----- 390 ----- Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Gradca. 29. nov. zjutraj je prejel v poslednjih „Novicah" omenjeni hudodelec plačilo svoje hudobije na kolu. Težko bi si bil kdo mislil, da v takem grozovitem hudodelniku, kakor je bil ta, je tičalo tako babje serce. Ko so mu brali sodbo, je začel izperva vekati, potem pa ------ 391 ------ razsajati in preklinjati, da je bilo gerdo. V nedeljo se je vendar dal spovedati; ko je prišel drugi dan po maši rabelj k ujema, se je vedel tako plašno, da pričujoči niso ve-dili, ali bi se smejali ali ga milovali. Tako je rekel ra-beljnu: wGospod, pustite mi življenje; saj nisem nič drugega pregrešil, kakor samo dve ženski sem umoril!" Ravno tako je tudi še prosil, na kolena padel in rabeljna božal, naj ga ne obesi, ko je že pod kolom stal. Ko je vidil, da vse nič več ne pomaga, je začel zopet na ves glas razsajati in preklinjati, dokler ni na vislicah omolknil in duša njegova šla na uni svet po plačilo! Iz dolnjega Stajarja 29. nov. — Vino iz zmerz-njenega grojzdja je precej belo in pa sladko kakor med, al Tinskega okusa nima. Težko tedaj, da bi se čez leto in dan obderžalo. Zatega voljo zdaj boljši vinski kupci, kakor na priliko, iz gornjega Stajarja, ne segajo po totem vinu, in ker se mešanja bojijo v takih krajih, kjer je omenjena nesreča nograde zadela, grejo raji kam drugam po novo vino, in zatega voljo je res za nektere vinorejce škoda tolikanj večja, ker čeravno niso poštenega svojega vina zmešali s zmerzlincorn, se jih vendar kupci ogibujejo, boječi se, da bi okanjeni ne bili. Nekteri še le danes — en dan pred sv. Andrejem — berejo. Morebiti jo bojo bolje opravili kot uni, ki so zmerznjeno grojzdje prehitro in nenaravno otajali. Fr. Verbnjak. Iz Koroškega. Terda zima z vsemi svojimi nasledki terka na vrata. Blagor mu, komur se je ni treba bati! Al v naših dolinah in gorah trepečejo serca pred njo in zdi-hujejo žalostno v prihodnje dni. Sto in sto pridnih rok, ktere so mnogo let v fužinah in rudnikih živež imele, mora zdaj počivati. Ne vemo, ali se res ne plača, še dalje železo in jeklo izdelovati, — to pa vemo in slišimo iz vseh krajev dežele, da spušajo posestniki fužin po versti svoje delavce; čez 700 jih je brez zaslužka in do novega leta jih bo gotovo čez 1000. 1. t. m. so šli poslanci iz Celovca na Dunaj presvitlega cesarja prosit, naj bi dosedanje čolne postave vprihodnje popolnoma še veljale in se odvernila vsaka nova prena-redba, če ne, ni pomoči za koroško fužinstvo. Ob enem bojo ti poslanci tudi prosili, naj bi se družbi, ki je kupila avstrijanske železnice, tudi naložilo to, da mora napol že izdelano železnico v Celovec do leta 1861 popolnoma doveršiti, do leta 1868 pa jo do Briksena v Tirolih dodelati. Iz Zagreba. Iz „Gosp. lista" pozvedamo, da tudi njegov vrednik, slavni gosp. Šulek, želi kakor vrednik našega lista in iz ravno tistega namena zvediti narodne imena dobrih in strupenih gob ali gliv, in kakor mi tako tudi on vabi rodoljube, naj priteko v pomoč, da se doverši pravo narodno umenstvo in po naročilu vis. ministerstva izdela knjiga za šole naše. Sopet nam je to dokaz, koliko dela nas se čaka na različnem slovstvenem polji našem, kterega je na vse strani še toliko čisto neobdelanega! „Hic rodus, hic salta", komur je res mar za korist domovine! Iz Ljubljane. * Ne kaže se prazen stari pregovor, ki pravi, rče je led pred sv. Martinom, je povo-dinj še pred Božičem." Povodnje ni ravno še, pa malo manjka, da ne; dan na dan je dolgo deževalo. Kerz-narji so pa letošnjim vsem Svetim kaj hvaležni; prodali eo perve dni tega mesca sila veliko kožuhovine; vsak je segel takrat po nji, ki ima zdaj kožuh za pečjo. Ker danes ravno od vremena govorimo, naj povemo še to, kar smo zavolj toče letos na Krajnskem iz popolnoma verjetnih rok zvedili. 19 dni je bilo letos s točo; perva toča je bila 7. maja, ki je v Vipavi v 4 soseskah, v novomeškem kantonu pa v 8 soseskah veliko škodo napravila, v vipavskih soseskah pri sadju in na terti, v novomeških pa tudi na polji, ktere je vdrugič 2. rožnika pobila; v metliškem kantonu je 11. majuika zadela 3 soseske hudo in jim vzela obilo žita, korenstva, sočivja, sadja in vina; — 14. rožnika sta terpela lož ki in podberdski kanton veliko, in poslednji spet 3. malega serpana; — 2. dan malega serpana je zadela 4 soseske verhniškega kantona dosti hudo; — 4. dan malega serpana je razsajala vmokronoškem kantonu v 7 soseskah hudo; — 4. dan malega serpana je terpela čatežka okolica veliko. Sploh je dolensko stran letos toča največkrat zadela; Gorencom pa tudi Notrajncom je letos precej prizanesla, ker le v krajnskem in v loškem kantonu so bile 3 soseske nekoliko poškodovane, — v bistriškem, planinskem in pa idrijskem kantonu pa 6 sosesk; vendar je v Harijah bistriškega kantona veliko škodo napravila. Največ toče je bilo mesca malega serpana (julija), in sicer 2., 3., 4., 11., 16., 17., 20., 23., in pa mesca velikega serpana (avgusta), in sicer 7., 10., 17., 20. in 29. dan. Pozneje je ni bilo nikjer več. — Cukrarnica je že pod streho; mojstra Denis in Košir sta v pravem času doveršila kar sta obljubila. Ker ravno od tesarstva govorimo, naj tudi povemo, da našim bravcom do-broznani g. Juri Pajk seje odpovedal svojemu rokodelstvu, ktero je veliko let kot mestni tesarski mojster opravljal in si zaslužil ime posebno zvedenega in poštenega moža, zraven pa tudi iskrenega domoljuba, ker mnogo let je bil brez plačila učnik risanja v nedeljski šoli krajnske obertnijske družbe. Gosp. Pajk se peča zdaj le h kupčijo derv in s kmetijstvom, v kterem se ne derži starega kopita, ampak marljivo hiti s terjavami časa naprej. — Ljubljana je imela zmiraj generala kot višjega vojaškega komandanta; po novi prenaredbi ga bo zgubila kakor ga že tudi Celjovec več nima, in za višjega poveljnika bo le polkovnik (ober-star) ali pa major. Iz Ljubljane. Presvitli cesar so izvolili sledeče pre-častite gospode za častne korarje ljubljanskn: vipavskega tehanta Ju rja Grabrijana, škofijskega kanclarja Gašperja Velkaverha in profesorja in doktorja bogoslovja Matija Leben-a.