebile ušesa, a v resnici se nismo zedinili niti v toliko, da bi bili zmetali pod eden klobuk šest raznh zakonodaj, ki veljajo v naši »edinstveni« državi še danes- in nas ovirajo na znotraj ter zunaj. Trdi se neprestano, da je naša država ustavna, parlamentarna monarhija, a se ne dovoli parlamentarni večini, da bi vršila državne posle. Govori se, da so potrebni vsi razni opasni eksperimenti za utrditev monarhije, a na ta način se doseže, da se ustvarjajo iz najbolj gorečih monarhistov republikanci in komunisti. Nesrečna in mučeniška naša zemlja! Kaj jej koristi, da jo je blagoslovil Bog z vsemi zemeljskimi krasotami ter bogastvom, če pa je padla v naročje se-bičiježem brezvestnežem, ki jej izsesavajo kri ter dušo! Čast ministru Sušniku. -Lažem in bajkam o nepravilnih nabavah .prometnega- -ministra -Sušnika so nasedle (tudi »Novosti« v Be-ogradu, 'k-er so pa pošten list, popravljajo stvar takole: »V neki prejšnji številki »Novosti« smo Svojim bralcem natanko (poročali, da je g. m-ini-ster iza pro Pravo w -:vv. - Schicht-ovo mila z znamko „Jelen ~ r^itlMMMWCTWM,l|.|l,l —— je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s S c k i c h t - o v i m milom je zabava! met Suš nitk ,na predlog svojih višjih uradnikov sklenil po-» godbo 9 tvrdko Wolf itn Dortmunder Union za dobavoi 150 km tračnic za normalne piroge. To pogodbo je odobril tudi ministrski svet. Kakor hitro pa je g. minister za ptomet zvedel, da je mogoče dobiti tračnice tudi na pan čun reparacij od drugih tvrdk, se je takoj obrnil na našo. separacijsko delegacijo v Berlinu in prosil pojasnila. Ko mu je delegacija iz Berlina odgovorila, da so vse že leta 1923 sklenjene pogodbe za dobaVo tračnic še vedno» ven Ijavne in ko so dotične tvrdke pristale tudi na 20odstotn ni popust od prej izgovorjenih cen, minister za promet g. .Sušnik ni niti podpisal pogo>dbe z zgoraj omenjeno, tvrdko, ampak je pristal na to, da se podaljša veljavnost prej sklenjenih pogodb. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je g. Sušnik, minister za premet, pri tej priliki s hitrimi in poštenim delom znatno varoval državne interese.« Minister Spaho ,o gtosp/octarskì in finančni; piolitiki.. Minister financ Spaho je podal te dlni ‘kratek pogled v se^ dan jo gospodarsko lin finančno politiko1 v naši državi. Spaho ni samo »prepričan, da se bo naš dinar .obdržal na. sedanji višini, ampak da se bo še bolj. dvignil. 'Danes se. še (nikakor ne more rečk da kaže dinar čvrsto tendenco’, izgledi na letošnjo žete.v so zelo povoljni», »ako namreč u-poštevamo dejstvo, da je letošnja žetev 'po celem svetu' manjša lin slabša od lanske. .Po natančnih podatkih je naša trgovska bilanca v prvem 'kvartalu tekočega leta bila aktivna in izvoz je nadkrilil uvoz za 6.91 odstotkov. Ker sedaj nekako, počiva izvozna sezona, je čisto sigurno, da bo naša letošnja celoletna trgovska bilanca aktivnega zna čaja. A'ko pa še pomislimo, da se bo ‘iz naše države ‘intenzivno. nadaljeval izvoz, a omejeval uvoz, potem lahkio gledamo zelo optimistično* v bodočnoist dinarske valute. Ravnokar podano mišljenje 'g. ministra Spahe je izzivalo veliko kritiko v gospodarskih krogih, ker pelo dvomijo1, da bi se mogel -izvoz še bolj 'ter .gilobclkeje razvijati, ker kljub porastu dinarja ostajajo cene domačim proizvodom •ne iepr em e nje n e. ( Naj večji intrigam v razpletu sedanje krize n|a< povrat-jfcu v Painz. Ko se je začela kriza Sedanje Davidovičeve vlade, se je pojavil v Beogradu naš pariški poslanik dr. Špalajkovič. Namen njegove pariško-beoigrajslke rajže širši javnosti ni brl znah, ampak isb ;ga uganili Vsi,-ki poznajo njegov vpliv na dvor in njegovo .prijateljtsvo s Pa-šičem. Za dobo razpleta krize je bilo videti, da je bil dir. Špalajkovič neprestano v najožjem stiku z ono gospodo, ki misli glede zaključka krize ravno tako, kakor Pašič.; Zagrebško časopisje javlja, da je ostavi dr. Špalajkovič svoje poslaniško mèsto v Parizu br.ez Vsake potrebe in to samo radi 'tega, da bi se umešava! v naše notranje razmere. Zunanji minister dr. Marinkovič je zahteva! od dr. Špalajkoiiča, da mu naj pojasni, zakaj da se pravzaprav mudi tako dolgo v Beogradu. Na to vprašanje g. Spalaj-koVjč ni znal primernega ter .zadostnega odgovora in radi tega mu je naročil dir. .Marinkovič, naj se povrne nazaj v Pariz. Dr. Špalajkovič je ztian intrigant in je pri pojavu te krize zavohal v Pariz, da bi bil dobrodošel Pa-šiču baš sedaj, ko gre za boj proti parlamentarizmu. Petno too sney arije sladkornega kartela.. Predi nekaj tedni je začela nemiadoma padati cena 'sladkorju. To je bila. posledica ostrega konkurenčnega boja med sladkornimi tovarnami. Tovarne so razen dveh »tvorile1 poseben Jkartel, fci je 'do tedaj določal -cene. Med kartelom in tvor-nicamo izven njega je prišlo 'do spora, ki se je končal’ s konkurenčno vojsko1. Sedaj pa So Se tvornice zopet sporazumele. Dne 22. t. m. 's,e je »vršila konferenca predstavnikov vseh tìsem tvorniic Sladkorja v naši državi. Na tej konferenci se je sklenilo1, da is»e ponosno osnuje kartel, 'v : katerega vstopijo vse tvornice lin da se poviša cena slad*-korju za 1 dinar pri kilogramu. Kartel (bo otvoril v Beogradu prodajni, oddelek, iz katerega bo prodavai sladkor vseh tvomic po posebnem ključu iz '«žirom na višino produkcije vsake tovarne. Cene sladkorju bo zanaprej določal samo kartel ter se bodo ravnale po cenah sladkorja v , inozemstvu. Ker še bo letos pridelalo približno 12 do 13 tisoč vagonov sladllcorja, v državi se pa konzumira satno 7500 vagonov, bo preostalo za »izvoz še 5 do 6 tisoč vagonov. Vlada je znižala prevozno1 tarifo za izvozni sladkor jza 40 odstotkov. — S ponovnim oživljanjem sladkornega Dartela bo zopet začelo nepotrebno, in oderuško zvišanje ■cen temu tako potrebnemu produktu. Tvornice bodo spet .zaslužile ogromne svote, saj je znano, da so pred konkurenčnim bojem zaslužile po več sto procentov čistega dobička. , Finjančni položaj zagrebške mestne občine. Zagrebška mestna občina je v popolino kritje izdatkov v L 1924 preračunala 85,650.915 din. Od te svote- je bilo v prvih devetih mesecih vplačanih 53,733.858 din., torej ne polni. dve tretjini:. Preračunane svote posameznih postavk te.e niša izkazale kot točne; mnoge postavke so prinesle že. doslej znatno več dohodkov, nego je bilo. preračunano,» dočim druge zopet zelo zaostajajo. Tako je na 1 milijon din. preračunana doklada na vojni davek prinesla že doslej 1,461.521 din. in »istoitako na 1 milijon dinarjev pro-računani davek na razkošje 1,642.286 din.; na 43,671.250 din. preračunana užitnina je pa vrgla doslej le 28,526.987. din. in na 1,200.000 diri, preračunani daVek na vstopnice zabavnih prireditev samo 340.663 din. Na splošno je finančni položaj mestne občine ugoden in bodo dohodki do. konca leta po vsej priliki domalega dosegli preračunano višino. Čarugov akt v ZagTebu pri stolu sedmorice. Carugov branitelj dr. Bujher se je pritoži radi obsoidlbe in je romala cela pritožba na stol sedmorice v Zagreb. Stol sed-j merice je vrnil akt osije'škemu sodišču v svrho dopoK, tvitve. Celi' akt namreč ne vsebuje predloga državnega pravdriika, kateri od na Smrt obsojenih od Čanugine dru-i She bi naj bil pomiloščen na dosmrtno ječo. Osiješko sodišče je aid: izpopolnilo in je že romal nazaj na stol sedmorice v Zagreb. Strela uničila brzjagavnjo» in teieficrisko centrato (v Splitu. Te dni je razsajala v Splitu huda nevihta. V noči .od 21. na 22. t. m. je udarila strela v poslopje, v katerem se inahaja splitska telefonska in brzojavna postaja. Poslopje je bilo zavarovano .9 Štirimi 'strelovodi, ki so. Mi pa vsi popolnoma pokvarjeni ter niso mogli električne iskre odvoditi v zemljo. Strela je prebila streho ter zažgala leseno omaro, v 'kateri so se stekale vse telefonske žice. Ogenj je1 takoj zajel celo streho in v -par minutah so že švigali plameni visoko v zrak. Požar je prvi opazil nelki uradnik, 'ki je takoj alarmiral poštno osobje in og-njegasce. Posrečilo se je rešiti iz centrale večino aparatov, vendar je ta tako poškodovana, da je vsak krajevni promet nemogoč. Požar so ogiajegasci brzo zaduišili, škoda znaša nad pol milijona dinarjev. Interesantno je to, da so bile merodajne oblasti že večkrat obveščene o slabem' stanju 'strelovodov, vendar niso ničesar ukrenile, da bi1 se to popravilo. Radi krive bilance globe treh miliJorkA dinarjev. Osiješko finančno ravnateljstvo ja »kaznovalo »Ribničarskio društvo d1, id1.« v Našicah z globo treh milijonov dinarjev.' Društvo je kaznovano radi kažnjive sestave bilance. Prijavil je to1 ineiki ičlan društva ter naznanil, da so bile sestav Ijene za razne oblasti stiri različne bilance. Oštra ikozen je’ vzbudila v trgovskih krogih veliko senzacijo. Nekaj p javni varnosti v južni Srbiji. Notranje ministrstvo je v zadnjem času storilo vse, da M »zatrio» razboj-iništvo po 'krajih južne Srbije. Pozivom notranjega ministrstva se je odzvalo .tudi prebivalstvoi in začel «oblasti podpirati pri preganjanju in zatiranju roparskih kačakov. Šef javne varnosti in poveljnik žandarmerije v Giljanah je pozval občinske uradbike ,in bolj .ugledne ljudi iz občin, da . so pomagali državnim organom .pri pogonih za hajduki, Sploh je Mo prebivalstvo v od roparjev ogroženih južnih krajih opozorjeno, da bo trpelo1 ono vse (stroške za preganjanje hajdukov od' 'strani države, ako še bo. dajalo-nadalje piotuho razbojnikom, jih prikrivalo in ine ibo šloi na roko oblastem. Te razglase oblasti so tokrat južnosib-ske vasi upoštevale in se je začelo civilno prebivalstvo» i gibati proti kačakom. .Seljaki1 Amarvti iz vasi Zaprinje V terezu kočevskem s« ubiti tri lastne fcačake, ki so bili kot lodmetniiki razglašeni ter ocenjeni. .Iz Prilepa javljajo, da so se čete, ki preganjajo haijduško četo Kaijoševo, nekoi 'likokrat -spoprijele s kačaki .in je bilo v teh bojih ubitih sedem o dime trakov. Kaljoš je bil .a svojo četo vred ob-t Ikoljen, a mu je uspelo, da 'se je prebil in umaknil. Preganjanje hajdukov povsod napreduje in je tokratna akcija proti hajidluš'tvu edina uspešna, kar jih je bilo doslej tekom petih let uprizorjenih. Izvršitev smrtne obsodbe v Subotici. Pred dobrimi petimi mesci je bil obsojen na smrt subotiški» mladič po imenu Toth. Prošnja za »pomiloščenje je bila zavrnjena in 24. t. m. gg je offesi! v .Subotici sarajevski krvnik Mauser. Prevara z vojnim plenom. Te dni so odkrili v Beogradu veliko prevaro, katero si je hotel privoščiti invalidski kapetan Gjnro Gjurovič v družbi z nekimi Seljaki ter bančnim ravnateljem Raškovičem. Šlo je namreč za to, da bi prodala država 88 vagonov bodeče žice za 176 tisoč dinarjev, prava vrednost pa znaša preko štiri milijone dinarjev. Lansko leto enkrat je dovolil ministrski svet, »da zamoreja oni, ki s6 zbrali večje množine vojnega plena, istega kupiti za ceno, katero določi država. Invalidski kapetan Gjuro Gjurovič je nabral vojnega materijala zelo veliko. Ker .pa ni imel sam dovolj denarja, da bi kupil ta materijal, se je pogodil z bančnim rav nateljem Raškovičem, da mu bo odstopil ta materijal pod gotovimi pogoji. Raškovič je pristal na .te pogoje in začel dregati pri ministrstvu, da se cela zadeva hitro reši in je ponujal za materijal 176 tisoč dinarjev. Ministrstvu se je dozdevala cela zadeva sumljiva, se je informiralo in dognalo sledeče: Kapetan Gjurovič in ravnatelj Raškovič sta bila samo dobro plačana posredovalca, materijal pa bi bili prodali seljaki, ki so ga nabirali. Ker pa niso imeli pismenega dovoljenja, da materijal lahko prodajo, so pošiljali pogostoma v Beograd svoje delegate, da bi stvar uredili na pristojnem mestu,” ponujajoč raznim uradnikom velike svote. Preiskava je dognala, da je ta materijal vreden več nego 4 milijone dinarjev, a ne samo 176 tisoč. Zaprtih je sedaj več seljakov in uradnikov, ki so se pustili mazati, da se prodaja pospeši. Občinski uradil Pozor! Letos je toča v mnogih občinah napravila veliko škodo. Poškodovanci so gotovo prosili za odpis da.vka. Kdor pa. hoče imeti radi toče davek o'dpisain, mora do »konca leta predložiti davčni oblasti izkaz, koliko je vsled toče odpadlo pridelkov na celotnem, zemljišču. Take izkaze zahteva davčna oblast, drugače ne odpiše davka. Izkaz je zelo- .obširen in obsega štiri strani. Teh izkazov dozdaj ni bilo nikjer dobiti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru bi bila pripravljena tiiskati fo tiskovino, ako se oglasi za njo dovolj odjemalcev. En komad te tiskovine hi' stal s poštnino1 vred 2 din. Na eni. tiskovini je prostora za osem poškodovancev. Občinski uradi se vabijo, da vsaj do 10. novembra t. 1. 'sporočijo tiskam! sv. Cirila v Mariboru, koliko izvodov te tiskovine si naročijo, ■da potem tiskarna ye tiskati zadostno število. Priporoča ise jim .obenem, da sii .naročijo, te tiskovine tudi še za prihodnja leta, iker prihodnje leto se tiskovina ne bo dobila,1 Alko se ne oglasi naročnikov vsaj za 1000 komadov te tiskovine, je tiskarna ne bode tiskala, ker so stroški preveliki. Stanovanjske skrbi. m. Stanovanjske težave pa okušajo na posebno krut način upokojeno^ pa naj »o hišni posestniki, najemniki ali podnajemniki. Upokojenec, ki si je z vsemi isvojimi prihranki zgradil hišo, ne more niti misliti na to, da bi na stara leta živel od njenih dohodkov. Kar mu najemniki plačajo, je malenkost in še to mu do bornega ostanka pobere davkarija. Znano je, da ravno taki revni hišni posestniki ne zahtevajo mnogo od najemnikov, meneč: več kot od siromaka tirjam, več bo meni vzela davkarija. Še Večji siromaki so pa upokojenci kot hišni,najemniki Prav za prav so po večini najemniki le tisti, ki so že od poprej imeli stanovanja, ker pozneje jim stanovanjski uradi v mestih nis.o priporna!! pravsoe do stanovanja, češ, pen-zijomst naj gre na deželo, v mestu (nima kaj iskati. »Pen-zijongst na deželo« je ena od značilnih brezobzirnih in nepremišljenih gest, s katerimi se dandanes mnogo nastopa. Kdor govori: »per.zijonist na deželo«, še gotovo ni nikdar razmišljal o tem, kako naj penzionist na deželi sploh živi. Oni upokojenci, ki (so na deželi služili, so itak ostali tam, one iz mest je pa naravnost nečloveško goniti na deželo. Treba je vedeti, da. je za človeka samca» ali pa z rodbino danes težje živeti na deželi kot pa r mestu. V mestu ima penzijonist mogočnosti postranskega zaslužka in lažje si najde poceni hrano v gostilni alti drugje, kakor pa na deželi. NajVečji siromaki so pa penzijonisti-podna-jemrtilki, ko jim podlnajemnina znaša gotovo polovico pokojnine in se s strahom vprašujejo, kaj še le bo po novem letu?! Novi stanovanjski zakon hoče predstavljati nekak kompromis, a je brez »socialne misli, kakor vse dosedanje stanovanjske naredbe. Hišni lastnik sme stanovanje za svojo uporabo odpovedati, ni pa napravljen noben razloček med onimi hišnimi posestniki, ki imajo hišo že od nekdaj, in med onimi, ki hiše kupujejo in prodajajo špekulativno samo radi stanovanj. Velika nejasnost Vlada tudi v tem, 'koga od svojcev lahko> hišni posetstnik nastani v svoji hiši. Pri novem stanovanjskem zakonu je popolnoma jasno samo zvišanje najemnin, kateremu bi se seveda nihče ne protiv-il, če bi se temu primerno zvišale tudi ■ plače ''državnih in privatnih uslužbencev. Najboljše pri zakonu» je še- to, da je vendar ‘enkrat dovoljena izmenjava stanovanj. Za stanovanjske spore bodo kompetentna deloma sodišča, deloma pa politične oblasti I. stopnje. Kakšen »kaos bo to, si lahko vsak predstavlja, ki je že kedaj sodeloval aktivno ali pasivno pri kakem sporu kompetence med sodiščem in med politična oblastjo. Nov stanovanjski zakon bo stanovanjski bedi in stiski toliko odpomogel, kot Vse dosedanje stanovanjske naredbe in to je nič in zopet nič. Stanovanjski stiski bi odpo-moglo samo zidanje novih stanovanj in pri tem bi morala v »prvi vrsti na delo država, velepodjetja, banke in končno» tudi občine. Hišni posestniki, najemniki in podnajemniki1 bi 'boljše storili, če bi enikrat napravili, med »seboj nekako premirje ter složno zahtevali z običajnimi resolucijami^ naj se zida in naj se onim pomaga, ki bi sami radi zidali, Mnogi so se že organizirali v to svrho, a od raznovrstnih; oblasti, so» imeli veliko, več zaprek kot pa pomoči. V Beogradu m. pr. Bo brezdomovinci postavili taborišče na nekem občinskem prostoru, ki se je uporabljala za smetišče; Ko so imeli postavljeno že svoje barake, so se mor alf čvrsto postaviti v bran, da jih ni občina z brahijalno sila odgnala. Več sreče imajo zagrebški železničarji, katerim, je južno od Maksimira zagrebški nadškof odstopil večji kompleks zemljišča, da bodo na njem že na spomlad zaceli graditi okrog 250 stanovanjskih hiš. Žal, da najde zagrebški nadškof tako malo posnemovalcev in dobrotnikov napram žrtvam stanovanjske bede. I? Maribora. 6' Nameravani štrajk v delavnicah državnih železnic v Mariboru. V delavnicah mariborskih državnih železnic bi bila skoraj izbruhnila stavka, ker se je razglasilo, da so odvzete delavcem vozne olajšave na železnicah. To vest so raznesli med delavstvo socijaldemokratski demagogi s posebnim povdarkom, češ, da je ravno klerikalni »prometni minister Sušnik odvzel delavstvu pravico do režijske vožnje. Gospod poslanee Žebot se je takoj telefonično obrnil na g. ministra, od katerega je dobil odgovor ter zagotovilo, da se ne sme nobenemu delavcu odvzeti legitimacija za vozno olajšavo. Odvzete legitimacije se morajo vrniti in za železničarje ostanejo tudi v nadalje veljavne vse vozne olajšave, kakor so jih imeli doslej. Stolno prosvetno društvo v Mariborti je imelo pretekli petek primemo predavanje »o slavju Sienkiewicza in Ks. Meška (v primerjavi). P»o končanem predavanju je bil po-razgovor, ki je rodlil misel, naj bi se v Mariboru proslavila v S'kupmem sodelovanju vseh Mešfcova 501etnica. In za društvo bi »se vršila (slavnost skupno s prireditvijo Presvet ne Zveze, čim bo gledal iški o»der gotov. — »Društvo se je pridružilo tudi telegrafičnemu pozdravu »poljskemu narodu, katerega je odposlala Prosvetna zveza. — Prihodnji pe»te»k bo ob pol 8. uri zopet jako zanimivo predavanje. Krog zanimanja se vs'trajno širi. Ljudski oder v Mariboru vabi vse, ki' igrajo kakoršen-»kioili inštrument in imajo vetselje •sodelovati pri društvenem orkestru, da se priglasijo pri upravi vsaj do 6. nov. t. 1. Zlasti so vabljeni tisti, tki znajo igrati na klavir ali na 'harmonij. Prijave 'sprejema uprava dnevno od 16. do 18. ure, Aleksandrova »cesta 6, I, soba štev. 6 (Prosvetna» zveza). Ljudska univerza. Danes 26. t. m. predava v maK »kazinski dvorani zdravnik dr. Marinič o vplivu alkohola na človeški organizem. Začetek predavanja ob tri četrt na o.smo uro. Vstop prost. Vabijo se vsi sloji, zlasti pa starši in mladina. Dramatična šola. Ljudski oder r Mariboru otvori dramatično šok) z rednim poukom v torek, dne 28. oktobra. Vsi. ki so se .priglasili, naj se zberejo tega dne otb 19. uri v društveni sobi, Koroška cesta 1. Edinole ta dan se še sprejemajo prijave. — Uprava. Katoiisid aijaki-srednješolci v Marinoni priredijo danes ob 17. uri »Meškov večer« v proslavo 50 letnice našega pisatelja Meška. Proslava se vrši v sobi, Koroška cesta 1. K lej proslavi so vabljeni vsi katoliški dijaki ia zlasti še starešine. Na svidenje! Vstop prost. 16. ,redni občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru se je vršil v nedeljo, 28. oktobra 1924 v čitalniški sobi Študijske knjižnice (mala kazinska dvorana) pri srednji udeležbi društvenikov. Dosedanji predsednik, prof. ar. Kovačič je otvoril zborovanje s pozdravom nav zočih in se spomnil najprej umrlih delovnih članov dr. Kosa in dr. Turnerja ter notarja Baša in dr. Fr. Rosina. Delokrog, katerega si je orisal odbor pri svojem nastopu pred tremi leti, je kljub raznim težavam izvedel: Študijska knjižnica je že na razpolago občinstvu; muzejski oddelek se je združil z mestnim muzejem in pomnožil s škofijskim muzejem, ali razpolaga s premajhnimi prostori. Le arhiv, ki se tudi množi, še ni našel primerne moči za popolno ureditev. Društvo je stopilo v ožji stik z drugimi korporacijami in je dalo marsikatero pobudo za vglabljanje zanimanja naše zgodovine. Ker je dobilo tudi večjo državno podporo, se je rešilo gmotnih težav, potrebuje pa še vedno moralne podpore. Med društ-veniki še manjka mnogo inteligence, akoravno je društvo tukaj ob meji izrednega pomena; manjka pa mu tudi sodelovalcev še v raznih strokah: arheologiji in umet-»ostni zgodovini. — Tajnik dr. Strmšek je poročal o notranjem drštvenem delovanju; odbor je imel 28 sej v «adnjih treh let. — Blagajnik dr. Pipuš ugotovi, da je natančno število udov (ca 400) težko določiti, ker so nekateri jako neredni plačniki udnine; letos na primer še skoraj tretjina ni poravnala svoje članarine. Vsled večje državne podpore, drugih podpornikov in zvišane članarine se je društvo rešilo svojih dolgov in še izkazuje 18.116 dinarjev gotovine; celo premoženje društva pa se pri sedanjih menjajočih cenah vobče ne da ugotoviti. Sklad za ljutomersko kroniko znaša dosedaj 12.400 D. —■ Tajnikov namestnik dr. Glaser prebere potem predlagane spremenitYe društvenih pravil, ki se sprejmejo^ samo pri delokrogu društva se razplete krajši razgovor. — Volitev novega odbora na tri leta: Dosedanji predsednik prof. dr. Kovačič, se voli s vzklikom na novo. Ostali odbor je skoraj neizpremenjen. Pri slučajnostih se je sklenilo, poljskemu naučnemu ministrstvu poslati priznanovalni brzojav vsled prenosa Sienkiewiczevih »Stankov iz Švice v domovino — in novemu odboru se je polagalo na srce, skrbeti, da naše starine, alto mogoče, pridejo zopet nazaj v domovino. Po dveurnem poteku je predsednik občni zbor zakljuou. Ne moremo dovolj povdarjati, da je posebno tukaj na meji prvovrstna patri] otièna dolžnost, Zgodovinsko društvo podpirati. Le tako je’mogoče, da društvo svoj cilj vedno bolj doseže in našim nasprotnikom, 'ki trdijo, da Slovenci «imajo zgodovine, dokaže, da je tudi v zgodovini, v umetnosti, v narodnem žitju toliko pristno slovenskih momentov in duševnega dela, da se nam ni treba sramovati pred našimi sosedi. Samo treba več narodne zavesti in zanimanja za našo preteklost. Vsi, ki to narodno zavest in zanimanje budijo, podpirajo delovanje Zg.' društva. V to pa je poklicano posebno tudi naše inteligentno ženstvo, da se samo zanima in tudi druge spodbuja za naše stare noše, okraske in žitja. MLj. UMtfe novih frančiškanskih zvonotv. V soboto zvečer so bili. v zvoniobvarni Bühl v Melju uliti novi frančiškanski zvonovi — pet po številu. Vseh teh pet zvonov pride v eden zvonik, v 'drugi zvonik pride samo veliki zvon, ki bo pa naročen še le tedaj» Iko bodp to dopustile gmotne razmere. Opozorilo vsem trgovcem. Obiino-nadzorovalne obla s ti so se prepričale> da se mnogi trgovci ne drže predpi- Dne 16. oktobra 1924 nam je požar uničil celo gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki vred. Zavarovani smo bili pri Zavarovalni družbi »Jugoslavija«, glavno zastopstvo v Mariboru, Aleksandrova cesta 25, kateri se za njeno točno in najkulantnejšo precenitev škode najlepše zahvaljujemo ter jo vsakomur kar najtopleje priporočamo. Lajtersperg, 22. oktobra 1924. 660 Franc Girstmayerjevi dediči. s o, v obrtnega reda, oziroma gremijalinih pravil par. 5 in 8 glede prijave in .odjave vajencev, pomočnikov in pisarniškega oeobja kot pripadnikov gnemijev ter odrejajo, da. morajo gremiji proti vsem tozadevnim kršitvam kazensko i postopati. Zato opozarja Trgovski gremij v Mariboru vise ! svoje člane na gori citirane predpise sVojih pravil, ki dioJ I iočajo, da je vsak vstop ali izstop nameščenca javiti gre-I miju tekom osem dni. V to potrebne knjižice ise dobijo vi gremi jalni pisarni. jKer so se globe zakonito zvišale ,doi 300 din., priporoča gremij vsem Svojim članom, da mu : nemudoma prijavijo (svoje osebje, v kolikor se to še ni. izvršilo in se v bodoče strogo drže 'teh predpisov. ■— Na-; dalje je zakonito predpisano, da morajo biti potrjena od i gremija vsa službena izpričevala, ker nepotrjna niso ve-] ljavna. Konečno Se še opozarja, da morajo biti. glasom j kolektivne pogodbe med gremijem in pomočniškim izbo-! rom sklenjene iz vsakim nameščencem pismene službene j pogodbe, kojih formularji, se dobe pri gremiju. . Mesino kopališče. Iver ostane kopališče v. soboto, j 1. novembra radi .praznika zaprto, vsled tega bo v teko-I čem tednu parna kopelj le v sredo za ženske. V torek, i četrtek in .petek pa za moške. Strokovna, obrtna nadaljevalna šola za vajence go-j stilmčarske, hotelirske in kavarniške obrti v Mariboru. Ta neobhodno .potrebna šola se otvori letos z dnem 3. novembra. Vpisovanje se vrši že dne 31. oktobra .popol-! dne v posvetovalni dvorani državne dvorazredne trgovske šole v Mariboru, Zrinjski trg 1. Vodstvo šole .prevzame g. Škof, profesor državne trgovske šole. Prošnja za pomoč. Težki vojni invalid z ženo in dvoje nepreskrbljenimi otr.oci se nahaja v slini bedi .in stiski ter prosi usmiljène ljudi «a-pomoč v denarju ali stari obleki. ‘ Darove .sprejema, odnosno pove naslov uredništvo, i. -visoki. _________________I mm II ____ - ________________ Spominjajte se Dijaške večerje I V Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu je spet zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank.* Prvo» vrstna hrana in pijača. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano. 639 5—1 Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul 20. 613 Odeje, velike S45X200. dobro prešite, iz močnega rožnatega kambnka s fino pa volo po D 220—, fi o j flanel porhant D Ü4’— in razne ostanke po skoro pol mčai ceni razpošilja po pošti: Tekstilbasar Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi cenik! 659 4 Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela s točnim in cenim izdelovanjem. 465 11—1 ftfcmog h svojega premogokop« pri Veliki Nedelji pro* daju Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulico št 1—L lui* CUNJE ssojaikš, suknjcn* in platan m odpadke, staro železje, fevano in vžito? giaževine, kakor odpadka vsake vrst® !, fcsspujžiEa po sgjvižjib canali ! JL Arbeiter» !ì&srihmy Brmskti «flies 35, Eamenjam žudi staro železja» listata ja se vporano, s k©» • »»Sami odpadki I» vlitme. Trgovina B*nar natoilte naiboll!« P«*, SwHMeflalwsM Hudsčtl psainici r,z.zs,z, a Acnker«, Steina sika št. S, ki obrestuje hranilne vloge po 87» -107» oziroma po dogovoru. i i Martin Šumar s Konjice « priporoča veliko izbiro raz« nega maimfaktumega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo serijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1 XXXXXXXXXX Veliki sl ruini str st (Tischfräse) 1 in ena velika žaga tračnica na prodaj. — Vprašati: 1 Frankiškanska ulica št. 11. |ä«*Mä«WH*SXX * Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica v Maribora» &Z0T V lastni, novozgrajeni paladij Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo« Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obresto vanje vlog na knjižice in v tek, računu» alreèK državne raar« loteriji©. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak, Izdaja konzorcij «Straše.«