Murska Sobota, 28. aprila 1988 • Leto XL • Št. 16 • Cena 600 din

VREME
Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, v nedeljo prehodno izboljšanje.
APRIL JE POKAZAL ZOBE
Ogromna škoda zaradi snega in pozebe
Vsem, ki spoštujejo delo, srečen 1. mej!
Uredništvo Vestnika in Radia Murska Sobota
Ljudje, kot kaže, ne pravijo zaman, da je v prestopnih letih še več vremenskih težav kot sicer. Minuli konec tedna je v Pomurju snežilo, sledila pa je mrzla noč. Pozeba je po pvrih podatkih (ob sklepu redakcije so bili odgovorni na terenu, zato dokončnih številk še nimamo) povzročila veliko škode, podobno pa tudi moker in težak sneg. Ta je preobremenil električne žice, nastali so številni kratki stiki, največ preglavic pa je bilo v radgonski in ljutomerski občini. Do prekinitve električne napeljave je prišlo tudi zaradi polomljenih dreves in vej, zato so bili začasno brez elektrike v številnih naseljih omenjenih občin. Skoraj štiri ure je bil prekinjen tudi daljnovod proti lendavski občini.
Snežna odeja je povzročila škodo tudi na poljščinah. Posevki ozimnih žit zaradi mraza, sicer niso prizadeti, pač pa so se na posevkih, ki so že nekoliko bolj razviti in so v fazi kolenčenja, lomile bilke. Poškodovani so tudi posevki, ki so jih s herbicidi škropili pozneje. Zaradi zastoja rasti bo delovanje herbicidov lahko neugodno vplivalo tudi na posevke. Kultur, ki jih sejejo spomladi, sneg in pozeba nista prizadela, saj posevki še niso vzklili. Strokovnjaki pravijo, da
Z medkongresnega obračuna slovenskih komunistov
ALI . . .
Kaj zapisati ob prazniku, da sporočilo ne bi bilo obrabljeno? To je verjetno najtežje. Vendar, ati ni po drugi strani res, da težke m navidez brezizhodne razmere nosijo v sebi enostavne resnice. To dejstvo je bilo v zgodovini že neštetokrat potrjeno. Kakšno je torej enostavno sporočilo ob prazniku dela v današnjih razmerah ?
Prvič: Družbeno koristno delo ni samo fizično, ampak je to tudi INTELEKTUALNO DELO. Temu neizprosnemu dejstvu dajmo praktično veljavo, kar pomeni, da naj odločitve sprejemajo tisti, ki so dovolj usposobljeni. Konkretni rezultati posameznih odločitev naj, ob javni oceni, pomenijo tudi konkretno odgovornost.
Drugič: Delovni kolektivi potrebujejo več POSLOVNE SVOBODE. Svoboda naj bo barometer za vse : kdor je ne izigra, naj jo uživa, kdor preide njene meje, naj čuti ustrezne posledice. Vendar naj o tem ne odločajo »razne strukture«, ampak tisti, ki jim je rezultat dela namenjen — porabniki oziroma TRŽIŠČE. Zato naj delovni kolektivi sami izbirajo poslovodne delavce, ki naj bodo odgovorni izključno svojemu kolektivu. Tako naj bo tudi za politike.
Tretjič: DRUŽBENA LASTNINA ni »lastnina vseh
ALI ...
tov. Življenja namreč ne moremo več upravljati samo iz ENEGA CENTRA. Družba in odnosi v njej so postali slojevitejši in nasprotujoči si, zato je tudi resnično SAMOUPRAVLJANJE potrebno prenesti na temeljne ravni — torej tja, kjer ljudje delajo in živijo.
Zapisal sem, da bo o smeri našega nadaljnjega razvoja odločalo konkretno razmerje v družbi. Tako je bilo vedno! AH bomo še naprej drseli v vseomejujo-či etatizem ali pa bomo odločneje razvijali samoupravljanje po svoji meri je, bolj ali manj, odvisno od slehernega posameznika. Seveda je res, da bo izid predvsem odvisen od trezne presoje oblastnih struktur, vendar je prav konstruktivna, KRITIČNA JA VNOST najboljše jamstvo za demokratične premike v družbi Družbene razmere v Sloveniji to jasno kažejo. Želimo si lahko te, da bi tudi v drugih okoljih procesi potekali podobno.
Jasno je, da se družbenim konfliktom ne bo mogoče izogniti. Vprašanje je samo, ali bo sproščena energija razvojno usmerjena ali pa bo zavria začete družbene procese.
E. Kardelj je zapisal nekako takole: Sreče človeku ne more dati niti partija niti družba, ampak si jo lahko ustvari le sam. Torej, ČLOVEK, ti si na potezi! To naj bo namesto čestitke!
PRIDOBI ZAVEZNIKOV ISKANJE NOVIH PROJEKTOV
Ob vodilu za socializem po meri ljudi je dvodnevna konferenca Zveze komunistov Slovenije (22. in 23. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani) utemeljila najmanj troje spoznanj. Prvič, resnica ene glave ne more biti politična deviza ZKS na pragu 21. stoletja; drugič, ne gre za oblast, monopol, slavo partije, marveč za to, da bomo brez prehudih pretresov ob naprednem programu z ustvarjalnimi silami naredili neizbežne razvojne korake; tretjič, moralni prestiž organizacije rodi samo v praksi izpričana pripravljenost tvegati, da bi zmagalo novo in napredno.
ZA POLEMIKO MED MANJŠINO IN VEČINO, KONKURENCO IN SVOBODEN PRETOK IDEJ
Prvi dan konference je na uvodnem plenarnem zasedanju zbrane delegate, funkcionarje, goste in novinarje najprej nagovoril predsednik CK ZKS Milan Kučan. Šlo je za neprizanesljivo, korenito presojo razmer, kakršno smo mogli slutiti že na osnovi tez za konferenco, z možnimi izhodi in potmi v jutrišnji socializem. Priznal je uspavanje z dejstvom, da smo bili dolgo vrsto let tako rekoč v posesti napredka in resnice, svet pa seje spreminjal in napredoval. »Resnica ene glave pa ne more biti politična deviza ZKS na pragu 21. stoletja,« je menil Kučan in se posebej zadržal pri razmerju med manjšino in večino. Ce soglašata o splošnih ciljih družbenega razvoja, razlikujeta pa se v pogledih na možne poti do teh ciljev — pri nas pa ja osnova tega soglasja samoupravni socializem — potlej polemika med njima ni frakcijski ali klasični strankarski boj za oblast, marveč le opredeljevanje in pridobivanje somišljenikov za usmeritev, za program, za ekonomsko, socialno, kulturno, znanstveno politiko, ko zagotavlja plebiscitarno sprejet splošni družbeni cilj. Kot spoznana nujnost se kaže odpiranje možnosti za konkurenco in zagotavljanje svobodnega pretoka idej v okviru temeljnih programskih usmeritev partije. V vznikanju alternativnih stališč in programov o razvoju celotnega sistema m politike dodobra prenovljena ZKS ne more videti nič nevarnega in subverzivnega. Nasprotno — vidi lahko pot, ki nas more popeljati iz vsestranske, globoke krize. Bistveno vprašanje, ki ga je postavil uvodničar, se je glasilo: kako se premakniti z zgodovinskega razpotja, kjer že dolgo in še vedno tičimo?
(nadaljevanje na 3. strani)
in nikogar«. Zaupajmo tistim, ki delajo na njeni osnovi, da bodo tudi rezultate svojega deta znali pravilno razdeliti. Pustimo delovnim kolektivom, kmetom in drugim posameznikom ter skupinam, da se dejansko združujejo preko vlaganja kapitala — KAPITAL ni darilo, ampak je pravica do samoupravljanja. Mar nam izkušnje z urejevanjem naše zunanje zadolženosti ne nakazujejo tega krutega dejstva?
Četrtič: Šele primerjava z boljšimi od nas nam pokaže, kje smo tačas. ODPIRANJE V SVET je edino zdravilo proti zaostajanju v razvoju, saj nam razblinja iluzije in preveliko ra-zrtost vase, kar zavira sproščanje ustvarjalnega nemira.
Petič: solidarnostno pomoč naj dobi samo tisti, ki je zares v težavah, ker si ne more sam pomagati. Vsem drugim, ki si lahko s svojim delom in sposobnostjo ustvarijo boljše življenje, pa jo ukinimo.
Skupek pričujočih petih ključnih točk je samo ena od možnih različic potrebnih sprememb. AH je takšno razmišljanje v manjšini ati večini, bo pokazala bližnja prihodnost oziroma RAZMERJE SIL v družbi.
Kakor koli že, to sporočilo se od sporoči! prejšnjih let razlikuje po vsebini, ker so pač časi drugačni, vendar pa imajo vsaj nekaj skupnega — AKCIJO. Ta je tudi sedaj še kako potrebna. Razlika je samo v tem, da ni več tako enosmernih ideoloških recep-
IGOR KLINAR
nenadna ohladitev lahko vpliva na kalitev, če pa se bo hladno vreme nadaljevalo, lahko seme propade.
Nenadni sneg je odel tudi gozdove, vendar po prvih pregledih, ki so jih opravili gozdarji, ni povzročil večje škode. Listnati gozdovi še niso v polni vegetaciji, zato se sneg na njih ni zadržal. Nekaj škode je na iglastem drevju, vendar je zanemarljiva. Zaradi pozebe so poškodovani mladi poganjki, vendar bo slika jasnejša šele čez nekaj dni.
Na radgonskem območju bo ostalo brez jabolk in drugega sadja do 70 odstotkov sadovnjakov. Najbolj je prizadeto jagodičevje, saj so to večinoma mladi nasadi. Skoda v vinogradih še ni ocenjena, saj bodo posledice
Tudi to je pomurski turizem — imamo premalo zasebnih turističnih sob, premalo turistično usmerjenih kmetij... Več o nepovezanosti družbene ih zasebne turistične ponudbe na 21. strani.
Zaradi dela prostih dni ob prvem maju, bo prihodnja številka Vestnika izšla 12. maja.
Kar s terena v Fokovcih se nam je oglasil strokovnjak za sadjarstvo, Branko Pucko, vodja lastne proizvodnje v temeljni organizaciji Sadjarstvo pri KZ Panonka. Njegovo prvo poročilo po ogledu sadovnjakov je bilo približno tako: »Razmere na terenu so različne. Najhujše je v Kuštanovcih in Panovcih, kjer so zgodnje sorte jablan uničene do 90 odstotkov, vinogradi pa tudi do 100. Poškodovanost češenj in višenj je SO- marelic pa 60-od-stotna. V Ratkovcih so odstotki poškodovanosti naslednji: višnje 50, jablane 25, še najbolje pa je okrog Fokovec — od 20 do 30 odstotkov. Kakšnih posebnih ukrepov po pozebi ne moremo priporočati, bojimo pa se, da bodo nizke nočne temperature še bolj oklestile pridelek. Kaže, da bo letos za sadjarje kritično leto.«
zmrzali, podobno kot v gozdovih, vidne šele čez čas. Podobno je seveda tudi v vinogradih na ljutomerskem območju. Najbolj se bojijo posledic na ranih in zgodnjih in občutljivejših sortah, predvsem pinotih, otonelih in podobnih. Na rizlingih in šiponih škode verjetno ne bo, ker so ti nekoliko odpornejši. Poljedelci pa se vsaj v ljutomerski občini najbolj bojijo za sladkorno peso in pšenico, ki je že v bujnejši rasti. Tudi za to občino ob sklepu redakcije nismo mogli zbrati natančnejših podatkov.
aktualno doma in po svetu
Že petnajst mesecev traja sodni proces proti nacističnemu vojnemu zločincu Johnu Demjanjuku, ki naj bi bil »Ivan Grozni«, čuvaj in množični morilec v nacističnem taborišču Treblinka. Če bodo 68-letnega Ukrajinca, ki so ga Izraelu že leta 1986 izročile ZDA, sodne oblasti v Jeruzalemu spoznale za krivega, pomeni to zanj smrtno kazen. Doslej so zaslišali že 34 prič. Na posnetku: ena od prič se je onesvestila ob spominu na grozote v Treblinki.
KAJ BO PO 15. MAJU
Zvezni izvršni svet je skupščini posredoval predlog ukrepov gospodarske politike po koncu intervencijskih ukrepov, to je po 15. maju. Prvo, kar je predvideno, je postopna sprostitev cen, kar bo v začetnem obdobju povečalo inflacijo, tej pa naj bi »odsekali glavo« z nekaterimi drugimi ukrepi ekonomske politike.
Letos naj bi sprostitev cen opravili v dveh fazah. Do 16. maja bi lahko organizacije združe-
Nič ni slučajnega
Borba je objavila daljši intervju z Janezom Stanovnikom, predvidenim predsednikom predsedstva SR Slovenije. Stanovnik je na vprašanja Ve-selina Simonoviča zanikal podobnosti med praško in slovensko »pomladjo«, ker ne vidi — kot je dejal — »v slovenskem primeru nobene nevarnosti vojne intervencije od zunaj«. Stanovnik je tudi dejal, da proces demokratizacije v Sloveniji ni
»padel z jasnega neba«; bil je prisoten tudi v preteklosti, vendar ni bil uspešen. Podobno se je dogajalo tudi v ostalih republikah. »Ne verjamem, da je v Jugoslaviji nekakšna fronta proti temu, kar se dogaja v Sloveniji; nasprotno, v demokratični javnosti naletimo na simpatije in odobravanje nekaterih naših postopkov. Zato menim, da je vsakršno etiketiranje dogodkov v Sloveniji kot dejanje protirevolucije in specialne vojne globoko nerazumevanje vsega, kar se dogaja pri nas«, je med drugim dejal Janez Stanovnik.
Najvišji v Evropi
Tudi Evropa mora imeti nekaj »naj«. Tako so se v zahodnonem-škem Frankfurtu odločili, da bodo zgradili nebotičnik s 55 nadstropji. Poslopje bodo gradili Američani in Zahodni Nemci. Vse skupaj bo visoko 254 metrov in bo imelo okoli 63 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Ni razloga, da ne bi verjeli gradbenikom, ki trdijo, da bo poslopje nared leta 1991.
Z nekoliko melanholije se moramo ob Jej vesti spomniti na gradnjo ljubljanskega nebotičnika v začetku tridesetih let, ki je bil s svojimi dvanajstimi nadstropji tedaj najvišja zgradba na Balkanu, kot je poročalo tedanje časopisje.
nega dela samostojno oblikovale cene za 46 odstotkov izdelkov, za 14 odstotkov izdelkov bi morale o nameravani podražitvi mesec prej obvestiti zvezni zavod za cene, za kakih 40 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje pa naj bi še naprej veljala neposredna kontrola cen. Do začetka prihodnjega leta naj bi sprostili cene še za 10 odstotkov izdelkov, celoten proces sproščanja cen pa naj bi končali do leta 1990.
Maja naj bi veljal režim svobodnega uvoza za kakšnih 40 odstotkov uvoženega blaga, od tega 35 odstotkov s konvertibilnega trga. Z nadaljnjim sproščanjem uvoza naj bi v letu 1989 dosegli,
Milijarda in 400 milijonov
Kot sta prejšnji teden zapisala Financial Times in International Herald Tribune, si naša država močno prizadeva za refinanciranje zunanjih dolgov in za najetje novih posojil. Tako želi Jugoslavija dobiti od zahodnih posojilodajalcev, s katerimi se pogaja za refinanciranje svojih dolgov, milijardo in 400 milijonov dolarjev novih posojil. Kot piše Financial Times, vztrajajo posojilodajalci pri občutni devalvaciji dinarja — v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) predlagajo, naj bi ta znašala od 25 do 35 odstotkov.
Elektrike preveč — zato dražja
Sodeč po predlogih o politiki cen električne energije v letošnjem letu, ki jih je sprejel izvršni odbor Jugela, je pričakovati precejšnjo podražitev električnega toka.
Zaradi ugodnih hidroloških razmer v elektrogospodarstvu trenutno ne vedo, kam bi s presežkom toka. V Jugoslaviji porabimo okoli 200 milijonov kilovatnih ur na dan ali pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, dnevni izvoz električne energije pa znaša 15 do 20 milijonov kilovatnih ur. Opozorili pa so, da se utegnejo sedanje ugodne elektroenergetske razmere že letos poslabšati, če bo manj padavin, za prihodnje leto pa že tako napovedujejo pomanjkanje električnega toka. Odgovori na vprašanje, zakaj se cene električne energije kljub zmanjšanju porabe ne bodo umirile, so torej pripravljeni.
Z novembrsko podražitvijo je povprečna cena dosegla 51,21 dinarja za kWh, to pa po mnenju elektrogospodarstva za tretjino zaostaja za skupnimi elementi. S
da bi se prosto uvažala vsaj polovica od tega, kar kupujemo drugje.
Tretja sprostitev zadeva pristop k deviznemu trgu in oblikovanju deviznega tečaja. Pri določanju tečaja bodo v bodoče namesto proizvajalnih upoštevali cene v prodaji na drobno.
Če z vsemi temi ukrepi vseeno ne bo mogoče obrzdati inflacije, bo to, kot opozarja zvezna vlada, neposredno vplivalo na osebne dohodke, na splošno in skupno porabo. Zato je po mnenju Zisa potrebno vse predložene ukrepe sprejeti soglasno in jih dosledno spoštovati po vsej državi.
predvideno podražitvijo električne energije naj bi odpravili tudi zaostajanje za rastjo cen industrijskih izdelkov, ki je bila od oktobra lani do konca marca okoli 40 odstotkov. Čeprav naj bi na podlagi vseh teh argumentov šele izračunali konkretni odstotek zahtevane podražitve, neuradno domnevajo, da utegne znašati okoli 60 odstotkov. Pri drugi letošnji podražitvi električne energije naj bi odpravili drugi del omenjenega nesorazmerja in seveda dosegli rast cen v industriji, pravijo v Jugelu.
Ker podatki iz prvega četrtletja pričajo o zmanjšanju porabe toka, je bilo danes slišati tudi zanimivo vprašanje, ali je podražitev sploh logična, če se poraba električne energije manjša. Odgovor je bil, da je to predvsem posledica ugodnih vremenskih razmer oziroma tople zime.
Spet otroci
Avstralski časopis The Sun-He-rald je pred nedavnim poročal, da so v zadnjih desetih letih samo na
Tajskem ugrabili najmanj 20 tisoč otrok, ki so jih prodajali za 4.000 do 5.300 dolarjev. Večino teh otrok so po trditvah omenjenega časopisa odpeljali v ZDA. Evropo in Avstralijo. Samo Avstralci so v minulem desetletju posvojili več ko 2500 otrok iz tujine, največ iz Južne Koreje in Šri Lanke. Matere iz Šri Lanke naj bi po trditvah omenjenega časopisa otroke prodajale za petdeset dolarjev, avstralske družine pa dajejo za otroka tudi po 5000 dolarjev.
V ŽARIŠČU DOGODKOV
Za prijaznejši veter
Kmetje želijo več besede, trdnejšo računico, manj besedičenja, resnično spreminjanje družbenega in gospodarskega položaja. Zadružno vodstvo želi popeljati novo zadružništvo na obogatena pota nekdanjega poslovnega procvita in tu zadeva tako na neopredeljeno zadružno lastnino kot očitno zbirokratiziranost v uradniških, sozdovskih pa verjetno tudi v lastnih vrstah, piše v Komunistu Boštjan Pirc.
Družba želi več cenejše hrane, ustrezno preskrbo, temu namenjena različna sredstva za razvoj, premije, intervencije, kompenzacije itd. očitno pa — vsaj v jugoslovanskem okviru — še ni pripravljena sprejeti kmetijstva kot resnične gospodarske panoge, ki se mora ob nekaterih družbenih korektivih vendarle ravnati po tržnih zakonih. Kljub nekaterim sklepom tudi v ZKJ in ZKS je pri oživljanju kmetijskega razvoja še vseeno preveč idejnih zavor, kar se ne pozna le ob razpravah o maksimumu in ustavi, marveč še vedno različnih pogojih gospodarjenja in ne nazadnje, tudi upadanju kmetijske proizvodnje v državi.
Slovenci smo tu za malenkost uspešnejši. Po zaslugi boljše republiške kmetijske politike (ki pa ne more popraviti vseh skupnih sistemskih grehov) in predvsem razvitejšega zadružništva, ki je drugje skoraj zgolj na papirju, smo to proizvodnjo celo za odstotek povečali, kar ni zanemarljivo spričo pokolov nad čredo, ki jim botrujejo cenovna nesorazmerja.
Da bi dokazali, kako se kmetijski dohodek še vedno (ati spet) vse bolj preliva drugam, so slovenski zadružniki izračunali:
— da odkupne cene živine in pridelkov vse bolj zaostajajo za cenami reprodukcijskega materiala,
— da je slovenskemu delavcu za poglavitna živila treba dati vse manj delovnega časa,
— da je kmetu za nakup reprodukcijskega materiala in strojev treba prodati vse več pridelkov.
Številk in tabel je množica, vse pa dokazujejo slabšanje gospodarskega položaja kmetijstva. Odkup-
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
8. ZAČETEK PALESTINSKE DRAME
Znana je takoimenovana Balfourjeva deklaracija, da angleška vlada s simpatijami gleda na vzpostavitev »židovskega nacionalnega doma« v Palestini in da bodo uporabljena vsa sredstva za uresničitev tega cilja, medtem ko se jasno razume, da nič ne bo storjeno, kar bi zmanjševalo državljanske in verske pravice nežidovskih skupin v Palestini. Balfour, britanski zunanji minister, je k temu še dodal: sionizem, slab ali dober, je za današnje potrebe pomembnejši kot želje 700.000 Arabcev, ki danes poseljujejo to prastaro deželo. Winston Churchill, ki je bil v času 1921—22 britanski minister za kolonije, je bil s svojo izjavo še bolj drastičen: Arabci so prišli na to območje za Židi. Njihove velike islamske horde so Palestino uničile in pretvorile v pustinjo. Kamor pridejo Arabci, je v kratkem pustinja. Nepošteno je, da se sveta mesta spreminjajo v pustinjo, namesto da so v rokah ljudi, ki bi jih spreminjali v cvetoči vrt. Kljub vsemu so Britanci za avtoriteto svoje oblasti, in da bi ohranili svaj delno ravnotežje med Židi in Arabci v Palestini, leta 1922 ponudili tako imenovano Palestinsko ustavo, ki bi vzpostavila samoupravo, v kateri bi sodelovalo 5 arabskih muslimanov, 2 kristjana in 2 Žida, v kateri bi imel visoki komisar civilne uprave Palestine kot predsednik pravico veta. Prvi civilni britanski visoki komisar v Palestini je postal angleški Žid sir Herbert Samuel, ki je svoj sionizem prikrival s predanostjo britanski kroni. Na tej dolžnosti je ostal do leta 1925. Ta oblika sodelovanja z britansko upravo naj bi pomenila postopno oblikovanje palestinskih inštitucij kot začetni korak k avtonomni upravi Palestine.
Objektivni ocenjevalci sodijo, če bi se takrat palestinski Arabci vključili v upravo Palestine, bi lahko ustvarili prvi pogoj za palestinsko arabsko državo z zajamčenimi pravicami za Žide. Takratni župan mesta Jeruzalem, zmerni Arabec Raghib an Nas-hashibi, je soglašal z arabskim sodelovanjem. Toda prevladali so arabski jastrebi, ki jih je vodil
ne cene živine so se lani povečale za manj kot dvesto odstotkov, reprodukcijskim materialom za 300—400. Za traktor je moral kmet oddati leta 1980 18.610 litrov mleka, lani pa že 38.625 itd. Za liter oddanega mleka lahko kupi — dva deci piva!
Ni torej čudno, da slovenski zadružniki terjajo spremembo v ekonomski in kmetijski politiki Jugoslavije. Terjajo hitrejše ukrepe, zavzemajo se za decentralizacijo kmetijske politike v Jugoslaviji. Cenovna sorazmerja naj bi ponovno postavili na noge, ekonomsko naj bi spodbudili intenzivno obdelavo in prirejo, z davki pa zagotovili optimalno obdelavo zemlje. Papirnato priznavanje premij kaže na dolgotrajno nezaupanje v kmetsko samostojno gospodarsko presojo. Je drago in neučinkovito. Kmetje predlagajo, naj jim priznajo »pravi« dinar, ki ga bodo znali sami nameniti posodabljanju: seseda, če bodo cenovne neumnosti odpravljene! Kmetje bolj podpirajo poslovno zadružno usmeritev, so zoper monopole velikih sestavljenih organizacij, v katerih se ob trgovski usmeritvi zgublja kmetijska organizacija, so za bolj smotrno združevanje vseh kmečkih in kmetijstvu namenjenih denarjev, predvsem pa so za večjo organiziranost kmetov samih.
Očitno smo kljub nekaterim sklepom in občasnim družbenopolitičnim akcijam predolgo podcenjevali družbeni položaj kmeta. Nekaj časa je bil razredni sovražnik, potem nujno zlo. Predolgo smo zatirali njegovo samozavest, da bi verjel, da res. želimo njegov in naš skupni razvoj.
hadži Amin ali Huseini, predsednik visokega muslimanskega sveta (veliki mufti) ki se je formalno imel za voditelja palestinskih Arabcev, izhajal je iz vplivne arabske družine v Jeruzalemu. Ti so demonstrativno odlonili sodelovanje v tej upravi, s tem pa naredili usodno napako, saj so enostavno bojkotirali izvolitev svojih predstavnikov v skupno upravo in usodno škodovali arabski stvari. Takrat so se tudi nekateri židovski sionistični politiki-reali-sti zavzemali za enotno dvona-rodno državo v Palestini, saj jim ni bilo vseeno, da bodo z Arabci v stalnem sporu in vojskovanju. Židovska kolonija je bila v začetku še slabotna in manj organizirana, Britanci pa naklonjeni kompromisu in razumevanju za prirodne pravice Arabcev. Toda zamisel ni uspela in Arabci so ostali v opoziciji in izven sodelovanja z britansko upravo. Tako obnašanje Arabcev so ocenili kot nerazsodno in pogubno. Medtem ko se je med Arabci na eni strani krepil odpor do vseljeva-nja Židov, so na drugi strani na veliko prodajali zemljo in se celo hvalisali, kako za drag denar prodajajo Židom neplodno zemljo in ničvreden pesek. Da tako prodajajo kos za kosom svoje domovine, tega se žal niso zavedali, tudi to je bila velika napaka Arabcev, ki se je pozneje hudo maščevala. Vse drugače je stvar tekla med Židi. Židovska skupnost v Palestini, imenovana Yis-huv (jišuv), je bila zelo disciplinirana, v svojem vodstvu pa je imela sposobne in daljnovidne ljudi. Predsednik te skupnosti poslovnež Haim Weizmann je bil za Herzlom najsposobnejši voditelj takratnega sionizma. Uspel je prepričati Britance, da je Palestina edini možni židovski narodni dom in ne Uganda v Afriki, kot so Židom nekaj časa ponujali nekateri britanski politiki. Weizmann je spretno krepil židovsko manjšino in izkoriščal brezbrižen arabski odnos do krepitve vpliva židovske skupnosti. Britanci so z Židi komunicirali preko njihovih ustanov, z Arabci pa neposredno. Židovski sindikat je bil organizator proizvodnje, bankarstva, zavarovalnih družb ipd. Že leta 1920 so si Židje namesto razpuščene židovske legije ustanovili obrambno organizacijo Haganah
globus
BRUSELJ — V evropski parlament, ki ima poslance iz dvanajstih zahodnoevropskih držav, bodo drugo leto volili že tretjič. Parlament ima 434 poslanskih mest. Za predvolilno kampanjo bodo namenili okoli 34 milijonov dolarjev. Na volitvah pred štirimi leti je bila volilna udeležba v povprečju 59-odstotna: najslabša v V. Britaniji — 33 odstotkov, najboljša v Belgiji — 91 odstotkov. Svoj sedež ima Evropski parlament v francoskem Strassbourgu.
RIM — Italijanska reka Pad vsako leto prinese v Jadransko morje 243 ton arzenika, poleg tega 5400 ton detergentov in 1554 ton svinca.
BERN — Mednarodna organizacija dela (ILO) je objavila podatke o stavkah v lanskem letu. Največ jih je bilo na Finskem, v Kanadi in v Italiji. Finska, ki ima pet milijonov prebivalcev, je v letu 1987 doživela 1238 stavk, v katerih so izgubili skoraj tri milijone delovnih dni. Najmanj stavk je bilo v Švici — ena sama dvodnevna, v kateri je sodelovalo 36 delavcev.
SYDNEY — Avstralija bo prihodnje leto uvozila večje število majhnih avtomobilov, med katerimi bo tudi naš jugo. Za avto se močno zanima okoli pol milijona naših izseljencev v Avstraliji.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so prvi na svetu preskusili letalo na raketno gorivo — vodik in naravni plin v tekočem stanju. Prednost takšnega letala je v tem, da skoraj nič ne onesnažuje zraka.
NAIROBI — Na severu Kenije je kakšnih 400 živinskih tatov pobilo 191 in ranilo več kot 50 ljudi. Tatovi so odpeljali na tisoče glav goveda, koz in ovac, edinega premoženja revnega prebivalstva na severu in severovzhodu Kenije. Policija je s helikopterji in letali tatove pred sudansko mejo prestregla, jih precej pobila in nekaj ujela.
HAVANA — Gospodarska blokada, ki jo je leta 1961 Kubi vsilil Washington, je Kubo do danes stala 12 milijard dolarjev. Največjo škodo imajo zaradi tega, ker so izgubili ame-ričVo trži Sur1
ADIS ABEBA - Pretorijski režim je zagrozil, da bo iz Južne Afrike pregnal 1,5 milijona črnskih delavcev, ki so se preselili na jug Afrike.
(obramba), v začetku za čuvanje polj, pašnikov, vodnih izvirov in za onemogočanje nenadnih beduinskih napadov na židovska naselja, pozneje pa kot vojaško organizacijo. Židje so postajali gospodarsko vse močnejši, po organiziranosti in kulturi pa na evropski ravni. Prvih 15 let britanske uprave nad Palestino lahko imamo za obdobje znosnih odnosov, Britanci pa so razmere bolj ali manj obvladovali. Poznejši čas pa je mnogo bolj dramatičen, vrstijo se neusmiljena obračunavanja med Židi in Arabci od trpkih spoznanj, da je vedno manj možnosti za sporazum. Leta 1931 so predstavniki 22 islamskih držav na muslimanskem kongresu v Jeruzalemu sklenili bojkotirati sionistične izdelke in britansko blago. Leta 1933 je britanska administracija ponovno razmišljala o arabsko-židovski državi, ki bi v doglednem času dobila samoupravo, naleteli pa so na obojestranski odpor. Leta 1935 Britanci ponovno poskušajo s projektom reprezentativne uprave, v kateri bi sodelovali tako Arabci s 14 kot Židje z 8 mesti. Tudi to pot zaman.
Leta 1936 je bilo več medsebojnih kar množičnih pobojev in splošna stavka Arabcev, ki prerase v vsearabski upor v Palestini. Upor vodi še znani mufti hadži Amin, uporniki pa zahtevajo ukinitev britanskega mandata in predajo uprave v Palestini Arabcem, ki bodo sami našli sporazum z židovsko skupnostjo. Toda sionisti več ne pristajajo na nobeno oblast arabske večine, zahtevajo, da Britanci dosledno opravljajo svoj mandat, preprečujejo arabske upore, njim pa pomagajo ustvariti »židovski nacionalni dom«. Sredi leta 1937 se pojavi britanski predlog o razdelitvi Palestine na dve državi, židovsko in arabsko, Britanci pa bi obdržali pod upravo sveta mesta Jeruzalem, Betlehem in še nekatera. Obe strani sta predlog odbile. Židje so izjavili: Kakšen smisel je imelo vračanje Židov v Palestino brez vrnitve v Jeruzalem!
Ivo Grešnik
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 2
VESTNIK, 28. APRIL 1988
od tedna
PRIDOBIVANJE ZAVEZNIKOV ISKANJE NOVIH PROJEKTOV
MURSKA SOBOTA — Poročilo o uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v preteklem letu ter usmeritve in bilanca sredstev za tekoče leto so bili poleg osnutka spremembe zazidalnega načrta prometnega centra ob Bakovski cesti v Murski Soboti in osnutka zazidalnega načrta za območja v naselju Rakičan (pri obeh z odredbo o javni razgrnitvi) tisto, kar je po programu zapolnilo torkovo predpraznično sejo občinskega izvršnega sveta.
MURSKA SOBOTA — Občinski sindikalni svet je pred delavskim praznikom, prvim majem, pripravil okroglo mizo na temo: vloga in organiziranost sindikata v povojnem obdobju. Zbrali so se nekdanji sindikalni aktivisti, funkcionarji ter člani sveta za ohranjanje tradicij delavskega gibanja pri občinskem sindikalnem svetu in se za dobri dve uri razgovorili o uveljavljanju delavske organizacije od osvoboditve do prvih let uvedbe samoupravljanja. Posamezniki so v tej zvezi dali nekaj tehtnih, dragocenih prispevkov in izrazili pripravljenost, da odstopijo nekatere izvirne dokumente in fotografije, ki se tičejo naslovne teme.
MURSKA SOBOTA — Občinski izvršni svet bo dajal polno podporo prizadevanjem, da si Kulturna skupnost Murska Sobota za obnovo zaprte grajske dvorane in rešitev drugih prostorskih ter siceršnjih stisk pridobi sredstva Kulturne skupnosti Slovenije. Tako je bilo razumeti sklepe prve seje izvršilcev, ki so v tem mandatu obravnavali nakopičeno kulturno problematiko.
LENDAVA — Prosvetni delavci lendavske občine so v petek v dvorani Nafte proslavili svoj dan. Ob tej priložnosti so izročili plakete mladi rod, ki jih podeljuje občinska izobraževalna skupnost za dosežke v vzgoji in izobraževanju. Tokrat so jih dobili: Elfka Alt iz Vzgojno-izobraževalne organizacije Lendava, Irena Varga z Osnovne šole Vlaj Lajos iz Genterovec, Julka Koveš z Osnovne šole Štefan Kovač Turnišče, Franc Tarandek s Srednje šole kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava in Pavel Berden z Osnovne šole Miško Kranjec Velika Polana.
LJUTOMER Izvršni svet SO Ljutomer je v obširnem dnevnem redu med drugim obravnaval tudi predlog združitve osnovnih šol Ivan Cankar in Cvetko Golar. Do nje naj bi prišlo zaradi močnega upadanja števila vpisanih učencev v šolo s prilagojenim programom. S tem naj bi bila ogrožena tudi socialna varnost pedagogov v osnovni šoli Cvetko Golar, ki bi jo najbolje rešili z združitvijo obeh osnovnih šol. Izvršni svet SO Ljutomer seje strinjal s predlaganimi tezami in združitev podprl.
LJUTOMER — Občinska konferenca SZDL Ljutomer je končno sprejela in potrdila zaključni račun in finančni načrt za letošnje leto ter program dela. Ker prva seja zaradi bojkota delegatov OK ZSMS Ljutomer ni bila sklepčna, so jo morali ponoviti. Tokrat so delegati mladincev prišli. Na tej seji so sprejeli tudi program dela, spregovorili pa so tudi o javni razpravi o ustavnih spremembah. Leta je v občini Ljutomer potekala aktivno, v razpravah pa so se izoblikovale številne pripombe, ki so jih člani konference tudi potrdili.
LJUTOMER — V petek zvečer so se v Ljutomeru sestali delegati občinske turistične zveze in ocenili svoje enoletno delo. Ta zveza je bila ustanovljena pred dobrim letom, kljub temu pa so dosegli pomembne rezultate pri varstvu okolja, povezovanju turističnih društev v občini in vzgoji mladih. Te izkušnje pa so tudi dobra osnova za delo v prihodnje, saj je program dela, ki so ga sprejeli, precej obširen, poudarek pa bo na pripravi propagandnega gradiva (razglednice, vodniki in podobno), s katerim naj bi občino dostojno predstavili.
Lendava — Na seji samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje madžarske narodnosti so razpravljali o dvojezičnem izobraževanju v srednjih šolah in novem spremenjenem učnem načrtu. Predlagali so, da bi pri Delavski univerzi v Lendavi omogočili učenje madžarskega jezika vseh, ki bi si to po končani šoli želeli in si želeli pridobiti več znanja. Posebno zavzeto so razpravljali o pripravah na 30. obletnico dvojezičnega pouka, ko ga bodo praznovali v prihodnjem letu. Pripravili bodo več prireditev in izdali več publikacij, med drugim tudi skupno glasilo učencev dvojezičnih osnovnih in srednjih šol. J. D.
LENDAVA — V delovni organizaciji Ina Nafta je bilo takoj po vojni ustanovljeno društvo inženirjev in tehnikov. Veliko je pomagalo pri razvoju delovne organizacije. V njegovih vrstah so bili najbolj znani strokovnjaki naftne industrije Jugoslavije. Člani društva so znani tudi v drugih državah. Na nedavnem letnem občnem zboru društva so ugotovili, da je zaradi neaktivnosti bolje, da društvo ne dela in obstaja več. Od 160 strokovnjakov Nafte je v društvu aktivna le peščica, vsi drugi pa se otepajo delovanja, to pa je usmerjeno v iskanje novih razvojnih poti delovne organizacije. Na občnem zboru so sklenili, da bodo o potrebnosti društva razpravljali na samoupravnih organih. Škoda bi bilo, če bi društvo s takšno tradicijo prenehalo delovati. Jani D.
MURSKA SOBOTA — Problematiki v živinoreji so namenili osrednjo pozornost na seji koordinacijskega odbora primarne proizvodnje, predelave in zadružništva v sozdu ABC Pomurka. Razmere na tem področju so se v zadnjem času tako zaostrile, da je ogrožena celotna reprodukcijska veriga, vendar tudi na tem sestanku rešitev niso našli. Najbolj kritično je v tem trenutku v prašičereji, ki prinaša rejcem velike izgube.
MURSKA SOBOTA — Čeprav je pomursko združeno delo v lanskem letu doseglo nekatere ugodne poslovne rezultate, z gospodarjenjem v celoti še vedno ne moremo biti zadovoljni. To so ugotovili na seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje; poslušali so tudi informacijo o izvajanju nalog sisov materialne proizvodnje s področja pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja SRS v Pomurju v letu 1986 in 1987 ter predvidevanja za obdobje 1988—1990.
MURSKA SOBOTA — Na skupni seji predsedstev občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta so obravnavali poročilo o izvedbi javne razprave o osnutku dopolnil k ustavi SFRJ. Splošna ugotovitev je bila, da so pripombe in predlogi, ki so bili dani v Pomurju, bolj ali manj podobni slovenskim. Javna razprava o ustavnih dopolnilih se v Pomurju še nadaljuje.
MURSKA SOBOTA — V začetku tedna so se sestali delegati občinske konference socialistične zveze in osrednjo točko dnevnega reda namenili uresničevanju vloge in ciljev kmetijskega zadružništva v razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu v občini Murska Sobota. Spregovorili so tudi o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v letu 1987.
MURSKA SOBOTA — Potem ko so opravili volitve v organe upravljanja Pomurske banke, so delegati ustanoviteljic največ pozornosti namenili uresničevanju načrta poslovanja banke v letu 1987, spregovorili pa so tudi o načrtu poslovanja v letu 1988.
Gornja Radgona - V sredo, 20. aprila, so s težavo zbrali potrebno število za glasovanje in volitve vodstva občinske kulturne skupnosti. Bolje pol ure počakati kot zaradi teh manjkajočih pod-vojiti stroške in ponovno sklicevati sestanek. Tako so za naslednji dve leti izvolili vodstvo kulturne skupnosti, ki je že do sedaj dobro opravljalo svoje delo. Predsednica skupščine bo še naprej Mira Marko, podpredsednica Alenka Strah, predsednik zbora uporabnikov bo Karel Klemenčič, podpredsednica Jelka Jež, predsednica zbora izvajalcev pa bo Anica Kondrič in podpredsednica Erika A|le Gornja Radgona — V prostorih hotela Grozd v Gornji Radgoni so se v petek, 22. aprila, srečali komunisti, ki so člani ZK ze, 0 a i 40 let. V radgonski občini je takih 14. Srečanje je organiziral Občinski komite ZK Gornja Radgona, povabljeni pa so v spomin m zahvalo za dolgoletno članstvo in delo v vrstah ZK prejeli knjige.
do tedna
(nadaljevanje s 1. strani)
Kako na osnovi stvarnega izhoda in razvojnega zagona udejanjati koncept strategije inovacijske družbe in vstopiti v t. i. informacijsko, računalniško razvojno obdobje, ki ljudem zagotavlja dostop do gmotnega in kulturnega napredka? Jasno je, da do tega ne bo mogoče Srez velikih socialnih pretresov in konfliktov, pred čemer si slovenska partija in njeno članstvo ne bodo mogli zatiskati oči. Za take reformne posege in ukrepe pa je nujno zbrati najuglednejše in najbolj pristojne strokovnjake, javne, kulturne in znanstvene delavce, ki bodo razvijali ustrezno nacionalno, izobraževalno politiko in sistem skladno s strategijo inovativne socialistične samoupravne družbe. »Naša naloga je, da se dejavno zavzamemo za preseganje oz. ukinitev modela, s katerim je republika Slovenija prišla v položaj osmega, tako rekoč motečega dela Jugoslavije, ki da kvari ubrano igranje kolektiva: najprej velike odklonilne besede, mobilizacije slovenskega naroda in delovnih ljudi zoper predloge iz federacije, nato tih in miren kompri-misni umik,« je pribil predsednik slovenske partije, naš rojak Milan Kučan.
»GLASNOST« POMURSKE PARTIJSKE DELEGACIJE Z NEKAJ REPLIKAMI
Po uvodnem plenarnem zasedanju so se udeleženci konference razdelili v tri skupine in razpravljali v pozne večerne ure. Zvrstilo se je kar 147 razpravljalcev, 36 delegatov pa je oddalo pisne razprave. Bilo je tudi več replik, vprašanj in usklajevanj.
Vedro razpoložena 20-članska pomurska partijska »odprava« se je oglasila kar desetkrat. Govorili so: Herbert Šefer, Gustav Grof, Maja Šeruga, Frančka Vidovič, Jože Kuronja, ki je tudi repliciral, Zdravko Stolnik, Danilo Krapec, Marta Ritonja in Manja Kurbus. Povzemamo le nekaj njihovih mnenj.
»Ena od osnovnih zahtev ljudi je zmanjšati normativizem, podjetniško in družbeno režijo ter poenostaviti gospodarjenje. Povečati moramo disciplino in odgovornost tudi v gospodarstvu. Tu se gremo največjo lažno socialo in demagogijo, saj z dosmrtnim delovnim mestom ne bo napredka. Enkrat za vselej naj bi razčistili vlogo in pomen poslovodnih delavcev — po eni strani odgovarjamo kolektivom, po drugi strani pa v bistvu izvajamo državne ukrepe.« (HerbertŠefer)
»Raje bi videl, da kmetijstvo v naši državi ne bi bilo v zadnjih nekaj letih neke vrste prioriteta. Država namreč preveč skrbi za nas; tako zelo skrbi, da ne moremo propasti, vendar se tudi razviti ne moremo. Izjavil sem že, da je zemljiški maksimum navadna bedarija, saj ne moremo imeti sodobnega kmetijstva z omejenimi proizvodnimi
ZLATI SINDIKALNI
ZNAK V LJUTOMER
Dobitnica zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije prihaja tokrat iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Julijana Mihorič, delavka v Murinem tozdu, je letošnja edina prejemnica tega visokega priznanja za delo iz Pomurja. Čeprav ji bodo to priznanje vročili šele konec tega tedna na osrednji slovesnosti pred I. majem, pa smo si jo dovolili obiskati še pred tem velikim dogodkom in jo skušamo v pogovoru tudi predstaviti.
Julijana Mihorič je v Murinem tozdu zaposlena že 20 let, pred tem pa je 9 let delala v VVO v Železnih Dverih. Skupaj ima torej 29 let delovne dobe. O delu v Muri pripoveduje Julijana takole: »Najprej sem se tukaj zaposlila kot navadna delavka za strojem, v teh letih pa sem prišla do kontrolorke in na tem delovnem mestu sem že štiri leta.«
Gre v bistvu ža priznanje za dobro delo, saj je končna kontrola izdelka tudi odgovorno delo?
»Res je, gre za zelo odgovorno delo, saj za vsako napako, ki jo spregledam, tudi odgovarjam, in pri merilih, ki jih ima Mura, in seveda pri imenu, kot ga ima naša delovna organizacija, si napak ne smemo dopustiti.«
Julijana Mihorič je s svojim delom v teh 20 letih dokazala in
»Delo mi je bila vedno vrednota«
pokazala, kaj mora biti vzor vsakega delavca. Kaj pa ji pomeni delo?
»Delo je zadovoljstvo, je zadovoljevanje vsakega človeka, za dobro delo dobiš tudi dobro plačo in končno vsak človek se mora z nečim ukvarjati, se potrjevati in dokazovati.«
Julijana Mihorič pa je bila delavna tudi v družbenopolitičnih organizacijah in drugih oblikah samoupravljanja. Funkcije si je pridobila zaradi zaupanja sodelavk in sodelavcev, ki so ji tako dali tudi priznanje za njeno delo.
PO SLEDI JAVNEGA PISMA OGORČENJA
V Ljutomeru se spet kregajo
Kdaj se pa ne — utegne reči opazovalec dogajanja v prleškem središču. Očitno postajajo Ljutomerčani osrednja pomurska medijska atrakcija, njihovo mesto pa prizorišče vse številnejših miselnih sporov. Resnici na ljubo je nekaterim mogoče pripisati vsaj brezpredmetnost in prenapetost. Zadnji zaplet sam po sebi ne zasluži posebne pozornosti, pa je je zaradi vrste okoliščin vendarle deležen.
V uredništvo smo namreč dobili javno pismo ogorčenja, ki ga podpisujejo mladinci zadružne organizacije. Sindikalnemu sekretarju Marku Miliču očitajo, da je na TZO Kmetovalec zbiral podpise, da bi dokazal, da na njihovi temeljni kandidacijski konferenci (tkk) ni bilo govora o Vinku Vasletu kot možnem kandidatu za člana predsedstva SRS (ironija, ki potrjuje nesmiselnost spora post festum, je hotela, da je dobil ta isti Vasle na občinski kandidacijski konferenci največ glasov). Milič naj bi v kolektivu ustvaril psihozo, tkk pa naj sploh ne bi bila to, ampak neko »čudo«. Zato predlagajo, da naj republiški sindikalni svet imenuje komisijo, ki bo ocenila Miličevo delo in ustrezno ukrepala, da se s pismom seznani RK SZDL, da konferenca sindikata v zadrugi prepreči ponovno sklicevanje tovrstnih »čud« in kočno pozivajo na pomoč OK ZSMS Ljutomer, ki naj ščiti pred pritiski vse mlade in pomoči potrebne. Tako nekako v javnem pismu ogorčenja.
Biti razsodnik v sporu gotovo ni naloga novinarja. Sploh pa se zdi ta trenutek malo pomembno, kdo je kaj podpisoval in morebiti ponarejal, ker so medtem volitve že daleč od temeljne ravni. Ljutomerska politična stvarnost je, kot kaže, (pre)napeta, po tem sporu pa menda ne bo zmagovalca. Niti ne tistega, ki bi imel od prerekanja kakršno koli ko-rist-	Bojan Peček
Rudi Stegmiiller, duhovni oče mladinskega nezadovoljstva v Kmetovalcu: »V celoti se pridružujem stališčem mladinske zadružne organizacije, nad katero ne more biti nobena D PO. niti sindikat. 16. člen volilnega pravilnika natanko predpisuje sestavo temeljne kandidacijske konference, ki je v bistvu ni bilo. Pod vplivom določenih občinskih struktur, ki jih vodi sekretar sindikata Marko Milič, skušajo zdaj pritiskati na ljudi iz Kmetovalca in storili bomo vse, da bomo te pritiske ublažili. Zato podpiram pismo ogorčenja. Nesporno je, da je Milič zbiral podpise in
ustvarjal psihozo — to je nesamo-upravno in spominja celo na stalinizem. Zdaj zanikajo, da je bilo na zboru kolektiva, ki naj bi bil temeljna kandidacijska konferenca, govor o Vinku Vasletu — čeprav se je v mladinski organizaciji že mesec dni govorilo o kandidaturi.«
Marko Milič, sekretar občinskega sindikalnega sveta: »Temeljna kandidacijska konferenca je polnoveljavna. V pravilniku jasno piše, da je zbor delovnih ljudi lahko tudi tkk. Na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij smo jim svetovali, da naj skličejo tkk
faktorji. Menim, da bi morali biti proti temu, da se vključi v ustavo, če pa je že treba, naj se opredeli v zakonu.« (Gustav Grof)
»Tako kot imajo vojaki radi tovariša Branka Mamulo, tako imamo slov.enski komunisti radi svojega tovariša Milana Kučana, vendar se premalo polemizira o napadih nanj, vse več pa polemizira o napadih na tovariša Branka Mamulo.« (Danilo Krapec)
»Centralni komite ZKS naj čimprej obravnava rezultate izvajanja vseh predpisov in stališč za pospeševanje skladnejšega mnogosre-diščnega razvoja v Sloveniji. Menim, da je največ birokratizacije oz. poistovetenja organov ZK z državnimi organi na ravni federacije, manj v republiki, najmanj v občini.« (Jože Kuronja)
»Ne moremo več pristati na to, da je na primer človek, ki živi v ljutomerski občini, vreden le 88 odstotkov republiške povprečne porabe na zavarovanca, kakor tudi ne na to, da je v osnovnem izobraževanju predmet solidarnosti le zagotovljeni program. Bistvene razlike pa nastajajo prav v dopolnilnem programu, ki je povsem odvisen od gospodarske moči občine in ga zato v nerazvitih občinah praktično ni.« (Frančka Vidovič)
»Dokler bodo birokratske zahteve, ki jih narekuje zakonodaja, pogojevale enak obseg družbene režije tako v malih gospodarskih enotah kot v velikih sistemih, bodo izničene še tako očitne prednosti enot drobnega gospodarstva. Zakonske spremembe premalo spodbujajo odpiranje novih obratovalnic. Nesmisel nastane, ko obrtnik sme uvoziti osnovno sredstvo, ne more pa legalno kupiti deviz. Zdajšnja davčna zakonodaja dobesedno spodbuja k utaji in morali se bomo čimprej odločiti za korenito reformo davčnega sistema.« (Zdravko Stolnik)
»Ob vsem drugem me tudi skrbijo naslednji trije predlagani ukrepi republiškega izvršnega sveta za zdravstvo: zaposlovanja nič, naložb nič, opreme nič. Sprašujem se, kakšno prihodnost imam kot mlad zdravnik v tako zastavljeni perspektivi nadaljnjega razvoja zdravstva. Hkrati predlagam, da ukinemo zakon o svobodni menjavi dela, saj nam področje družbene dejavnosti tako ali tako urejajo zvezni interventni zakoni.« (Maja Šeruga)
Drugi dan so udeleženci dvodnevne konference ZKS na sklepnem plenarnem zasedanju dopolnili in sprejeli programske in akcijske usmeritve slovenske partije do 11. kongresa ter se razšli. Nam pa se je ob odhodu iz slovenskega hrama kulture vsiljevala replika enega od delegatov. Namreč, da ne bo tudi tokratni projekt ZK Slovenije šel po temle vrstnem redu: navdušenje, nato zmeda, pa streznitev, potem kaznovanje delujočih in slednjič nagraditev nesodelujočih.
Branko Žunec
Je pa tudi mati, žena in babica. Kako zmore to breme — usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti?
»Se zelo hitro prilagajam, z vsem delom sem vedno na tekočem, tako da lahko dobro in dosti delam doma in v službi.« Ali delo doma trpi zaradi dela v kolektivu in obratno?
»V glavnem ne, če pa že, pa raje pustim delo doma kot delo v delovnem kolektivu, čeprav se zavedam, da bi mi dom moral biti včasih na prvem mestu.«
Zakaj vam je delovna organizacija na prvem mestu?
»Menim, da mi je delo dolžnost, da moram delati tako, kot to pričakujejo in zahtevajo od mene.«.
Dobili boste zlati znak ZSS. Kaj vam to pomeni?
»Predvsem sem ga zelo vesela, bilo je precej nepričakovano. Nepričakovano pa zato, ker se mi zdi normalno, da vsak človek dobro in pošteno dela, da se bori, da se trudi, da je vse prav, zavedam pa se, da je ta znak tudi nagrada za vse tisto, kar sem doslej storila. Istočasno pa je to spodbuda zame in za moj kolektiv, da bomo še naprej dobro delali.«
Dušan Loparnik
ob obravnavi zaključnih računov. Večina je naredila tako, tudi v Kmetovalcu. Postopek se nam je zdel normalen, izvod s te tkk smo poslali na RK SZDL, enega pa shranili v arhivu. Na občinski kandidacijski konferenci je Stegmiiller obrazložil kandidaturo Vinka Vasleta in človek se je tudi meni zdel primeren, saj bi lahko zastopal kmetijsko območje, kot je Pomurje. Čez dva dni pa so z republiške SZDL zahtevali obrazložitev o Vasletu. Sekretarka O K SZDL je klicala predsednika sindikata na Kmetovalcu, toda ta je za Vasleta prvič slišal! Z iskanjem informacij je sekretarka nadaljevala in ni bilo uspeha. Zato sva s predsednikom SZDL šla v temeljno organizacijo in se vpričo direktorja pogovorila z enim od overiteljem zapisnika in tajnico sindikata ter zasumila, da z zapisnikom nekaj ni v redu. Na osnovi tega sem pripravil izjavo, s katero sem želel zvedeti, če je bil Vasle na tkk sploh omenjen. Vsi, razen Metke Slekovec, sp izjavo podpisali (to so: Marjan Žibrat, Stanko Žižek, Ivo Matjašič, Majda Žabota, Andrej Graf, Branko Kristl — op. p.) s polno odgovornostjo in zanikajo, da so na tkk razpravljali o Vasletu. To smo posredovali na RK SZDL in pri tem se je ustavilo. Kompletno gradivo bomo predali občinski volilni komisiji. Prepričan sem. da Vasle sploh ni problem. Če bi ga mladina na tkk predlagala, bi dobil podporo, kot jo je na občinski kandidacijski konferenci. Noben od funkcionarjev se Vasleta ni ustrašil, kot piše v dnevnem časopisju. Težave so bolj v tem, da se nekateri člani kolektiva ne razumejo in hočejo tako zglajevati nesporazume. To pa ni več stvar sindikata niti kakšne druge D PO.«
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
Uresničevanje referendumskega programa
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov soboške občinske skupščine, 21. aprila, je bilo največ besed o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota. Delegati so se seznanili s poročilom o uresničevanju tega programa v preteklem letu in ga nato sprejeli.
V letu 1987 je bilo z občinskim samoprispevkom zbranih 688.610.839 dinarjev, kar je za 130 odstotkov več kot leta 1986. Polovico sredstev je bilo porabljenih za gradnjo osnovnošolskih objektov, polovico pa za modernizacijo cest. Pri gradnji osnovnošolskih objektov so bila sredstva, zbrana s samoprispevkom, porabljena za gradnjo večnamenske telovadnice pri Oš Edvarda Kardelja v Murski Soboti. To je le eden od 8 predvidenih osnovnošolskih objektov v tem referendumskem programu. V letu 1986 je bila obnovljena OŠ Prekmurske brigade kot prenesena obveznost iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. V letošnjem letu bodo poskušali pripraviti dokumentacijo za dograditev učnih prostorov in telovadnice pri OŠ Bakovci; gradnja naj bi se začela konec leta ali v začetku naslednjega. Tako bodo ostale še tri telovadnice in nadzidava OŠ v Kuzmi ter razširitev OŠ Karel Deštovnik-Kajuh v Murski Soboti.
Program na tem področju tako nekoliko zaostaja za načrti, zato obstaja bojazen, da vseh predvidenih objektov ne bo možno v celoti končati do leta 1991. To bojazen so izrazili tudi nekateri delegati. Delegatka krajevne skupnosti Partizan Angela Novak je pozitivno ocenila zbiranje sredstev prek samoprispevka, vendar pa je menila, naj ne bi obveljala praksa, da bi morali bolnišnice, šole in druge družbene objekte graditi samo s sredstvi, ki bi šla neposredno iz občanovega žepa, se pravi iz samoprispevka.
Nekoliko manj problemov je z drugo polovico referendumskega programa, z modernizacijo cest. Tako je bilo v letih 1986 in 1987 moderniziranih 6 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 25,83 kilometra, od tega samo v letu 1987 okrog 15 kilometrov naslednjih cest: Bakovci—Dokležovje— Melinci, Kramarovci—Rogašovci, §a-lamenci—Pečarovci in odsek ceste v Fikšincih. S tem je bil zastavljeni program dela celo nekoliko presežen. Ocenili so tudi, da so bila dela pri modernizaciji cest dobro opravljena. Uspešno je bilo tudi sodelovanje posameznih krajevnih skupnosti, tako s prispevki kot s fizičnim delom. Tako bo ob zagotavljanju enakih virov, rednem dotoku sredstev sofinanciranja krajevnih skupnosti ter usklajenem gibanju cen referendumski program na tem področju možno uresničiti.
Silva Ebry
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 3
V počastitev praznika dela — 1. maja vabi občinski sindikalni svet ’ M. Sobota na
PRVOMAJSKI SHOD 88
v petek, 29. aprila 1988, ob 19.30 na Trgu zmage.
V kulturnem programu sodelujejo:
— pihalni orkester
— plesna skupina TVD Partizan
— mažoretke in ritmična skupina DO Mura
— Plesna priložnost
— duet Natalija in Miran
Prvomajski mlaj bodo postavili delavci DO Sobota in Elektro.
Kresovanje pri osnovni šoli Daneta Šumenjaka pripravijo krajevne skupnosti mesta M. Sobota in taborniki. Igra taborniški zabavni ansambel SISTEM X.
Ob slabem vremenu bo prireditev v kinodvorani.
PRVOMAJSKI OBIČAJI
Kmalu bo poteklo sedem desetletij, ko so v Gančanih, enem največjih naselij na Dolinskem, prvič postavili mlaj ali »majuš«, kot so ga poimenovali. Bilo je to po prvi'Svetovni vojni, leta 1919. Ideja je nastala med mladimi fanti, ki so se vrnili iz vojske. Kot je bil takrat običaj, so se fantje ob večerih zbirali na ulici, delali razne načrte za presenečenja in vragolije ter peli domače pesmi, ki so odmevale daleč naokrog. Med presenečenji je bila tudi pobuda Martina Sabotina, da bi za prvi maj v Gančanih postavili mlaj, tako kot so to videli v nekaterih krajih v času vojne; dobila je podporo pri večini mladih fantov in lotili so se akcije. Pri sosedu so si sposodili žrd, ki ga kmetje uporabljajo pri prevozu sena, v bližnjem Konjščeku so posekali brezo, jo okrasili z rožami in barvnim papirjem ter čez noč je bil mlaj postavljen. To je bilo pravo presenečenje za vaščane, ki si niso mogli predsta-
Mlaj je v Gančanih simbol tradicije
vljati, kaj to pomeni. Ker pa fantje niso imeli izkušenj pri postavljanju mlaja, ga je veter kmalu podrl in so ga morali še enkrat postaviti. Tako so na skrivaj v Gančanih fantje postavili mlaj tudi drugo leto, medtem ko so v naslednjih letih to delali že pč-vsem javno na predvečer prvega maja, z godbo in kurjenjem kresu. Takrat si gotovo ni nihče mislil, da se bo ta prvomajski običaj v Gančanih ohranil vse do danes. Postavljanje mlaja v Gančanih je postala domena mladih fantov — nabornikov in njihovih sovrstnic in ta tradicija se prenaša iz leta v leto, ne da bi kdo mlade na to opozarjal. Res je sicer, da danes mlaje in slavoloke postavljajo tudi že v drugih krajih, vendar pa take tradicije ni daleč naokrog. Postavljanje mlaja je za kraj Gančani svojevrsten dogodek. Pri eni od deklet — gre
Ko se odločamo za prvomajski izlet...
Običajno usmerjamo svoje izletniške poti proti Goričkem, ki ima že kar urejene ceste in marsikatero skrito turistično zanimivost. Ena od njih je Spominski dom NOB na Vaneči, ki ga letno obišče več tisoč izletnikov. Med njimi je sicer pretežno šolska mladina, vedno več pa je tudi odraslih, in to predvsem sindikalnih skupin. Vsako leto pride tudi vedno več tujcev. Tudi letošnjo prvomajsko nedeljo bo ugodna priložnost za ogled vaneškega doma in spominskega objekta, seveda pa tudi za družinski ali skupinski piknik. V domuje mogoče dobiti osvežujoče pijače, cesta pa je označena in je možnost parkiranja v neposredni bližini doma. Od vaneškega doma pa je tudi čudovit razgled daleč naokoli.	I. O.
PRIZNANJA OF IN SINDIKATA
MURSKA SOBOTA
Skupna slavnostna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti je bila na sam praznik ob dnevu OF v veliki dvorani skupščine občine. Slavnostni govornik je bil predsednik OS ZSS Janez Kovač, ob tej priložnosti pa so podelili več priznanj sindikalne organizacije in socialistične zveze.
Priznanja SZDL, to je srebrni znak OF, so prejeli: MARJANA KOVAČ, JANEZ PUGELJ, ERNEST BRANSBERGER, STANKO FARKAŠ, ANGELA ŽIŽEK in ANTON RUŽIČ — vsi iz Murske Sobote, ZLATKO VERTIČ iz Grada, KOLOMAN KOVAČ iz Kuke-ča, DEZIDER ŠANTAVEC iz Šalamenec, JOŽE KAMENŠEK iz Bodonec, MIRKO BALIGAČ iz Lipovec, ŠTEFAN KRŽANKO iz Vučje gomile, RUDOLF SVETEC iz Šalovec, ŠTEFAN HORVAT iz Brezovec, SLAVKO BAKAN iz Beltinec, HELENA HAJDINJAK iz Pečarovec, FRANC GERIČ iz Filovec in JANEZ BERTALANIČ iz Ropoče. Društvena priznanja pa so dobili: ROKOMETNI KLUŠ
za osemnajstletnike — se začnejo mladi zbirati že v januarju ter ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja) ob večerih pripraljajo iz krep papirja rože in trakove, s katerimi potem okrasijo smrekov vršiček. Letos so to mladi, rojeni 1970. leta. Poleg rož in trakov pripravljajo tudi krone, ki jih potem izobesijo pod vršič mlaja. Včasih so v krone dajali pijačo ali druga darila, ki so potem postali last dobrih plezalcev. Danes so to opustili. Nekaj dni pred prvim majem morajo fantje tudi priskrbeti smrekovo deblo, dolgo okrog 20 metrov, ter jo olupiti, da se posuši. Prireditev se začne na predvečer prvega maja s po-
vorko mladih, ki nesejo ob spremljavi godbe okrašen smrekov vršič po vasi na kraj postavitve. Pri postavljanju mlaja pomagajo mladim — ob navzočnosti številnih krajanov — tudi starejši. Po postavitvi mlaja v Gančanih zakurijo kres in pripravijo kulturni program. Ta prvomajski običaj sklenejo mladi skupaj s starši in sorodniki v vaški gostilni, kjer ob spremljavi domačih m,uzikantov tudi zaplešejo. Tako je mlaj postal v Gančanih simbol tradicije in prvomajski običaj, ki ga bodo ohranili tudi v prihodnje. Jamstvo za to so mladi, ki vse stroške pokrijejo sami.
Feri Maučec
PIKNIK V PETIŠOVCIH
Tudi ob letošnjem prazniku dela organizira občinski svet Zveze sindikatov Lendava piknik, ki bo 1. maja v Termah v Petišovcih. Sicer pa je prvomajski program takle: Lendavčane bo zgodaj zjutraj prebudil pihalni orkester iz sindikalno pobratene občine Krapina. Okrog pol desetih naj bi se delovni ljudje in občani začeli zbirati v Petišovcih. Tam bo najprej prome
BAKOVCI, GASILSKO DRUŠTVO TIŠINA in NOGOMETNI KLUB DOKLEŽOVJE.
Letošnji dobitniki srebrnega znaka ZSS pa so: VERA BAKAN, Rašica TOZD Beltinka, VIKTOR CAR, Intes TOZD Mlinopek, DANICA CIPOT, OSZSS, FRANC DERVARIČ, OSZSS, IRENA DOMINKO, OŠ 17. OKTOBER, JOŽE FERČAK, KG Rakičan TOZD Tovarna močnatih krmil, FRANC GREGOREC, SGP Pomurje, MARIJA JEREBIC, Kulturni'center, DRAGICA KUKEL-OŠLAJ PZC TOZD Pomurske lekarne, GIZELA SAPAČ, Mura TOZD Ženska oblačila, TIBOR SAPAČ, Mesna industrija in IRENA ŽIŽEK, Mura TOZD Perilo ter konferenci OO ZSS Uprava za notranje zadeve in Osnovnošolski-vzgojno-izobraževalni zavod Murska Sobota. m. jerše
LENDAVA
Priznanje OF bodo dobili: Ivan Farkaš s Hotize, Ivan Jerebic iz Odranec, Štefan Laslo iz Dobrovnika, Julijana Mod iz Gornjega La-koša, Štefan Volf iz Kobilja, Osnovna šola Štefan Kovač Turnišče, Kulturno društvo Vlaj Lajoš iz Čentibe in Kulturno društvo Hetes iz Genterovec.
Dobitniki srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije: Elizabeta Horvat iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Lendava, Štefan Feher iz Primatovega tozda Skladiščna oprema Lendava, Štefan Žerdin iz Mercator Univerzala in Osnovna organizacija ZSS v tozdu Elektro-material Lendava.
Državno odlikovanje medaljo zaslug za narod bodo dobili: Borut Ošlaj iz Ine Nafte, Bojan Rožman iz Primata Lendava in Živko Stanič iz Teritorialne obrambe Lendava.
GORNJA RADGONA
Žirija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Gornja Radgona je prejela 25 predlogov za srebrni znak in 10 predlogov za pisna priznanja OF. Odločili so se, da bodo podelili 7 priznanj posameznikom in 3 pisna priznanja organizacijam in društvom. Tako so na včerajšnji slovesni seji v Gornji Radgoni podelili priznanja Antonu KOCBEKU s Stare Gore, samostojnemu obrtniku in soustanovitelju strelskega društva Jovo Jurkovič, ki se že vrsto let uvršča med najboljše strelce v Pomurju; Janku KRALJU iz Gornje Radgone, načelniku oddelka za notranje zadeve pri skupščini občine Gornja Radgona, za aktivno družbenopolitično delo ter številne zasluge pri delovanju občinske strelske zveze in zveze lovskih družin; Slavku LONČARIČU iz Lokavec, samostojnemu obrtniku, za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo, zasluge pri razvoju krajevne skupnosti in delovanju obrtnega združenja; Tonetu ROVŠNIKU iz Gornje Radgone, zaposlen je v osnovni šoli v Apačah, za zasluge pri družbenopolitičnem življenju krajevne skupnosti Apače, uspešno povezovanje šole in krajevnega delovanja ter za dejavnosti na področju telesne kulture in likovne ustvarjalnosti; Katici SLEMENŠEK iz Radenec, zaposleni v DO Radenska, za aktivno družbenopolitično delo ter povezovanje delovne organizacije in krajevne skupnosti; Bogdanu SAJNOVIČU iz DO Avtoradgona za uspešno delovanje in vodenje Avto-moto društva in Francu ŽABOTI, upokojencu iz Apač, za več kot štiridesetletno gasilstvo. Pisna priznanja OF slovenskega naroda pa so prejeli: Gasilsko društvo Apače, Lovska družina Negova in DO Radenska.
nadni koncert, nato pa bosta nagovora v slovenskem in madžarskem jeziku. Potem pa bo krajši kulturni program. Po uradnem delu pa bo lahko vsak udeleženec po svoje preživel prosti dan; lahko pa se bo tudi vključil v razne športne zabavne igre. Največ se jih bo prav gotovo sukalo okrog kotla z bogračem, porcija bo stala samo 2 tisočaka. Nekateri pa bodo najbrž, podobno kot na dosedanjih treh piknikih, prinesli jedi kar od doma in si jih bodo pripravljali na žaru ali kako drugače.	g. s.
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK DELA
MURSKA SOBOTA
VSEM OBČANOM, DELO VNIM KOLEKTIVOM ORGANIZA CIJ IN USTANOV POMURJA IN JIM ŽELIMO SE MNOGO DELOVNIH USPEHO V NA VSEH TORIŠČIH UDEJSTVOVANJA!
LJUTOMER
LENDAVA
SKUPŠČINE OBČIN IN IZVRŠNI SVETI
OBČINSKE KONFERENCE SZDL
OBČINSKE KONFERENCE ZKS
OBČINSKE KONFERENCE ZSMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET! OBČINSKI ODBORI ZZB NOV
GORNJA RADGONA
STRAN 4
VESTNIK, 28. APRIL 1988
DELAVCEM ČAST, OBLAST IN PRIVILEGIJI
Humanost, utesnjena v kvadratnih metrih
En tekač, dve mladici, pol prašiče, da o vinu ne govorimo
Hoteli smo biti kar se da konstruktivni in zato poklicali družbeno pravobranilko samoupravljanja Slovenije, mag. Anico Popovič. Zanimalo nas je, če je mogoče o vsakovrstnih ugodnostih, olajšavah, prednostih, z eno besedo privilegijih, premišljevati tudi s svetle, ne zgolj s senčne plati; namreč v tem smislu, da lahko t. i. privilegiji v znatni meri lajšajo, blažijo socialno stisko zaposlenih. Zavrnila nas je, da bi bilo to »smešno izhodišče« in dodala, da v naši republiki o tej problematiki ni zbranih svežih, podrobnejših podatkov, da pa je na voljo pisna informacija zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Ta na državni ravni obravnava vprašanja olajšav in ugodnosti, pri čemer ugotavlja, da je vsako leto več privilegijev in da delavci uživajo določene ugodnosti, katerih ustavnopravna utemeljenost je dvomljiva. Informacijo nam je tudi posredovala, mi pa smo v tej zvezi pozvedovali po nekaterih pomurskih organizacijah in skupnostih. Žal se je bolj malo »napaberkovalo«, nekaj pa vseeno. Dodajmo, da nam tudi pomurski družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Kolarič ni mogel veliko pomagati.
OD ČISTILKE DO ŠEFA DRŽAVE, OD JAVNIH PREVOZOV DO RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV
Za katere/kakšne privilegije sploh gre? Najprej za olajšave oz. ugodnosti v javnem (cestnem, železniškem, letalskem, vodnem) prometu. Sledi uporaba različnih družbenih sredstev, vozil, naprav, strojev za potrebe delavcev brez nadomestila ali le s skromnim. Pogoste so vsakršne ugodnosti na področju skupne porabe, vzemimo zdraviliške storitve, letovanja, pridobitev stanovanj, izobraževanje in podobno. Vsi navedeni privilegiji seveda ne temeljijo na delu, vendar so kljub temu urejeni v ustreznih aktih ozdov. So pa še druge olajšave oz. ugodnosti, ki javnosti v celoti niso znane, saj so dosežene z zlorabo ali kršenjem predpisov in zato dostopne le manjšini. Merimo na različne prednosti pri sprejemanju na delo, razporejanje na boljša delovna mesta, štipendiranje, uporabljanje osebnih avtomobilov, izplačevanje avtorskih honorarjev, nakupovalna službena potovanja, »deficitarne kadre«, dopuste v tujini (po načelu reciprocitete) in tako naprej in tako dalje. Samo ugibamo lahko, česa vse si ljudje niso
izmislili, da bi na nezakonit način prišli do sredstev, resda v razmerah, ko je — resnici na ljubo — ustvarjalnost pri rednem delu povsem zanemarjena. Splošno znano je, da denimo obrtnik ne dobi naročila v ozdu, če ne pristane na provizijo, ki gre razumljivo v zasebni žep. Ob zdajšnji računalniški nepismenosti se dogaja, da se za velike avtorske honorarje prodajajo standardni računalniški programi.
Vsi ti pojavi imajo dve značilnosti. Na določen način so uzakonjeni oz. navedeni v samoupravnih splošnih aktih ali sindikalnih zapisnikih, druga značilnost pa je ta, da jih marsikje uživajo že vsi delavci, drugje pa samo določene kategorije zaposlenih. Ker so privilegiji postali neke vrste sestavina samoupravnega prava, pomeni — po sodbi zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja — nevarnost za družbenoekonomske odnose, saj se zakonito uveljavlja monopol nad družbenimi sredstvi.
In kje so korenine te zapletene, večplastne problematike? Očitno so razrasle ugodnosti, olajšave, prednosti na račun družbene lastnine v nekakšnem sorazmerju s stopnjo gospodarske oz. tudi politične učinkovitosti. Večji je razkorak med večinsko sprejetimi načelnimi cilji na eni strani in prakso na drugi, večja je socialna razslojenost družbe in narobe. Od tu izvirata dve skrajnosti. Bogastvo, pridobljeno mimo dela, ki ima na drugi strani vselej svoje nasprotje, sramotno, ponižujočo revščino. Trditi smemo, da so privilegiji dobesedno sistemsko vgrajeni v dejavnem distributivnem gospodarskem sistemu, so njegova ne
izbežna posledica. Ko hočemo na primer odpraviti sorazmerno skromne ugodnosti, ki so dostopne večini delavcev, so ti upravičeno nejevoljni, ko pa o privilegijih, usodnih za vso državo, skoraj ne govorimo. Kako recimo pojasniti petletno brezplodno priseganje množice političnih forumov na program gospodarske stabilizacije?! Zdi se, da ni posredi neprimeren program, temveč ohranjanje pridobljenih položajev za vsako ceno; jasno, da na račun tujega dela, dobesedno kot paraziti v biologiji ali botaniki. Izhod je kajpak en sam: uresničiti ustavno načelo, da more l.e delo in tržno ovrednoten rezultat dela določati človekov družbeni-in materialni položaj. Pa ne gre za cinizem!
V DŽUNGLI PRIVILEGIJEV IN PRIVILEGIRANCEV PRI NAŠIH SOSEDIH
Seveda pa privilegiji še zdaleč niso naš izum. Sosednje Italije se je zavoljo njih oprijel naziv »republika privilegijev«; ti se gibljejo od zagotavljanja vabljivih delovnih mest za prijatelje in sorodnike, nudenja različnih uslug in storitev do plačevanja šolnin za otroke vplivnih na znanih univerzah v tujini. V poseben sloj
privilegirancev uvrščajo tiste, ki lahko sleparijo državo pri davkih. V zadnjih letih, ko se država gospodarsko razcveta, so zlasti vodstveni kadri po podjetjih deležni različnih ugodnosti: razkošnih stanovanj z nizkimi najemninami, različnega blaga po znižanih cenah, službenih avtomobilov za zasebno rabo, brezplačnih vstopnic za prireditve in plačanih letovanj v tujini, zdravstvenih storitev v drugih ustanovah na račun podjetih in podobnih.
Direktorji velikih industrijskih in trgovskih podjetij, ki so včlanjeni v posebne zadruge, dobivajo posojila pod ugodnimi pogoji za vlaganja v gradnjo vil in stanovanj, lahko pa tudi pod posebnimi pogoji nabavljajo delnice v organizacijah, ki jih vodijo. Potem pridejo na vrsto delavci v podjetjih in organizacijah s posebnim statusom. Ob poslancih in senatorjih ter sodnikih vrhovnega in ustavnega sodišča potujejo z vlaki zastonj tudi železničarji, medtem ko imajo njihovi družinski člani 80-odstotne popuste za štiri tisoč kilometrov voženj na leto. Novinarji in upokojenci imajo na vlakih 30-odstot-ne popuste. Duhovnikom in nunam, ki so imeli doslej 15-odstot-ne popuste, pa jih bodo baje ukinili. Poslanci in senatorji lahko potujejo brezplačno tudi z letali, prav tako uslužbenci letalskih družb. Delavci energetske družbe ENEL imajo 80-odstotni popust za prvih 2500 kilovatov električne energije na leto. Zaposleni pri Fiatu lahko kupijo vozila svojega podjetja s 15,5-odsto-tnina popustom. Med posebne vrste privilegijev sodi sorazmerno kratek delovni čas v nekaterih službah. Kar 250 tisoč uslužben
cev v različnih ministrstvih dela le po šest ur dnevno, in sicer od osme zjutraj do 14. popoldne. Toda posamezne kategorije uslužbencev prihajajo na delo šele okrog devete ali desete ure in ga zapuščajo hitro popoldne, da po kosilu ujamejo čas še za drugo zaposlitev. Zanimivo je, da tak urnik velja še iz vojnega časa, uveden pa je bil zaradi težav v javnem prometu.
Brez večje domišljije, predvsem pa na osnovi poznavanja razmer, moremo marsikaj tistega iz džungle privilegijev v sosednji Italiji, prepoznati pri nas. Zlasti drži to za ljudi v t. i. svobodnih poklicih, za različne manjše in večje zasebnike, trgovce in posrednike, ki lahko svoje dohodke na različne načine prikrivajo in s tem sleparijo davkarijo. Posledica je, da si ustvarjajo mnogo višji življenjski standard od redno zaposlenih.
RAZLIČICE DEPUTATOV V KMETIJSKEM GOSPODARSTVU RAKIČAN
Kako je s prednostmi oz. ugodnostmi v pomurskih organizacijah in skupnostih? Do celovitega pregleda se najbrž ne bo mogoče dokopati, čeprav bo kar držalo, da gre njihovo ovrednotenje v vrtoglave milijarde dinarjev. Izrazit primer je delovna organizacija sozda ABC Pomurka, Kmetijsko gospodarstvo v Rakičanu z okrog 500 zaposlenimi, kjer Pomurka, Kmetijsko gospodarstvo v Rakičanu z okrog 500 zaposlenimi, kjer o privilegijih vsako leto odločata sindikalna konferenca in delavski svet. Ponujene so tri različice, sleherna pa prinaša 40 odstotkov popusta ali — po cenah iz letošnjega marca — približno 350 tisočakov (to je 35 starih milijonov dinarjev). Po prvi lahko dobi delavec pet do šest arov obdelane in s koruzo zasajene površine ter eno mladico ali pet do šest arov obdelane in s koruzo zasajene površine, dva tekača in dvesto kilogramov krmil. Po drugi različici lahko za 40 odstotkov ceneje dobi ali dve mladici ali štiri tekače
in štiristo kilogramov krmil ali eno mladico, dva tekača in dvesto kilogramov krmil. Po tretji različici lahko dobi tisoč kilogramov krmil. Dodano je, da more delavec pri vsaki različici izkoristiti še nakup dveh »škartov« (tu je cena enaka kot za mladice, torej zmanjšana za 40 odstotkov), težkih do 50 kilogramov, ali namesto tega 60 litrov vina. Da ne bomo preveč zapletli, samo še pripomba, da lahko upokojenci samo polovično izkoristijo deputat v KG Rakičan, kjer so bili nekoč zaposleni, in da bi bilo nemara zanimivo izračunati, glede na število zaposlenih, za kakšna sredstva sploh gre.
Da ne bo preveč enostransko izzvenelo, moramo opozoriti, da se bomo vendarle skušali prebiti do še kakšnih podatkov, ki zadevajo privilegije in privilegirance v naši pokrajini. Posebej nas zanimajo: uporaba storitev pri prevozu v javnem potniškem prometu, prodaja izdelkov in storitev ozda, uporaba transportnih vozil, gradbene in kmetijske mehanizacije, delo za osebne potrebe s sredstvi ozda, uporaba telefona in plačevanje stroškov, ugodnosti pri delitvi denarja za osebne dohodke in skupno porabo in ugodnosti, ki nastajajo s kršitvijo predpisov ali z njihovo zlorabo.
Branko ŽUNEC
P. S. — Podpisani je zakonsko deležen brezplačnega tedenskega izvoda Vestnika, medtem ko mu drugi uzakonjeni privilegiji v ustanovi, kjer združuje delo in sredstva, niso znani.
Delovna organizacija Solidarnost
Pravzaprav so invalidske delavnice Solidarnost nekakšna poenostavljena oblika malih produkcijskih enot, o katerih v zadnjem času na željeni ravni veliko govorijo. Ukvarjajo se namreč praktično z vsem — od proizvodnje do prodaje, vse skupaj pa opravlja 60 delavcev. Med njimi je 33 tako ali drugače motenih, kar daje kolektivu še posebno, humano razsežnost, ki pa se je v družbi žal očitno premalo zavedajo. Kajti na delo čaka samo v soboški občini 80 motenih oseb, še veliko več pa jih je v preostalih pomurskih občinah. Nadaljnje zaposlitve pa so žal tačas utopija, ker že tisti, ki delajo na Titovi v Murski Soboti zdaj, nimajo normalnih možnosti za delo, ker so utesnjeni. Leta 1985 so
Biserka, 22 let: »Imam okvaro hrbtenice, zato za vsako delo nisem sposobna — sprva sem se želela zaposliti v Muri, pa so mi zdravniki odsvetovali. Tako sem zvedela, da so v Murski Soboti invalidske delavnice — prišla sem vprašat in so me sprejeli. Zdaj delam tako stoje kot sede, največ šivam hlače in izdelujem igrače, z delom sem zadovoljna. Sicer pa me okolica sprejema normalno, nimam nobenih slabih izkušenj.«
Anica, 24 let: »Stoje ne morem delati, ker imam okvaro nog. Tako nisem imela druge možnosti, kot da sem se zaposlila tukaj, in sem kar zadovoljna. Pri nekaterih rečeh v življenju smo prikrajšani — če greš na primer v družbo, te nekateri čudno gledajo, ker si pač drugačen od tistega, ki je zdrav. Veliko mi pomeni, da sem zaposlena in sem med ljudmi, ker bi sicer morala biti ves čas doma in ne bi imela kaj početi.«
že načrtovali nadzidavo, s katero bi pridobili 600 kvadratnih metrov uporabnih površin. Takrat so jim naložbo odsvetovali, češ da jim bodo odstopili prostore stare kirurgije, ko se bo ta preselila v Rakičan. Direktor Aleksander Krpič o tem takole: »Takrat so nam ponudili prostore brezplačno, zdaj pa bolnica zahteva zanje 650 milijonov, česar pa mi seveda nimamo. Poleg tega denarja bi namreč potrebovali vsaj še enkrat toliko za obnovo. Me-
Improvizirana trgovina delavcev Solidarnosti na Titovi 5 v Murski Soboti. Ker izdelki niso obdavčeni, je mogoče dobiti vrsto stvari, ki so cenejši kot v drugih trgovinah. Predvsem izstopajo kakovostne in okusno narejene igračke.	foto: Nataša Juhnov
Kakšna simbolika! Ravno s 1. majem — delavskim praznikom je v lesni industriji Platana v Murski Soboti, kjer se že nekaj let ubadajo s precejšnjimi težavami, znova uveden začasni ukrep družbenega varstva. V tem primeru ne gre za nikakršno novost, saj so v tej soboški delovni organizaciji že pred letom in štirimi meseci uvedli ta nepriljubljeni ukrep zaradi huje oškodovanih družbenih interesov. V prvi vrsti je šlo za motnje v poslovanju tega več kot 100-članskega kolektiva, zaradi česar so bili tudi precej okrnjeni samoupravni odnosi. Do teh ugotovitev je prišel občinski izvršni svet tudi ob obravnavi poročila o delu začasnega kolegijskega organa v Platani za leto 1987, temeljite analize gospodarskega položaja in ocene možnosti nadaljnjega poslovanja.
SOBOŠKA PLATANA NA PRELOMNICI!
Nesporno je, da so bili v preteklem obdobju, ko je trajal začasni ukrep družbenega varstva, doseženi pozitivni premiki na vseh področjih urejanja razmer, za katere je bil zadolžen začasni kolegijski organ na čelu z Jožetom Savlom. Ugotavljajo, da v relativno kratkem obdobju niso mogli odpraviti vseh problemov, ki so se nakopičili v minulih letih. Zaradi izredno težavnega položaja soboške Platane, je bil osnovni cilj, kako ob pomoči izvršnega sveta in drugih dejavnikov v
Brigita dela v računovodstvu delovne organizacije Solidarnost že skoraj šest let. Kljub drugačnosti lahko v takem delovnem kolektivu vsi pokažejo svoje sposobnosti. Sicer pa — kdo v tej družbi sploh ima pravico odrejati in deliti ljudi na »take« in »drugačne«?
nimo, da smo bili izigrani. Pričakovali smo večje razumevanje družbenopolitične skupnosti in zdaj ni druge rešitve, da opravimo že načrtovano nadzidavo, ki pa bo veliko dražja kot pred leti. Pripravili bomo finančno konstrukcijo naložbe, ki bi jo radi izpeljali še letos, računam pa, da bo njena vrednost okrog 300 milijonov. Imamo podporo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki nam je že odobrila 90 milijonov. Približno toliko bomo vložili lastnih sredstev, za preostanek pa bomo prisiljeni najeti posojilo, kar bo seveda šlo na škodo vseh naših delavcev, ker bomo morali plačevati visoke obresti. Na ta način bomo lahko zaposlili 20 delavcev.« Kot vsaka gospodarska organizacija, ima tudi Solidarnost kar nekaj proizvodnih programov — tiskarsko-gra-fični, domača obrt, tu pa je tudi posebna delavnica, kjer je tačas 16 varovancev. Ti ne prejemajo rednih plač, ampak nagrade. Proizvodni delavci se ukvarjajo skoraj izključno z izdelavo naročenih artiklov, kar seveda olajšuje prodajo — znano pa je, da je dandanes blago veliko težje prodati kot narediti. Izpod rok delavcev Solidarnosti prihaja veliko papirne galanterije, okusnih in uporabnih igrač, različne embalaže in priložnostnih daril. Po dogovoru pa občasno sodelujejo tudi s soboško Muro, ki ji pomagajo šivati ženske hlače. Omislili so si tudi lastno prodajalno, v kateri je mogoče dobiti vse izdelke Solidarnosti.
Lani so poslovali dobro, celoletno povprečje plač pa je bilo
občini preprečiti ukinitev te le-sno-predelovalne industrije. Na to so namreč opozarjali že konec leta 1986.
Danes so v letni industriji Platana vendarle dosegli določene premike, ki potrjujejo, da je tudi v zelo težavnih razmerah in izredni konkurenci, v kateri se je znašla celotna lesna industrija v naši republiki, možno splavati na površje. Pri tem pa bodo v tem kolektivu vendarle morali izpolniti dva osnovna pogoja: pridobiti potrebne kadre in posodobiti tehnološko opremo. Za dosego teh ciljev, ki niso nič kaj lahki,
183 tisočakov. Letos se je povprečje bistveno dvignilo in po prvem trimesečju znaša 308 tisoč dinarjev. Vsekakor veliko ob upoštevanju dokaj nizke izobraz-bene sestave zaposlenih in dejstva, da gre vendarle za ljudi, ki delajo težje od drugih. In kako lahko oseba s telesno ali duševno okvaro pride v delovno razmerje? Najprej je tri mesece na preizkusu — v tem času se seli z enega na drugo delovno mesto, da bi ugotovili, katera dela lahko
Brigita, 27 let: »V Solidarnosti delam že pet let in pol. Po srednji ekonomski šoli sem iskala delo, in ko sem zvedela za invalidske delavnice, sem se prijavila in dobila delovno mesto. Delam v računovodstvu, torej pisarniška dela. Ker imam okvaro na rokah in nogah, sem se skušala zdraviti — nekoliko je pomagalo, vendar ne toliko, da bi bila sposobna za, vsako delo. Navadila sem se že na to, da sem drugačna, in če me kdo čudno gleda, se za to ne zmenim več in nimam predsodkov. Mislim pa, da nas večina sprejema takšne, kot smo. Veliko pa nam za lažje življenje pomagajo prav invalidske delavnice.«
Alojz, 44 let: »Sem slušno prizadet od šestega meseca starosti, še iz vojnih časov. Zato sem lahko opravil le štiri razrede osnovne šole. Delam v grafičnem oddelku in sem z delom zadovoljen, čeprav so razmere zelo težke. Prostora je premalo, zrak pa zadušljiv. Bilo bi zelo potrebno, da bi uredili primernejše in predvsem večje proizvodne prostore.«
opravlja. Potem sklenejo pogodbo za šest mesecev, in če je delavec uspešen, ga sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Poleg že omenjene nadzidave imajo pri Solidarnosti še veliko načrtov, tudi novih programov — eden takih je na primer izdelovanje poliestrskih gumbov v sodelovanju z Muro in pomursko gospodarsko zbornico — seveda pa je nedvomno zanimiv program vezan na nove prostore.
O humanem poslanstvu delovne organizacije Solidarnost, ki je polnopraven ekonomski subjekt, verjetno ne kaže zgubljati besed. Dodajmo le, da bi si vsi skupaj morali zprašati vest in pomagati, da bi Solidarnost jutri olajšala življenje še kakšnemu človeku — tega pa zdaj utesnjeni, kot so, niso sposobni.
Bojan Peček
pa bo treba v skladu s pripravljenim novim sanacijskim programom zagotoviti še nadalje pomoč širše družbenopolitične skupnosti. V prihodnje bo začasni kolegijski organ ob podpori občinskega izvršnega sveta največ skrbi namenil nadaljnjemu razvoju novih proizvodnih programov, iskanju zanesljivejših prodajnih poti, posodobitvi tehnološke opreme, ustanovitvi lastne komercialne službe ter krepitvi službe za tehnologijo in pripravo proizvodnje. Do 1. maja 1989, dokler bo trajal začasni ukrep družbenega varstva, pa bodo v lesni industriji Platana v Murski Soboti morali vsi zaposleni močno zavihati rokave, da bi se dotlej izkopali iz težav. Po tem roku namreč ni več računati na vnovični začasni ukrep družbenega varstva, zato bo takrat že znana nadaljnja usoda tega kolektiva. Upajmo le, da bo poslovanje dotlej že uspešno in da ne bo treba razmišljati o ukinitvi soboške Platane!
Milan Jerše
VESTNIK. 28. APRIL 1088
STRAN S
Zoper korakanje v gosjem redu
O šolski akceleraciji (tj. pospeševanju) nadarjenih učencev pri nas je že mnogokaj izpovedanega, bistveno manj storjenega. Med drugim je bolj ali manj znano, da je zamisel posvečanja večje pozornosti nadarjenim in talentiranim učencem začela v tem stoletju rahljati obstoječe organizacijsko urejene okvire šole po načelu »korakanja v gosjem redu«, v smislu presojanja časovnega ritma razvoja eno leto za en razred, dokončanje osnovnošolske obveznosti v osmih letih, »obvezno osnovno šolanje traja osem let« in podobno.
POMEN SPONTANE VEDOŽELJNOSTI, KI JI STREŽE DRUŽINSKO OKOLJE
Skušamo slediti temu spoznanju in znajdemo se na eni od podeželskih osnovnih šol. Sfedemo med prvošolčke, kramljamo z njimi in njihovo tovarišico. Zanima nas, kako odkriva talentirane, nadarjene, nenavadne učence. »Že prvi teden ob vstopu v prvi razred pripravim neke vrste test in jih preizkusim. Posamezniki namreč 'pridejo v šolo z določenimi navadami in tudi znanjem (znajo brati, računati in še kaj), zato se z njimi posebej ukvarjam. Dajem jim dodatne, posebne naloge, kajti nima smisla, da jih učim tisto, kar že sami vedo; naj so se tega naučili sami, s pomočjo staršev ali celo starih staršev,« zvemo. Kako pa je z grajenjem mostu med poukom kot simbolom prisilnosti in interesnimi dejavnostmi kot simbolom izbirnosti in čestokrat izvirnosti? Kako pouk narediti za interesno dejavnost? »Mislim, da je učencem v prvem razredu zelo težko ponuditi neko interesno dejavnost, saj pravzaprav ne vedo, kaj naj bi pri njej počeli, a tudi odrasli jih bolj ali manj odrivajo. Zato si prizadevam spodbuditi njihovo radovednost in zadostiti vedoželjnost s (po)učnimi listi, z igricami, metanjem kock (recimo pri matematiki), preračunavanjem, kam se mora kdo postaviti, kje je njegov prostor. Uvajam jih predvserfi v razumske igre in to s pridom uporabim pri pouku. Učenje je lahko hkrati prijetno in koristno, igra in delo.«
Med zvedavimi nadobudneži se nam zdi dobrih šest let star Marko najbolj »izstopajoč«. Sprašujemo, kako bodo v šoli spremljali njegov razvoj in razvijali njegovo ustvarjalnost. »Marko je sicer zelo sposoben učenec, res pa je, da se največ ukvarja z njim babica, preprosta ženica, pristna Prekmurka, stara čez 70 let, ki ga je znala pripraviti do tega, da se je naučil brati. V znanju vidi vrednoto, kar se je pri fantku zelo dobro obrestovalo. Marko veliko razume, a ko pride tuj človek v razred, začne govoriti v prekmurskem narečju. To je resda dovoljeno, kajti še je dovolj časa, da bo spoznal in obvladal knjižno slovenščino. Slednje seveda v ničemer ne zmanjšuje njegovih sposobnosti in znanja.«
Kakšna pa je v zvezi z razvijanjem nadarjenih otrok možnost za čiščenje in krčenje učnih načrtov? »Ko odkrijem učenca, ki je sposoben dati več od sebe, mu tudi sama kar največ nudim. Dobesedno: skušam zadovoljiti njegovo zanimanje, ga nasititi, nabiti z znanjem. Žal sem včasih razočarana, ker se vse to na višji stopnji izrodi, izgubi. Ne vem zakaj, o tem nisem razmišljala, saj se vse življenje najbolj posvečam t. i. elementarcem,« pojasnjuje prizadevna tovarišica. Ker bi radi o vsem tem strokovni komentar, zaprosimo zanj rojaka, izvedenca za razvojno psihologijo predšolskih otrok, prodekana ljubljanske filozofske fakultete dr. Ludvika Horvata. Ta meni — na osnovi poslušanja našega pogovora z Markom, posnetega na magnetofonskem traku — da »gre za otroka s splošno visoko razvito intelektualno funkcijo. Ima bogat besedni zaklad, poslužuje se zelo zanimivih sintaktičnih kombinacij, tudi zloženega
inounciie
stavka, torej svojo misel razpreda večplastno. Otrok je v svojem razvoju akceleriran, vendar kot kaže akceleracija ni bila sistematična; nihče ga ni priganjal ali mu karkoli vsiljeval, ampak gre za relativno spontano vedoželjnost, ki ji je streglo družinsko okolje.«
NAJ NE PRIČAKUJE ODGOVORA, AMPAK SAMO USMERITEV
V svoji presoji dr. Horvat navaja, da »je Marko nad poprečjem okolja in zahteva v razredu drugačno obravnavo kot večina njegovih vrstnikov. Terja tudi motivacijo in se pri ocenjevanju svojega dela ne zadovoljuje samo s čebelicami, pohvalami, ampak pričakuje številčno oceno. Osebnostno je zelo zrel, kar se med drugim kaže v tem, da v primeru, ko ne zna odgovora, samokritično odvrne: ne vem, tega pa še nisem slišal, tega se ne morem spomniti. Kako z njim naprej? Predvsem negovati njegovo vedoželjnost, drugačno prepričanje in mišljenje, ga skratka pripeljati do tega, da ne pričakuje odgovora, ampak kvečjemu usmeritev. Oblika znanstvenega, ustvarjalnega delovanja je iskanje idej, informacij, njihovo povezovanje. Pred pedagogi je težka, odgovorna naloga, saj smo na prelomu: ali želimo imeti vedoželjnega, ustvarjalnega in kritičnega učenca ali takega, ki bi vse vedel in znal oz. tisto, kar ga hočemo vprašati. Za konkreten primer bi dejal, da je individualizacija lepo pedagoško načelo, ki ga je strahovito težko uresničiti v razredu, kjer so nadpopre-čni in podpoprečni. Vsekakor ga bo treba usmeriti v intenzivno branje, da se v tej veščini izpopolni in skozi branje streže svoji vedoželjnosti. S knjižno slovenščino bi namreč tudi presegel lokalno narečje. Jezik je pač orodje in kot sredstvo miselnega funkcioniranja izredno pomemben.« Ponavljamo vprašanje: kako je pri nas z grajenjem mostu med poukom kot simbolom prisilnosti in interesnimi dejavnostmi kot simbolom izbirnosti in čestokrat izvirnosti? »Že dalj časa ponavljam trditev, da je šola, kakršno smo oblikovali po vseh zadnjih prenovah, postala nekaj izredno resnega, odgovornega in napornega. Postala je naporna za učitelje, saj evalvacijske raziskave kažejo, da sami ne zmorejo obdelati obsežnih učnih načrtov, programov, snovi po učbenikih, da najpogosteje izjavljajo, kako jim primanjkuje časa za utrjevanje, ponavljanje, za konkretne uresničitve, za aplikacije na konkretno okolje, v katerem otrok živi. Postala je naporna za starše in najbolj naporna za same otroke. Do tega je pripeljal — kot često trdim — imperializem strok. Vse več jih je, ki bi rade v čim večjem obsegu prišle v osnovnošolsko izobraževanje. Končni rezultat je, da so otroci utrujeni od učenja in šola izgublja svoj primarni smisel, namreč razvijanje sposobnosti, osebnosti posameznika. Ob tem, da je neskončno veliko drila, rutine, se vzpostavlja presenetljiva funkcija pozabljanja kot izredno velika pridobitev v razvoju človeštva kot vrste — vzdržuje duševno ravnotežje. To je izredno pomembno. Otroci, ki so učinkoviti, se hitro naučijo in hkrati hitro pozabijo, da bi se lahko ponovno naučili nove snovi. Opozoril bi na medicinske raziskave, ki kažejo, da je vse več nevrotičnih otrok, otrok' s psihosomatskimi obolenji, takih, ki imajo fobije pred šolskim delom. V najbolj tragični, rizični skupini so tisti, ki zaradi šolskega neuspeha ali strahu pred njim — to pa je Često povezano z neurejenimi družinskimi razmerami — sežejo po najbolj strašnem sredstvu svoje obrambe: poskusu samomora ali samomoru.«
Dr. Ludvika Horvata vprašamo, kako je z uvajanjem izbirnosti po shemi: nekaj učitelj, nekaj učenec, nekaj oba skupaj. »Prihodnost za globalni razvoj narodne pameti ni najbolj rožnata. Program osnovne šole se s svojo maso nadaljuje v srednji šoli, ta pa s svojo avtoritarno noto vse skupaj še poglabljaš tipom mišljenja, ki je že zdavnaj preživeto; gre za t. i. konvergentno mišljenje: eno vprašanje, en edini možen, pravilen odgovor. Ni iskanja različnih poti do resnic, ni spoštovano iskanje drugačnih resnic in tako se dogaja, da najelitnejši posamezniki iz neke generacije, ki so izredno uspešno končali osnovno in srednjo šolo najzahtevnejših tipov, na univerzi samo še memorirajo, se učijo, ne znajo misliti, ne znajo biti kritični, ne znajo iskati problemov. In tako postaja — kot večkrat poudarjam — naša univerza nič drugega kot najboljša slovenska srednja šola.«
Branko Žunec
Obremenjeni smo vsi, gospodarstvo pa najbolj
Pomursko gospodarstvo je v letu 1987 ustvarilo nekaj več kot tisoč milijard dinarjev celotnega prihodka. To povečanje je v primerjavi z letom prej več kot 116-odstotno in je v največji meri posledica rasti cen, ki so po podatkih statističnega zavoda pri proizvajalcih v Sloveniji porasle za 106,4 odstotka, in le v manjši meri posledica povečanega obsega proizvodnje, saj je bila v pomurski industriji le-ta večja za 2,5 odstotka. Tisoč milijard novih dinarjev je številka, ki si jo kar težko predstavljamo, vendar je od nje združenemu delu, ki je ta sredstva ustvarilo, ostalo le bore malo. Največji delež, in to kar dobre tri četrtine, je odpadel na porabljena sredstva, le nekaj manj kot polovico od tega pa na porabljene surovine, material in energijo, kar kaže na to, da v Pomurju še vedno prevladuje materialno in delovno intenzivna proizvodnja, ki zahteva veliko materiala in surovin ter ustvarja le manjši delež nove vrednosti.
Po vsem tem je tako pomursko združeno delo na področju gospodarstva ustvarilo 240 milijard dinarjev dohodka, do zanimivih ugotovitev pa pridemo, ko analiziramo sestavo delitve dohodka. Le nekaj več kot polovico ga je namreč pripadlo združenemu delu in delavcem za zadovoljevanje lastnih potreb, vse ostalo pa so morali oddvojiti za druge potrebe in
MESNA INDUSTRIJA
MANJ 0 DELITVI IN VEČ O KAKOVOSTI DELA
Po statusni spremembi ob lanskem polletju, ko so ukinili tozde, od 1. julija soboška Mesna industrija posluje kot enovita delovna organizacija. Reorganizacija sicer ne pomeni bistvenega zmanjšanja stroškov poslovanja, saj se zanjo tudi niso odločili iz teh razlogov, pač pa jim je bil cilj učinkovitejše delovanje delovne organizacije. V tem zapisu zato navajamo le podatke za drugo polletje, vendar v Mesni industriji pravijo, da se tudi za celo leto podatki v svoji sestavi bistveno ne bi razlikovali od poletnih.
V delovni organizaciji Mesna industrija so v lanskem drugem polletju ustvarili dobrih 45,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, za porabljena sredstva pa so morali dati 39,5 milijarde dinarjev, tako da je znašal dohodek le nekaj več kot 6,2 milijarde dinarjev. Kar tretjino dohodka so v tej delovni organizaciji morali razporediti za razne družbene obveznosti, ki se plačujejo iz dohodka in osebnih dohodkov. Ti prispevki so v lanskem drugem polletju znašali 2 milijardi 90 milijonov dinarjev, od tega prispevki, ki niso odvisni od dohodka, 720 milijonov dinarjev in ostali prispevki 1 milijardo 370 milijonov dinarjev. Podrobnejša razčlenitev razporeditve dohodka pokaže, da so za osebne dohodke namenili 3 milijarde 609 milijonov dinarjev, za stanovanjske potrebe 133 milijonov in za druge potrebe skupne porabe delavcev 53 milijonov dinarjev. V rezervni sklad so dali 251 milijonov dinarjev, po vsem tem pa jim je za poslovni sklad ostalo le 139 milijonov dinarjev, celotna akumulacija pa je znašala 444 milijonov dinarjev.
Tudi za to delovno organizacijo je tako značilno, da se z akumulativno in reproduktivno sposobnostjo ne morejo pohvaliti, saj je iz informacije, ki so jo pripravili v službi družbenega knjigovodstva in so v njej prikazani podatki za celo leto, razvidno, da obveznosti do drugih naraščajo veliko bolj kot sredstva, ki jih namenjajo
obveznosti. Da smo konkretnejši, zapišimo, da so za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela namenili 41,7 odstotka dohodka in za akumulacijo 13 odstotkov, za druge obveznosti pa so dali 45,3 odstotka dohodka. Tolikokrat izrečene zahteve po razbremenitvi gospodarstva ostajajo tako zgolj besede oziroma so težnje v praksi povsem nasprotne. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da se, denimo, obveznosti za skupno in splošno porabo povečujejo veliko bolj, kot na primer osebni dohodki, da akumulacije niti ne omenjamo. Obveznosti pomurskega gospodarstva za skupno in splošno porabo so se lani povečale za dobrih 138 odstotkov, samo za skupno porabo celo za več kot 141 odstotkov, medtem ko so se osebni dohodki in skupna, poraba delavcev v tozdih povečali za nekaj več kot 124 odstotkov. Še večjo skrb zbuja porast sredstev za akumulacijo, saj je v primerjavi z letom prej ta višja le za 63,4 odstotka, kar pomeni, da se je realna vrednost sredstev, ki so ostala zanjo, celo zmanjšala, Po vsem tem se torej reproduktivna sposobnost pomurskega združenega dela še naprej zmanjšuje, s tem pa tudi sposobnost za hitrejši nadaljnji razvoj. Upoštevajoč amortizacijo in akumulacijo so se sredstva za reprodukcijo lani povečala le za 63,3 od-
za lastne potrebe. Če se je dohodek povečal za nekaj več kot 120 odstotkov, so morali za skupno porabo plačati kar 181 odstotkov več kot leto prej, tako da se je akumulacija zmanjšala za več kot 18 odstotkov, sredstva za reprodukcijo pa so bila višja le za 45 odstotkov.
Medtem ko zaradi izgube v prejšnjih letih niso plačevali prispevkov v sklad za manj razvite, so za to morali v lanskem letu dati 208 milijonov dinarjev. Ni jim vseeno, kako se ta sredstva trošijo, zato jih skušajo kar najbolj smotrno usmerjati. Sovlagali bodo v gradnjo hlevov Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Ginjevcu, s podobnim namenom sodelujejo s Kmetijskim kombinatom Šentjur pri Celju, kjer so se odločili za sovlaganja v farmo za mlado pitano govedo, del sredstev pa bodo kot sovlagatelji usmerili tudi v Bosansko Krupo. Tako si bodo s tem vsaj delno zagotovili surovino za predelavo.
Tudi v Mesni industriji pravijo, da so pri razpolaganju z dohodkom v veliki meri omejeni, saj je njegovo razporejanje določeno z najrazličnejšimi predpisi in zakoni. To velja tudi za sredstva za osebne dohodke, ki jih ureja samoupravni sporazum. Zato se na zborih delavcev in v samoupravnih organih veliko več kot s tem ukvarjajo z odnosom do dela in kakovostjo dela, ki je eden od pogojev za doseganje boljših poslovnih rezultatov. In-lahko bi zatrdili, da rezultati pri tem ne izostajajo.
stotka, ob tem pa seje reproduktivna sposobnost zmanjšala za 18 odstotkov in v industriji celo za 26,8 odstotka.
Zakonodaja je pač takšna, da ni v prid gospodarstvu in nemalokrat je celo na slabšem tisti, ki boljše gospodari. Je pač tako, da mora gospodarstvo najprej izpolniti svoje obveznosti do drugih, samostojno pa lahko razpolaga le s tistim, kar mu ostane, če mu seveda sploh še kaj ostane.
Med obveznostmi do drugih predstavljajo največji delež obveznosti za skupno porabo, ki se plačujejo iz dohodka in osebnih dohodkov. Če zapišemo, da so te znašale 73 milijard dinarjev, akumulacija pa le 23 milijard dinarjev, potem dodatni komentar k temu ni potreben. V združenem delu pravijo, da gospodarstvo takšnih obremenitev, več ni sposobno prenesti in, kot že rečeno, neugodno vpliva predvsem na njegov nadaljnji razvoj. Vendar samo zahteve po razbremenitvi gospodarstva niso dovolj, če se to ne kaže tudi v praksi. Čez noč se razmer sicer ne da spremeniti, morali pa jih bomo slej ko prej začeti spreminjati. Pa ne da bi za vsako silo krnili programe družbenih dejavnosti, saj smo se zanje zavestno odločili in jih sprejeli po vseh samoupravnih poteh, pač pa bo treba varčevati tam, kjer je to možno brez hujših posledic. Je pač tako, da se lahko pokrivamo le do tam, do koder seže odeja.
V družbenih dejavnostih oziroma v samoupravnih interesnih skupnostih, tudi tistih s področja materialne proizvodnje, nas često tepe lastna preorgani-
MURA
SLABSI SO BOLJ ZAŠČITENI
Skoraj šesttisoččlanskega kolektiva posebej gotovo ni več potrebno predstavljati — že zaradi števila zaposlenih pa je dovolj razumljiv tudi pomen uspešnega poslovanja delovne organizacije za vso regijo. In večinoma so v Muri pričakovanja uresničevali — čeprav je dandanes pri nas pač tako, da so dobri kolektivi v manjvrednem položaju glede na (slabšo) večino. Tudi pri raznih dajatvah je tako. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti.
Lani so v Muri ustvarili za 106 milijard celotnega prihodka, kar je indeks 240 na leto. Dohodek je znašal nekaj nad 44 milijarde — obveznosti iz dohodka so bile višje kot leto prej — skupaj 9 milijard dinarjev. Porast je pripisati delno spremenjenim prispevnim stopnjam, delno pa zvišanju dohodka in bruto osebnih dohodkov, ki so osnova za določanje obveznosti. Najbolj se je zvišal prispevek za republiško izobraževalno skupnost (indeks 416), na drugem mestu pa je raziskovalna skupnost.
V zapisu je sicer veliko številk, ki pa se jim praktično ni mogoče izogniti ob opisovanju raznovrstnih dajatev (v tem primeru Mure) širši družbeni skupnosti. Tako smo zdaj pri čistem dohodku, ki je znašal 33,2 milijarde. Z letom poprej ga je težko primerjati, ker je bil lani že v veljavi nov obračunski sistem. Zato pa se je toliko zanimiveje ustaviti ob poslovnem skladu — v Murinem je čez 3 milijarde dinarjev. Toda kar 70 odstotkov (ali čez dve milijardi) so ga porabili za razne sklade, tako republiške kot zvezne.
Za lastni razvoj je tako ostalo bore malo ... In kam je šel denar? Najprej so tu sisi materialne proizvodnje (elektro, ŽTP, ceste, nafta in plin, luški pro-, met...), katerim je Mura namenila pol milijarde. Za nerazvite bi morali dati kar 840 milijonov — toda stavek ostaja v pogojniku, kajti v tem pogledu obstaja izjema. Ce namreč vlagaš na manj razvitem območju, potem materialna sredstva za nerazvite ostajajo doma. Mura je (kot je znano) sovlagala v proizvodno dvorano lendavskega Indipa, ki so jo končali v začetku tega leta, Lendava pa
ziranost in ob ustrezni spremembi le-te bi lahko vsaj del sredstev, ki jih zdaj porabljamo za organiziranost, namenili za izvajanje programov. Vse pa kaže, da se to kaj kmalu še ne bo zgodilo, saj to nazadnje potrjujejo tudi podatki o zaposlovanju, saj se le-to v negospodarstvu povečuje bolj kot v gospodarstvu.
Pa še ob enem podatku se kaže ob vsem tem ustaviti, saj je bilo o njem v zadnjem času veliko polemik, različnih mnenj in predlogov. To so obveznosti, ki jih ima združeno delo do manj razvitih. Po podatkih, ki so jih zbrali v službi družbenega knjigovodstva v Murski Soboti, je pomursko združeno delo v lanskem letu vložilo in vplačalo za manj razvite na drugih območjih države nekaj več kot štiri milijarde dinarjev. In prav na račun teh obveznosti je veliko pripomb, saj razen v primeru skupnih vlaganj največkrat ne vedo, kako se ta sredstva trošijo. Nekateri celo namigujejo, da jih en del vlagajo v infrastrukturo na manj razvitih območjih in tako ne služijo svojemu osnovnemu namenu. Pripombe pomurskega združenega dela so še toliko bolj upravičene, ker je le-to v enem delu tudi samo še manj razvito.
Vsi doslej omenjani podatki veljajo za celotno pomursko gospodarstvo. V organizacijah združenega dela je položaj več ali manj podoben, za podkrepitev te trditve pa smo izbrali dve delovni organizaciji in analizirali sestavo delitve dohodka. Obe sta po proizvodnji povsem različni, vendar značilni predstavnici pomurskega gospodarstva.
velja za prehodno manj razvito območje. Sicer pa nam je o tem govoril magister Vinko Plemenitaš, direktor finančno-raču-novodske službe v Muri:
»Mura že ima določene izkušnje pri sredstvih za nerazvite, ki jih uporablja v pomurskem prostoru — pred leti smo jih rabili za Modo v Gornji Radgoni, za proizvodni obrat v Pe-trovcih, farmo nesnic v Peskovcih, nazadnje pa za lendavski Indip.
Vsa sredstva, ki bi jih morali nakazati v republiški sklad za nerazvite, so bila preusmerjena v ta proizvodni objekt. Ne gre sicer za dobesedno preusmeritev sredstev za nerazvite, ampak za olajšavo, ki jo nudi republiški zakon. Eden členov namreč pravi, da imaš olajšavo za vsak dinar vloženih sredstev na manj razvitem območju. Mura je za lendavsko naložbo združila 2,6 milijarde dinarjev in potem tretjinski delež znaša čez 800 milijonov, kar je bila naša obveza za manj razvite. Tako je ta denar praktično ostal v Pomurju.«
Tretja pomembna postavka, ki bremeni poslovni sklad, je odstotek za posebni sklad, s katerim naj bi v občini prišli do novih delovnih mest in s tem do zmanjšanja relativno visoke stopnje nezaposlenosti. Pobudo občinske vlade in medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Muri pozdravljajo in so v ta namen že oddvojili 340 milijonov dinarjev. Podobno akcijo so zastavili tudi v treh drugih pomurskih občinah, kjer pa vendarle še ni tako daleč.
Po temle plesu različnih številk se samo od sebe zastavlja vprašanje, če Mura ob tolikšnih dajatvah sploh še zmore lastni razvoj, ki je glede na njen položaj na domačem in tujem trgu nujen. Vinko Plemenitaš: »Od lanskega poslovanja nam je v bistvu ostala le milijarda v poslovnem skladu. Ker imamo relativno dober sistem obračunavanja amortizacije, imamo iz tega vira nadaljnje 4 milijarde. Tako je naš kapital za obnovo strojnega parka nekaj čez pet milijard, prišteti pa moramo še revalorizacijo, ki je bila prenesena v poslovni sklad. Po načrtih bi morali letos za obnovo strojev porabiti 4 do 5. milijonov zahod-nonemških mark. Vse to dokazuje, da je obremenjenost prevelika, poslovni sklad pa je ena bistvenih postavk, na katero se vežejo različne obveznosti. Tisti, ki je v preteklosti dobro gospodaril in si ustvaril primeren poslovni sklad, je danes plačnik dobršnega dela obveznosti, dajatev do družbe. Tisti pa, ki je nekoč živel na račun tujega kapitala in posojil, lažje diha in prenaša to skupno breme.« Tem sklepnim mislim ni kaj dodati.
Ludvik Kovač Bojan Peček
VESTNIK, 28. APRIL 1988
kmetijska panorama
V težavah ostajajo rejci in mesarji
Razmere v živnoreji so v tem trenutku postale izredne kritične. Poznavalaci pravijo, da se tako težkega položaja ta-korekoč ne spomnijo, zaskrbljenost pa je še toliko večja, ker ne vidijo pravega izhoda iz nastalih težav. Tako v primarni proizvodnji kot v predelavi so se porušila vsa cenovna sorazmerja ter oboji, rejci in mesarji, delajo z izgubo. Znotraj reprodukcijske verige rezerve ni več mogoče iskati, pravijo v sozdu ABC Pomurka, saj proizvodni stroški še naprej naraščajo in disparitete se povečujejo.
Rejci zahtevajo višje odkupne cene živine, vendar mesarji tem zahtevam ne morejo ugoditi, saj so, denimo, pri svinjskem mesu prodajne cene oblikovane na osnovi lanskoletnih zaščitnih cen Frašičev, ki so bile določene na .080 dinarjev za kilogram, že zdaj pa plačujejo prašiče po precej višji ceni. V organizirani farmski reji jih odkupujejo od 1.600 do 1.700 dinarjev za kilo-tram žive teže in v prostem od-upu po 1.400 dinarjev, vendar pa tudi te cene že zdavnaj ne pokrivajo več stroškov pitanja. Kaže, da so se zdaj v najtežjem položaju znašli tisti, ki so se odločili za dologoročno prašičerejsko proizvodnjo in staleža ob vsaki manjši težavi niso zmanjševali. Med te gotovo sodi Kmetijska zadruga Panonka, kjer pravijo, da so se pred meseci zavestno odločili za vhlevljanie pujskov, saj so pričakovali, da se bodo razmere izboljšale, to pitanje pa jim zdaj povzroča izredne težave in prinaša iz dneva v dan večje izgube. Za prašičerejo je namreč značilno, daje v veliki meri odvisna tudi od sestavin za krmila iz uvoza, saj se je, naprimer soja podražila celo za štirikrat, cene prašičev pa se temu niso prilagodile. Upoštevaje stroške pitanja izračuni kažejo, da bi morala biti cena kilograma prašiča v prvem letošnjem trimesečju 2.130 dinarjev, ker tega ne dosegajo, pa se razlika izkazuje v izgubi. V Pa-nonki so v letošnjih prvih treh
mesecih spitali in prodali 4.170 prašičev in pri tem ustvarili več kot 200 milijonov dinarjev izgube. Na zadnji seji izvršnega odbora prašičerejske skupnosti pri ŽPS Slovenije so ugotovili, da kulkulativna cena pri prašičih še naprej narašča in je za april znašala že 2.510 dinarjev, tako da se bo izguba še naprej povečevala.
Nekoliko manj kritično, vendar kljub temu zaskrbljujoče, je tudi v govedoreji, kjer so cene reprodukcijskega materiala prav
tako porasle, cene govedi pa ne dosegajo stroškov pitanja. Vaj delno rešitev vidijo v še večji kakovosti in to v takšni kakovosti, ki bo ustrezala zahtevam izvoza, saj na tem področju dosegajo rejci nekoliko višje cene. V Panonki zatrjujejo, da imajo primerno tehnologijo pitanja za izvoz, več kot 50 odstotkov spitane govedi dosega izvozno kakovost, vendar tudi tu že čutijo težave, saj imajo na terenu nekaj sto neprevzetih govedi, ki tako dosegajo večjo tezo in jih kupec zavrača. Ker je doslej Mesna industrija plačevala izvozno stimulacijo le tistim rejcem, ki so sklenili pogodbeno pitanje za izvoz, so se na zadnjem skupnem sestanku predstavnikov primarne proizvodnje in predelave v sozdu ABC Pomurka dogovorili, da bodo tudi ostalim rejcem, ki pri govedu dosegajo ustrezno kakovost, izpla-
čevali izvozne spodbude. Za to fovedo bodo skušali poiskati ne-oliko manj zahtevna svetovna tržišča, ti rejci pa bodo poslej dobili 400 dinarjev premije po kilogramu tople polovice, tako da bodo skupaj s premijo za kilo-fram tople polovice dobili rejci .570 dinarjev.
Po vsem tem lahko zaključimo, da tako rejci kot mesarji v tem trenutku resnično ne vidijo rešitev in tudi od napovedanih majskih ukrepov ne pričakujejo posebno veliko. V Mesni industriji pravijo, da s sprostitvijo cen mesnih izdelkov težav ne bodo odpravili, saj je povpraševanje po njih že zdaj manjše, z višjimi cenami pa bi se še zmanjšalo. Rešitev vidijo v boljšem delu in zmanjševanju stroškov proizvodnje, tako pri rejcih kot v predelavi. Toda ali je to ob vseh teh cenah reprodukcijskega materiala tudi resnično možno, ostaja vprašanje,saj rejci že zdaj trdijo, da so izkoristili vse možnosti.
Ludvik Kovač
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Posledica zamrznjenih cen bodo prazne mesnice
V Pomurju so se kooperacijski rejci prašičev zaradi neusklajenih odkupnih cen v KZ Križevci že odločili, da do 15. maja pujskov ne bodo vhlevlja-li oziroma so se odpovedali pitanju. Z zmanjševanjem reje" grozijo tudi druge kmetijske zadruge. V KG Rakičanu, ki letno redi 75 tisoč prašičev, grozijo, da bodo rejo prepolovili. Rejci so hkrati začeli klati tudi plemenske svinje. Vse to napoveduje, da bo že jeseni mesa primanjkovalo. Rejci in mesarji ne morejo prenesti 1000 dinarjev izgube po kilogramu mesa.
Murskosoboška Mesna in-
dustrija trenutno beleži 1,7 milijarde neplačanih dolgov v internem plačilnem prometu in je tako praktično le trenutno, ogrozila likvidnost banke ABC Pomurka in to ob dejstvu, da bi morala dnevno beležiti priliv
so letos odšteli že 450 milijonov dinarjev. Ugotovitev koordinacije primarne proizvodnje ABC Pomurka je, da bi se izgub rešili le, če se meso v maloprodaji podraži za blizu 100 odstotkov, oziroma, da se še za
V Pomurkinih klavnicah so letos zaklali 67.166 prašičev in 10.082 mlado pitanih govedi. Pri prašičih beležijo 8 odstotni odliv, pri govedi pa 123 odstotno prodajo na druga območja.
600 milijonov dinarjev zapadlih plačil, kupci pa ji v najboljšem primeru na račun nakažejo 150 milijonov. Težek položaj mesarjev slednje sili v najemanje kreditov za obresti teh, pa
več sprostijo cene za kvalitetnejše meso, cene za manj kvalitetno pa ostanejo na isti ravni oziroma se celo znižajo.
Boris H.
Pravna pomoč tudi združenim kmetom
V začetku letošnjega leta beležijo v soboški občini znaten porast primerov nudenja pravne pomoči pri občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti. Do konca marca je bilo namreč kar 33 iskalcev pravne pomoči, v vsem letu 1987 pa 66 takih primerov. Spričo zaostrenih gospodarskih razmerje pričakovati, da se bo to število v prihodnje še povečalo. Zanimivo je, da so vsi delavci — med njimi so v pretežni meri iz neposredne proizvodnje — iskali pravno pomoč posa-
mič, skupinskih vlog pa ni bilo.
In katere zadeve prevladujejo? V ospredju so, kot že vrsto let nazaj, izplačevanje osebnih dohodkov ter (ne)pravilno vrednotenje del in nalog. Precej je tudi pritožb na račun prenehanja delovnega razmerja, nadomestil, zaposlitev in delovnih razmerij, manj pa je primerov glede nepravilne razporeditve delavcev, njihovih stanovanjskih zadev in upokojitev. Ker pa gre za dokaj različne zadeve, je v dveh urah tedensko, kolikor je na sedežu občinskega
--GORNJA RADGONA-----------------
Srečanje mladih čebelarjev
Zveza čebelarskih društev Gornja Radgona bo 14. maja gostiteljica več kot štiristo mladih slovenskih čebelarjev, ki se bodo pomerili v poznavanju čebelarjenja. Tekmovanje bo potekalo v osnovni šoli Jože Kerenčič v Gornji Radgoni, in sicer v treh starostnih skupinah.
Kot nam je povedal predsednik pripravljalnega odbora Anton Novak, jim je v veliko pomoč osnovna šola, ki bo brezplačno dala na razpolago prostore in pripravila prehrano.
V počastitev prireditve bo iniciativni odbor izdal poseben bilten, v katerem bo prikazan razvoj čebelarstva v radgonski občini. Posebno stran bodo namenili prvemu" velikemu čebelarju v radgonski občini Petru Dajnku, ki je kot kaplan gojil čebele in navduševal takratne prebivalce za čebelarstvo. Ob tej priliki bo-
do natisnili tudi odlomek iz Dajnkove knjige Čebelarstvo, ki je izšla 1830. leta. To je bila obenem prva knjiga, ki je obravnavala čebelarstvo, tiskana v slovenščini. Mnogo bolj znana je bila knjiga Antona Janše, a vendar je bila ta natisnjena v nemškem jeziku, pozneje pa prevedena v slovenski jezik. V biltenu bo objavljena tudi pesem Manka Golarja, ki jo je napisal za to priložnost in jo bodo recitatorji prebrali ob otvoritvi tekmovanja. Ogledali pa si bodo tudi rojstno hišo zaslužnega radgonskega čebelarja Petra Dajnka v Črešnjev-cih.
Nedvomno je zaupanje prireditve radgonskim čebelarjem priznanje za delo v čebelarskih krožkih na osnovnih šolah, zlasti v Gornji Radgoni in Negovi.
Ludvik Kramberger
sindikalnega sveta v Murski Soboti organizirana pravna pomoč, težko ugoditi vsem zahtevam delavcev. Poleg zakonskih predpisov je namreč treba dobro poznati tudi samoupravne akte posameznih . delovnih organizacij, od koder prihajajo pritožbe zaposlenih. Zato se zadnje čase vse bolj postavlja v ospredje zahteva po zaposlitvi ustreznega delavca^ na OS ZSS, ki bi lahko pomagal tudi osnovnim sindikalnim organizacijam. Zdaj je namreč ta pravna pomoč omejena le na ustne nasvete in na sestavljanje vlog za samoupravne organe v delovnih organizacijah in vlog na sodišče združenega dela.
V soboških sindikatih pa razmišljajo tudi o tem, da bi z zaposlitvijo novega delavca na občinskem sindikalnem svetu v Mur-
ski Soboti omogočili pravno pomoč še članom kmetijske zadruge; torej združenim kmetom. Leti sedaj niso vključeni v take oblike nudenja pravne pomoči, ampak jo lahko poiščejo le prek odvetniške službe. Zaradi visokega deleža kmetov bi morali skupno s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in Kmetijske zadruge Panonka čimprej rešiti ta problem. In ker v skladu z določili zakona o pravni pomoči zagotavlja občinski sindikalni svet v Murski Soboti svojim članom brezplačno dajanje pravnih nasvetov in sestavljanje vlog, na tem področju ne bi smelo biti v prihodnje kakršnihkoli zadržkov. Zato je upati, da se bo pobuda soboških sindikatov uresničila že v letošnjem letu.
Milan Jerše
Do polletja melioracija v Bodoncih
Ker je pretežni del kmetijskih zemljišč v katastrski občini Bodonci na skupni površini 278 hektarjev neprimeren za intenzivno kmetijsko pridelavo, so sprejeli predlog o uvedbi melioracijskega postopka. Investitor obsežnih del, je KZ Panonka 90 odstotkov nepovratnih sredstev od predračunske vrednosti zagotavlja Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 10 odstotkov pa lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč. Po ceniku Zveze vodnih skupnosti Slovenije bo za prvo trimesečje 1988 treba zagotoviti povprečno 643 tisoč dinarjev za hektar površine. Dela bodo končana junija.	M Jerse
LJUTOMER
Po letu aktivnega dela
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Ljutomer je bila ustanovljena pred dobrim letom dni. V tem času je uresničila večino nalog po sprejetem programu in finančnem načrtu. Preskrba z mesnimi in drugimi kmetijskimi izdelki je bila zadovoljiva, saj večjega pomanjkanja v občini med letom ni bilo. V družbeno organizirano in tržno proizvodnjo je vključenih 3.225 kmetov, za njih pa poleg strokovnih ustanov skrbi 17 kmetijskih pospeševalcev (letos so dobili novega, osemnajstega, ki skrbi za pospeševanje prašičereje) v štirih ozdih. V glavnem so dosegli načrtovani obseg pridelave in reje, manjša odstopanja so bila pri pridelavi pšenice in sladkorne pese.
Manjši pridelki v vinogradništvu in sadjarstvu pa so bili posledica zimske zmrzali in toče.
Delegati so v razpravi načeli večni problem nesorazmerja cen med odkupno ceno in ceno mesa in kmetijskih izdelkov v trgovinah,' hkrati pa ugotovili, da tega problema v tem sisu nikakor ne bodo mogli rešiti in da bi se morala spremeniti celotna kmetijska politika v Jugoslaviji, to pa pomeni prehod na tržno proizvodnjo, kjer bi vsak kmet sam lahko odločal o ceni svojega izdelka (pridelka). Tudi denarja za delo sisa je veliko premalo, da bi Jahko opravljal nalogo, kot bi jo moral. Tako je skupščina s svojimi odbori le mesto, kjer v glavnem barantajo o tem, kdo naj bi v kakšnem letu dobil odstotek ali dva več za svojo dejavnost in kje bi ta odstotek ali dva denarja lahko pogrešali.
Kljub tem dilemam in pomanjkanju denarja pa so delegati sprejeli in potrdili program dela za letošnje leto in tudi finančni načrt.
Dušan Loparnik
TURNIŠČE: cene pujskov
Kaže, da se težave, ki vse bolj pritiskajo na prašičerejce, odražajo tudi na povpraševanju po pujskih na sejmu v Turnišču. Tu je ponudba že nekaj časa večja od povpraševanja, saj rejci pravijo, da se prašičev za prodajo ne splača pitati in jih kupujejo le za lastne potrebe. Močno pa so porasli tudi stroški za vzrejo pujskt&in tako rejci zahtevajo za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in“žkih okrog 15 kilogramov, od 70.000 do 100.000 dinarjev.
Več kakovostne krme na travnikih
(Piše: Jože Nemeš)
Travniška latovka
V povprečju zraste do 50 centimetrov visoko, razlikujemo pa ši-rokolistno in ozkolistno travniško latovko. Širokolistna je najbolj razširjena na območju humidne klime, optimalno rast ji omogočajo sveža in prepustna tla, medtem ko na mokrih tleh slabše uspeva. Občutljiva je za kisla tla, pozni spomladanski mraz z zmrzaljo ji ne škoduje, tam, kjer so mile zime, pa ostane zelena tudi čez zimo. Čeprav ob dolgotrajni suši zastane v rasti, se bolj zadovolji s suhim rastiščem kot trpežna ljuljka in je zato primerna predvsem za takšna območja, kjer ljuljka ne uspeva. Travniška latovka je dolgotrajna, kakovostna in okusna trava. Z rastjo začne zelo zgodaj, zgodaj cveti in na travnikih običajno prezori in tako izgubi kakovost. Ker se po setvi zelo dolgo razvija in doseže polni razvoj šele po nekaj letih, je ne uporabljamo v kratkotrajnih mešanicah. Ob racionalni paši le-to dobro prenaša, ob pretirani pa hitro izgine iz ruše. Dobro ji prijajo naravna in rudninska gnojila. Lastnih sort nimamo, za vse pa je značilno, da moramo biti previdni pri kalitvi. Če je seme pokrito z zemljo, je vznik problematičen. Najbolje kali, če je seme na svetlobi, zato je priporočljivo, da po semenu raztrosimo kompost ali preperel hlevski gnoj in ga ne zabra-namo. V čisti setvi sejemo od 30 do 32 kilogramov travniške latovke na hektar.
Bela šopulja
Bilka zraste do višine 100 centimetrov, odgovarjajo pa ji vlažna in mokra ter celo poplavna tla. Najdemo jo tudi na zamočvirjenih tleh, ki se občasno presušijo. Kljub visokim zahtevam po vodi dobro prenaša tudi krajše suše, razširjena pa je predvsem na območjih, kjer dobre trave ne uspevajo. Prenaša tudi slabšo zasenčitev in je odporna proti nizkim in poznim spomladanskim pozebam. Od številnih sort je za krmo gospodarsko pomembna in kakovostna le prava bela šopulja, ki je dolgotrajna, se blazinasto razrašča, pozno cveti in dobro obrašča celo pozno jeseni, zato omogoča pozno pašo. V ruši ni prodorna in ob intenzivni paši izgine iz nje. Prija ji gnojenje, kar se pozna predvsem pri drugem odkosu, vendar jo ob intenzivnem gnojenju visoke trave kaj rade izrinejo iz ruše. Od sort pride v poštev za setev le jabeljska domača, za čisti posevek pa sejemo od 12 do 15 kilogramov semena na hektar.
TRAVNIŠKE STROČNICE - METULJNICE
V travni ruši uspevajo tudi številne travniške stročnice, ki so zelo pomembne za kakovost pridelane krme. Z večanjem deleža metuljnic v ruši se povečuje tudi kakovost krme. Metuljnice se razvijajo iz brstov, ki se oblikujejo na koreninskem vratu, zato moramo pri košnji paziti, da ne poškodujemo tega dela rastline, saj sicer rastlina odmre. Po razraščanju jih delimo na šopasto razrasle (travniška črna detelja), ležeče razrasle (grašice, grahor) in plazeče se razrasle (bela detelja). Glede na hitrost rasti in trpežnost jih delimo v tri osnovne skupine. Stročnice hitre rasti žive od 3 do 5 let, stročnice srednje rasti od 5 do 8 let in stročnice počasne rasti 10 in več let. Za zasejevanje travnikov v mešanicah s travami pridejo v poštev le gospodarsko pomembnejše vrste.
Travniška črna detelja
Zraste od 20 do 40 centimetrov visoko, ima močno vretenasto korenino, ki sega 60 do 150 centimetrov globoko, do globine 40 centimetrov pa tvori številne bočne korenine. Razširjena je od suhih do poplavnih tal, najprimernejša zanjo pa so vlažna in sveža tla. Ne uspeva na zamočvirjenem in zelo suhem zemljišču, prav tako pa tudi ne na zelo kislem. V ruši naših travnikov je najbolj razširjena in vsestransko uporabna od zelene krme do paše in mrve. Semena travniške detelje pri nas ne pridelujemo in se v ruši širi z lastnim semenom, lahko pa namesto nje sejemo črno njivsko deteljo.
Bela detelja
Bela detelja ima bolj plitvo razvit vretenasti koreninski sistem, razvija se bolj površinsko in le srčna korenina prodre nekoliko globlje. Steblo se plazi po zemlji in ima sposobnost, da se na kolencih ukorenini. Plazeča se stebla lahko dosegajo tudi nekaj metrov dolžine, iz stebel pa na kolencih poganjajo pravokotno navzgor od 30 do 40 centimetrov visoki peclji, na katerih se razvijejo listi in cvetovi. Cveti pozno v jesen in je primerna paša za čebele. Po primernosti za pridelovanje krme razlikujemo tri vrste bele detelje. Drobnolistna ali divja bela detelja je zelo trpežna, nizke rasti in je razširjena predvsem v nizkih tratah na pašnikih in v parkih. Živina jo zelo rada pase, vendar je pridelek skromen. Gojena ali intermedijarna bela detelja je višje rasti in ima večje liste. Je večletna in v paši zelo trpežna, pri košnji pa od 3-do 5-letna. Daje primernejše pridelke in prihaja v poštev za travno-deteljne mešanice. Bela detelja ladino je velikolistna, raste dva-do štirikrat hitreje od drugih, je visoke rasti in ima široko listje. Visoke pridelke daje zlasti, če jo namakamo, saj sušo slabo prenaša, prav tako pa tudi zimo. Primernejša je za košnjo kot za pašo. Odpornejše vrste pri paši vzdržijo od 4 do 7 let, pri košnji pa 3 leta. Zaradi hitre rasti, visokih pridelkov in odlične hranilne vrednosti se njeno pridelovanje močno širi v tako imenovanih monokulturnih mešanicah za intenzivno ^ašno-košno rabo in za siliranje. Za pridelovanje sta najprimernejši sorti milka in regal, pri beli detelji pa je potrebno omeniti dedno lastnost cianogenezo pri nekaterih sortah. S pomočjo enci-matske hidrolize se namreč ustvarja močno strupena cianovodikova kislina, zato pri paši na čisti beli detelji lahko pride do zastrupitve. Vendar se to redkeje dogaja, saj je bela detelja običajno sejana v mešanicah s travami. Bela detelja spada med najkakovostnejše metuljnice, saj krmo predstavlja le listna masa, ki ima veliko beljakovin, vitaminov in mineralov, malo surovih vlaken in največjo prebavljivost med zelenimi rastlinami. Razen PK gnojil prenaša tudi manjše odmerke dušika. Večina herbicidov je ne uniči. Zelo ugodno vpliva na izboljšanje rodovitnosti tal, saj pušča v tleh znatne količine odmrle koreninske mase, ki se humuficira. Poleg tega obogati tla s precejšnjimi količinami dušika, saj je poleg lucerne najmočnejša zbiralka dušika iz zraka. Kot čisti posevek je za krmo nikoli ne pridelujemo, saj jo vedno sejemo v mešanicah s travami. Na njivah jo bomo sejali v mešanicah s travami za oblikovanje monokulturnih in enostavnih tra-vno-deteljnih mešanic. V mešanice za pašno-košno rabo, za zeleno krmo, siliranje in seno bomo dali do 25 odstotkov semena bele detelje, za pašno rabo do 15 odstotkov in za travne mešanice 5 odstotkov bele detelje. Za čisto setev uporabljamo 12 do 15 kilogramov semena na hektar. Med semenom bele detelje je tudi velik delež trdih semen (od 10 do 40 odstotkov), ki nam zagotavljajo vznik šele v naslednjem letu.
(konec prihodnjič)
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča . . .
ODGOVOR NA ČLANEK
Manipulacija
KI JE BIL OBJAVLJEN V VESTNIKU 7. 4. 1988
Prosimo, da v prvi naslednji številki Vestnika objavite naslednji odgovor na članek Manipulacija s tolščo mleka, ki ga je napisal Ernest Pintarič iz Šalamenec 86.
Ne samo da so avtorjeve trditve v navedenem članku netočne in avtor z njimi zavestno izkrivlja resnična dejstva marveč so tudi žaljive za vse delavce TMP. Ugotavljanje maščobe v mleku in jemanje vzorcev ža te analize je določeno v pogodbi o proizvodnji in odkupu mleka, po kateri je proizvajalec mleka dolžan biti navzoč pri jemanju vzorcev, ki jih odvzema kontrolor oz. zbiralec mleka in to potrditi s svojim podpisom, pri čemer ie upravičen zahtevati, da se odvzeti vzorec mleka razen laboratoriju TMP preda v analizo tudi drugemu pooblaščenemu laboratoriju v SR Sloveniji. Če proizvajalec dvomi o rezultatih analize, ki jo opravi TMP, je torej upravičen zahtevati kontrolno analizo, ki jo opravi druga pooblaščena institucija.
Tako bi bil dolžan ravnati tudi tov. Pintarič, ki pa je ravnal drugače in v bistvu zlorabil našo pripravljenost, da posameznim proizvajalcem na njihovo željo opravljamo brezplačne analize mleka iz vzorcev, ki jih proizvajalci sami odvzemajo in na ta način lahko kontrolirajo stopnjo maščobe v mleku vsake jiosamezne krave. Za točnost taksnih analiz je zelo pomembno, da proizvajalci mleka v celoti upoštevajo navodila za odvzem vzorcev., kijih dobijo v našem laboratoriju. Takšno navodilo je dobil tudi tov. Pintarič. Ponovno ie bil opozorjen na ta navodila, ko je prinesel prvi vzo-
Kdo je
Drugega aprila sem pri Gradu nt Goričkem v Potrošnikovi trgovini vprašal, če imajo solato. Trgovec mi je odgovoril, da jo imajo, zato sem zahteval 1 kg lepe solate. Trgovec je vzel vrečko in šel v drugi prostor. Nabasal je solato v vrečko, dal na tehtnico in rekel, da je malo več. Nič za to, sem odgovoril, plačal in šel domov.
SPET NOVOST
NA SEJMU
GREINITZ
Sejemske informacije graški spomladanski internacionali sejem OD 30. 4. DO 8. 5. 1988
NOVOST JE NAŠE SREDIŠČE JEKLA »STAHLTREFF«!
	Firma	Hala	Razst. prost.
1. STAHLTREFF Vse o jeklu	Voest-Alpine	na prostem	Greinitz-pav.
2. VSE ZA HIŠO			
VELUX Od strehe do kleti, stavbno pohištvo, fasade.	Drumetall, Novoferm, Wolf,	na prostem	Greinitz—pav.
strehe, vrtičkarstvo	Allibert		105
3. OBDELAVA LESA	Magma	11	
krožne žage, skobeljni stroji, freze . .. 4. OBDELAVA LESA IN KOVIN	Mafell, Stihi, Schepach,	11	111
specialni stroji za mizarje, tesarje, ključavničarje	Holzher, Elmas	11	109,209
5. Stroji in orodja za konjičkarje	AEG, Makita, Skit, Black & Decker		
			
6. Pralni stroji, zamrzovalniki, stroji za pranje	Bosch, Zanussi, Hoover	12	311/B
posode, kuhinjski strojčki, sesalci, infra pečice		pritličje	311/C 311/0
7. Zabavna elektronika	AEG—Telefunken,	7	9
Video—TV—Stereo—Disc	Phillips, Siemens, Panasonic, Tehnics, Magnat	1. nadstropje	
... naša centralna prodajalna je zelo znana! Nahajamo se v Waagner—Biro strasse 47—55 v Gradcu. Obiščite nas!
... PRIDITE IN OBČUDUJTE! PRIKAZALI
VAM BOMO
VELIKO NOVOSTI ZA VAŠ PROSTI ČAS, RAZVEDRILO, DOM IN KORI.
s tolščo mleka
rec, ki je vseboval kar 9,8 % maščobe. Ko mu je bilo predočeno, da je takšen rezultat nesprejemljiv in da je očitno posledica tega, da vzorec sestavlja izključno mleko, ki je bilo nazadnje po-molženo (in ima lahko do 11,8 % maščobe), je napako pri odvzemu vzorca priznal.
Ob naslednji priložnosti je tov. Pintarič ponovno prinesel tri vzorce mleka, od katerih je prvi imel 4,7 %, drugi pa 4,2 % maščobe. Tretji vzorec, ki bi moral predstavljati povprečje obeh vzorcev, kot je tov. Pintarič sam zatrjeval, pa je imel 5,8 % maščobe. Vzorec, ki predstavlja povprečje, se mora jemati na ta način, da se vzame od celotne količine enkratno namolženega mleka. To pomeni, da v nobenem primeru stopnja maščobe v takšnem vzorcu ne more preseči najvišje stopnje maščobe, ki jo ima posamezni vzorec, ki je bil zajet v povprečje. Pri izračunu povprečne maščobe pa se seveda ne more upoštevati matematično povprečje s seštevanjem vseh vzorcev, pač pa celotna količina mleka na posamezno kravo. Očitno je torej, da vzorec, ki naj bi v primeru tov. Pintariča predstavljal povprečje, ni bil pravilno odvzet. Tov. Pintarič je bil na to izrecno opozorjen, pa je kljub temu ta netočni podatek objavil v svojem članku.
Neresnična je tudi trditev tov. Pintariča, da je rezultat analize mleka, ki jo je opravil Živinorej-sko-veterinarski zavod za Pomurje, enak rezultatu analize, za katerega ugotavljamo, da je nerealen in posledica nepravilno vzetega povprečnega vzorca. Po podatkih ŽVZ je bilo v vzorcu mleka, ki je bil odvzet zaradi selekcije krav, v mesecu marcu odgovoren?
Ker se solata na deželi v trgovinah težko dobi, sem mislil, da bom ženo razveselil. Pa je bilo drugače. Žena me je vprašala, kje sem jo kupil, saj je bila skoraj vsa gnila, povrh pa še blatna. Vprašanje je, kako lahko trgovec za pošteno plačilo prodaja neužitno hrano. Kdo je za to odgovoren?
Jože Mencinger, Pertoča 7
ugotovljeno samo 3,77 % maščobe. Na "podlagi analiz našega laboratorija pa je bila tov. Pintariču obračunana in izplačana maščoba za mesec marec po stopnji 3,9%.
Samo ugibamo lahko, kakšne namene je želel doseči tov. Pintarič z objavo neresničnih podatkov. Prav gotovo pa bomo premislili, ali bomo našim proizvajalcem mleka še naprej opravljali brezplačne analize (ena analiza stane 619 din), če bodo to našo pripravljenost za sodelovanje posamezniki izrabljali v našo škodo in z neresničnimi podatki zavajli javnost. ABC Pomurka,
TMP Murska Sobota
Dialog po gozdarsko
Da so sedanjim načinom gospodarjenja marsikje marsikomu šteti dnevi, postaja jasno tudi optimistom. Da pa moramo pri iskanju izhodov sodelovati vsi, je že težje razumljivo, še posebej takrat, ko se porajajo različni predlogi, mnenja.
TOZD Gozdarstvo Radgona je lastnik stanovanja v Ku-novi, v katerem stanuje s stanovanjsko pravico gozdar ali revirni vodja (saj je vseeno). Po 35 letih koriščenja bližnjega gospodarskega objekta, zgrajenega za potrebe stanovalca, je le-to koriščenje okvalificirano kot nasilna vselitev, kar bi še nekako moralo biti razumljivo. Težje pa je priti na kraj z dejstvom, da so delavci ob priliki obnove poslopja zazidali vrata drvarnice in s tem stanovalcem onemogočili dostop do drv, čeprav naj bi imel do tega zakonsko pravico. Mogoče pa taki situaciji botruje tudi to, da je stanovalec zaposlen v TOK Gozdarstvo in ne v TOZD Gozdarstvo.
Dosti se jih zavzema za dialog, če nasprotna stran priznava zakon močnejšega. Kulturni dialog pa je še neznanka.
Branko Žurman, Kunova 40
ŠE O ČLANKU
»NEKOČ LE VINO, ZDAJ ŠE GLASNI MLADI PRLEKI«
K PISANJU V ZVEZI S ČLANKOM OZ. INTERVJUJEM V 12. ŠTEVILKI VESTNIKA Z DNE 31. 3. 1988 SO ME VZPODBUDILI NEKATERI BIVŠI IN TUDI SEDANJI AKTIVISTI V NAŠI OBČINI, KI SE Z MANO VRED NE MOREJO STRINJATI S PO-. SAMEZNIMI IZJAVAMI V
TEM ČLANKU.
Še danes ne vemo, za kakšno kulturno politiko se zavzemajo alternativci v Ljutomeru v tem članku, saj se ne vključujejo v ustvarjalno življenje na tem področju. Od njih še doslej nismo slišali, da bi se zavzemali za spremembe v skupščinskem sistemu. Trditev, da baza v ljutomerski občini nikdar ni brala nobenih programov in se ji ni bilo treba nikoli odločati med različnimi kandidati, nima svoje realne osnove, saj smo že desetletja imeli za posamezne funkcije več kandidatov, kot je bilo izvoljenih. Za nekatere funkcije pa še tudi danes s težavo dobimo več kandidatov, ker se posamezniki v sedanjem kriznem položaju zavedajo odgovornosti na izpostavljenih funkcijah. V članku se omenja demokracija na kupu in programi, ki da so stari že sto let. Ali je enostranski dialog z objavljanjem člankov v časopisju, ki so večkrat polni obrekovanj in razvrednotenja vsega, kar v občini obstaja, naprednejši od načina, ki smo ga bili vajeni v preteklosti, ko smo aktivisti šli na zbore občanov in se z njimi demokratično dogovarjali o družbe-
SKRB ZA MIRNO POČUTJE OBČANOV
Na splošno povedano je Pomurje mirna pokrajina, kjer se prijetno počutijo domačini in tujci, ki v velikem številu prihajajo v to pokrajino. Kljub temu se pojavljajo primeri arogantnega — neprimernega obnašanja posameznikov v gostinskih lokalih in v družinskem krogu. Nekoliko več vznemirjajo okolico vozniki lažjih in težjih motorjev, ki prekomerno navijajo plin in imajo večkrat pokvarjene dušilce zvoka, ter obiskovalci lokalov z »disco« glasbo. Običajno so ti lokali odprti do zgodnjih jutranjih ur, njihovi upravljalci pa se ne držijo določil o točenju alkoholnih pijač.
Solidarnost za 6 stanovanj
V lendavski občini se je povečalo število delavcev, ki so upravičeni do tako imenovanih solidarnostnih stanovanj. Na prednostni listi jih je namreč 30, kar pa je za lendavske razmere, kjer so delavci predvsem polproletar-ci (zaposlitev in kmetovanja), precej. Teh pa bi bilo še več, če bi jim dodali še vse druge, ki tudi nimajo rešenega stanovanjskega problema in se pripravljajo na individualno gradnjo ali pa so sredi nje. Tako kot v nekaj prejšnjih letih, bodo tudi letos v Lendavi zbrali s prispevno stopnjo, ki je ena izmed najnižjih v Sloveniji in znaša 1,18 odstotka od bruto osebnih dohodkov, denar za gradnjo največ 6 solidarnostnih stanovanj. Seveda pa stanovanjskih težav, zlasti mladih družin, ni mogoče prenašati samo na prizadete, ampak bi morale organizacije združenega dela pokazati večje zanimanje za nakup stanovanj.	§. S.
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA, Noršinska 2
Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge RAČUNOVODJA—KNJIGOVOD-
JA
Pogoj: Srednja oziroma višja šola ekonomske smeri in najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj pri takšnih delih in nalogah.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi oglasa. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri!
nem razvoju v občini in o zadovoljevanju njihovih vsakodnevnih potreb in podobno. Na takih sestankih je vsaj večina občanov prišla do besede, v časopisu pa ni odgovorov na posamezne trditve, čeravno so lažne, ker naši občani niso vsevprek obdarjeni s sposobnostjo, da bi pisali v časopise.
Vprašujemo se, kako nameravajo posamezniki v začasnem vodstvu mladine naše občine poživiti kulturno življenje v občini, če je nivo njihovega izražanja tako nizek, kot je to primer v njihovih člankih? Nadalje se vprašujemo, kdo izmed vodilnih v Ljutomeru je politično reagiral na dogodke, ki so jih povzročali redki posamezni alternativci. Nasprotno, potrpežljivo in strpno smo čakali, kdaj se bo njihova histerija toliko polegla, da se bomo z njimi lahko pametno pogovarjali. Dalje se sprašujemo, kakšna je to opozicija SZDL ZK in drugim, ki jo predstavljajo dva ali trije tako imenovani alternativci, ki sami trdijo, da mladine niso mogli pridobiti za svoje ideje.
Nazadnje se sprašujemo, od kod alternativcem osnova za trditev, da so v Ljutomeru ljudje v tem trenutku neverjetno prestrašeni ; vprašamo se, pred kom naj bi bili prestrašeni; pred zmedenimi programi in intervjuji alternativcev in njihovim pisanjem, ali pa pred kakšnim »totalitarnim« režimom, ki bi naj vsa ta povojna leta vladal v Ljutomeru in obenem tudi odločilno vplival na
V letu 1987 je bilo v Pomurju obravnavanih 1.089 prekrškov zaradi kršitve javnega reda in miru, kar je le za 1 odstotek več kot v letu poprej. Število prekrškov ni veliko, saj je po številu prebivalstva pod republiškim povprečjem, vendar bi lahko bilo še manjše, če bi se osebe, ki so nagnjene h kršitvam JRM, izogibale uživanju alkoholnih pijač in če bi se gostinsko osebje dosledneje držalo določila o prepovedi dajanja alkoholnih pijač vinjenim osebam in družbam, v katerih so takšne osebe, saj podatki kažejo, da je še vedno okrog 70 % prekrškov storjenih pod vplivom alkohola. Zaradi zaužitja prevelike količine alkohola in prevelike
Pravljica za težko noč
Nekoč so za devetimi gorami in devetimi vodami živeli dobri in pridni ljudje. Vsak je imel nekaj pedi zemljice in živinče, ob katerem se je vsak dan znova iskreno veselil, ko je videl, kako lepo napreduje.
A mati narava je poslala zlo nad Malo deželo sonca. Iz oblakov se je vsul led in uničil, na kar je padel. Nesreča v nesreči: prav takrat je zorelo zlato klasje, mali ljudje so ostali brez vsega, živinče je bilo lačno. V deželi so bentili in se nemočno ozirali v nebo, pričakujoč pomoči kdove od kod.
In prišla je. Ljudje iz Velike dežele sonca so se zganili, staknili glave in sklenili pomagati. Poslali so denar. Milijone, milijarde. Mali ljudje so bili srečni, dobili so dovolj hrane za živinče, zemljica je spet darovala najlepše darove.
A denar iz Velike dežele sonca je še ostal. Še vedno milijoni, milijarde. Velmožje so spet staknili glave, ugibali, se prepirali, določali in odločali o preostalem denarju. Porabili bi ga že, toda kako in kdaj? Čimprej, so odgovarjali učenjaki, drugače bo kup le še kupček, denarcev bo iz dneva v dan manj! O ti nevidna in neulovljiva tatica, ki premeteno kradeš humane denarce, čeprav je na kupu enako število bankovcev! Toda kaj, tatica je počela svoje sramotno delo, velmožje pa so še vedno stikali glave. Eni bi radi izkoristili naravno zlo in za zlom poslani denar za plantaže, drugi za lepše ceste, tretje so motili uničeni gozdovi, četrti so pristavili piskrček za gradnjo novega objekta .. . Začuda se noben ni spomnil, da bi z denarci lahko kopali kanale in plačevali drage buldožerske in bagrske ure, saj so že takrat kar veselo rili in prekopavali zemljico Male dežele
sonca.
Prišlo je sprotoletje, mnogi so na led že pozabili. Pravega miru pa v deželi še ni, ker denar ni porabljen. Pa se bo treba podvizati! Ker je mati narava dobrohotno že aprila opozorila, da se je tudi v prihodnjih pasjih dnevih bati zla iz temnih oblakov. Zdaj se vsi mali ljudje, posebej ker pišejo nepredvidljivo prestopno leto, sprašujejo, kaj bo, če bo spet padalo ledeno prekletstvo. Mati narava naj bo razumna vsaj toliko, da počaka, da v Mali deželi sonca porabijo denar, ki je ostal po lanski nesreči in so ga darovali malone vsi iz Velike dežele sonca! Ker bo sicer v deželi naenkrat nov kup denarja, spet bo prišla nevidna tatica, velmožje pa bodo nemočno stikali glave in se dogovarjali, dogovarjali... In če bo led v deželi vsako leto, bo kupov denarja vse več. Kam z njim ? O, toča toča, največja od vseh nesreč!
Mali in pridni ljudje ne potrebujejo ne toče ne denarja po njej. Za devetimi gorami in devetimi vodami so veseli vsakega kilograma zrnja in vsakega sončnega dne. Zato bodo še dolgo živeli mirno in srečno s svojo zemljico in živinčetom. Če ne dlje, pa vsaj do svoje smrti.	Bojan Pečeg
stanje v celi Jugoslaviji?
Pa se človek na koncu še vpraša, kaj je mislil predsednik IS SO občine Ozvald TUČIČ, ko je v zgoraj citiranem članku dejal, »da ni nič narobe, če smo danes znani v Ljutomeru po mladih pametnih Prlekih«. Ali smo doslej v Ljutomerski občini »producirali« res samo »povprečne ali celo malo mahnjene« Prleke, ali pa lahko številne Prleke iz povojnih generacij tudi prištevamo k pametnim (ekonomisti, zgodovinarji, kulturniki itd.), ki sicer ne živijo vsi v Ljutomeru, so pa poznani v Sloveniji, pa tudi v drugih predelih Jugoslavije.
Jasno pa je, da vsi pametni Prleki niso mogli in ne morejo živeti in delovati v Ljutomeru, ki je majhno mestece s pribl. 3.600 prebivalci in skromnim številom takih institucij, ki bi lahko nudile zaposlitev in ustvarjalno delo osebnostim širšega formata. Tako je v preteklosti bilo tudi z dr. Franom MIKLOŠIČEM, Slavkom OSTERCEM, Franom KOVAČIČEM in drugimi Prleki, ki so se uveljavili celo v evropskem prostoru.
Ponavljam po vzoru avtorjev iz vrst alternativcev, da je »bobu trega reči bob«, zato odklanjamo tako enostransko pisanje in prikazovanje stanja v nači občini, ki skuša razvrednotiti delo in ustvarjalne uspehe celih generacij in jim podtikati samo negativne stvari.
Franjo ŠTEBIH, Ljutomer
navidezne moči je bilo pridržanih do iztreznitve 140 vinjenih kršiteljev javnega reda in miru. Kot kršitelji javnega reda in miru se pogosto pojavljajo nezaposleni občani, saj so ti storili tretjino vseh prekrškov, kar kaže, da kršitelji javnega reda in miru nimajo pravilnega odnosa do dela. Prav tako zbujajo skrb kršitve javnega reda in miru v družinskem krogu, saj je četrtina kršitev ravno v zasebnih prostorih.
Razmišljanja (in dejanja) o zmanjšani uporabi in prometu alkoholnih pijač bi vsekakor pripeljala do lepšega in mirnejšega počutja občanov. Mogoče nas bodo ekonomske razmere prisilile k temu.	Božo CULIČ
STRAN 8
VESTNIK, 28. APRIL 1988
kulturna obzorja
Goričko skriva zanimivo
preteklost
kulturni koledar
Ce se nam je zdelo, ali smo tako tudi mislili, da Goričko geološko ni zanimivo in da ne skriva
otipljivih dokazov življenjskega dogajanja v preteklosti, nas bo o nasprotnem prepričala knjižnica Okamenine in kamnine na Goričkem, ki je te dni izšla v založbi Občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota, njen avtor pa je Dane Katalinič.
»Ko sem bil še učitelj biologije in kemije na OŠ Bakovci, me je posebej zanimalo, kakšne sledove preteklosti skriva v sebi Goričko. Pred dvema letoma pa je bila na raziskovalni skupnosti
X. SREČANJE GLASBENIH ŠOL POMURJA
Minulo sredo je bilo v soboški galeriji jubilejno tokrat že deseto srečanje pomurskih glasbenih šol. Letos ga je organizirala Glasbena šola Murska Sobota, finančno pa sta srečanje omogočili Kulturna skupnost in Glasbena mladina Murska Sobota, organizirala pa gaje Zveza kulturnih organizacij.
Značilnost srečanja je, da šole tako vsako leto v koncertni obliki predstavijo dosežke svojega dela. Naloga šol je namreč osnovno glasbeno izobraževanje, po eni strani v horizontalnem smislu — glasbeni izvajalci inštrumentalisti in vokalisti, brez česar si ne moremo zamišljati glasbene kulture na našem območju, in to na stopnji, ki jo zahtevata naš čas in naš geografski prostor ter v vertikalnem smislu — priprava za nadaljnje glasbeno, šolanje, bodisi kot pedagogi ali pa poklicni glasbeniki (člani orkestrov ali solisti), kar vsekakor prispeva k rasti glasbene kulture doma ter k povezavi s širšim kulturnim zaledjem.
Letošnje srečanje je potekalo ob presenetljivo zavzetem zanimanju družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti. Zavoda za šolstvo, Društva glasbenih pedagogov, Glasbene mladine, Zveze kulturnih organizacij ter širokega občinstva.
Izvajalski program je bil obširen, po zasedbi pa je obsegal od solistov, manjših in večjih skupin pa vse do orkestra. Izbor skladb je bil dovolj tehten glede na izvajalce ter na programsko izvedbo. Opaziti je bilo napredek v tehničnem obvladovanju inštrumentov ter v interpre-tacijskem podajanju izvajanih skladb. Spričo tega, ker šole ne vzgajajo samo izrazitih glasbenih talentov, kajti njihova glasbenovzgojna naloga je širša, je bil ob tem položen tudi, tako dragocen kamen v mozaik naše ožje glasbene kulture.
V koncertni spored so se letos vključili tudi učenci glasbene šole iz Szombathelya, kar ni bilo samo prijetno presenečenje, ampak so ti mladi izvajalci s svojo izvedbo jasno dokazali, da je pouk in odnos do dela tudi na njihovih šolah zelo odgovoren in brezkompromisen. Gostovanje učencev iz Železne županije naj bi bil uvod v trajnejše povezovanje med sorodnimi ustanovami na glasbenoizvajalskem in pedagoškem področju.
VL
sprejeta pobuda, da bi nekdo raziskal oziroma zbral gradivo o geoloških značilnostih tega gričevnatega dela Panonske nižine. In tako je nastala ta knjižica ali brošura, ki je namenjena predvsem osnovno- in srednješolcem za učne ekskurzije in proučevanje okamenin in kamnin na Goričkem. Pot jih lahko vodi v Pu-conce, kjer je nahajališče kremenčevega peska, nato v Jurij pri Rogašovcih, kjer je gfomadni apnenec, v njem pa solepo vidne — s prostim očesom — številne školjke, ki so dokaz za nekdanje Panonsko morje; nato seje treba ustaviti pri Gradu, kjer so ohranjeni bazaltni tufi, torej posledice nekdanjega vulkanskega delovanja, pri Gornjih Petrovcih najdemo sladkovodne pliocenske sedimente (gline, laporji, kremenov pesek, peščenjak). V Ivanov-cih je vidno ležišče rjavega premoga, ki so ga nekoč izkoriščali, pri Filovcih-Strehovcih so odkrita nahajališča nafte in plina, na gričih pa najdemo reliktno rdečo prst, pri Sebeborcih pa so ostanki glacialnih nanosov v obliki teras.«
Omenjeno knjižico bodo prejele vse osnovne in srednje šole v Pomurju brezplačno, ker je materialne stroške pokrila raziskovalna skupnost, avtor pa se je odpovedal honorarju.
Jože Graj
V letošnjem knjižnem programu Pomurska založba napoveduje 47 naslovov, knjige pa bodo predvidoma izšle v skupni nakladi 270 000 izvodov. V njem je enajst knjižnih zbirk, poleg Domače književnosti, ki jo bomo tokrat podrobneje predstavili, še Panonika, Sozvočje-Osszhang, Mostovi, Heli-kon, Klasiki, Ona, Pesti, Biografije, Mavrica, Priročniki in Moji prvi koraki. Slednja je nova zbirka, v kateri bodo poleg prevodov objavljena tudi domača izvirna dela, z njimi pa si založba odpira pot ined mlade bralce, ki jim je tudi namenila leksikon od A do Ž, načrtuje pa izdajo priročnikov, enciklopedij in slovarčkov. Med štirimi od napovedanih del iz nove zbirke za otroke Moji prvi koraki so tri s področja glasbe (Čudoviti svet tonov in not C. Caumona, Čudoviti svet glasbil S. Grisa in Zgodovina rocka S. Dutfoya), zadnja — Moji prvi koraki v mesto R. Scarryja pa je tako kot Zgodovina rocka oblikovana v obliki stripa oziroma slikanice, ki bo otrokom gotovo blizu.
Zbirka Mostovi bo letos prestavila nekaj pri nas malo znanih piscev, kot je Čukč Jurij Ritheu, ki sodi med sodobne pisatelje v Sovjetski zvezi, kjer živi njegovo ljudstvo na severovzhodnem delu Azije. Po izidu njegovega romana Sen v megli (1966) so ga prevedli v več tujih jezikov in zdaj bo dostopen še v slovenskem. Mostovi pa bodo vzpostavljeni tudi s Perujem, zatiranimi v Južnoafriški republiki, z albansko narodnostjo v Jugoslaviji in Azerbajdžani. V sodelovanju z založbo Wieser v Celovcu pa bo Pomurska založba izdala tudi Ponovitev Petra Hadkeja, ki je lani zanjo prejel nagrado Vilenica.
Panonika tudi tokrat ostaja zvesta svoji usmeritvi — izdaji del, ki zadevajo Prekmurje oziroma Pomurje z zgodovinskega vidika in tako so napovedane Zgodovinske študije pred leti umrlega Ivana Zelka na temo srednjeveške podobe pokrajine ter Poti v taborišča — gradivo Niki Brumnove o Prekmurcih v koncentracijskih taboriščih, ki ga bo še potrebno obdelati. V Sozvočju bo tudi letos izšel zbornik Naptar, ki ga pripravljajo pripadniki madžarske književnosti pri nas in dvojezična zbirka porabskih pravljic, ki jih je zbral učitelj Karel Krajcar.
DOMAČA KNJIŽEVNOST
V program Domače književnosti Pomurske založbe je zapisanih sedem naslovov. Tako Pisma izgubljenemu sinu Evalda Flisarja, hišnega avtorja založbe v Murski Soboti, ki je pred kratkim ponatisnila njegovega Čarovnikovega vajenca, v zadnjih letih pa izdala tudi vrsto njegovih drugih del. »Objavljamo jih zato, je dejal urednik zbirke Domača književnost Ludvik Sočič, »ker se na zelo posrečen način združujeta dve stvari; izredna kakovostna pronicljiva literarna izpoved, ki pa je hkrati zelo iskana, saj Flisarjeve knjige izredno hitro razprodamo. Predvidoma letos bosta izšla romana Jeb Franja Frančiča in Vojna ni hotela umreti Francija Prajsa, s tem, da bo verjetno slednji izšel pod drugim naslovom. Potem je tu še nadvse pretresljiva izpoved Nikolaja Cimra: Netopir pod srajco, evidentirali pa so tudi Veselo Prlekijo Manka Golarja. Osnova letošnjega programa pa je monografija o pisateljskem delu Miška Kranjca, ki jo pripravlja dr. Franc Zadravec in izbor novel tega pisatelja. Oboje zato, ker le-tos poteka 80 let od njegovega rojstva in je pet let od njegove smrti. Ob okroglih obletnicah bo tako realiziran dogovor med Miškom Kranjcem in dr. Francem Zadravcom izpred desetih let, ko je pisatelj izrazil slutnjo smrti. To bo celovit pregled Kranjčeve
ga dela in njegova uvrstitev v slovenski literaturi, ker bo zajeto tako nastajanje njegovih novel in romanov, kot analiza pripovednih del, zlasti pa o avtotemat-skem romanu, ki pomeni vrh njegove ustvarjalnosti (Mladost v močvirju, Strici so mi povedali). Posebej zanimiv bo po urednikovih besedah drugi del, ki ga je dr.
Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja je izšel v skupni nakladi deset tisoč izvodov, kar je za slovenske pojme napojmljivo in tako ni naključje, da domača založba stavijo nanj. Pisma izgubljenemu sinu, ki nastajajo, tudi ne bodo roman v tradicionalenm pomenu besede, temveč zaporedje osebnih izpovedi očeta, ki bi rad sinu zaupal celo vrsto stvari — od prikaza svojih življenjskih napak do opisa raznovrstnih možnosti za življenje; to, da naj bi bilo zdravo, polno in učinkovito, ne pa večen boj z »družbenimi« mlini na veter. V bistvu gre za nekakšno nadaljevanje prikaza odnosa, ki označuje čarovnika in njegovega vajenca.
Zadravec naslovil Pisatelj in čas, govori pa o tem, kako se je Miško Kranjec odzival na izzive časa, ki so njegovo ustvarjalnost razpenjali od tridesetih do sedemdesetih let. To je bil čas velikih pretresov in upam, da bo ta Zadravčeva knjiga pripomogla k temu, da ga mlajša generacija ne bo poznala samo po obračunavanju s Kocbekom. Žal namreč ni osamljeno mnenje, da je bil predvsem režimski pisatelj.
Monografija z naslovom Poet prekmurskih ravnin bo izšla v prvi polovici septembra, 15. je namreč obletnica in priložnost za
javno predstavitev, tudi izoora Kranjčevih novel, ki bo v Murski Soboti. Smehljaj je zbirka ljubezenskih novel, te pa so tudi v ospredju Frančičevega ukvarjanja, čeprav je avtor najbolj znan po radikalnosti svojih del. V romanu Jeb se ukvarja z odnosom med moškim in žensko, oziroma išče tisto, kar bi tak odnos osmiš-
Ijalo in dajalo pravih temeljev in ne le navidezne.
Netopir pod srajco je Cimrov prvenec, Prajs pa je sicer že izdal roman, vendar skuša Pomurska založba s svojim tokratnim izborom nekako na novo odkriti oba avtorja, vsakega na svojem področju. Izkušnja alkoholika, ki se hoče rešiti iz tega pekla v sebi in navzven je prepričljiva. Roman o spečem slovenskem agentu, ki ga pošljejo po vojni na Dunaj,kjer v naelektrenem ozračju doživlja marsikaj, pa je opis razbijanja emigrantskih tolp, ki so skušale vdirati v Jugoslovajo.
Brigita Bavčar
NEDELJA, 1. MAJA
MURSKA SOBOTA - Ob 23.00 bo na grajskem dvorišču (ob vsakem vremenu) uprizoritev OROSLANA Ferija Lainščka — politične slikanice v izvedbi Mili-voja-Mikija Roša, ki je obenem tudi razstava skulptur.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled pregledna razstava slik Albina Lugariča, ki jo posreduje Pokrajinski muzej Ptuj.
S Ptuja so tudi Maske — razstava, ki je v prostorih stalne zbirke pomurskih likovnih umetnikov v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.
V likovnem razstavišču Ljubljanske banke, Pomurske banke so na ogled najnovejša olja akademskega slikarja Ignaca Medena.
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljena velika platna akademskega slikarja Zdenka Huzjana, rojaka, ki je letos prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno ustvarjalnost. V lendavskem gradu pa je na ogled tudi stalna likovna in muzejska zbirka ter odprta spominska soba kiparju Gybrgyu Zali, ki je izviral iz tega okolja.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljene grafike akademske slikarke Zdenke Golob.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled slike Boruta Laznika iz Maribora.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Janez Bitenc - SLONČEK JAKONČEK (Mladinska knjiga), Jerry Hopkins — ELVIS (biografija Pomurske založbe) in Michael Korda - VALOVI ŽIVLJENJA (založba Obzorja Maribor).
Minuli konec tedna je v Ljutomeru potekala območna prireditev 31. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Sedem predstav se je uvrstilo na to srečanje: tri iz Maribora, po ena pa z Raven na Koroškem, Ptuja, Murske Sobote in Razkrižja. Letošnji selektor je bil Sergej Verč, ki je tridnevno prireditev takole ocenil:
»Od vseh območnih srečanj je bilo to, v Ljutomeru, organizacijsko predvsem pa repertoarno (in
Na drugi tekmovalni dan so po predstavi domače dramske skupine kuda Razkrižje pripravili krajšo slovesnost, na kateri so devetim dolgoletnim gledališčnikom iz občine Ljutomer izročili jubilejne Linhartove značke za več kot 20-letno delo v dramskih sekcijah. Te značke podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije, prejeli pa so jih: Melita Lašič, Žalika Slovak, Jože Polak, Katja Lopar-nik, Srečko Centrih, Jože Laba, Janko Zadravec in Vili Rudna iz Ljutomera ter Vera Bencek z Razkrižja.
GLEDALIŠČNIKI SO TEKMOVALI V LJUTOMERU __________ _______________
pri tem gre seveda območnemu selektorju vse priznanje) zelo kakovostno. Vse predstave so bile vredne ogleda. Vsaka predstava, ki sem jo videl, je prinesla nekaj drugačnega, nekaj svežega, seveda ena z večjim, druga z manjšim uspehom. Pohvalno je tudi to, da smo lahko videli tudi veliko mladih, ki so nekako osvežili ta ljubiteljski oder, kar vsekakor zagotavlja lepo prihodnost dramskim skupinam, seveda če bodo te mlade znali obdržati in če bodo bodoča gledališka dela takšna, da jih bo to privlačilo.« In sedaj na kratko., po kronološkem zaporedju, še nekaj besed o posameznih predstavah:
Najprej seje predstavila Srednja ekonomska šola, iz Maribora z igro Kako končajo krizanteme.
Ta predstava je bila izrazno zelo čista, iz nje je vela velika skrb za kulturo govora, kar je dandanes že skoraj prava redkost.
Drugi so se predstavili ptujski gledališčniki z igro Koža megle. To delo karakterizira zelo problematično besedilo v belo-črnih barvah, sama predstava pa je bi
la zanimiv estetski prispevek na letošnji območni prireditvi.
Svojevrstna je bila predstava Korošcev — Sen dvigovalca zaves na kresno noč. Gre za poskus slovenskega musicla (pravzaprav je to angleški, prenesen na slovenska tla) z vsemi klasičnimi
Na območnem srečanju v Ljutomeru, se je predstavila tudi gledališka skupina KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote, s predstavo Sumljiva oseba, Branislava Nušiča.
elementi te odrske zvrsti.
Oder pedagoške fakultete iz Maribora pa je nastopil s predstavo Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic. Gre za pregledno izvedbo, režisersko in igralsko zelo domiselno izpeljano. Pravo sprostitev je pomenila
igra Kako zelena je moja dolina v izvedbi dramske sekcije z Razkrižja. Odlika predstave je prevod iz slovenščine v narečje, ki po svoje lahko pomeni veliko razbremenitev igralcev, ki sile nato usmerjajo od besedila k igri.
Zadnji dan sta bili še dve predstavi: Sumljiva oseba, v izvedbi kuda Štefan Kovač iz Murske Sobote — gre za predstavo izvirnega, drugačnega razumevanja avtorja v zelo ustvarjalni re-žijsko-igralski predstavi — in kot zadnji so se predstavili še igralci ljubiteljskega gledališča Slava Klavora iz Maribora. Gre za zanimiv, pogumen in dragocen odrski poskus drugačnega razumevanja gledališča, ki zlasti pri mlajših skupinah išče neke svoje poti in skuša zelo osebnostno in svojevrstno razmišljati o tem svetu. Iz povedanega sledi, da je šlo za zelo kakovostno prireditev, ki bo dala številne skupine za sklepno srečanje gledaliških skupin. Seveda pa so k dobrim igralskim dosežkom prispevali tudi domačini, ki so brezhibno in z veliko gostoljubnosti organizirali letošnjo prireditev.
Dušan Loparnik
Zavod za kulturo občine Lendava si skupaj z združenim delom prizadeva, da bi čim prej dokončno uredili kulturnozgodovinski spomenik — Copekov mlin ob potoku Črncu v Mali Polani. Precej so že naredili, v letošnjem letu pa bodo, med drugim, poskrbeli tudi za slamnato prekritje. Hočejo namreč, da bi mlin ohranili v vsej njegovi originalnosti.
Foto: Jože Žerdin
DVE IGRICI
Kulturno društvo Bučkovci je v aprilu pripravilo dve enodejanki, in sicer Začarana Ančka in Dve teti na odru. Za organizacijo je poskrbela Marinka Malek, za režijo pa Danica Potrč.
Ker sta bili igri krajši, je za dopolnitev kulturnega dogodka poskrbela domača pihalna godba, ki ima dolgoletno tradicijo, k sodelovanju pa so povabili tudi vaške pevce. Obiskovalcev je bilo več, kot so pričakovali, to pa je lepa spodbuda za nadaljnje delo.
B. K.
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Devet mesecev za dozorevanje
Na Sejšelih, otočju v Indijskem oceanu vzhodno od Afriške obale, zori na palmah z latinskim imenom Lodoicea seychellarium svojevrsten sadež, dvojni kokosov oreh, ki si je zaradi teže in velikosti pridobil sloves največjega rastlinskega sadeža na svetu. En samcat oreh tehta kar 10 do 20 kilogramov, cel grozd pa tudi do 400 kilogramov. Poseben sloves si je sadež pridobil še s svojo obliko, saj ženski in moški plod kažeta presenetljivo podobnost s človeškimi spolnimi organi. Zanimivo je tudi, da sadež na drevesu, ki doseže polno starost približno v tisoč letih, zori natanko devet mesecev, užiten pa je le kratek čas.
Vse to je pri ljudeh zbudilo ničkoliko domišljije, nekateri narodi pa so mu pripisali naravnost mističen izvor. Indonezijci so verovali, da orehi rastejo na neznansko velikih drevesih, na katerih domuje tudi velikanski ptič Garuda, ki je lahko s sabo odnesel celo slona. Stara malezijska legenda pa pripoveduje, da sadeži prihajajo z dreves, ki rasejo v sami popkovini oceana.
Sultani, vladarji Sejselov, so se zavedali vrednosti sadežev, ki uspeva le na otokih Praslin in Curieuse, zato so jih skrbno varovali. Kot ponavadi pa so vse obrnili na glavo Evropejci. Glas o sadežu je v Evropo prinesel že Vasco da Gama, ki je leta 1498 odkril pomorsko pot v Indijo, prvi, ki so hoteli trgovsko izkoristiti to naravno posebnost, pa so bili Angleži. Ti so leta 1771 pripluli na otok Curieuse s korveto Eagale, jo do vrha naložili z dvojnimi kokosovimi orehi, potem pa zažgali vse palmove gozdove, da bi obdržali monopol in tržno vrednost pridobljenega blaga. Angleški general Charles Gordon, ki je leta 1872 prišel na otočje, je oreh zaradi njegove nenavadne oblike imenoval sramni sadež in govoril da je to tisti prepovedani sadež, zaradi katerega sta bila Adam in Eva izgnana iz raja.
Mlada sejšelska država, v katere grbu je tudi dvojni palmin oreh, tudi danes lepo služi s temi sadeži, saj stane en sam samcat poliran dvojni kokosov oreh kar 200 tisoč din. Največjih uspeva v narodnem parku.
Po razvezi pred sedemnajstimi leti je začela Indonezijka Batung Karasik spet rasti, in to presenetljivo visoko. Zdaj, ko je stara 38 let, je dosegla 235 centimetrov in je največja v deželi. Žal je ob rasti postajala tudi vse debelejša in je noge več ne držijo ...
V koledžu v britanskem mestu Leedsu se je zgodilo nekaj zelo neprijetnega. V začetku drugega semestra so se morali profesorji matematike opravičiti pred celim letnikom. Pomotoma so namreč nagrado za najboljše matematike dosodili napačnemu letniku. Zmotili so se pri seštevanju rezultatov...
STRNJENO V VRSTlCKE
V Tulucijevi ulici v Ljubljani so sredi aprila odkrili sodobno ilegalno igralnico in aretirali sedemnajst ljudi, ki so takrat igrali za velik denar, tudi za devize. Kaj vse bomo še našli v naši ljubi domovini . ..
Nemški novinar Rudiger Nehberg si je z nenavadnim dejanjem prislužil vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Z nekakšnim vodnim kolesom je prečkal Atlantik. Od evropske do ameriške obale je vrtel pedale celih 74 dni...
V OBJEMU OBMURSKE TIŠINE — Kje je čolnar, kam vodi mostiček ...?
Foto: Janko Stolnik
Golobom se slabo piše
Golobi, ki se spreletavajo nad mestnimi strehami in capljajo po mestnih parkih, imajo vse manj ljubiteljev, odkar strokovnjaki odkrivajo, kakšna nadloga za mesta in njegove prebivalce so v resnici. Nekateri jim v prispodobi pravijo leteče podgane, in to ne po krivici. Nezaustavljivo se razmnožujejo in s svojimi iztrebki uničujejo spomenike, kulturne in zgodovinske mestne znamenitosti ter pročelja hiš. Za nameček pa so še prenašalci nevarnih bolezni, ker so njihovi izmečki legla bolezenskih klic ali ker prenašajo nekatere zajedalce in z njimi bolezenske klice.	<
Nedolgo od tega so strokovnjaki zavoda za higieno na dunajski univerzi odkrili, da so tudi golobi prenašalci bolezenske klice, ki povzroča Lymeovo bolezen. Iz klopa, ki ga prenašajo golobi, jim je uspelo izolirati spiroheto, povzročiteljico te bolezni. Bolezen se običajno pokaže z rdečico, ki se seli z enega dela telesa na drugega, lahko pa se takoj pojavi v obliki težkega meningitisa. Klica se s klopi običajno prenaša z golobov na domače živali in od njih na ljudi, lahko pa se prenese tudi neposredno od golobov na ljudi.
Zaradi vsega tega so v mnogih velikih mestih, kjer so postali golobi prava nadloga, začeli z akcijami, da bi omejili razmnoževanje letečih podgan, vendar so bili zaenkrat vsi poskusi brez večjega uspeha.
Spodnja lepotička tarna nad presoljenimi cenami ob morju, tole »spodobno« oblečeno dekle pa je našlo tiho zadovoljstvo pod pomladnim soncem na delčku domače, še neokrnjene narave. Vsemogoči posegi ponekod prav kruto oskrunjajo idilo . . .
Središče Jugoslavije na njivi
Tu in tam izvemo podatke, ki niso za vsakdanjo rabo, so pa zanimivi- Marsikoga bo gotovo presenetil podatek o uradno označenem središču Jugoslavije. Središče naše države je namreč na njivi v vasi Košelj, dvajset kilometrov od Sarajeva.
Izmerili so ga strokovnjaki z Naravoslovno matematične fakultete v Beogradu, katedra za geografijo. Natančno so izmerili najbolj severno, najbolj južno, vzhodno in zahodno točko naše države, zatem pa določili središče tako, da so paralelno z vzporedniki in poldnevniki potegnili črte, v pravokotniku, ki so ga tako dobili, pa diagonale. Na točki presečišča teh diagonal je omenjena njiva.
Tamkajšnji prebivalci so bili zelo ponosni na to, da je prav njihova vas natanko v osrčju države, toda ko je lastnik njive zvedel, da bodo tam postavili obelisk in tako označili središče SFRJ, ni hotel o tem nič slišati. Komaj je dovolil, da so tam postavili kamen z jekleno ploščo, na kateri so najnujnejši podatki. Ljudje smo pač različni.
Krave pred sejmom v salon
Norman Walker ima v Standi-shu v grofiji Lancashire nenavaden salon ža kozmetiko. Njegove stranke so — krave. Ko je premišljeval o tem, da domače živali, ki jih kmetje pripeljejo na sejem, niso ravno privlačne na pogled, se je Norman odločil za nov poklic. Tik preden lastniki odidejo s kravami na sejmišče, mu jih pripeljejo v njegov salon, da jih polepša pred »javnim nastopom«. Norman jih opere s posebnim šamponom, jim oščetka dlako in zlošči parklje. Krave odhajajo iz njegovega salona kot »prerojene«, čiste in dišeče.
STRUP V PISMIH
Od začetka aprila letos je poslal izsiljevalec, predstavil se je za Kazua Tanako, ekspozituram banke v Osaki šest grozilnih pisem, prav tako pa je grozi! bankam v Tokiu in dveh drugih mestih. F grozilnih pismih je bilo 440 gramov strupa, dovolj za smrt 3.000 ljudi.
Od banke izsiljevalec zahteva, da od njega odkupi dinamit, miniaturna letala z daljinskim krmiljenjem in strupene kemikalije, ki jih je kupil, da izpelje revolucijo.
Skupaj s pismi je pošla! plastične vrečke s ciankalijem, arzenom in drugimi strupenimi snovmi. Izsiljevalec grozi, da bo strupeni plin spustil v postaje podzemne železnice in da bo napadel banke z daljinsko krmiljenimi letali, ki bodo nosila eksploziv. Z analizo rokopisa je policija ugotovila, da je izsiljevalec najverjetneje starejši človek s poklicnim znanjem o strupih.
Manj romarjev — manj žrtev
Po svetu se dogajajo vse mogoče stvari. Za nekatere, kot je naslednja, je krivo tudi vihranje z orožjem, ki mu ponekod ni konca ne kraja, žrtve pa so med drugimi tudi civilni prebivalci in nedolžni romarji.
Saudski kralj Fahd je zaprosil več islamskih držav, da naj letos omejijo število romarjev v Meko. Število romarjev naj bi določili v skladu s številom prebivalstva posamezne države: na milijon prebivalcev naj bi smelo potovati v Meko tisoč romarjev. Po tem ključu bi lahko v Meko romalo iz Irana okrog 50 tisoč ljudi, a je doslej dobilo dovoljenja za potovanje že trikrat več Irancev.
Vzrok za ta ukrep Saudove Arabije so lanski nemiri v Meki, med katerimi je po saudskih podatkih izgubilo življenje več kot 400 ljudi, med njimi 275 Irancev.
Tako torej: manj romarjev — manj žrtev!
NELEPO O JAPONSKI
MLADINI
Kaj se dogaja z japonskimi moškimi, se zaskrbljeno sprašujejo starejši in v tradicijo zaverovani Japonci. Ideal samuraja, trdega, jeklenega moža, in ideal asketskega, delovnega in vestnega delavca, ki vse svoje sile posveča svojemu podjetju, se razgubljata, zamenjuje pa ju ideal pomehkuženega zahodnjaškega whimpa oziroma cmere, kot bi lahko svobodno prevedli ta izraz.
Mlada generacija nima več pravega značaja. Silovit razvoj, ki ga je doživela japonska družba, je prinesel poleg blaginje tudi nove vrednote, porušil pa je stare, tradicionalne. In tako se današnji Japonec v starosti med 15 in 30 letom bolj ogreva za video igrice in za moško kozmetiko kot za askezo in trdo življenje.
Generacija Petra Pana, kot imenuje univerzitetni profesor Keigo Okonogi mlajše japonske generacije, bo zapravila za traparije s trdim delom in odrekanjem priborjeno blaginjo, ki so jo ustvarile prejšnje generacije.
Tradicionalisti navajajo v prid svojim strahovom tudi nekaj podatkov. Mlajše generacije Japoncev so telesno višje in težje od prejšnjih, vendar pa fiziološki testi kažejo, da nimajo take fizične moči in utrjenosti. Poleg tega so mladi tudi psihološko manj stabilni kot starejši.
Nuklearna preganjavica
Jugoslovani smo med tistimi, ki zavračajo nuklearke, zato postajamo alergični ob vsaki neprijetni vesti okrog njih. Ena zadnjih je prišla iz Francije, kjer je v eni prišlo do požara, ki so ga hitro pogasili, v drugi pa do sproščanja radioaktivnih žarkov. Kako pa je v Černobilu, kjer je pred dvema letoma prišlo do največje katastrofe te vrste, in to s hudimi posledicami?
Tridesetkilometrsko območje je obdano z bodečo žico in označeno, da je za življenje nevarno, pred kratkim pa so sestavili posebne služba javnega reda, ki varujejo približevanje vsem nepoklicanim. Kaj pa pravijo tisti, ki morajo delati? Ni jih strah pred sevanjem, moti pa jih preganjavica zaradi njega. Delo je organizirano v podaljšanih izmenah s prav tako podaljšanim počitkom.
Potem, ko se je zgodila nesreča, so začeli s preseljevanjem ljudi v oddaljene predele. Izselili so prebivalce iz 180 krajev in v neverjetno kratkem času zgradili 21 tisoč družinskih hiš in tisoč petsto stanovanj, vendar ljudje niso
zadovoljni. Kljub vsemu bi se radi vrnili v stare kraje, na katere so močno navezani. Na stare domove se je doslej vrnilo okrog sto ljudi, ogromno hiš je praznih, čeprav so mnoge med njimi pravi zgodovinski zakladi. Kljub vsemu nesrečnemu zdaj razmišljajo o tem, da bi jih nekako zavarovali. Pri tem naj bi pomagali najrazličnejši strokovnjaki. Ali hočejo s temi zaščitnimi prizadevanji odvrniti pozornost od tistega, kar ni bilo tako grozno, da ne bi moglo biti še bolj!
Predniki so prezrli
Ko je sedmi iz grofovske rodbine carnarvonov podedoval grad Highclerk v južni Angliji, ni vedel, kaj vse je dobil s starim gradom. Letos seje lotil pregleda inventarja in skupaj z družinskim dobaviteljem Robertom Taylorjem sta nekoliko temeljiteje pobrskala po vseh prostorih.
V skrivnem prehodu med salonom za kajenje in dnevno sobo sta naletela na sicer znane »egiptovske stvari«, le da dotlej nihče ni pogledal, kaj vse se skriva v zaprašenih-zabojih. Lord Carnarvon je odkril, da je v njih preko 300 egipčanskih starin, pomembnih za zgodovino starega Egipta. To je bil ostanek egiptovske zbirke, ki jo je spravil skupaj njegov praded, ko je pomagal pri izkopavanju Tutankamonove grobnice leta 1922. Tistikrat je bilo to arheološko odkritje stoletja.
»Predmeti iz gradu nimajo tako velike umetniške vrednosti kot drugi predmeti iz Tutankamonove grobnice, so pa gotovo pomembni z arheološkega gledišča,« je najdbo komentiral Harry James, kurator staroegipčanskega oddelka v Britanskem muzeju.
Egiptovska vlada je takoj po objavi sporočila o najdbi vložila zahtevo za vrnitev starih, češ da so prišle iz Egipta na nezakonit način. Uradni lastnik odkritih dragocenosti pa ne misli tako, saj pripravlja razstavo, na kateri bo razstavil zaklad iz Highclerka.
Še večja televizijska omama
Po uvedbi barvne televizije se pri kakovosti televizijske slike ni zgodilo prav nič revolucionrnega. Zdaj pa se po dolgih letih intenzivno pripravlja bistven tehnološki premik, ki bo v naše domove prinesel povsem nove televizorje.
Velikost ekranov novih televizijskih sprejemnikov bo poljubna; lahko si boste omislili televizor, velik kot stena v sobi ali kot okno, lahko pa tudi takega, ki bo kot manjša slika visel ob pisalni mizi. To je bilo sicer delno mogoče že tudi sedaj, le da bo novi televizor ozek in ne škatlast, kot so sedanje naprave. Bistveno se bo izboljšala slika. Nova generacija televizorjev bo imela sliko ostro in čisto, kot so sedaj fotografske povečave. In tudi zvok bo takšen, da bo iluzija,
da spremljate dogodke in prenose v živo, izredno močna. Tehnični naziv za novo generacijo televizorjev je HDTV, kratica pa izhaja iz angleške oznake, ki pomeni televizorje z visoko definicijo slike.
S tehnološko televizijsko revolucijo so tiho začeli Japonci v začetku osemdesetih let in razvili celo vrsto vseh spremljajočih naprav od rekorderjev do kamer za televizijo z visoko definicijo slike. Toda svet njihovega štandarda ni hotel kar tako sprejeti. Okoli nove tehnologije se je dvignil vihar, v katerem pihajo tri močne burje: japonska, ameriška in evropska. Tako ameriški kot evropski izdelovalci televizijske opreme se boje —-Japoncev in se protivijo uvedbi njihovega tehnološkega štandarda. Namesto da bi se svet ob novem štandardu poenotil, razpada v tri ločene sisteme.
Evropska gospodarska skupnost se je že pred dvema letoma odločila za svoj standard, ki ni združljiv z japonskim. »Sicer bi nas odpihnilo,« ugotavlja Peter Groenenboom, direktor mednarodnega elektronskega giganta Philips. To pomeni, da v Evropi novih televizorjev ne bomo videli še najmanj pet let. V ZDA pa se tudi močno branijo vdora japonske tehnologije, čeprav bodo zaradi svobodnega trga Japonci delno vdrli z novo opremo in televizorji po letu 1990, ko bo začel delovati televizijski satelit za prenos ustreznih signalov za HDTV. Na Japonskem pa bodo lahko spremljali na novih televizorjih že letošnje olimpijske igre v Seulu.
Zanima vas, kako je letos na morju. Voda je topla in slana kot lani ob tem času, cene pa so tako presoljene, da mi je še za rezervne kopalke zmanjkalo denarja ...
STRAN 10
VESTNIK, 28. APRIL 1988
za vsakogar nekaj
--NAPRAVI SI SAM
Pripomočki za pečenje in kuhanje na prostem
SIMPATIČNI ZAMORČKI
_JciTutK
__bOsTUcna cev
_____VJJAIC
ST03AL0 XA iZoTDCGEa
OBČUTLJIV ŽELODEC
BOLEZNI
teseni Kovinsi^i fate n!

Bližajo se prvomajski prazniki, ki jih boste, vsaj nekateri, preživeli na prostem. Tudi prigriznili bi, pa nimate pripomočkov, da bi kaj spekli ali skuhali. Predlagamo vam, da si nekaj teh pripomočkov napravite sami.
KDAJ NAJ STARSI POKLIČEJO ZDRAVNIKA
Ko otrok kaže znake bolezni, so starši pogosto v dvomih. Naj pokličejo zdravnika? Vsekakor potrebujejo starši zdravnikov nasvet, če:
•	ima otrok močno drisko ali večkrat bruha,
•	ima temperaturo, višjo od 39,5 stopinje in je ni mogoče znižati,
•	ima povišano temperaturo več kot en dan
•	ima trd tilnik in se ne more z brado dotakniti prsi,
•	izloča blato ali urin s sledovi krvi,
•	trpi zaradi pomanjkanja zraka, ima v trebuhu boleče krče, ki trajajo več kot dve uri,
•	trpi zaradi dolgotrajnejšega kašlja,
•	ima krče in se zgrudi na tla,
* se močno udari v glavo,
•	trpi zaradi motenj zavesti, je zmeden in z njim ni mogoče govoriti.
To so le nekateri pokazatelji. Starši naj pokličejo zdravnika, če imajo vtis, da z otrokom res nekaj ni v redu.
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21-232
1.	Bodi srečna Julija — Magnet
2	Točajka, daj še litre tri — Brane Drvarič
3.	Dobre devojke — Novi fosili
4.	I maschi — Gianna Nannini
5.	When I fall in love — Rick Astely
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21-232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
NASA RISBA
OBLEKA IZ DŽERSIJA
DOMAČI LJUBIMCI
Ljubka obleka iz džersija je izpodrinila športni stil oblačenja. S krojem, ki je prilagojen telesu, je postala hit za to in verjetno še za prihodnjo sezono. Modeli iz džersija lahko zakrijejo velike pomanjkljivosti telesa: pretirano suhost ali prevelike boke. Na sliki sta modela ža osebe z ozkimi rameni.
V nekdanjem carstvu Inkov v Južni Ameriki so med drugimi živalmi gojili tudi malo živalco, ki jo danes poznamo pod imenom zamorček, morski prašiček, perujski prašiček ali budra.
Zamorček je manjši kot kunec in se oglaša na poseben način, zato je dobil tudi takšno ime. Konec 16. stoletja so to malo simpatično živalco prinesli v Evropo Španci. V dolgih letih gojitve in križanja so rejci dobili več vrst zamorčkov, ki se razlikujejo po dolžini dlake in barvi. Pri vseh se je obdržala enaka oblika. Po vrsti dlake razlikujemo tri skupine zamorčkov: s kratko, dolgo in kodrasto dlako. Zamorčki se danes gojijo za laboratorijske raziskave, čedalje bolj pa se najdejo tudi v stanovanjih kot miljenčki stanovalcev.
Zamorčke lahko imate v lesenih zabojih ali žičnih kletkah, kot tudi tistih za ptice. Hranimo jih s različnim rastlinjem in korenjem. V letnem času jih hranimo s travo, odpadki hrane, različnim korenjem, posebej z rdečim'korenčkom, in dodajamo nekaj zrnaste hrane. V zimskem času jim dajemo suho seno, repo, korenček, kuhan krompir. Ko jih hranimo s suho hrano, morajo imeti zamorčki svežo vodo. Pozimi so radi na toplem mestu, zaščiteni pa morajo biti pred prepihom.
Poletni škornji so letos zelo aktualni in modni. Za prehodno obdobje so še posebno primerni poletni škornji s cvetnimi okraski, ki ne le da prepuščajo zrak in hladijo, ampak so tudi lepi na pogled. Posebno koketno delujejo, če jih kombiniramo z mini krilom.
Če' nas želodec od časa do časa opozarja nase z nedolžnimi težavami, tega nikar ne zanemarimo, da si ne nakopljemo resnejšega obolenja. Želodec je občutljiv organ. Odziva se na duševno trpljenje, na stres in izčrpanost, na premastno hrano, premrzle ali prevroče jedi, ostre začimbe in alkoholne pijače.
JED! Z ŽARA
PISANA MESNA NABODALA
A
Na 4 naoljena nabodala nabadamo izmenoma koščke mesa, koščke slanine in zeleno ter rdečo zelenjavo. Na začetek in na konec nabodal nataknemo vsakokrat po eno čebulico, ki bo poskrbela, da sestavine ne bodo drsele in se izmikale. Ko pripravljamo papriko, skrbno odstranimo vse bele delce, ki so grenkega ali pekočega okusa in bi pokvarili jed. Pripravljena nabodala namažemo z oljem, položimo na naoljeno rešetko in pečemo z vsake strani 15 minut. Od časa do časa jih premažemo z oljem. Proti koncu pečenja jih potresemo z začimbno mešanico; šele ko so pečena, pa jih lahko tudi posolimo.
Potrebujemo: pol kilograma dobrega mehkega mesa, svinjetine ali govedine, 60 gramov mesnate prekajene slanine, narezane na tanke režnje, 8 srebrnih čebulic, koščke rdečega paradižnika ali rdeče paprike, koščke zelene, koleščka vloženih kumaric, olje za premaz, mešanico začimb. sol.
VAS PRIPIS
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje
do četrtka, 1988, na VESTNIK, 29/1, 69000
5. maja naslov: Titova Murska
Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
Tako lepo govoriš, pa še nimaš nobenega uspeha?! (B. Žižek)
Vidiš, tako je pri nas: najprej vsako stvar napihnejo, na koncu pa le popustijo. (M. Rituper)
Če bi spremenil glasbo in besedilo, pa še način izvajanja, bi gotovo uspel na evroviziji. (C. Žalik)
Čaka te levji delež, ker dobro zavijaš! (M. Mertuk)
Najprej se oglaša zadržano. Iz-pahuje se nam, imamo občutek, da je želodec prepoln, tišči nas, peče nas zgaga in podobno. Kadar so takšne težave pogostne, moramo ukrepati. Če jih ne zdravimo, utegnejo pripeljati do kroničnega vnetja želodčne sluznice ali povzročiti celo čir na želodcu ali dvanajsterniku.
Nikar si ne zadrgujmo pasu in ne nosimo preozkih oblačil, ki bi - nas stiskala prav čez želodec. Kadar se do sitega najemo, se ne lotimo takoj težaškega dela in ne športa. Bolje je, če po kosilu ne ležemo, ampak se ukvarjamo s kako lažjo telesno dejavnostjo. Gremo na primer na sprehod ali obdelujemo vrt. Zvečer pojejmo zadnji obrok najmanj dve uri pred spanjem. V posteljo ne hodimo s polnim želodcem. Nedolžne težave z želodcem si olajšamo tudi z zdravili, ki jih brez recepta kupimo v lekarni. Toda jemati jih moramo samo občasno, za trajno rabo niso primerna. Če imamo z želodcem kar naprej preglavice, moramo k zdravniku.
ZGODBA O ROBČKU
Po legendi se je začela zgodovinska pot robčka že pred 2500 leti pred našo ero. Neki stoletni modrijan je na egiptovskem dvoru prikazal trik s pomočjo robčka. Takšni triki so še danes priljubljeni pri naših ljudeh.
Pri starih Rimljanih na začetku našega veka je robček prišel v uporabo v vročih dneh za brisanje znoja, torej so ga začeli uporabljati za higieno, nikoli pa ga niso uporabljali za brisanje nosa, ker je pomenilo to v navzočnosti druge osebe žalitev. Druga oblika robčkov se je pojavila v tretjem stoletju v obliki kosa platna, ki so ga ob slovesnih pojedinah uporabljali kot servieto, saj so takrat jedli z rokami. Poleg tega so vanje lahko zavijali hrano, ki so jo gosti nosili domov. Ta navada, da se v velikih robcih prenaša hrana, se je ohranila še zelo dolgo.
Zloglasni cesar Neron je uvedel novi način uporabe robčka. Ko ga je vrgel v areno, so se lahko začele gladiatorske igre. Rimski cesar Avrelian pa ga je uporabil za mahanje pri pozdravljanju visokih gostov. Da bi se ta navada še bolj razširila, je daroval svojemu narodu veliko robčkov. Na bizantinskem dvoru je robček dobil oznako ranga in dostojanstva. Tudi cerkev je sprejela ta kos tkanine, postal je sestavni del cerkvene liturgije. Prav cerkev'je obdržala in zavarovala robček pred pozabo.
Robček je bil ponovno odkrit za posvetno rabo v 15. stoletju, posebno v dobi renesanse. Ljudje so mu dali značaj elegance. Robček postane del dekliške opreme, ki jo nosi v zakon. Najcenejše robčke začnejo uporabljati za brisanje nosa. Uveljavljajo se tudi okrasni robčki iz svile, obrobljeni s čipko. Dame so jih nosile ob slovesnostih v roki. Robček je postal igračka, ki je vzbujala pozornost dam.
Na francoskem dvoru se je uporabljal robček za brisanje solz, njegova oblika pa je bila mojstrsko izdelana. Dame sojih odišavljale in po takratni navadi »namerno« izpuščale iz rok, da bi ocenile privrženost svojih izbrancev. Odišavljeni robčki se nam danes zdijo delci romantične nošnje, obstaja pa drugačna razlaga za njihovo odišavljanje. V tistem času se ljudje niso kopali, pa so znoj in zadah po njem prikrivali z dišavami. Tedanja gospoda ni uporabljala robčka za brisanje nosa, to so opravljali s prsti. Brisanje nosa z robčkom se je množično začelo takrat, ko so iz Amerike uvozili tobak, ki ga je veliko ljudi njuhalo, tako so dobili tudi robčki temnejšo barvo.
Tako se je končala vloga robčka kot okrasnega predmeta, detajla, pojavil se je robček za brisanje nosa kot obvezen dodatek v žepih gospodov.
Danes so v široki uporabi relativno novi izdelki — imitacije robčkov. To so papirnati robčki, med njimi tudi odišavljeni. Svileni robčki postajajo spet luksus in se nosijo le ob slovesnih priložnostih.
SESTAVIL MARKO NAPAST	POLOTOK NA SEVERU EVROPE	PUSTNA ŠEMA V KOŽUHU	OBER	ATLET STEKIČ	BISTVO, JEDRO, STRŽEN	GRADBENI MATERIAL ZA STREŠNE PLOŠČE	OMAMA PRED OPERACIJO
MUZEJ NA PROSTEM V STOCKHOLMU							
PISEMSKI OVITEK							
UREJEVALEC IZLOŽB							
REKA V ITALIJI, PRITOK TIBERE					RDEČI KRIŽ ČASOPISNI OGLAS		
DRUŠTVO NARODOV			IT. MOŠKO IME NEMŠKI FILOZOF				
JAPONSKI DRŽAVNIK (HIROBUMI)				VRSTA, NABOREK SLADEK JUŽNI SAD			
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		DRUŽBENI SLOJ INDONEZIJSKI OTOK					
GLAVNO MESTO GRČIJE						OTOK OB JUGOZAH. OBALI SUMATRE	REKA, KI TEČE SKOZI FIRENCE
OBRAT VINARSKE INDUSTRIJE							
IVAN MINATTI			GORA V ŠVICI NEON				
BOLJŠA VRSTA JABOLK							
GRŠKI BOG DIVJEGA VOJSKOVANJA					AVTOMOBILSKA OZNAKA SOMBORA		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: baklava, Odoaker, razvade, Ikar, RS, SA, irit, dlačica, vek, lan, O, sek, t,' rmanec, Niko, rt, Imotski, Kavalar.
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 11
križem po naših šolah
V BOJU ZA SVOBODO SE JE MARSIKAJ ZGODILO
Velikokrat se z babico pogovarjam, kako je bilo med vojno. Nekega dne mi je pripovedovala zgodbo, ki jo je doživela v tistih hudih časih. Prav malo je manjkalo, pa bi bila ob življenje.
Vojna se je iztekala. Skozi naše kraje so se pomikali Madžari — »menekiilti« in skoraj vsako noč je babica morala prenočiti v domači hiši tuje vojake. Vaški »ritar« jih je kar privedel na dom in če ni šlo zlepa, so grozili s puško in pestmi.
Zgodilo se je, da je neki vojak pustil pri hiši kolo. Več dni je bilo prislonjeno na zid in na vročem soncu so se zračnice izpraznile^ Nekega dne se je vojak vrnil in se hotel s kolesom odpeljati. Seveda ni šlo in vsega je bila kriva moja babica, saj jo je obdolžil, da je kolo uporabljala in ga posojala drugim. Nobeno pojasnilo in opravičilo ni zaleglo, prav malo je manjkalo. da je v jezi ni ustrelil. V zadnjem trenutku se je babica spomnila oficirja, ki je tisto noč spal v hiši.
To jo je rešilo. Kakor hitro je vojak zagledal oficirjevo uniformo, jo je s praznim kolesom popihal.
Manuela Žižek 8. d
Tudi moj stari oče je med vojno marsikaj doživel. Partizanski aktivisti so v naši hiši bili vedno lepo sprejeti, z dedkovo pomočjo pa so izvedli tudi marsikatero akcijo. Seveda njihovi obiski niso ostali nezapaženi in nekega dne je sovražnik odpeljal starega očeta v zapor v Mursko Soboto. Precej časa je bil zaprt, večkrat so ga zasliševali in mučili, nazadnje pa so ga z drugimi jetniki odpeljali v ti-šinski gozd, da bi jih ustrelili. Dedek in prijatelj iz zapora sta padla pri prvem rafalu, manj zaradi ran kot zaradi sunka jetnikov, ki so stali v prvi vrsti. Ker se je vojna bližala h koncu, vojaki niso pregledovali, če so vsi jetniki ustre
IMAM
DEŽELA PROSTRANSTEV IN DRUGAČNOSTI
ljeni. V listju ob truplih sta dedek in prijatelj ležala do noči, potem pa jima je uspelo pobegniti domov.
Simona Obal 8. d
Mama se vojne spominja vedno ž veliko žalostjo. Takrat je bila še otrok in veliko stvari ni razumela, vendar je spoznala stisko in vse gorje, ki ga vojna prinaša.
Kot mali deklici ji je v spominu . ostala množica vojaških čelad, ki so jih ruski vojaki, medtem ko so s partizansko vojsko osvobajali domovino, radi dajali otrokom, da so jih le-ti očistili in v zameno dobili nekaj nedosegljivega za tisti čas — bonbon.
Med ruskimi vojaki je bil tudi mlad fant, skoraj še otrok in istih let je bila mamina starejša sestra. Vojna je rodila tiho ljubezen, a žal ji je bilo usojeno le slovo. Vojaki so morali naprej, dekle pa je s svojo ljubeznijo ostalo samo.
Monika Štumf 8. d
Zgodilo se je neke noči, ko je vojna v Prekmurju divjala z vso silo. Ljudem je bilo težko, velikokrat so stradali, sovražni vojaki so jemali hrano, z vozili pa uničevali pridelek na poljih. Pred njihovim besom nisi bil varen ne podnevi ne ponoči. Ko sta babica in dedek že spala, je nekdo potiho potrkal na okno. Ustrašila sta se, a sta vseeno odprla hišna vrata. V sobo so stopili neznanci. Bili so mirni in tihi in šele čez čas, ko so se ogreli in nekaj malega pojedli, so zaupali, da so pripadniki partizanskega gibanja. Beseda je tiho tekla naprej in pred odhodom so dedka povabili, naj se jim pridruži. V temi niso mogli videti, da je bil dedek že takrat invalid brez ene noge. Povabi! jih je, naj še pridejo v njegovo hišo, nato so odšli.
Srečko Vinkovič 8. d
Stara mama mi je pripovedovala. da se najbolj spominja dogodka, ko so nekega večera prišli k hiši ruski vojaki. S sestro sta bili sami doma in marsičesa, kar je prinašala vojna, nista razumeli. Od strahu sta se stisnili v kot, vojaki pa so zasedli hišo in zaspali. Sredi noči jih je zbudilo povelje, da morajo naprej. V trenutku so odšli.
Sele takrat si je stara mama upala po hiši. Kmalu je opazila, da sta zmanjkali žepni uri njenega očeta. Pa ji je bilo vseeno, saj je bil strah pred neznano vojsko veliko hujši kot strah pred očetom.
Simona Tkalec 8. d
SREČNI ŽIVIMO V SVOBODI — Narisala Danijela Ficko, 1. raz. OŠ Fokovci.
Mojemu očetu je bilo komaj sedem let, ko je pri nas divjala vojna. Tudi v naši vasi so se ustavljali vojaki, včasih zahtevali hrano, včasih prenočili, spet drugič tako hiteli, da so kar izgubljali svojo opremo. Nekega dne je oče našel granato. Bila je še uporabna in •
kuhinji pod veliko mizo, kjer se je igral, jo je aktiviral. Hitro jo je spustil iz rok, se odkotalil vstran in že je granata eksplodirala. Teta. ki je ravno takrat stala ob mizi, je bila močno ranjena po nogah.
Vojna je minila in danes, toliko let po tem dogodku, je domačim še vedno hudo, ko beseda nanese na orožje, granate ...
Mateja Kuzma 8. d
Bilo je že v dneh osvoboditve, a po naših krajih so se še vedno potikali osamljeni vojaki ali ubežniki in neko noč so obiskali tudi dom mojih starih staršev. Razbijali so po vratih in grozili, da bodo podatknili bombo, če jim domači ne bodo odprli. Kljub dedkovemu odločnemu ne, se niso dali odgnati. Šele ko Je dedek povedat, da so blizu hiše nastanjeni partizani, so odšli. Babica pravi, da Je tisto noč prestala veliko strahu, saj bi ji tuji vojaki prav lahko zažgali hišo.
Maja Hartman 8. a Vsi učenci OŠ Beltinci
Zakaj preganjajo štorklje?
Blizu šole in nedaleč od naše hiše je bilo še lani štorkljino gnezdo. Zdaj ga ni več. Slišala sem, da so to storili električarji, ker je gnezdo segalo do žic in večkrat prekinjalo električni tok. Uboge ptice so zdaj brez doma in žalostno sedijo na drogu, kjer so prej imele svoje gnezdo. Zato pozivam društvo za zaščito živali, da pokliče elektrogospodarstvo na odgovornost. Po mojem bi morali električarji napraviti na drogu podstavek, kjer bi si štorklje spet lahko naredile svoj dom in si ustvarile družino. Tako bi štoklje lahko mirno živele, nam pa bi krasile našo lepo deželo ob Muri.
Nina Graj, 4. raz.
OŠ Bistrica
Vse več je praznih gnezd
Štorklje so okras naše pomurske pokrajine. A hudo nam je, ker je teh lepih ptic pri nas vse manj.
Leta 1966 je bilo v naši KS Turnišče petindvajset gnezd. Štorklje so gnezdile na dimnikih kmečkih hiš. V naslednjih desetih letih se je število zmanjšalo na sedem. Zaradi izsuševanja močvirij štorklje nimajo več pravega življenjskega okolja. Mnogi travniki, po katerih so se ponosno sprehajale, so spremenjeni v njive. Žabe, ki so njihova najljubša hrana, pa se tudi same borijo za svoj obstoj.
Letos smo težko čakali vrnitev štorkelj. Vrnile so se, a samo v dve gnezdi. Druga so ostala prazna. Dimniki hiš samevajo, izgubili so svoj okras, na njih ni več življenja.
S čuvanjem narave in z zaščito teh ptic skušajmo ohraniti ta simbol naše pokrajine tudi zanamcem.
Liljana Pozderec, 7. a OŠ Turnišče
Dedek mi je nekega popoldneva pripovedoval, kako je razneslo njegovega nečaka Pubo.
Bilo je na začetku 1944. leta, ko se je Pubi s svojim prijateljem igra! na domačem dvorišču. Ker je bil Pubi zelo radoveden fant, je splezal prek ograje v park. Za njim je spleza! še njegov prijatelj.
Brskala sta po listju in našla granato. Odločila sta se, da jo bosta odprla. Prijatelj je stekel domov po kladivo, ker ga dolgo ni bilo, je Puba vzel kamen in začel razbijati po njej. Naenkrat se je iz parka zaslišala eksplozija.
Pubo je granata na mestu ubila.
Bronja Sabotin, 4. Č OŠ Edvard Kardelj M. Sobota
VODA JE VIR ŽIVLJENJA
Voda je osnovna »gradbena enota« vsakega živega bitja. V našem telesu je kar 70 odstotkov telesne teže vode, zato je ne smemo onesnaževati, kajti če ne bi bilo vode, tudi življenja ne bi bilo.
V današnjem času je dosti rek in potokov zelo onesnaženih, ker ljudje mečejo vanje razne odpadke. Med njimi so tudi strupi, ki uničujejo življenje živali in rastlin. Onesnažene reke se potem izlivajo v morja in jezera in tam nadaljujejo z uničevanjem rib, s tem pa povzročijo tam čezmerno razmnoževanje planktonskih alg. Te prerastejo vso vodno površino in potem začnejo gniti.
Vodo onesnažujejo tudi tovarne, ki izpuščajo vanje odpadne vode. Te so navadno tudi strupene in povzročijo v rekah ali potokih množičen pogin rib. Vsaka tovarna, ki izpušča vanje odpadne vode, bi morala imeti čistilne naprave, ki bi to vodo najprej čistila in potem bi lahko izpuščala vodo v reko ali potok.
Tovarne onesnažujejo vodo tudi z izpušnimi plini, ki uhajajo v ozračje, kjer se plini pretvorijo, pomešajo z vodo in potem padejo z dežjem na zemljo. Med plini je najbolj strupeh SO2, ki se pretvori v SO3, pomeša z vodo in nastane kisel dež. Kisel dež pade z dežjem na tla in razjeda strehe, gozdove in lahko pride tudi do podtalnice. Potem tudi je voda v studencih strupena in ni uporabna za uživanje. Pogosto ljudje tudi sami onesnažujejo vodo in okolico z odpadki, ki jih odmetavajo vsepovsod in tudi v vodo.
V bližini šole, ki jo obiskujem, je tudi potok in je tudi že onesnažen. Včasih je bilo v njem tudi dosti rib. V zadnjih letih pa jih je čedalje manj, ker tudi vode primanjkuje.
Proti onesnaževanju naših voda se moramo boriti vsi, da bomo imeli čisto vodo in čisto okolje.	Alojz Gider
OŠ Rogašovci
ŠE NEKAJ VTISOV IZ POPOTNE
BELEŽNICE
Za slovenskega bralca gotovo ne bi bilo dovolj, če bi mu novinar opisal le tako skromen delček s svojega popotovanja. V beležnici se je nabralo ogromno vtisov in opažanj, ki pa jih vseh kajpada ne morem strniti v ta kratka nadaljevanja.
Skorajda nerazumljivo bi bilo, če bi izpustil možnost in si ne bi ogledal slovitih Niagarskih slapov, ki so komajda sto trideset kilometrov od Toronta. Čeprav smo imeli ob našem obisku Niagarskih slapov izjemno slabo vreme, pravi orkanski veter in gosto sneženje, da se je videlo komajda nekaj deset metrov, pa je bil obisk slapov vendarle enkratno doživetje. Kajti nismo zanemarili dejstva, da se vreme v Ontariu neverjetno hitro spreminja. Doživeli smo celo take spremembe, da se je vreme v borih dveh urah popolnoma spremenilo in da se je temperatura spustila od plus dve ali tri na minus osemnajst stopinj. Za Slovenca so to komajda sprejemljive spremembe.
Niagarski slapovi so nas sprejeli žalostno, vetrovno in megleno, tako da slapov sploh nismo videli. Zato smo se odpravili v bližnjo restavracijo. A nismo se niti dodobra usedli za mizo, ko se je vreme popolnoma spremenilo in skozi okna restavracije so se nam v vsej svoji prelestnosti pokazali ogromni slapovi. Težko bi vam bilo na papirju opisati to lepoto, ki ste jo najverjetneje videli že na fotografiji ali filmu. So pa še nekatere reči, ki so tesno povezane s slavo Niagarskih slapov. Zanimivo je, da kanadska vlada ozemlja ob Niagari ni odstopila zasebnikom, čeprav je sicer ravno turistično-go-stinska dejavnost pretežno v rokah zasebnikov. Razlog je preprost. Če bi ozemlje ob slapovih odstopili zasebnikom, potem bi tam zraslo toliko hotelov, da turisti preprosto ne bi imeli dostopa do reke. Tako pa je prostor ob slapovih namenjen samo turistom, ob njih je le Že omenjena restavracija in nekaj prodajaln, pretežno s spominki. Poleg tega so cene v teh objektih
izjemno nizke, nižje kot denimo v Torontu. Zakaj? Na moje vprašanje mi Kanadčani odgovarjajo, da je tudi ohranjanje cen namenjeno pretežno turistom, kajti tako so spominki dostopni vsakemu turistu in tudi to je svojevrstna reklama. Niagarski slapovi tako ohranjajo svojo slavo in vabijo turiste z vsega sveta — in to resnično uspešno.
Niagarski slapovi, ki vsako leto pritegnejo na tisoče turistov z vsega sveta. Sicer pa se kanadska vlada trudi, da bi okolica Niagare ohranila svojo prvotno podobo.
Tako napako so naredili Američani na oni strani Niagare — kajti reka je meja med dvema državama — in to se jim je hudo maščevalo. Ob bregovih reke je zraslo na stotine hotelov, pa celo nekaj tovarn. Turisti so temu obrnili hrbet in hodijo na kanadsko stran, celo Američani, ki pa pogosto prihajajo z drugačnimi pogledi, kajti še vedno menda niso obupali nad željo, da bi tudi kanadski konec nekoč postal ameriški.
A vendarle je mogoče na Niagari videti spomenik ne le človeški razsodnosti, pač pa tudi človeški trmoglavosti. O tem pričajo trije mostovi, ki vežejo oba bregova in obg deželi, bolje povedano, ti trije mostovi so pač dočakali svojo dograditev, medtem ko dva naslednja, v razdalji komajda nekaj kilometrov pričata o omejenosti člove
ške pameti. Prvega nad slapovi so začeli graditi Kanadčani, a so se
Američane nekaj skujali in svojega dela niso zgradili. Tako sameva le kanadska polovica mostu. A nekaj kilometrov nižje so Kanadčani Američanom vrnili milo za drago. Tam so Američani začeli graditi most, tokrat pa so jim Kanadčani z onega brega pokazali figo. In tako tudi tu, na do kraja razvitem Zahodu, lahko vidimo spomenike neumnosti. Ne samo doma!
Prav gotovo to niso edine znamenitosti Niagarskih slapov, so le
dodatek vsemu tistemu, kar ste morda o Niagarskih slapovih že slišali.	•*
Vtisov iz Kanade ostane v novinarski beležnici toliko, da si moraš kar precej prizadevati, da bi izbral tisto, česar ne gre prezreti. To vsekakor drži za zimske olimpijske igre v Calgaryju. Čeprav bi se temu dogodku zlahka izognil, kajti polet z letalom iz Toronta v Calgary traja kar štiri ure, pa se poti kljub svojemu strahu pred letalom nisem želel odreči. Doživetje olimpijskega dogajanja v tako oddaljeni deželi je vsekakor neponovljivo. Še posebno, če se lahko sam prepričaš o izredni organizaciji iger in o prijaznosti prebivalcev Calgary-ja, ki so množice turistov sprejeli kot domačine.
Calgary je sodobno mesto, ki ima približno sedemsto tisoč prebi
valcev in v olimpijskih dneh je živel samo za olimpiado, pa čeprav delo ni zamrlo. Nasprotno, olim-piada je bila samo še dodatna priložnost za dobro reklamo, ki pa je slonela tudi na dobrem delu in organizaciji. Imel sem priložnost videti obe za nas tako uspešni tekmi na devetdesetmetrski skakalnici. A ne želim govoriti o športnem delu, ki ste ga verjetno spremljali tudi sami. Navdušilo me je nekaj drugega . .. Skakalnici sta dobrih petnajst kilometrov oddaljeni od središča mesta, tja pa se je večina od osemdeset tisoč gledalcev pripeljala z avtobusi. In kot sodoben Slovenec, navajen vseh gneč na avtobusih, sem takoj po končanem tekmovanju pohitel k avtobusom, da bi se prerinil na katerega od njih. A še preden sem se dodobra zavedel, kaj se dogaja, sem bil brez vsakega napora — uporabe komolcev in prerivanja — na avtobusu in v miru užival v vožnji proti mestu, tako kot vseh drugih osemdeset tisoč gledalcev. Skorajda nisem mogel verjeti, vsi obiskovalci so bili v petnajstih minutah na avtobusih. In na postaji v Calgaryju nas je čakal topel čaj ali kava ali prigrizek.
Slovenska olimpijska kolonija, novinarji in turisti smo se zbirali v olimpijskem jugoslovanskem središču, kjer je bilo zaradi uspehov Matjaža Debelaka, vseh naših skakalcev in Mateje Svet prav tiste dni zelo veselo. Kako tudi ne bi bilo! Vse, ki so bili tako ali drugače vključeni v ta olimpijski krog, je lahko razumeti. Kajti kljub vsemu trdemu delu, kljub vsem uspehom so šele olimpijske medalje potrditev vloženih naporov, po katerem si lahko vsi — tekmovalci, trenerji, vodstvo in vsi tisti, ki so tako ali drugače omogočili delo našim ekipam — »vpleteni« v naše uspehe vsaj za trenutek oddahnejo. Zato je prav in razumljivo — pa čeprav marsikdo rad natolcuje — da se ob taki priložnosti odpre šampanjec, da se sprostijo napeti živci. Kdaj pa naj se človek poveseli, če ne takrat, ko mu kaj uspe. In če je ta uspeh 'olimpijska medalja, potem je to veselje toliko bolj zasluženo in odkritosrčno.
KONEC
_ sozd imos sgp konstruktor n. sol. o_, maribor tozd opekarna dolga vas n. sol. o., lendava
Odbor za delovna razmerja SGP Konstruktor, n. sol. o., Maribor, tozd Opekarna, n. sol. o., Lendava — Dolga vas, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
SAMOSTOJNI REFERENT ZA
SPLOŠNE IN KADROVSKE
ZADEVE.
Pogoji:
— poklic administrativni tehnik, — 36 mesecev delovnih izkušenj, — poskusna doba 2 meseca.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pošljite v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za vložitev prijave.
RAZPIS
Razpisna komisija DSSS KS Murska Sobota razpisuje dela in naloge:
_ vodje delovne skupnosti skupnih služb Krajevnih skupnosti Murska Sobota — tajnika KS.
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba politološke, pravne, upravne, ekonomske, organizacijske ali tehniške smeri,
— najmanj 1 leto ob visoki ali 3 leta delovnih izkušenj ob višji izobrazbi pri podobnih delih in nalogah,
— pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi,
— organizacijske sposobnosti.
Vodja DSSS KS — tajnik je imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Razpisna komisija DSSS KS Murska Sobota, Kocljeva 4, Murska So-• bota.
OBJAVA
Delovna skupnost skupnih služb KS Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge:
— kurir-čuvaj reda in čistoče.
Pogoji:
— za opravljanje nalog so potrebna znanja s IV. stopnje usmerjenega izobraževanja in
— nad 6 mesecev delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od objave na naslov: DSSS KS Murska Sobota, Kocljeva 4, Murska Sobota.
STRAN 12
VESTNIK, 28. APRIL 1988
šport
VIII. TRADICIONALNI MARATON TREH SRC“
Uspela tekaška prireditev v Radencih
— Na tekaškem prazniku sodelovalo nad 2.500 tekačev in tekačic.
Letošnja, že osma tekaška prireditev v Radencih, ki jo organizirata TVD Partizan in TD Radenci pod pokroviteljstvom Radenske, je že po tradiciji lepo uspela. Udeležba tekačev in tekačic iz vse države in tudi tujine pa je samo potrdila, da je tekaški maraton treh src poleg manifestacije Po poteh partizanske Ljubljane osrednja tekaška prireditev v Sloveniji. To je pravzaprav pravi tekaški praznik z vsakoletnimi posebnostmi. Ze dopoldne so štartali cicibani in pionirji, prvi drugič, slednji pa prvič, organizator pa je
tako omogočil udeležbo vsem starostnim kategorijam. Denis Kapun, Bojana Ploj, Matjaž Ditner, Simona Stramič, Bojan Premis, Simona Koren, Samo Neuvirt in Vida Gostenčnik so bili zmagovalci. Udeležencem tekaškega maratona v Radencih pa tudi ni bil dolgčas med dopoldanskim in popoldanskim tekom, pa tudi takrat ne, ko so bili tekači na progi. Zato je poskrbel organizator s pisanim zabavno-kulturnim programom. Za humor je poskrbel Tone Fornezzi-Tof, odmevna je bila modna revija tozda Beltinke iz Beltinec in privlačni nastopi mažoretk Mure iz Murske Sobote in ritmične skupine z Osnovne šole Gornja Radgona.
Med številnimi tekači in tekačicami, ljubitelji zdrave rekreacije, so bili tudi vrhunski tekmovalci, med katerimi je gotovo vzbujal največ pozornosti Ptujčan Mirko Vindiš. Med njimi pa je bilo tudi veliko pomurskih tekačev in tekačic, kar je zgovoren dokaz, da postaja tek vse bolj priljubljena aktivnost. Pomurski tekači in tekačice pa so se uveljavili s tekmovalnimi dosežki. Pri tem velja posebej omeniti bronasto kolajno v malem maratonu, teku na 21 km, ki je štel za prvenstvo Slovenije, osvojil pa jo je član AK Pomurje iz Murske Sobote, Geza Grabar. Od njega sta bila boljša samo udeleženca nedavnega dunajskega maratona, Mirko Vindiš (prvo mesto) in Albin Gaber (četrto mesto). Poleg Grabarja velja posebej omeniti lep uspeh Manuele Pergar, članice AK Pomurje iz Murske Sobote, ki je drugič zapored zmagala na trimskem teku na 10 km. Med boljšimi tekači pa so bili tudi Štefan Fujs iz Mačkovec, ki je v trimskem teku zasedel sedmo mesto, Helena Bertala-nič in Angela Recek iz Radenec, ki sta v trimskem teku zasedli sedmo in osmo mesto, itn. Sicer pa je večina tekačev tekmovala sama s seboj in vsak, ki je pritekel na cilj, je bil zmagovalec. Najboljši na osmem tekaškem maratonu treh src v Radencih pa so bili — trimski tek na 10 km — moški: Robert Dragan iz Novega mesta; ženske: Manuela Pergar (Pomurje); mali maraton na 21 km — moški: Mirko Vindiš s Ptuja; ženske: Alenka Maček (Olimpija); maraton na 42 km — moški: Milan Jankovič (Maribor) in ženske: Olga Grm (Lesce). Letošnji tekaški maraton treh src v Radencih je bil gotovo najuspešnejši doslej.
Feri Maučec Foto: Nataša Juhnov
NAMIZNI TENIS
ZMAGA V DERBIJU
V slovenskem drugoligaškem derbiju so Sobočani v Ljubljani tesno premagali Ilirijo, in to šele v deveti odločilni partiji, ko je Benkovič premagal Založnika. Igra Sobočanov ni bila posebno dobra, nekoliko bolje je igral le Benko, pri domačinih pa je briljiral nekdanji Po-murec Zajtl, saj je z lahkoto premagal vse tri Sobočane. Sobočani so trenutno s 16 točkami na tretjem mestu in v naslednjem kolu igrajo v soboto doma s Slogo iz Doboja, s katero so v prvem delu doživeli nepričakovan poraz.
Rezultati: ILIRIJA —SOBOTA 4:5 (Založnik —Benko 0:2, Zajtl —Benkovič 2:1, Šarlah —Kuzma 0:2, Zajtl —Benko 2:1, Založnik—Kuzma 1:2, Šarlah—Benkovič 2:1, Zajtl —Kuzma 2:0, Šarlah — Benko 1:2, Založnik —Benkovič 0:2).
V prvi A republiški ligi so Radgončani na gostovanju dosegli pomembno tesno zmago s Kemičarjem ob dobri igri Ungerja s tremi ter Rihtariča z dvema zmagama, zanesljivo pa so premagali mlado ekipo Maribora, kjer si je le Ori privoščil nepotreben poraz. Radgončani so s 14 točkami na šestem mestu lestvice, v naslednjem kolu pa igrajo v gosteh z Olimpijo ter Kočevjem. V republiški ligi B so Sobočani v derbiju izgubili s Sevnico in tako zapravili vse možnosti za prvo mesto, zlasti sta odpovedala Smodiš in Županek. Sobočani so na tretjem, Beltinci pa na osmem mestu.
Rezultati: KEMIČAR RADGONA 4:5 (Unger 3:0, Rihtarič 2:1, Ori 0:3); MARIBOR—RADGONA 1:8 (Unger 3:0, Rihtarič 3:0, Ori 2:1); B liga: SEVNICA—SOBOTA 6:3 (Gerendaj 2:1, Smodiš 1:2, Županek 0:3); NUKLEARKA—SOBOTA 1:8 (Gerendaj 3:0, Smodiš 3:0, Županek 2:1); SEVNICA-BELTINC1 7:2 (Lenarčič 1:2, Tkalec 1:2, Tratnjek 0:3); NUKLEARKA—BELTINCI 6:3 (Le-, narčič 1:2, Tkalec 1:2, Tratnjek 1:2).	M. U.
---ROKOM ET------------- —————————- —1
Točki le za Bakovce
V nadaljevanju tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi so Bakovci doma premagali Termopol iz Škofje Loke z 18:15. Strelci za Bakovce: Š. Lovenjak .in Kozel po 6, Katona 4, Horvat in Smodiš po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovci s Šoštanjem. Tekma republiške ženske rokometne lige med Polano in Cerknim ni bila odigrana, ker gostje niso prišle v Veliko Polano. V naslednjem kolu Polana gostuje pri Alplesu.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige- — vzhod je Fužinar premagal Radgono z 28:22 (Želodec 10. Grah in Cajnkar po 3), Branik je v Krogu premagal domačo ekipo s 26 :17 (Meolic in Kolmanko po 6), Aero Celje pa je zmagalo nad ekipo Toka iz Črenšovec z 42:17 (Žugelj in Glavač po 8). V ženski konkurenci je Drava s Ptuja premagala Radgono z 20:16 (Petkova 9, Kranjčeva 3), Lisca pa je bila boljša od Beltinke, ki je zmagala z I 21:17. Tkalčeva je dosegla ,40, Puklavčeva pa 4 gole.
PNL		
Rezultati	— 15. kolo	
Turnišče : Tišina		5:3
Veržej : Dobrovnik		0:0
Dokležovje	: Mladost	0:0
Renkovci :	Odranci	4:3
Hotiza : Bakovci		1:3
Crenšovci	Beltinka	1:2
Dobrovnik	15 9 5	1 32:12 23
Veržej	14 8 5	1 24:12 21
Bakovci	15 9 2	4 27:14 20
Beltinka	15 9 2	4 37:28 20
Turnišče	14 8 3	3 35:22 19
Renkovci	15 5 4	6 25:34 14
Mladost	15 5 3	7 20:24 13
Crenšovci	15 4 4	7 26:30 12
Dokležovje	15 4 4	7 21:31 12
Tišina	15 3 4	8 28:33 10
Hotiza	15 2 4	9 22:37 8
Odranci	15 1 4	10 18:38 6
I. MNL MS		
Rezultati	- 15. kolo	
Lipa : Ižakovci		2:1
Puconci : Gančani		3:1
Tromejnik	Radgona	1:1
Tešanovci :	Filovci	3:0
Ljutomer:	Cankova	0:1
Rakičan : Čarda		neodigrano
Cankova	15 10 1	4 36:20 21
Lipa	15 8 3	4 51:27 19
Tromejnik	15 8 3	4 40:29 19
Ljutomer	15 6 6	3 26:21 18
Čarda	14 8 1	5 27:20 17
Ižakovci	15 6 3	6 28:23 15
Puconci	15 5 5	5 34:35 15
Radgona	15 4 7	4 29:30 15
Filovci	15 6 1	8 26:29 13
Gančani	15 5 3	7 21:35 13
Rakičan	14 3 2	9 23:43 8
Tešanovci	15 1 3	11 18:47 5
II. MNL MS		
Rezultati	- 18. kolo	
Apače : Bratonci		1:4
Selo : Bogojina		3:1
Rogašovci :	Šalovci	1:0
Romah : Prosenjak.		2:2
Serdica : Križevci		7:1
Vrelec : Hodoš		1:2
Rogašovci	' 17 12 4	1 55:18 28
Bratonci	17 11 4	2 51:18 26
Bogojina	17 11 2	4 44:31 24
Selo	17 10 3	4 53:37 23
Hodoš	17 10 2	5 56:32 22
Šalovci	17 7 7	3 51:34 21
Vrelec	17 5 5	7 34:41 15
. Prosenjak.	17 5 3	9 36:47 13
Romah	16 4 4	8 40:58 12
Serdica	16 4 3	9 35:37 II
Grad	16 4 3	9 35:67 11
Apače	16 3 2	11 27:43 8
Križevci	16 1 0	15 22:86 2
I. ONI Lendava
Rezultati — 9. kolo
Polana : Nedelica		2:2 1:0 prek. 3:2 3:2
Petišovci Kobilje : Bistrica :	: Lakoš Nafta B Mostje	
Polana	9	6 2 1 22:8 14
Nedelica	9	4 3 2 26:9 11
Petišovci	9	4 2 3 23:16 10
Bistrica	9	4 2 3 18:20 10
Kobilje	9	3 2 4 19:20 8
Lakoš	9	3 1 5 14:24 7
Mostje	9	2 2 5 21:26 6
Nafta B	9	2 2 5 13:33 6
NOGOMET
POKAL SAVARIA
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti tradicionalni mednarodni mladinski nogometni turnir za pokal Sa-varie. Sodelovale bodo: reprezentance Gradiščanske in Štajerske iz Avstrije, Železne županije z Madžarske in Slovenije. V slovenski reprezentanci bo nastopil tudi nogometaš Mure Cirkvenčič.
SPIDVEJ
Matjašec drugi
V Osijeku je bilo odprto prvenstvo Hrvaške v spidveju, na katerem so sodelovali tekmovalci s Hrvaške in mladi tekmovalci iz Slovenije. Zmagal je Zdravko Tominac iz Osijeka pred Andrejem Matjašcem iz Lendave in Darkom Tomincem iz Osijeka.
Prva dirka za državno prvenstvo, ki bi morala biti prav tako v Osijeku, je zaradi slabega vremena odpadla.
Š. M.
ATLETIKA
Grabar drugi
V Titovem Velenju je bil v počastitev obletnice OF spominski tek. Sodelovalo j,e več kot 200 tekačev in tekačic. Med njimi je bil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Geza Grabar in v članski konkurenci zasedel drugo mesto.
KAJAKAŠTVO
VARGA ČETRTI
Na reki Kolpi je bilo izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance v spustu na divjih vodah. Štefan Varga, član BD Mura iz Kroga, je zasedel četrto mesto.
KOŠARKA
Sloga v polfinalu
Na Ptuju je bilo četrtfinalno tekmovanje mlajših pionirjev v košarki. Med štirimi ekipami — Sloga, Ptuj, Ljubljana in Litija — so zmagali košarkarji z OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote in se tako uvrstili v polfinale.
~ ŠAH------------------
Prvi Kelemen
ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravila pionirski hitropotezni turnir. Sodelovalo je 29 igralcev in igralk. Zmagal je Peter Kelemen pred Mirico Marič, Simonom Jerebicem, Robertom Lipičem in Sandro Mertiik.
MALI NOGOMET
Prvomajski turnir v Satahovcih
NK Satahovci prireja tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 1. maja 1988, ob 8. uri v Satahovcih. Žrebanje ekip bo v sredo, 27. aprila .1988, ob 19, uri v gasilskem domu v Satahovcih. Prispevek za sodelovanje ekipe znaša 50.000 dinarjev. Prve tri ekipe bodo prejele lepe denarne nagrade (500.000, 300.000 in 200.000 dinarjev).
Vidakov memorial
Tradicionalni nogometni turnir za memorial bratov Vidak bo v nedeljo, 1. maja 1988, ob 14. uri v Nedelici. Sodelovala bodo moštva Nafte, Dobrovnika, Polane in Ne-delice.
— PREDSTAVLJAMO VAM-------------------
JANEZ HORVAT -republiški prvak in rekorder
Na nedavnem republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško za elane je 36 letni Janez Horvat, član SD Noršinci, zaposlen v tovarni Mura v Murski Soboti, dosegel izreden uspeh. Postal je namreč republiški prvak in rekorder. To je prvi tovrstni naslov, ki je v tej disciplini prišel v Pomurje.
S strelskim športom se je začel ukvarjati pred približno dvajseti leti pri S D Jezero v Dobrovniku., bolj iz radovednosti kot želje po tekmovalnih uspehih. Po zaposlitvi v soboški tovarni Mura se je poleg strelstva
ukvarjal tudi s kegljanjem in šahom. Nekaj časa je za ekipo Mure tudi nastopal v drugi republiški šahovski ligi. Po nagovarjanju tovarišev pa se je resneje začel ukvarjati s strelskim športom pred desetimi leti ter nastopal za ekipo Mure. Med vidnejšimi uspehi so tretje mesto v republiški strelski ligi med posamezniki ter četrti mesti na republiškem in članskem prvenstvu z zračno puško in na republiškem tekmovanju za zlato puščico. Potem se je leta 1986 preselil v SD Noršinci, ki je lani dosegla izjemne uspehe, saj je postala ekipni prvak Slovenije. Njegov največji uspeh pa je vsekakor letos doseženi naslov republiškega članskega prvaka in rekorderja s 383 krogi. S tem se mu je izpolnila dolgoletna želja. Ta uspeh pa ga spodbuja, da se bo še naprej ukvarjal s strelskim športom.
F. Maučec
rKOLESARSKI MARATONMi MH  MB
Srečanje dobrega sosedstva 
INa pobudo okraja avstrijska Radgona in občine Murska I Sobota bo v soboto, 30. aprila 1988, mednarodni kolesarski I maraton ali — kot so ga poimenovali — KOLESARSKO SRE-  ČANJE DOBREGA SOSEDSTVA. Srečanje se bo začelo ob
19.30 v Gederovcih, kjer bo koncert godbe na pihala iz avstrij-  ske Radgone in Murske Sobote, zatem pa bodo udeleženci I prekolesarili 30 kilometrov dolgo pot ob meji po avstrijski in " naši strani. Proga bo potekala iz Gederovec čez mejo po av-
 strijski strani in zopet na našo stran prek Fikšinec, Cankove do I  Gederovec, kjer bo okrog 15.30 cilj. Kolesarjenja se lahko ude- I  ležijo vsi občani, ki to želijo; ne le iz soboške občine, temveč I I celotnega Pomurja. Za udeležence so pripravili posebna prese-
nečenja. Pričakujejo, da se bo tega kolesarskega srečanja ude- I ležilo okrog 200 občanov iz naše in okrog 150 z avstrijske stra- I ni. Namen prvega tovrstnega prvomajskega srečanja je zbliže- | vanje ljudi na obeh straneh meje in poglabljanja sožitja. Želja
I organizatorjev je tudi, da bi ta srečanja postala tradicionalna m in da bi prihodnje leto vključili tudi kolesarje iz sosednje Mad- I žarske. Pa še to! Udeleženci kolesarskega maratona bodo do- I bili posebne dovolilnice. Kolesarje pa bosta v Gederovcih po-
u zdravila tudi župana avstrijske Radgone in soboške občine. I F. Maučec I
GABIKA BOČKAJ ČETRTA
V Rušah je bilo prvenstvo severovzhodne Slovenije v karateju z mlajše in starejše pionirke. Tekmovali so v katah. Največ uspeha so imeli domačini, pomurski tekmovalci pa so dosegli naslednje uvrstitve: St. pionirji: Robert Poredoš šesti, Zdravko Horvat (oba MS) osmi in Dejan Jurša (Beltinci) deseti. St. pionirke: Gabika Bočkaj četrta, Danijela Ivanov (obe MŠ) peta, Simona Šemen šesta in Sabina Podle-sek (obe Beltinci) sedma. V obeh konkurencah sta ekipi Murske Sobote zasedli drugi mesti. Vsi pomurski tekmovalci in tekmovalke so se uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo 15. maja v Titovem Velenju.
B. Sušeč
Pomurski pokalni prvaki
Odigrana so bila finalna srečanja za naslove pokalnih prvakov Pomurja v šahu. Najuspešnejši so bili predstavniki Radenske Pomurja iz Murske Sobote, saj so zmagali pri članih in članicah, medtem ko so bili pri mladincih najboljši šahisti Lendave.
Rezultati — člani — Radenska Pomurje : Bufet 7: Lendava 4:0 (B. Kovač : Todorovič 1:0, L Kosi : Ligeti 1:0, A. Kos : Strbad 1:0 in D. Hari : Simič 1:0); članice — Radenska Pomurje : Radgona 2,5;0,5 (M. Kovač : C. Dimeč 1:0, M. Marič : V. Manič remi, K. Marič : J. Dimeč 1:0); mladinci — Radenska Pomurje : Lendava 0,5:1,5 (A. Kuhar : T. Gruškovnjak remi, Kelemen : J. Gruškovnjak 0:1). Zmagovalci se bodo udeležili republiškega finala, ki bo 30. aprila letos na Rogli-
Mura zmagala v Kranju
V pnenstveni tekmi slovenske nogometne lige je soboška Mura v Kranju premagala Triglav z 2:1. Gola za Muro sta dosegla Gabor in Savič. Sodil je Martun iz Laškega. Mura je z 19 točkami na osmem mestu, v naslednjem kolu pa igra doma z Rudarjem iz Titovega Velenja.
V tekmovanju območne nogometne lige so Pekre nepričakovano premagale lendavsko Nafto s 3:0.
Matjašec, Pokova in Gjergjek
Končano je bilo pomursko tekmovanje v športnem ribolovu. Pri mladincih je zmagala ekipa Murske Sobote pred Ljutomerom, med posamezniki pa Gjergjek pred Volkarjem (oba MS), Lukačem in Bu-zetijem (oba Lj). Pri članih je zmagala ekipa Radgone pred Ljutomerom, med posamezniki pa Matjašec pred Domjanom in Mavričem (vsi GR), Božičem, Magdičem in Škergetom (vsi Lj). V konkurenci članic pa je bila najboljša Pokova (MS) pred Magdičevo (Lj), Šarka-njevo in Kuplenovo (obe MS), Copotovo in Lesjakovo (obe Lj).
MENIČANIN TRETJI, ŠOOŠ PETI
V Slovenski Bistrici je bilo republiško tekmovanje v judu po pasovih. Pri rjavih je Meničanin iz Murske Sobote zasedel tretje mesto, Šooš pa je bil pri modrih peti.
V Lendavi pa je bilo tekmovanje mlajših pionirjev v judu. Sodelovalo je 64 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Od domačih tekmovalcev je bil najboljši Zajtl, ki je zmagal v kat. do 28 kg. Dominko je bil v kat. do 25 kg drugi, Gone, Tratnjek in Sankvič pa so v svojih kategorijah zasedli tretja mesta. Lep uspeh je dosegel tudi Rojko s Cankove, ki je bil v kat. do 38 kg prvi, Fruhvirt pa drugi. Krstič in Kerec iz Murske Sobote sta v kat. do 50 kg zasedla tretji mesti, Kosednar pa v kat. nad 60 kg. Ekipno je zmagal Igor Reja iz Celja s 40 točkami pred Jesenicami, 26, Dravo s Ptuja, 18, in Lendavo, 14 točk. T. Kos
---STRELSTVO---------------------——----------
POKAL SD JEZERO DOBROVNIK
Strelska družina Jezero Dobrovnik je v počastitev obletnice OF pripravila 4. tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je šest ekip iz lendavske občine. Najboljši so bili domačini. Zmagala je SD Jezero Dobrovnik (Cimerman, M. Varga, A. Varga in Režonja) s 1376 krogi pred SD ŠK Turnišče, 1351, in SD Lendava, 1335 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Dezider Cimerman (Dobrovnik) s 353 krogi pred Avgustom Žalikom (Turnišče) in Francem Kosijem (Lendava, oba sta nastreljala 346 krogov. Zmagovalna ekipa je prejela pokal v trajno last.	D. B.
SODELOVALO ŠEST EKIP
DO Planika iz Turnišča je v počastitev dneva OF pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 6 ekip. Zmagala je SD Jezero Dobrovnik s 690 krogi pred SD ŠK Turnišče, 666, in SD Lendava, 658 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Cimerman (Dobrovnik) s 178 krogi pred Gruškovnjakom (Turnišče), 175, in Na-gyem (Dobrovnik), 173 krogov.	A. Z.
HOKEJ NA TRAVI
LIPOVCI :UHCE GRADEC 3:2
V prijateljski tekmi so hokejisti Lipovec v Murski Soboti premagali ekipo UHCE iz Gradca. Vse tri gole za Lipovce je dosegel Čerp-njak.
Prvenstvena tekma medrepubliške lige v hokeju na travi med Partizanom iz Zeline in ABC Pomurko iz Murske Sobote zaradi slabega vremena ni bila odigrana.	L. Z.
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 13
V Murski Soboti odprli novo telovadnico
Telovadnica je bila več kot potrebna
Enodnevni zaslužek za pokritje izgube
Ob praznovanju 27. aprila — dneva ustanovitve OF so pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti odprli novo telovadnico. Na slavnostni otvoritvi je udeležence s krajšim nagovorom pozdravila ravnateljica šole Zinka Farič, o poteku gradnje je govoril ravnatelj OVIZ-a Lojze Šela, slavnostni govornik pa je bil predsednik soboškega izvršnega sveta Janez Štotl, ki je novi objekt tudi predal namenu. Učenci osnovne šole so prikazali učno uro telesne vzgoje, program pa je popestrila najimenitnejša kulturna skupina šole — mladinski pevski zbor.
Zaradi pomanjkanja denarja so v preteklosti večino šol gradili brez telovadnic. Ta vrzel se je kajpak najbolj odražala pri pouku telesne vzgoje na šoli. Tako je bilo tudi pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti. Šola je bila zgrajena leta 1964 brez telovadnice. Zaradi naraščanja števila učencev je bil pri šoli zgrajen prizidek kot dodatni učni prostori z nekaterimi spremljajočimi prostori, vendar brez telovadnice. V veliki želji po telovadnici so učenci šole že v začetku sedemdesetih let začeli zbirati mesečno dinar kot samoprispevek za novo telovadnico. V ta namen pa so tudi zbirali sredstva z raznimi akcijami. Na ta način so zbrali 16.000 dinarjev, ki je bil takrat vložen v gradnjo prizidka. Bili so razočarani, ker zopet ni bilo telovadnice. Mnogi učenci, ki so takrat zbirali denar za telovadnico so danes starši otrok, ki obiskujejo šolo in se s ponosom spominjajo akcije zbiranja prispevkov za nujno potrebni pro-
VELIKA, LEPA...
Te dni, ko so se učenci in učitelji pripravljali na odprtje nove telovadnice, je bilo tamkaj še posebno živahno, tudi zato, ker so se vadili, kaj vse bodo prikazali. In ko smo >delali< tole anketo, nam je skoraj vsakdo hotel kaj povedati, opisati novo telovadnico. Vsevprek so odgovarjali, da je velika, lepa, da je v njej dosti orodja, več športnih dvorišč... No, z nekaterimi pa smo še nekoliko podrobneje pokramljali. Poskušali smo najti bolj >zagrižene< športnike in športnice, ali pa vsaj nekatere izmed njih, ker jih je na šoli s tisoč učenci težko od-brati le nekaj, saj jih je več sto aktivnih in dokaj uspešnih članov šolskega športnega društva. Zanimali so nas predvsem prvi vtisi o novi telovadnici.
IGOR KUSTEC, 6. razred: »Komaj čakam, da imamo pouk telesne vzgoje, saj je v novi telovadnici zares lepo. Vse je novo, imamo veliko pripomočkov za telovadbo, lahko igramo več iger in pač delamo vse vaje, ki si jih naši tovariši zamislijo. Mene najbolj mikajo igre z žogo. Prej, ko smo imeli za telesno vzgojo na voljo le zasilno telovadnico v stari jedilnici, smo bili za marsikaj prikrajšani, čeprav je bilo tudi tam večkrat prijetno.«
stor. To, česar niso doživeli oni, so sedaj njihovi otroci. Zato se skupaj veselijo te delovne zmage. Nova telovadnica, ki je dolga 47 metrov in široka 29 metrov, se lahko z dvema pregradama razdeli na tri enake dvorane v velikosti košarkarskega igrišča. Poleg dvorane so ob centralnem igrišču urejene premične tribune, kjer je prostora za okrog 700 sedežev, v galeriji pa še okrog 200 do 300 stojišč. Potem je še šest garderob, sanitarije, klubski prostori in kabineti za učitelje telesne vzgoje. Telovadnico uporabljata za pouk telesne vzgoje Osnovna šola Edvarda Kardelja in Osnovna šola Prekmurske brigade.
Na razredni in predmetni stopnji je po urniku in interesnih dejavnostih predvideno bližu 130 ur. Tako je telovadnica dne-
ROMAN BVZETI, 7. razred: »Zelo sem zadovoljen, ker smo dobili novo telovadnico, v kateri lahko naenkrat telovadi veliko učencev. Najbolj me veseli, da je več košev, kamor lahko mečemo žogo po mili volji; res je lepo, vse je dobro urejeno, imamo tudi tribune, edino pod zaenkrat še ni polakiran. Ob telovadnici so tudi slačilnice in garderobe, kjer se lahko preoblačimo in pustimo obleke. Najraje bi se iz razredov preselil kar v telovadnico.«
ALEŠ GABOR, 6. razred: »Seveda mi je nova telovadnica zelo všeč. Je velika in lepa, lahko jo razdelimo na več telovadnih prostorov, ali pa je le ena dvorana; kakor je potrebno. Veliko se lahko igramo z žogo, imamo raznovrstno telovadno orodje in res se dobro počutimo v novih prostorih. Zelo sem tudi zadovoljen, ker smo se rešili dvorane v TVD Partizan, kamor smo morali ho-diti ob slabem vremenu.«
MARIO ČEP, učitelj telesne vzgoje: »Razmere za pouk telesne vzgoje so se seveda občutno izboljšale. To se skoraj ne da primerjati s tistim, kar smo imeli prej. Štirje poučujemo telesno vzgojo in vsi imamo lahko pouk hkrati, saj si dvorano lahko razdelimo v dovolj velike in primerne telovadne prostore. Opažam, da je tudi pri učencih precej večja motivacija, večja vnema in odgovornost do pouka in prepričan sem, da bo to vplivalo tudi na njihove športne dosežke. Zares smo lahko vsi veseli nove telovadnice.«
vno neprekinjeno zasedena od 8. do 16. ali celo 17. ure. Ker je bila telovadnica grajena kot večnamenska, obstaja tudi dogovor, dajo lahko od 17. ure uporabljajo tudi drugi, razni klubi in društva. Tako naj bi si tudi delili stroške vzdrževanja v razmerju 70:30 odstotkov.
Nova telovadnica pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti, ki je bila več kot potrebna, bo tako lahko prispevala k boljšemu pouku telesne vzgoje, hkrati pa bo v njej mogoče tudi organizirati večje športne prireditve, ki jih doslej ni bilo mogoče. Nova telovadnica je torej pomembna pridobitev ne-le za Mursko Soboto, temveč tudi širše.
Feri Maučec Jože Gra
PETRA GORZA, S. razred: »To je zdaj res pravi užitek v primerjavi s tistim, kar nam je bilo za pouk telesne vzgoje namenjeno doslej. Večkrat smo se stiskali v stari zasilni telovadnici, ali pa smo hodili v telovadnico Teles-novzgojnega društva Partizan, kamor je okrog 10 minut hoda; in ko smo se prav ogreli, smo morali končati z vajami ter večkrat hoditi tudi v mrzlem in deževnem vremenu nazaj v šolo. Vsega tega smo se končno rešili. Zelo me tudi veseli, da lahko sedaj deklice posebej telovadimo. Navdušujem se skoraj za vse Športe, trenutno pa posebej treniram karate in rokomet. Največje doživetje v novi telovadnici pa je bilo zame, ko je bila v njej tekma v odbojki med Palomo Branikom iz Maribora in jugoslovansko reprezentanco.«
Nenehen razkorak med potrebami zdravstvenega varstva in razpoložljivimi sredstvi povzroča v pomurskem zdravstvu vedno večje težave. To tudi vpliva na stalne izgube občinskih zdravstvenih skupnosti ter zahteva veliko naporov, razprav in dogovarjanj za njihovo pokrivanje. Na takšno stanje vplivajo, predvsem prekoračitve obsega zdravstvenega varstva, starostna struktura pomurskega prebivalstva, ki potrebuje več zdravstvenega varstva, in pa neupravičen odliv sredstev v druge zdravstvene ustanove zunaj regije, kjer so storitve tudi po enkrat dražje. Če k temu dodamo še neustrezno organiziranost pomurskega zdravstva, ki se nikakor ne more dogovoriti o delitvi dela, ter zahteve uporabnikov po dražjih oblikah zdravstvenega varstva, ki vselej niso upravičene, potem se ne smemo čuditi, da se razmere v pomurskem zdravstvu iz dneva v dan za zaostrujejo. Nemoč občinskih zdravstvenih skupnosti, ki s svojimi samoupravnimi odločitvami lahko vplivajo le na okrog 40 odstotkov sredstev za zdravstvo, večji del sredstev pa je v domeni republike ali države, vpliva tudi na to, da ne uresničujemo prednostnih nalog v osnovnem zdravstvu in postaja vedno večje vprašanje, kako obdržati sedanjo raven zdravstvenega varstva. Ker pravice zdravstvenega varstva niso usklajene s finančnimi možnostmi, se v zdravstvu srečujejo tudi z nelikvidnostjo in nimajo dovolj sredstev za osebne dohodke, zaradi česar morajo najemati posojila in plačevati obresti. V takšnih razmerah, ko ni denarja, je soboški izvršni svet sprejel stališče, da — dokler se ne razčistijo odprta vprašanja v zdravstvu in ugotovi potrebni obseg sredstev za dejavnost in naložbe ter zagotovijo viri njihovega financiranja — ni možno na novo zaposlovati, razen v osnovnem zdravstvu po dogovorjenem prednostnem programu, in nabavljati medicinske opreme, razen tiste pri kateri postopa za nabavo ni možno ustaviti. Takemu stališču so nekateri delegati iz vrst izvajalcev nasprotovali in
NE SAMO V ČASU SEJMA, AMPAK VSE LETO - ČAS UGODNEGA NAKUPA
ČAS SEJMA JE ČAS AVSTRIJSKEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA.
Gospodarska zbornica Štajerske
menili, da zaradi tega delajo v novem kirurškem bloku v nemogočih razmerah, ker zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo uporabljati nekaterih že nabavljenih aparatur. Da je stanje v pomurskem zdravstvu zares kritično, je na dlani. To potrjujejo tudi tile podatki: za lansko leto je nepokrita izguba 563 milijonov
ZDRAVSTVO
dinarjev, za letos manjka 819 milijonov dinarjev; blokiranih pa je 70 milijonov dinarjev, ki so se zbrali s prispevno stopnjo za zdravstvo, pa jih ni mogoče uporabiti, zaradi česar so morali celo znižati sedanjo prispevno stopnjo. Zaradi takšnega stanja so delegati na zadnii seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti zahtevali, da se o tem seznani odgovorne dejavnike, ki krojijo usodo zdravstva, kajti delegati ne morejo sprejeti
DRUŠTVO DIABETIKOV MURSKA SOBOTA
SKRBIJO ZA SVOJE
ČLANE
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Murska Sobota, ki je bilo ustanovljeno pred enajstimi leti, uspešno opravlja svoje poslanstvo v skrbi za diabetike Društvo, ki ga uspešno vodi predsednik Slavko Jesenik, ima 330 članov, kar je komaj četrtina registriranih diabetikov v soboški občini. Zato je tudi velika želja društva, da bi v svoje vrste pritegnili nove člane, ki imajo od društva veliko koristi. Na zborih, ki jih sklicujejo po potrebi, člane društva sproti seznanjajo z vsemi problemi in novostmi pri uporabi zdravil in prehrani, ki je prav za diabetike izredno velikega pomena. Načrtno tudi skrbijo za izobraževanje svojih članov ter za potrebno literaturo, ki izhaja. Organizirajo tudi strokovna predavanja na zadnjem zboru jim je predaval zdravnik—diabetolog dr. Rudi Mikolič — ter organizirajo izlete. Uspešno sodelujejo tudi z društvi diabetikov v preostalih pomurskih občinah. Na zadnjem zboru so sprejeli okvirni program dela za letos, v katerem je poudarjeno, da bodo z že uveljavljenimi oblikami dela nadaljevali, ker so se pokazale kot zelo koristne. Več aktivnosti bodo predvsem organizirali v mesecu oktobru — mesecu boja proti sladkorni bolezni, zlasti v tednu od 20. do 25. oktobra.
F. Maučec
odgovornosti, če se barka pomurskega zdravstva potaplja, kot je to dejal eden od razpravljal-cev, Ker interventni zakon tudi letos omejuje porabo, iz tekočih sredstev ni mogoče pokriti lanskoletne izgube. Zato je skupščina sprejela stališče, da bi izgubo za lansko leto pokrili z enodnevnim zaslužkom delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih občine Murska Sobota. Svoj delež pa naj bi prispevali tudi kmečki zavarovanci. Druge rešitve trenutno ni., Gre za 444 milijonov dinarjev. Na seji skupščine so tudi izvolili nosilce najodgovornejših funkcij. Za predsednika skupščine so ponovno izbrali dr. Antona Camplina. Na začetku seje skupščine je bila majhna slovesnost, na kateri so letošnjemu dobitniku priznanja Zdravstvene skupnosti Slovenije, dr. Francu Starcu, podelili darilo kot priznanje za njegov delež pri razvoju pomurskega zdravstva.
Feri Maučec
NAŠI TRGOVCI IN OBRTNIKI ZAGOTAVLJAJO KAKOVOST IN UGODNE CENE
STRAN 14
VESTNIK, 28. APRIL 1988
Radijski in televizijski spored od 29. aprila do 5. maja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	j RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 - »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 —
Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega
TV LJUBLJANA
slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232)
do
9.45-12.00
in
14.25-23.55 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Tednik, 11.00 T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, ponovitev 3. dela, 14.55 Mozaik, ponovitev tednika, 15.55 Tacen: Slalom kajak-kanu na divjih vodah, prenos, 17.00 ev. Portreti: U. Ukmar, 17.30 V znamenju dvojčkov: Lisica gostiteljica, 17.50 Grizli Adams, 13. oddaja ameriške nanizanke, 18.15 Grafiki Bosne in Hercegovine: Mersad Berber, L.del oddaje TV Sarajevo, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Zrcalo ted na, 20.22 A. Dumas: Gospa Monsorojska, 1. del francoske nadaljevanke, 21.20 Sončna energija, dokumentarna oddaja, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Ciklus filmov Igmarja Bergmana: na pragu življenja, švedski film.
TV LJUBLJANA
7.35-0.30 Teletekst RTV Ljubljana, 8.35 V znamenju dvojčkov, 9. oddaja, 8.55 D. Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica, lutkovna igra, 9.30 Makedonske narodne pripovedke, 5. oddaja, 10.00 Tedenski zabavnik, 11.00 Republiška revija MPZ— Zagorje, 7. oddaja, 12.00 Izbor programske tvornosti, ponovitev, 15.25 Kekec, slovenski film (čb), 16.55/17.00 Športni prenos — Košarka, 18.25 Da ne bi bolelo, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Naš utrip, 20.30 Sence opoldne, 21.00 Dublin: Pesem evrovizije, prenos, 23.15 Tv dnevnik, 23.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 27. del.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Znanost, izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Domači ansambli: Fantje s Krasa, 19.30 Tv dnevnik, 21.35 En avtor, en film, 22.00 Shoah, ciklus dokumentarnih filmov.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Kako biti skupaj, 15.05 Mladinski film, 16.35 Dramska serija, ponovitev, 17.35 Otroška predstava, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Pozdrav prazniku, 20.50 Oddaja iz kulture, 21.35 Športna sobota.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lovec (nadaljevanka), 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura srca, 23.50 Nočni program.
9.00 Tv v šoli, 16.50 Lenz—svoboda, serijski film, 18.30 Pozdrav prazniku, prenos koncerta, 19.30 Dnevnik, 20.05 Boljše življenje, 21.00 Izbor pesmi Evrovizije, 23.20 Dnevnik, 23.35 Zabavni maraton.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Billow, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka),
21.20 Naprej, 21.35 Humoreske, 22.20 Šport,
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.50 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv kabaret, 21.00 Evrovizijska popevka 88., 23.30 Da, ministrski predsednik, 23.55 Jazz, 0.45 Munsterjevi
22.45
Umetnine,
Drugi program
16.00 Glasbene
želje,
16.45 Hotel, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Dok. film o netopirjih, 21.20 Novice iz sveta filma, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Doc (film), 0.00 Pošilja me Pico-ne (film).
Drugi program
14.40 Tedenski tv spored, 15.10 Hellbrunnski praznik, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Šakalov dan (film), 22.30 Šport, 23.00 Pozna predstava (film), 0.35 Fu Mančuje-va maska (film),
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 God, sovjetski film. 10.10 Delta, pon. 10.35 Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Letni kolobarji; za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nova odprti knjiga, Z. Zemlenyi: Hop-plarezime. 20.55 Panorama, svetovnopolitični magazin. 21.45 Hura, počitnice, sovjetski film. 22.45 TV dnevnik.
8.15 Naš ekran. 8.45 Za cicibane. 9.15 Martin in čarovnik, nizozemski film. 10.55 Motošport. 13.20 Mo-tošport. 14.35 Narek, francoska serija. 15.40 Videokli-pi. 15.55 Afrika, dok. serija. 17.00 Dnevnik. 17.40 Kald-ski gozd. 18.00 Način življenja. 19.15 Prvomajsko voščilo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Draga mama, TV
20.45 Kratki film.
igra.
20.55 Angel varuh na On-
ent ekspresu, kriminalka.
22.40 TV dnevnik.
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj .meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek ob L maju, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
PRENOS SPOREDA RADIA LJUBLJANA
PRENOS SPOREDA RADIA LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
|TV LJUBLJANA
8.35-12.30
in
I TV LJUBLJANA
7.35—23.50 Teletekst RTV Ljubljana, 8.00 Budnica — godba iz Senovega, prenos z Lisce, 8.15 Živ žav, 9.00 Lisca: Prvomajski pozdrav, prenos, 9.15 Grizli Adams, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke, 9.40 Otroški spored, 10.10 Prvi maj v Jugoslaviji, 11.30 Video meh, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.50 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 27. dela, 14.50 Naš avto, slovenski film, 16.25 Lipica: Svetovni pokal v dresurnem jahanju, prenos, 17.45 Prvi maj v Jugoslaviji, 18.00 Zadnja arija, 3. del španske nadaljevanke, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 L Brešan: Obljubljena dežela, 1. del nadaljevanke TV Zagreb, 20.55 Zdravo, 22.25 EP v standardnih plesih, posnetek.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Danes za jutri in Igrani film, I 1.30 Boj za obstanek, poljudnoznanstvena serija, 12.00 Prvi maj v Jugoslaviji, 13.00 Športno-za-
bavno
popoldne,
14.20-16.30/40 Imola: Avtomobilske dirke F1 za VN San Marina, 18.25 Rokomet (Ž) za pokal IHF — Budučnost:Villnus, prenos, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tito in delavski razred, dokumentarna oddaja, 20.55 Koncert KUD Ivo Lola Ribar, 22.10 Športni pregled, 22.40 DP v nogometu, reportaža.
TV ZAGREB
8.00 Dober dan, Jugoslavija, skupna oddaja vseh TV centrov, 14.00 Skrivni dnevnik Adriana Molea, serijski film, 17.15 Lenz ali svoboda, 19.30 Dnevnik, 20.00 Koncert, 20.50 Igrani film, 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Dokumentarni film, 9.50 Naše vesolje, 10.35 Tednik, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Hallo Avstrija, 13.00 Usmeritev, 13.30 Družinski magazin, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. film, 21.50 Avstrija 2.000,
TV MADŽARSKA
17.30 Budnica. 8.00 Prenos prvomajske parade iz Moskve. 9.00 Pozdrav pomladi. 9.55 Praznovanja po državi. 13.10 Za otroke. 14.05 Življenje na Missis-sippiju, TV film. 15.35 Družabna igra. 16.15 Dan matere. 16.40 Kviz. 17.30 Delta. 17.55 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Morski volkovi, angleški film. 22.05 Telešnort.
14.55-1.10 Teletekst RTV Ljubljana, 9.00 Radovedni Taček, 5. oddaja, 9.15 Pisana frnikola, češkoslovaški mladinski film, 10.35 Makedonske narodne pripovedke, 6. oddaja, 11.10 Bolek in Lolek na divjem zahodu, poljski risani film, 15.25 Zvezdne steze, ameriški film, 17.15 Zadnja arija, 4. del španske nadaljevanke, 18.05 Od zlate ritke do zlate naveze — portret dr. Miha Potočnika, 19.01 Svetila, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 J. Chapot: Pogled v ogledalu, 2. del francoske nadaljevanke, 21.10 Koncert iz Postojnske jame, 22.20 Portret Catherine Hepburn, ameriški dokumentarni film, 23.15 Vzgoja otroka, ameriški film (čb).
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Kalniški raj, dokumentarna oddaja, 18.00 Mali koncert, 18.15 Znanost, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja, 20.50 Oddaja iz kulture, 21.25 Vrtnar posebne sorte, dokumentarna oddaja, 22.05 Kratek film, 22.25 Mejaši, doku-, mentarna oddaja, 22.55 Poezija.
8.35-12.45
in
13.45-22.30 Teletekst RTV Ljubljana, 9.00 Pamet je boljša kot žamet, 9.05 Zlati cekin, posnetek festivala otroške popevke iz Bologne, 10.25 Čudoviti možje v letečih škatlah, ameriški film, 14.14 Pesem evrovizi-je, posnetek iz Dublina, 15.30 Ex libris: Moda skozi čas, L del, 16.30 Otroci v svetu, 17.30 Zadnja arija, 5. — zadnji del španske nadaljevanke, 18.20 Albina Ho-čevar-Mali, dokumentarna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 V. Grisogono-Nemeš: Ženska zgodba, drama TV Sarajevo, 21.25 Circommu-sica — (Ak. folklorna skupina F. Marolt.).
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Impresije, balet, 17.45 Nočna izmena, dokumentarna oddaja, 18.15 Glasbena oddaja, 19.00 Izobraževalna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Delavci vseh dežel — II. del; dokumentarna serija, 21.30 Poročila, 21.35 Zabavni torek, 23.05 Portreti, oddaja iz kulture.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
tTV ZAGREB
10.30 Otroški program, 15.50 Dokumentarna oddaja, 16.25 Glasba, 17.05 Lenz ali svoboda, 18.45 Pogovor z Milojkom Drulovičem, 19.30 Dnevnik, 20.00 Domači igrani film, 21.35 Dnevnik, 21.55 Disco-folk, 22.40 Nočni program.
12.00 Otroški program, 15.00 Dokumentarna oddaja, 17.05 Lenz ali svoboda, 18.45 Kviz, 19.30 Dnevnik, 20.05 Veselja in žalosti, L del nadaljevanke, 21.10 Portret Vičana Vicanoviča, 21.40 Dnevnik, 22.00 Nočni program.
TV AVSTRIJA
|| TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Billow, 18.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.00 Rak ni samo usoda, '22.45 Joseph Haydn,
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.30 Nova tovarna, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni tv programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Elegantni pes, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Morilsko poletje (film) 0.35 Colombo (nadaljevanka),
yTV MADŽARSK,
Prvi program ne oddaja, oddajniki druge mreže pa od 20.00 do 21.00 prenašajo programe regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Bulow, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.07 Dediščina Guldenburgov, 21.55 Super fliper, 22.22 Zanke strahu (film),
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Lokalni tv programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.07 Zunanjepolitične reportaže, 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport,
TVMADŽARSKA
9.05 Šolska TV. 10.40 Telovadba za invalide. 16.50 TV spored za 3. dni. 17.05 Za najstnike. 17.45 Jezikovne uganke. 18.40 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vsi smo šo-loobvezniki, češka serija. 21.00 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.45 Kardiologija, ameriška zdravstvena serija. 22.00 Ponujam gospodarstvu. 22.50 TV dnevnik.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.20 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Vprašanja-odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno. 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.45-11.15
in
17.05-23.00 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 V. Griso-gono-Nemeš: Ženska zgodba, drama TV Sarajevo, 17.35 G. Vitez: Zrcalce, 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, ponovitev nadaljevanke, 18.15 Poljudnoznanstvena oddaja, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Film tedna: Koža, italijanski film, 22.15 Plesni nokturno: Omen, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 Zagorske impresije.
Oddajniki II TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Kdo — ali jaz?, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Video godba, ponovitev, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Svet na zaslonu, ali 20.00 Športna sreda, 22.30 Tv dnevnik.
j TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitev nočnega programa, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Kviz, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Dnevnik, 22.50 Potopisna reportaža, 23.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Bulow, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veliko kolo (film), 22.00 Scaramouche (film), 23.50 FBI (nadaljevanka),
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Ma-
gazin Alpe
Jadrana,
18.30 Lokalni tv programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mirovna polka (tv film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport,
9.45-13.00
in
16.10-23.35 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Mozaik — • šolska TV, 11.10 Piknik pri Hanging Rocku, avstralski film, 16.25 Video strani, 16.40 Mozaik — šolska TV, ponovitev, 17.50 Indijanske legende, 4. del kanadske nanizanke, 18.15 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje L, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, 5.-zadnji del, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Jubilejna te-veteka, 17. oddaja.
Oddajniki H. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Malo upanja, otroška oddaja, 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Telekino: Oče na( službenem potovanju, jugoslovanski film, 22.30 Poročila, 22.35 Odprta knjiga.
|l TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitev nočnega programa, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Kviz, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, politični magazin, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Bulow, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv as, 21.44 Anna Christie (film), 23.20 Uporniki Liang Šan Poja,
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.15 Ekspedicije k morskemu dnu, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni tv programi, 19.00, Čas v sliki, 20.15 Notranje politična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Spomini, 23.20 Sovražne slike.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV MADŽARSKA JV MADŽARSKA
9.05 Kraj zločina, pon. kriminalke. 10.30 Mozart: Trio v F-duru. 15.35 Poročila. 15.50 PRENOSI IZ NEPŠTAD1ONA, L tekma: Madžarska—Irska, kvalifikacijska nogometna tekma za olimpijske igre, 2. tekma: Madžarska—Island, meddržavna nogometna tekma. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Oskarjevi nagrajenci, Marty, ameriški film. 22.00 Afganistanska kronika. 22.30 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, odgovor na pisma gledalcev. 9.45 Tretja meja, pon. 16.55 Poročila. 17.00 Domače ogledalo. 17.35 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV' dnevnik. 20.15 Sosedje, 27. poglavje TV romana. 20.45 Imate 5 minut časa? Haydn: Simfonija v D-duru, IV.. stavek. 20.50 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.35 Loran, filmski portret. 22.40 TV dnevnik.
MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJEM
OD 30. APRILA DO 8. MAJA 1988
STROKOVNE RAZSTAVE:
— vse za kmetijstvo
— kulinarika
—- avstrijska razstava sirov
— vse za mizarje, tesarje, lesno jedro
— zabavna elektronika
— montažne hiše
Razstavljale! iz vsega sveta.
Prodaja kart:
Kompas Maribor, poslovalnice Kompasa na mejnih prehodih Gornja Radgona in Šentilj.
Cena vstopnice: 2.000 din
Grazer Messe International
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba . . .
OBRAMBA IN ZAŠČITA
Tekmovanje mladih 14. aprila v Murski Soboti
Letošnje tekmovanje mladih iz SLO in DS iz soboške občine bo 14. maja 1988 pri Osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha Murska Sobota. Na tem tradicionalnem tekmovanju se bodo mladi pomerili v znanju in veščinah SLO in DS. Teoretski del bo obsegal: testiranje s področja civilne zaščite s posebnim poudarkom na protipožarni zaščiti, orientacijo in topografijo, prometno vzgojo, preživetje v najtežjih razmerah in poznavanje zgodovine NOB v občini. Praktični del tekmovanja pa bo vseboval: prvo medicinsko pomoč, zdravilne in užitne rastline, streljanje z zračno puško, orientacijski tek, gašenje. Pripravili pa bodo tudi prikaz vojaške opreme in oborožitve. Tekmovanje učencev osnovnih šol je prva naloga KO za SLO in DS pri OK SZDL v Murski Soboti iz pestrega programa dela za letošnje leto. Sicer pa imajo v programu ocenitev izvajanja programa obrambne vzgoje na šolah in usposabljanja prebivalstva.
Posebno skrb bodo nadalje namenili pridobivanju mladih za vojaške poklice, obravnavali samozaščitno ravnanje v krajevnih skupnostih, pregledali uresničevanje stališč in sklepov s področja požarnega varstva, analizirali stanje civilne zaščite in obrambnih načrtov v krajevnih konferencah SZDL ter pripravili konferenco o problematiki prometne varnosti.	F. M.
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA LJUTOMER
Zahteva po boljši organizaciji in strokovnosti
V preteklem štiriletnem obdobju so gasilci v ljutomerski občini opravili pomembno poslanstvo na področju požarnega varstva, a s stanjem niso povsem zadovoljni, so ugotavljali na volil-no-programski konferenci Občinske gasilske zveze Ljutomer. V občini imajo 4.068 operativnih ter 778 podpornih članov. Pri tem ugotavljajo, da število članov upada in da imajo v svojih vrstah premalo mladine in žensk. Zato je tudi eden od sklepov konference, da v svoje vrste pritegnejo nove člane. Ugotavljali so tudi, da je večina gasilskih društev v občini zelo delavnih ter da so prav gasilci v marsikaterem kraju nosilci raznih akcij in družbenopolitičnega življenja. Zelo pridni so tudi pri pridobivanju denarja, ki ga vlagajo v gradnjo domov in nakup sodobne opreme. O tem tudi zgovorno priča podatek, da so gasilci v ljutomerski občini v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju s svojim delom ustvarili 149 milijonov dinarjev. Posebna odlika gasilcev je tudi, da tesno sodelujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter tako tudi uspešno uresničujejo nekatere skupne naloge v kraju. Posebno skrb pa namenjajo tudi preverjanju usposobljenosti gasilcev ter tekmovanjem. Uspešno so se tudi vključili v predkongresne dejavnosti, s katerimi predvsem želijo opozarjati na nevarnosti pred požarom, saj v marsikaterem delovnem okolju stanje požarnega varstva ni takšno, kot bi moralo biti. Na volilno-pro-gramski konferenci so sprejeli program dela, v katerem je osnovni poudarek na preventivni dejavnosti. V prihodnje pa bodo v ! ljutomerski občini več pozornosti namenili boljši organizaciji dela v društvih, zlasti pa bodo skrbeli za večjo strokovnost ter usposabljanje gasilskih kadrov. Govorili pa so tudi o zaposlitvi tajnika pri Občinski gasilski zvezi Ljutomer, ki naj bi opravljal več pomembnih nalog za razvoj požarnega varstva. Izvolili so si tudi novo vodstvo. Za predsednika Občinske gasilske zveze Ljutomer so ponovno izbrali Alojza Kavčiča.	Feri Maučec

HUDE POSLEDICE DELOVNIH NEZGOD S KMETIJSKIMI STROJI
AGROSERVIS, p. o.
69000 Murska Sobota, Kraška cesta 58
telefon: (069) 21-630	>
Vsako leto se delavci ONZ srečujemo z najrazličnejšimi delovnimi nezgodami s kmetijskimi stroji, vendar posledice, ki so z nezgodami nastale, opozarjajo, da moramo v prihodnje več narediti za varno delo s kmetijskimi stroji. Tako smo v letu 1987 obravnavali na območju UNZ Murska Sobota 29 delovnih nezgod s kmetijskimi stroji. Za posledicami le-teh je izgubilo življenje šest občanov, enajst je bilo hudo telesno poškodovanih, dvanajst pa je utrpelo lahke telesne poškodbe. Posledice so res hude in skrb zbujajoče.
Pomurje je znano kot kmetijsko območje, kjer se na poljih in kmetijah uporablja veliko najrazličnejših kmetijskih strojev. Uporabniki so sicer večinoma dobro seznanjeni z uporabo strojev in možnostmi za varno delo z njimi, toda kljub temu še vedno prihaja do prevelikega števila tovrstnih nezgod.
Kot najpogostejše oblike nezgod so še vedno nezgode s kme-
KAKŠNA JE PROMETNA SIGNALIZACIJA V POMURJU?
Vzdrževalci cest brez denarja
Varnost cestnega prometa je odvisna od več dejavnikov, od stanja in kvalitete vozišča, stanja prometne signalizacije in ravnanja udeležencev v prometu. Na temo o prometni signalizaciji, je temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota pripravila posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki skupnosti za ceste Slovenije, republiškega sekretar-jata za notranje zadeve, postaj milice in interesnih skupnosti za ceste vseh pomurskih občin.
Razpravljale! so ugotovili, da
Med redne preventivne preglede kurišč, dimnikov in vzdrževanje vaških vodnjakov zagotovo sodijo tudi redni pregledi aparatov za gašenje. Na posnetku — člani Gasilskega društva Turnišče pri pregledu aparatov, ki jih je v vasi že okrog dvesto.
H	Foto: F. Vitez
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Ugrabil nekdanje dekle
Minuli teden nas je med drugim presenetil sneg, ki pa ni prinesel večjih težav v prometu. Sneg je naglo skopnel, vendar je na izpostavljenih mestih zjutraj zaradi zmrzali možna poledica. Prometnih nezgod ni bilo veliko, upajmo, da jih tudi čez praznike ne bo.
Poškodbe so bile prehude
18. aprila se je zgodila huda nesreča v Zg. Petrovcih. Na dvorišču domače hiše je Geza Lanš-čak parkiral traktor s škropilnico, ki je bila pokvarjena. Ko je napako odpravil, se je podal do hišnih vrat in šele tedaj opazil, da traktor drsi po nagnjenem zemljišču. Traktor je trčil v betonsko korito, na katerem je sedela Frančiška Lutar iz Zg. Pe-trovec. Traktor ji je poškodoval obe nogi, odpeljali sojo v bolnišnico, tam pa je zaradi poškodb umrla.
Zaletel se je v traktor
22. aprila se je zgodila prometna nezgoda v Noršincih. Voznik
tijskimi traktorji. Vozniki pri delu s traktorji vse prevečkrat pozabljajo, da je za varno delo zelo pomembno upoštevanje konfiguracije zemljišča. Prav zaradi tega največkrat prihaja do prevrnitve s traktorji. Kako pomembna sta v takih primerih kabina ali lok na traktorju, ni potrebno posebej poudarjati, saj primeri, ko sta kabina ali lok obvarovala življenje voznika, to sami potrjujejo. Pomemben dejavnik za varno delo je tudi izkušenost voznika. Zato je potrebno preprečiti, da bi dela s traktorji opravljali otroci ali da bi zahtevna dela opravljale osebe, ki sicer imajo vozniška dovoljenja za vožnjo traktorja, pa pred tem niso nikoli ali so zelo redko vozile traktor. Prav tako pa naj dela s traktorji oz. vožnje ne opravljajo vinjeni vozniki, saj je prav vinjenost eden najpogostejših vzrokov, da pride do delovnih nezgod.
Veliko nezgod je tudi pri uporabi strojev za ličkanje koruze. Zamašitve, ki nastajajo pri delu,
se z sredstvi ki so namenjena za vzdrževanje cest, ohranja samo obstoječe stanje, pa še to se nenehno slabša, saj je za vzdrževanje cest vse manj denarja. Dejali so, da se na »nesrečni« bencinski dinar obešajo vse druge obveznosti, le skrb za boljše ceste ne. Naši sosedi namenjajo za vzdrževanje cest neprimerno več kot mi, zato pa imajo tudi neprimerno boljšo prometno varnost. Za prometno varnost je pomembna prometna signalizacija, talna in vertikalna. V zadnjih letih je bilo urejenih več prehodov
traktorja Franc Legen iz Norši-nec se je peljal po lokalni cesti proti Martjancem. Ko je pripeljal do odcepa ceste, ki pelje na njegovo njivo, je začel zavirati in nakazovati smer. Za njim je z neprimerno hitrostjo pripeljal Janez Hakl iz Maribora. Ko je opazil, da ne bo prehitel traktorja, je zaviral, a vseeno trčil vanj. Traktor se je prevrnil, osebni avtomobil pa je zaneslo v betonski prepust. Legen se je hudo poškodoval.
Prijeli storilca hudega dejanja
21. aprila ponoči je 29-letni Branko N. iz Rakičana prišel skozi kuhinjsko okno v stanovanje Angele Novak iz Kuštano-vec. V spalnici je spala z možem Alojzom Slavica K. Branko je z večjim kuhinjskim nožem prisilil svoje nekdanje dekle Slavico, da je odšla z njim v gozd blizu Ko-štanovcev. Tam jo je pod pretnjo spolno zlorabil. Delavci milice so nesrečo preprečili, saj so pravočasno odkrili dejanje. Branko N. je poleg ugrabitve, ogrožanja varnosti in posilstva utemeljeno
se odstranjujejo z roko, ne da bi ustavili stroj. Že vsaka najmanjša nepazljivost ima za posledico lažjo ali hujšo poškodbo roke.
Do najrazličnejših nezgod prihaja tudi pri delu z drugimi kmetijskimi stroji, kot so silokombaj-ni, trosilniki gnoja, stroji za pobiranje koruze in drugo. Resda nezgode pri delu s temi stroji niso tako pogoste, so pa posledice oz. poškodbe prav tako hude.
Vse uporabnike kmetijskih strojev opozarjamo, da posvetijo v prihodnje delu s kmetijskimi stroji čim več pozornosti varnosti. To bodo dosegli ob doslednem upoštevanju navodil izdelovalcev strojev za varno delo s stroji, z neodstranjevanjem raznih zaščit s strojev in s pravilnim odnosom do varnega dela.
Kmetijski stroji naj vam bodo torej v pomoč, da delo opravite čim hitreje in čim laže, vendar ne na račun varnosti, saj je cena, ki jo ob nezgodi plačujejo posamezniki in družba, prevelika.
Darko ŽABKAR
N
O
c o ° £ 0 J-
m
> ? a ® Ul E U> JC
VOZNIKI:
Testiranje s testerjem SUN MODULAR ENGINE ANALYZER za ottove motorje in DTA za dieselske motorje vam omogoča z majhnimi stroški ugotoviti napake pri delovanju motorja in iz-trošenosti agregatov. Cena testiranja 19.347 din za diezelske motorje 24.900 din za ottove motorje Na te cene dajemo 25 % popusta.
Oglasite se pri nas in zadovoljni boste!	>
zaščita

zaščita
Trg svobode 2
telefon: (069)74-054
Delavska univerza,
GORNJA RADGONA
p. o.
POPRAVEK
V razpisu, ki je bil objavljen v VESTNIKU 14. aprila 1988, za dela in naloge direktorja Delavske univerze Gornja Radgona popravljamo zadnji odstavek, ki se pravilno glasi:
Prijave sprejema razpisna komisija pri Delavski univerzi Gornja Radgona, Trg svobode 4, do 13. maja 1988, in ne do 15. julija 1988, kot je bilo prvotno objavljeno.
za pešce, vendar vsi niso na pravem mestu in zaradi tega več škodijo kot koristijo. Mi smo že navajeni, da delamo vse polovično, ker pač denarja ni, eno leto začrtamo na cestah osno črto, drugo leto ne, uredimo prehode za pešce pa jih ne osvetlimo. V Pomurju ne poznamo kolesarskih stez, zato pa so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu prav kolesarji in pešci, oni plačujejo največji krvni davek. Lani je v Pomurju izgubilo življenje v prometnih nesrečah 21 kolesarjev in pešcev, kar je zelo veliko in opozarja da moramo za njihovo varnost bolje skrbeti.
Cestarji bi morali vsako leto zamenjati dotrajale prometne znake, postaviti nove pa ni enostavno, saj denimo samo prometni znak trikotnik, stane brez postavitve 10 starih milijonov dinarjev. Še hujše pa je, da se prometni znaki uničujejo, storilci pa so največkrat neodkriti.
Cestno podjetje ki je dolžno urejevati cestno prometno signalizacijo je v lanskem letu v ta namen porabilo nekaj nad 37 milijonov dinarjev. Medtem ko se za vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest vsako leto le najde nekaj denarja, pa je čedalje hujše s lokalnimi cestami. Na teh je pomanjkljiva prometna signalizacija, Makadamske ceste so tiste na katerih je največ prometnih nesreč.
Ob pomanjkanju sredstev za vzdrževanje cest se bo dalo bore malo storiti za boljšo prometno varnost, torej bo potrebno storiti več pri vzgoji prebivalstva, ta pa seveda ne zaleže veliko če nimamo dobrih cestišč, urejene prometne signalizacije, kolesarskih stez in vsega kar sodi k varnemu prometu.
Jani D.
V CENTRU MURSKE SOBOTE
PRODAMO POSLOVNE
PROSTORE:
TRANSJUG RIJEKA, TOZD LJUBLJANA, IZPOSTAVA. MURSKA SOBOTA
GRAJSKA La — 64 m’
AVTORADGONA GORNJA RADGONA, POSLOVALNICA
MURSKA SOBOTA,
GRAJSKA la - 65 m2
INFORMACIJE: TELEFON (069) 22 849

KMETIJSKA ZADRUGA
LJUTOMER - KRIŽEVCI o. sol. o. Križevci pri Ljutomeru
ABC POMURKA
Kmetijska zadruga
LJUTOMER —KRIŽEVCI
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
- TOZD MURSKO POLJE KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU na podlagi sklepa delavskega sveta tozda za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
	stanje	izklicna cena
— osebni avto R 4 (registriran)	vozen	1,800.000,— din
— traktor MTZ 82	vozen	2,500.000,- din
— traktor MTZ 52	vozen	2,400.000,— din
— kombajn za spravilo pese KC 6 vozen 2,000.000,— din , — sekač listja za peso (MAJEVICA)	1,200.000,— din — tajfun (komplet)	500.000.— din — tajfun (nekompleten)	100.000.—din — generator (11,5 KW)	200.000,—din — elektromotor (13,5 KW)	200.000,— din — varilni aparat (50 — 250 A)	150.000.— din — motorna žaga (STIHL 0,56)	50.000.— din — stroj za pranje vozil	50.000,— din — traktorsko dvigalo	100.000.— din — prekucnik za enoosno prikolico	200.000,—din — več rezervnih novih delov za pesni kombajn,		
po posebej priloženem
plužna železa (nova) in diski za krožno brano seznamu, (novi)
- TZO KLAS KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
na podlagi sklepa zadružnega sveta TZO:
— tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1971, vozen in registriran
4,000.000,— din Javna dražba bo v nedeljo, 15. 5. 1988, ob 10. uri na gospodarskem dvorišču enote kmetijstvo-storitve VERŽEJ.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Davek plača kupec. Ogled je možen uro pred začetkom prodaje.
osumljen tudi za več kaznivih dejanj velike tatvine.
Premajhna varnostna razdalja
20. aprila seje zgodila prometna nezgoda pri Puconcih. Vozpik tovornega avtomobila Janko Verbančič s Plitvičkega Vrha je vozil proti Vaneči. Pred križiščem cest Puconci —Sebeborci je nameraval zaviti v Puconce, za njim pa se je v premajhni varnostni razdalji pripeljal voznik osebnega avtomobila Viljem Cipot iz Križevec v Prekmurju. Kljub zaviranju sta vozili trčili, poškodoval se je Bojan Banko, sopotnik v Cipotovem avtomobilu.
Žrtev podhladitve
24. aprila je na poljski poti med Turniščem in Lipo sneg presenetil Jožeta Baranjo iz Dobrovnika. Vinjen je zaspal ter se podhladil in zaradi tega umrl.
J. D. j
Glavna obravnava prekinjena in preložena
Prejšnjo sredo seje pred senatom temeljnega sodišča iz Murske Sobote, enota v Ljutomeru začela glavna obravnava proti Francu Bitežniku, šoferju DO Certus. Obtožnica ga bremeni hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, saj naj bi 10. marca lani povzročil hudo prometno nesrečo, ko je z avtobusom, polnim potnikov, trčil v slaščičarno Peischl v Ljutomeru. Pri tem trčenju je Boris Arnold s Kamenščaka izgubil življenje, več potnikov pa je bilo huje ali laže ranjenih. Ob trčenju je nastala tudi velika materialna škoda.
Franc Bitežnik je na glavni obravnavi senatu, ki mu je predsedoval Ivo Šumak, povedal, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker so mu na hribu, po katerem vodi pot v Ljutomer, nenadoma odpovedale zavore, zato hitrosti ni mogel znižati, da bi prestavil v nižjo prestavo in tako mogoče omilil ali pa verjetno v celoti preprečil nesrečo.
Tudi priče, ki jih je poklicalo sodišče, niso mogle povedati kaj določnega, v glavnem pa so potrdile Bitežnikove besede, daje na najrazličnejše načine skušal preprečiti nesrečo, da vso pot — gre za približno 700 metrov dolg in strm hrib — ni izgubil prisebnosti, da ga večina pozna že dalj časa kot mirnega voznika in da so tudi potniki slišali nekakšno pihanje, poke in podobno, ko naj bi odpovedale zavore. Tudi sodni izvedenec prometne stroke ni mogel povedati, ali so zavore res odpovedale ali ne, zato je senat sklenil, da glavno obravnavo prekine in jo preloži za nedoločen čas, med tem pa bodo skušali dobiti mnenje strokovne inštitucije, ali so zavore resnično odpovedale ali ne, in meteorološko poročilo za dan nesreče. Dušan Loparnik
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 16
LENDAVA-
MLADI DOBRO POZNAJO PROMET
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava vsako leto organizira tekmovanje ekip osnovnih šol v poznavanju prometne varnosti. Kaže, da v osnovnih šolah tej problematiki namenjajo veliko pozornosti, žal pa se pozneje, po šoli, pretrgajo vse vezi s prometno kulturo. Letos je bilo občinsko tekmovanje v Lendavi. Pomerilo se je 9 ekip v dveh kategorijah. Med mlajšimi pionirji je bila najboljša osnovna šola iz Dobrovnika pred Odranci in Lendavo, med posamezniki pa Saša Varga iz Lendave. V skupini starejših pionirjev je zmagala ekipa osnovne šole iz Odranec pred Lendavo in Črenšov-ci. Med posamezniki je bil najboljši Tibor Nagy iz Dobrovnika in bo zastopal lendavsko občino na republiškem tekmovanju. Kot vsako leto je bilo tekmovanje dobro organizirano.
Jani D.
Po naših cestah se iz leta v leto prevaža več nevarnih in strupenih snovi, ki so stalna nevarnost za ljudi in okolje. Pomurski gasilci niso stali križem rok, proti tej nevarnosti so se oskrbeli s primernimi napravami in snovmi za preprečitev ekološke nesreče. V Lendavi so dobili sodobno opremo za uničevanje in gašenje nevarnih snovi, v Radencih pa naprave za hitro prečrpavanje in odstranjevanje nevarnih snovi, ki bi morebiti ogrozile mineralne vrelce. Na vaji v Lendavi so radenski gasilci pokazali, kako se prečrpava nevarna snov iz poškodovane cisterne. Jani D.
VIDEM OB ŠČAVNICI
Strelci se uveljavljajo
Strelska družina Jovo Jurkovič pri Vidmu ob Ščavnici praznuje 30-letnico, petindvajset let pa je minilo od takrat, ko so s svojimi sredstvi in pomočjo krajanov zgradili strelski dom. Na začetku jim je bila edini vir dohodkov članarina, zato so si začeli dodatna sredstva zagotavljati z organizacijo raznih prireditev, končno pa so deležni tudi pomoči iz občinskih virov.
Po začetni zagnanosti je prišlo vmes tudi do kriz, zlasti zaradi mrtvila v občinski strelski zvezi in premestitev nekaterih dobrih članov, zadnja leta pa spet dosegajo lepe uspehe na športnem in tekmovalnem področju. Tekmujejo v republiški ligi, zelo uspešni pa so tudi na občinskih in regijskih tekmovanjih. Na državnem prvenstvu v Skopju bosta sodelovala pionir in mladinka, ostali pa se trudijo, da bi dosegali čim boljše rezultate.
V zadnjem času so zgradili prizidek k strelskemu domu, uredili štiristezno avtomatsko strelišče za zračno puško in strelišče za malokalibrsko puško ter nekatere pritikline. Z deli, pri katerih pridno sodelujejo številni člani, še nadaljujejo.	V. M.
POŽARNO VARSTVO
Za varnost naj nam ne bo žal denarja
Pred nedavnim so se končali letni občni zbori občinskih gasilskih zvez v Pomurju. Na njih so gasilci v glavnem ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje požarna varnost, predvsem zaradi večje in uspešnejše preventivne dejavnosti. V nekaterih občinah vodijo akcijo, s katero bi zagotovili vsakemu gospodinjstvu ročni gasilni aparat, v drugih so pripravili preglede vseh gospodinjstev in svetovali, kako odpraviti morebitne povzročitelje nevarnosti. Gasilska društva so v lanskem letu dobila tudi nekaj nove, sodobne opreme. Za našo pokrajino pa je posebno pomembno, da se občinski gasilski centri usposobijo za boj proti požarom, ki jih povzročijo lahko vnetljive snovi, in za morebitne ekološke nesreče. V lanskem letu so pomurski gasilci pokazali nekaj te opreme na vaji v Lendavi, pokazali so načine odstranjevanja strupene snovi in gašenje požara, ki ga povzročijo lahko vnetljive snovi. Oprema je sodobna, izurjenost pa bo potrebno izboljšati. Po naših cestah se prevaža čedalje več strupenih snovi, in ker smo kmetijsko območje, tu pa so tudi mineralne vode, bi bila morebitna ekološka nesreča katastrofalna. Tako ocenjujejo položaj gasilci in gotovo jim gre pritrditi. Za varnost pred požari in drugimi nesrečami naj nam ne bo žal denarja, čeprav so naprave, ki jih danes uporabljajo gasilci, zelo drage. Takšna naložba se obrestuje in se je že, saj lani v Pomurju nismo imeli velikih požarov, še zlasti pa je razveseljivo, da ni bilo večjih požarov v delovnih organizacijah. Iz proračunov gasilskih zvez pomurskih občin je razbrati, da bomo letos za požarno varstvo namenili kakih 700 milijonov dinarjev. Sredstva bo potrebno kajpada racionalno izkoristiti tudi za to, da bi v gasilske vrste pritegnili več mladih in žensk. Gasilske vrste se morajo obnavljati, brez tega ne bo mogoče delovanje društev. Razveseljivo pa je, da so pomurski gasilci pokazali na ocenjevanjih, ki jih pripravljajo, dobro znanje in pripravljenost za posredovanje ob vsakem času in kraju. S še boljšo vključitvijo v družbenopolitično življenje v vasi ali krajevni skupnosti se bodo gasilci najbolj oddolžili vsem krajanom, ki tako ali drugače plačujejo njihovo delovanje. Ta čas se gasilska društva v Pomurju pripravljajo na kongres slovenskih gasilcev, ki bo letos v Celju. Želijo, da bi požarna varnost postala letos še boljša, da bi zanjo poskrbel vsak občan.
Jani D.
------DELO SODIŠČA V LENDAVI-------—---------------------
Manj prometa z zemljišči
Število novih zadev seje v primerjavi z letom 1986 lani v enoti temeljnega sodišča v Lendavi zmanjšalo za 24 odstotkov. Razlog je zmanjšanje zemljiškoknjižnih zadev, ki jih je bilo lani 1719 manj. Na sodišču menijo, da je osnovni razlog omejitev prometa po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Na enoti temeljnega sodišča v Lendavi so lani rešili 6429 zadev, kar je manj kot leta 1986, to pa je posledica že omenjenega zmanjšanja pripada, zlasti zemljiškoknjižnih zadev.
Delo je možno ocenjevati na podlagi potrjenih odločb na višjem sodišču v Mariboru. Lansko leto je bilo potrjenih kar 60 odstotkov odločb. ludi reševanje starejših zadev poteka hitreje, saj so imeli konec lanskega leta le 55 nerešenih zadev, od tega 11 starejših od pet let. Lansko leto je bilo po mnenju sodišča značilno po tem, da je povečano število zadev s področja kriminalitete, število pravdnih zadev je enako, manj pa je zapuščinskih zadev. Sodišče je posebej opozorilo na problematiko v zvezi z novo zemljiško knjigo za katastrsko občino Pince. Terenska dela so končana, zemljiško knjigo je treba prepisati, za to pa m denarja. Kljub obljubam občine teh sredstev še ni, to pa lahko povzroči velike težave in škodo, saj bo sicer potrebno zagotoviti dodatna sredstva za izvedbo odločb o komasaciji.	Jan'
V SPOMIN
Minila leta štiri so takrat, ko dal si mi roko in poljubček zlat in obljubil si mi, da kmalu prideš spet domov. Ko pa prišel 24. april je, takrat sredi dela tragično utihnilo tvoje mlado je srce in ljubega atka,
Ludvika Novaka
šoferja iz Kuštanovec
ni več domov.
Mala moja hčerka ne pozabi na me, prinesi rožni grm mi in položi na moj grob. Rože bodo mi cvetele in spominjale, kjer tvoj ati vedno spi in se več ne prebudi.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prinašate cvetje ter prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
ob 5. obletnici našega nikoli pozabljenega moža, očeta in starega očeta
Franca Ščapa
iz Turnišča
22. aprila je minilo pet let, odkar si zaprl svoje trudne oči, a spomin na tebe še živi.
Že pet let v hladnem grobu dragi mož in oče zdaj počivaš, klic noben te ne zdrami, tudi solze te ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražji nam leži.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi oče, brat, tast in stari oče
Jožef Šarkan
iz Gančan št. 59
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sestrični Liziki, sosedom Mariji Grlec, Anici Maučec, Jožetu Zadravcu, Lojzu in Erži Žišek, Horvatu, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali, prijateljem, znancem in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Carju iz ZD Beltinci, g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku KS Gančani za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, kolektivoma Sodišča združenega dela v M. Soboti in ZS Triglav-Pomurska območna skupnost M. Sobota ter zidarskemu mojstru Štefanu Maučecu iz Gančan.
Vsem še enkrat hvala!
Gančani, Beltinci, M. Sobota, Kranj, Serdica in Ocinje, dne 16. 4. 1988
VSI NJEGOVI .
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Ob izgubi našega dragega očeta, sina in brata
Slavka Liilika
se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala č. g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma KS Partizan in Splošne bolnišnice M. Sobota za tople poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinek Goran, mama, oče, bratje Ernest, Karel, Stanko in sestra Brigita z družinami ter drugo sorodstvo
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno in samo.
Župančič
ZAHVALA
Ob težkih trenutkih obupa in žalosti, ko nas je zapustil naš zlati mož, oče, dedek in pradedek
Alojz Serec
iz Murskih Črnec
.se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, sodelavcem DO Potrošnik, DO Sobota in DO Mura.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Globoko žalujoči vsi njegovi
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče in stric
Franc Varga
iz Gradišča
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil v 77. letu starosti naš dragi mož, oče,-dedek in pradedek
Andrej Vaupotič
iz Lukavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem za organizacijo pogrebne svečanosti, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 88. letu starosti je tiho zaspala draga sestra, teta, strina in botra
Jožefa Spil
roj. Pozvek iz Serdice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala družinam Linhart, Buček in Benko, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev in govorniku KS za poslovilne besede.
Serdice, 3. 4. 1988
Žalujoči: sestri Ana in Julijana, nečaki in nečakinje z družinami
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 17
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 29. aprila do 5. maja 1988
29. aprila ob 17.45 uri amer, krimi-nalka-drama ZMAJEVO LETO. Režija: Michael Cimino (Lovec na jelene’), po scenariju O. Stoneja (Vod smrti!), igrajo: Mickey Rourke, John Lone, Caroline Cava idr.
I. maja ob 15,30 in 17,45 uri ameriška kriminalka-drama ZMAJEVO LETO
1.	maja ob 20. uri amer. erot. film IZJEMNA ŽENSKA. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
2.	maja ob 18. uri it. komedija MOČNI FANTJE. ZABAVATA Bud Spencer in Terence Hill!
2.	maja ob 20. uri slov, film HU-DODELCI. Režija: Franci Slak, igrajo: Rade Šerbedžija, Mustafa Nada-revič, Mario Selih (Najboljši igralec-debitant na TD F Celje '87), odlični so tudi naturščiki (Anja Rupel ans. VIDEOSEX). FILM JE. BIL DOKAJ OPAŽEN TUDI N,\ H ST1VALU V BERLINU!
3.	maja ob 18. uri it. komedija MOČNI FANTJE
3.	maja ob 20. uri slov. .film HU-DODELC I
4.	maja ob 18. in 20. uri it. komedija MOČNI FANTJE.
5.	maja ob 18. uri amer, film OD TARČI: DO SMRTI
JAMI S BOND 007 ROG UR MO-ORE!
5.	maja ob 20. uri nem. erot. film ČRNA AFRODITA. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda Ulma!
Prodam
FORD ESCORT, letnik 1970, potreben kleparskega popravila, prodam. Salamenci 60. M-3919
ROTACIJSKO KOSO, tip IMT 627-60, skoraj novo, prodam. Kerec, Šalamenci 27. M-3920
BREJO KRAVO prodam. Turnišče, Štefana Kovača 121. M-3922
MALE PUJSKE PRODAM. Sodišin-ci 19. M-3924
VIDEOREKORDER TOSHIBA, nov, še z garancijo, prodam ali menjam za zastavo 126 P. karambolirano zastavo 101 ali jugo. Naslov upravi lista. M-3925
MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 27. M-3927
BARVNI TELEVIZOR RIZ TELE-FUNKEN, ekran 64, prodam. Telefon 22 281. M-3930
	generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov	
	IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ	SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637		
KOSO ZA GOLDONI IN BETONSKE SOHE ZA OGRAJO prodam. Gyorfi, nasproti avtobusne postaje. M-3931
VARNOSTNI LOK TORPEDO s streho, za traktor deutz, nov, prodam. Vprašati: Melinci 170, telefon 71 249. M-3932
KRAVO prodam. Ivanci 66, telefon: 76 340. M-3933
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 69. M-3934
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 1, prodam. Pečarovci 76. M-3935 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Ludvik Nemec, Krplivnik 32, p. Hodoš. M-3936
KOSO ZA TRAKTOR IMT 540, pri memo za več vrst traktorjev od 16 do 70 KS. in obračalnik za seno, malo rabljeno, prodam. Telefon 87 167. M-3937
TOMOS AVTOMATIK A 3 MS, star 2,5 leta, prodam. Gomilica 125. M-3938
ZASTAVO 126 P. letnik 1986, prodam. Kuršinci 56, p. Bučkovci. M-3939
RDEČE VINO, 500 I, prodam. Teša-novci 120, telefon: 48 374. M-3940 PRALNI STROJ GORENJE prodam. Bakovci. Ob Muri 30. M-3942 GOLF, letnik 1978. prodam. Prša, Mala Polana 27 a. M-3943
GRADBENO PARCELO z vinogradom v Lendavi, 18 arov (vodovod, asfaltirana pot) ter silažni kombajn pd-tinger mex 2, zelo malo rabljen, prodamo. Telefon: 70 183. M-3945 TRAKTORSKO FREZO, širina 160 cm, prodam. Krenos, Gornji Slaveči 124. M-3946
ŽITNI KOMBAJN EPLLE 211 prodam. Informacije: gostilna Zeleni gaj, Fokovci. M-3947
MARSHALL BASS. 60 W. model 5506 (equilizer), kitarski fender showmaster, 200 W, in bas ojačevalec GA 100 z RCF zvočnikom prodam. Telefon dopoldne: Vlado — 81 696. 1M-18284
ZASTAVO 101, letnik 1978 (z deli), nujno prodam. Šafarsko 44 a. p. Ljutomer. IN-18277
TOMOS ELEKTRONIK 90, regfstri ran, ugodno prodam. Semenič, Slam-njak 7 a, Ljutomer, telefon: 069 82 334. IN-18282
DVOBRAZDNI PLUG, 10-colni, rabljen, prodam. Jože Pušenjak, Lukavci 72, Križevci pri Ljutomeru. 1N-18218
ŠKOLJKO ZA JUGO 45, novo, prodam. Branko Sovič, Robadje 1, 42312 Štrigova. IN-18280
ŽETVENO NAPRAVO IN KOSILNICO BCS prodam. Rus, Mota 25, Ljutomer, telefon: (069) 82 065. 1N-182 79
LADO 1200, letnik 1976. in fiat 126 P, letnik 1982, prodam. Miro Klement, Logarovci 6, Križevci pri Ljutomeru. IN-18275
KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Franc Osterc, Vučja vas 26, Križevci pri Ljutomeru. IN-18276
MALE PUJSKE prodam. Melinci 43. M-3952
TOMOS BT 50 prodam. Cena 1,200.000 din. Telefon (069) 26 568. M-3953
VINOGRAD S POČITNIŠKO HIŠICO (elektrika, voda, asfalt),- 10 km iz Murske Sobote, enoosni traktor Ferrari, 15 KM, s plugom in frezo, prodam. Naslov v upravi lista. M-3954 KOMFORTNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, na Lendavski cesti, 80 m2 prodam. Telefon: 23 462. M-3955

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
HLADILNIK, 180 I, rabljen, prodam. Lendavska 45, telefon 25 582. M-3642 TRAKTOR, 14 KS, dizelski, s frezo in kosilnico za vinograd, pralni stroj KONČAR in dele za fiat 1100, letnik 1962, prodam. Murska Sobota, Bo-rovnjakova 12. M-39.59
APN 6, star šest mesecev, prodam. Telefon 74 588. M-3963
FORD 1,3, letnik 1982, prodam. Tor-nar, Gornja Bistrica 69. M-3972
KOSILNICO BCS, dizelsko, in obračalnik panonija, prodam. Telefon: (069) 70 308. M-3962
MOPED APN 6, star dve leti, prodam. Telefon 22 336. M-3966
KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Krog, Brodarska 19. M-3967 TRAKTOR STEYR 18, s koso, pro dam. Stanjevci 19. M-3968
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Bakovska 5, telefon 22 975. M-3969
AVTO CITROEN GS CARAVAN, le tnik 1980, prodam. Jože Čontala, Per-toča 102. M-3970
RENAULT 4, letnik 1978, potreben manjšega popravila, prodam. Sreš, Bakovci, Ob potoku 19. M-3971 AVTO ŠKODA IN PRIKOLICA ZA AVTO NAPRODAJ. Žižki 106. M-3975
NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEx, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, tele fon: 069 71-434.
TRAKTOR IMT 560 prodam. Dolič 104, p. Kuzma. M-3980
BARVNI TELEVIZOR ugodno prodam. Telefon 24 987. M-3974
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 35. M-3976
AVTO 750 prodam. Stara ulica 22, st.
12, Murska Sobota. M-3977
MALE PUJSKE PRODAM. Dokle-žovje 32. M-3978
JAWO 350, novo, še neregistrirano, prodam. Lutverci 33, p. Apače, ali telefon 74 477. M-3979
NESNICE, MLADE JARČICE PASME HI SEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk. dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
MALE PUJSKE prodam. Frančiška Klobasa, Šratovci 23, Radenci, telefon: 73 389. M-3981
RENAULT 18. letnik 1982/10, dobro ohranjen, prodam. Fras, Bratonci 173. M-3985
PETUNTJE, PELARGONIJE (»mu-škatline«) in vodenke, raznovrstne, prodajamo. Cvetličarstvo Gyorfi, nasproti avtobusne postaje. M-3986 MOPED BT 50 prodam za 145 SM. Ivanič, Murska Sobota, Cankarjeva 48. M-3987
TOVORNJAK IMV, dizelski, ugodno prodam. Rakičan, Jezera 51. M-3989 MOPED APN 4, in televizor,- črno-beli, oboje dobro ohranjeno, prodam. Informacije: Šomen, Murska Sobota, Lendavska 23. M-3990
TRAKTOR TORPERO 6206 z opra-’vljenimi 100 delovnimi urami in 1.
servisom 'prodam. Beznovci 36. M-3991
RENAULT 4 TL prodam. Dolnja Bistrica 80. M-3992
ŠKODO 110, registrirano, vozno, z rezervnimi deli (motor, menjalnik, stekla in drugo), ugodno prodam. Ogled možen vsak delavnik od 15. do 19. ure. Srečko Fras, Radenci, Kapelska c. 31. M-3994
ELEKTRIČNI BOJLER, hrastove plohe (6 cm), 2 m3, suhe, prodam. Petanjci 44. M-3997
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS in sejalnik za koruzo, 2-vrstni, prodam. Sodišinci 45. M-3998 TELICO, brejo pet mesecev, prodam za 1,300.000 din. Dolenci 75. M-3999 SEDEŽNO GARNITURO, kombini rano, skupaj 7 elementov (dvosed — postelja), prodam. Telefon po 15. uri 25 536. M-4000
BELO VINO (šmarnica) naprodaj. Kobilje 50. LE-13418
TOVORNI AVTO ZASTAVA 50-8, 3 t, dolg keson, nov, prodam. Lendava, Partizanska 31, telefon 069 75 137. LE-13442
OTROŠKO KOLO BMX, uvoženo, s športnimi dodatki, prodam. Telefon po 15. uri: 25 536. LE-4000 a
KOMPLETNI GRADBENI MATE-
RIAL IN LES ZA OSTREŠJE pro dam ali menjam za novejši avto. Jože Trstenjak, Lokavci 18, p. Spodnji Ivanjci. GR-19644
TRAVNIK IN GOZD, skupno 1,5 ha, na Dolnji Bistrici prodam. Informacije: Ana Golenko, Gornja Radgona, Ob progi 7. GR-19645
KOMPRESOR TRUDBEMK, 4 KW, 110 1, prodam. Cena 700.000 din.
Rožman, Radenci, Kapelska cesta 66. GR-19646
DVOREDNI SEJALNIK ZA KORUZO IN LlCKALNIK ZA KORUZO prodam. Franc Senekovič, Spodnji Ivanjci 6. GR-19648
JUGO AX 45, nov, prodam. Ogled med 18. in 20. uro. Anton Bukošek, Gornja Radgona, Trg svobode 8, telefon: 74 808. GR-19650
KASETNI RADIO PHILIPS, nov, 30 W, prodam 40 odstotkov ceneje. Telefon: 46 374. M-4051
MALE PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Šebjanič, Vaneča 14. M-4053 KOMBAJN EPLLE MOBIL 840 prodam. Naslov v upravi lista. M-4054 ŠKODO 100 Š prodam. Telefon: 87 227. M-4055
AVTO ZASTAVA 101 naprodaj. Gomilica 123. M-4056
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Telefon: (069) 24 444. M-4057 HRASTOVA HLEVA-prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 41. M-4059 SOBNA VRATA IN NAVADNO MIZO ZA NAMIZNI TENIS prodam! Murska Sobota Mladinska 58, telefon: 22 671. M-4060
PARCELO NA VANEČI prodam. Telefon: (069) 21 854. M-4061 TRAKTOR STEYR s koso, brano in plugom prodam. Satahovci 24, telefon: 26 501. M-4062
KOSILNICO BCS Z OBRAČALNIKOM po ugodni ceni prodam. Karel. Krenos, Gornji Slaveči 124, p. Kuzma. M-4063
KADETT 1,3 SL, november 1985, uvožen, ugodno nujno prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 46. M-4064 KUHINJSKE ELEMENTE prodam. Plahut. Murska Sobota, Lendavska 17 c. M-4066
ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR, 3001, prodam. Telefon: 78 275. M-4063 a
MZ TS 150 po ugodni ceni prodam. Janez Somi, Kamovci 2. M-4067 RENAULTA 4, letnika 1982 in 1978, v dobrem stanju, prodam. Mavrin, Babinci 30. p. Ljutomer. M-4068 DAIHATSU, dizel, prodam. Šalovci 3, telefon 78 408, od 7. do 14. ure.
PRIKOLICO BRAKO, dobro Ohranjeno, ugodno prodam. Baranja, Nemčavci I, p. Murska Sobota, telefon: 21 119. M-4069
MAESTRAL 18 SD TOMOS 4, kratka os (tudi po delih), ugodno prodam. Telefon 81 379. IN-18295
VVV 1300 in ZASTAVO 750 prodam. Rafael Munda.'Vogričevci 30, p. Ljutomer. IN-18296
ZASTAVO 101, letnik 1984. prodam. Stanko Srša. Banovci 1, pri žel. postaji Veržej. IN-18292
ŠKROPILNICO MIO STANDARD, 200 I, z motorjem za motokullivator prodam. Cena 500.000 din. Lehar. Pristava 21. Ljutomer, telefon 82 197 popoldne. IN-18285
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO (belo-oranžno) prodam. Telefon od 7. do 19. ure: (069) 81 046. 1N-I8293 ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1989. prodam..Telefon: 069 82 142. IN-18294
BOČNO KOSILNICO ZA TRAKTOR DEUTZ 4006 ali 4506, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Bolehne-čici 21. Videm ob Ščavnici. IN-18290 TRAKTOR STEYR 18 KS. s koso, plugi in jermenico ter univerzalni mlin M 11 prodam. Veščica 19 a, Ljutomer. IN-18287
RENAULT 18 TL, letnik 1981. vgrajena plinska naprava, na novo registriran, zelo dobro ohranjen in urejen, prodam. Durič, Lendava, Župančičeva 6, ali telefon od 7. do 15. ure: 75 271/53. L E-13419
VINOGRAD V LENDAVI, 1.5 ha, prodam. Telefon po 20. uri: 75 459. L E-13420
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 8. M-FH
ČISTOKRVNE ŠARPLANINCE pro-dam. Telefon 069 81 436. IN-18297 MOPED APN 6 prodam. Lipovci 81. M-4006
OPEL REKORD CUPPE, tip D, prodam. Murska Sobota, Prešernova 22. M-4007
OPEKO BIBER, rabljeno, prodam. Murska Sobota, Prešernova 22. M-4008
OPREMLJENO STANOVANJE ALI HIŠO V MURSKI SOBOTI VZAME V NAJEM AVSTRIJSKI DRŽAVLJAN. DOBER PLAČNIK. PONUDBO POŠLJITE NA NASLOV ETIENNE ŠADL, CANKOVA, telefon (069) 76-618.
OJAČEVALEC ZA KITARO SOL-TON, 60 W, pevsko glavo solton PA 104, 100 W, končno stopnjo, 2 x 200 W, analogni delay yamaha, delay mi-rex za kitaro prodam. Bakovci, Panonska ulica 7, telefon med 20. in 21. uro 76 145. M-4009
MLAD SADOVNJAK, II arov, z brunarico (9 m2) v k.'o. Martjanci prodam. Telefon: 21 674. M-4010 KOMBINIRAM ŠTEDILNIK, zamrzovalnik in kopalno kad prodam. Ceno določi kupec. Telefon: 23 504. M-4011
BOROV GOZD, 40 arov, v Križevcih v Prekmurju, primeren za posek, prodam. Črenšovci 80 a. M-4012 MERCEDES 300 D, letnik 1980, potreben popravila, prodam. Odranci 383. M-4013
POLOS ZA R-4, starejši letnik, novo prednjo opremo za mercedes 115 in prednje steklo za zastavo 850 cupe prodam. Odranci 383. M-4014
NOVO PRIKOLICO BRAKO prodam 20 odstotkov ceneje. Telefon: 46 259. M-4017
POGNOJENE TRAVNIKE PRODAM. Brezovci 40. M-4018
NOVE NADOMESTNE DELE ZA ZASTAVO 101 prodam. Anton Gru-škovnjak, Črenšovci 5 h. M-4019 MALE PUJSKE PRODAM. Peter Horvat, Gradišče 51. M-4020 KORUZO NA STORŽIH prodam. Tropovci, Kolesarska 67. M-4021 LADA 1500, letnik 1982, ugodno naprodaj. Štefan Vuglar, Veržej, Maistrova 6, telefon: 87 206. M-4022
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je komaj v 62. letu starosti za vedno zapustil dragi, nepozabni mož, oče, brat, svak, tast in stari atek
Jože Jauk
dipl. inž. agr.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem sosedom in vaščanom iz Skakovec za pomoč v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dolgoletnim sodelavcem KG Rakičan, DKIT Prekmurja, ZZB, njegovim lovskim tovarišem in rogi-stom ter govornikom ob odprtem grobu.
Hvala vsem za darovane vence in šopke, pisna in ustna sožalja ter tudi vsem darovalcem v dobrodelne namene.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na mnogo prerani zadnji poti.
Skakovci, 9. aprila 1988
Žalujoči: žena Marija, sinova Slavko in Jožko, snaha Verica, njegova ljubljena vnučka Petra in Dejan, sestre z družinami, svaki, svakinje z družinami ter drugo sorodstvo
ELEKTRONSKI AVTOMATSKI stroj za izdelovanje vseh vrst plastičnih vrečk, nov, cisterno za olje, 3000 1, gorilnik olimp, kosilnico LOMBARDINI, staro eno leto, širina 1,30 m, in prikolico za motorno kosilnico prodam. Murska Sobota, Kidričeva 31, telefon: 21 385. M-MM TOMOS AVTOMAT1C A3 MS prodam. Telefon: 24 846. M-4003 MALE PUJSKE PRODAM. Perkič, Murski Črnci 17. M-4004 TRAKTOR ŠTORE 404 prodam. Frančiška Hul, Grad 42. M-4005 UNIVERZALNI NEMŠKI OKO-PALNIK, 4-redni, in suhe borove plohe (5 cm), prodam. Telefon: 77 646. M-4023
KORUZO NA STORŽIH prodam. Prosenjakovci 4. M-4026	'
TRAKTOR DEUTZ TORPEDO 55 AX, garancija do decembra, ugodno prodam. Informacije po 20. uri: telefon 76 982. M-4027 STISKALNICO, BALIRKO WEL-GER, starejšo, prodam. Štefan Jakič, Markovci 5. Šalovci. M-4028 ELEKTROMC 90, z manjšo okvaro, prodam. Franc Kerčmar, Prosenjakovci 7. M-4029
ŠKODO š 100, moped avtomatic, lu-ščilnik in drobilnik za koruzo, prodam. Telefon: 24 189. M-4031 MOPED S ŠTIRIMI PRESTAVAMI, registriran, prodam. Gjergjek, Dankovci 25. M-4033
TRI PRAŠIČE ZN ZAKOL (130 do 140 kg) in slamo v balah prodam. Jusa Kramarja 16, telefon: 21'693. M-4034
RAZNO POHIŠTVO, šivalni stroj in hladilnik prodam. Kroška 26. M-4035 BARVNI TELEVIZOR KORTING, star šest let, nov ekran, in otroški kombinirani voziček poceni prodam. Telefon: 22 665. M-4037
PUJSKE PRODAM. Satahovci 33. M-4039
FIAT 125 PZ, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. Grabar, Selo 30. M-MM
MALO KMETIJO, 2,60 ha v enem kosu, primerno za vsakogar, na lepi sončni legi za gozdom ob potoku prodam. Brezovci 33. M-4040
BELE SALONITNE PLOŠČE, 8-re-brne, 200 kosov, prodam. Flisar, Vi-donci 125 (ob asfaltu). M-4042 TRAKTORSKE GUME 18,4 x 30 in gume za prikolico 11,5/80-15 ter stiskalnico za kombajn zmaj 132 prodam. Noršinci 62. M-4044 POLNILA IN BETONSKO KRITINO prodam. Telefon: 48 404. M-4045 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO prodam. Horvat, Murska Sobota, Mi-kloša Kuzmiča 21 a. M-4046 OKOPALNIK ZA KORUZO PANONIJA naprodaj. Rakičan, Panonska 71. M-4047.
ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1979, prodam. Kličite po 16. uri: telefon 74 654. M-4048 RAZTEGLJIVO MIZO ZA KUHINJO in štiri stole ter tri šotore za 4 in 2 osebi, prodam. Cipot, Stara 18. M-4049
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 210 1, prodam. Telefon: 22 765. M-4050 VESPO, staro eno leto in pol, prevoženih 900 km, prodam. Kidričeva 31, Murska Sobota. M-4078
KRAVO prodam. Tompa, V. Polana 213. M-4072
KAVČ IN DVA FOTELJA prodam. Tel.: 26 471, popoldne. M-4076 KOKOŠI ZA ZAKOL ali-nadaljnjo rejo prodam. Pri desetih kokoših ena zastonj. Tratnjek, Žiberci 44, p. Apače ali tel.: 79 034. M-4074
STRANKE OBVEŠČAM, DA 4. MAJA 1988 ODPIRAM DELAVNICO ZA POPRAVILO
GOSPODINJSKIH APARATOV
S KAKOVOSTNIMI STORITVAMI SE PRIPOROČAM! JANEZ BUKOVEC, Kobilje 135, p. Dobrovnik
Kupim
MOTORNO ŽAGO HOMELITE 350 (za dele) prodam. Franc Flisar, Gorica 65, p. Puconci. M-4001
Rož'ce vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako rade bi cvetele, a tebe več nazaj ne bo!
F-125 P, tudi karamboliran, kupim. BWM 250, nekompleten 500/54, prodam. Tišina 3 ali tel. 46-368. M-3569
Sobe
MAMICA z otrokom nujno išče stanovanje ali sobo v G. Radgoni ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. GR-19647
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI okolici iščem. Naslov v upravi lista ali telefon: 22-830. M-3921 SOBO S KUHINJO V MURSKI SOBOTI ALI RADENCIH išče mlad par. Naslov v upravi lista. M-3960
AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino
AUTO RECEK, WINDISCHMI-NIHOF
tel.: 9943 3156 2269
Zaposlitve
PRODAJALCA(-KO) za občasno prodajo vrtnarskih pridelkov na tržnici v Murski Soboti iščem. Telefon 21-495. M-3931
MIZARSKEGA POMOČNIKA z večletno prakso takoj zaposlim. Grah, Nemčavci 23, ali telefon: 23-497. M-3944
ŽENSKO ZA POMOČ STAREJŠIMA ZAKONCEMA V MURSKI SO-. BOTI iščemo. Informacije: 21-255. M-3951
KLAVIATUR1ST-VOKALIST z opremo se pridruži uigrani skupini. Naslov v upravi lista. M-3982 KITARIST SE PRIDRUŽI ANSAMBLU. Kitaro IBANEZ, 100 W zvočnike prodam. Telefon: 77-614. M-3993 VK MIZARJA ZAPOSLIM. Mizarstvo Drago Veren, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 24. M-3995 KV ŠOFERJA C in E KATEGORIJE, z znanjem nemškega jezika, zaposlim. Odranci 383. M-4014
Razno
Preklicujem veljavnost zdravstvene knjižice št. JO 551710, izdane 26. novembra 1975. Krešimir Dobranič, Lendava, Kranjčeva 60. LE-13411 Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1455 pri H KS KZ Ljutomer-Križevci. Marjan Fijavž, Ljutomer. IN-18278
IZDELUJEM IN MONTIRAM PLASTIČNE ROLETE IN ŽALUZIJE. Telefon: 722 645. M-3805
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 052985, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Alojz Cigan, Odranci 225. M-3923
PREKLIC!
Preklicujem oglas s 14. številke Vestnika pod številko M-3662, da prodajam janževec in se hkrati opravičujem KK Radgoni, tozd Vinogradništvo za napačno uporabo njihove zaščitene blagovne znamke. Do napake je prišlo zaradi nesporazuma, ker prodajam vino iz vinograda na Janževem Vrhu. Jože Maje, Radenci, Kerenčičeva 4. M-3956
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost garancijsko-servisne knjižice za zastavo YUGO 1. L GX/5 v, št. motorja 1124289, št. šasije VX II28A00, 00967410, št. serijske knjižice 510366. Angela Jamnik, Murska Sobota, Stara 6. M-3973
V neznano se je zatekel pes LESSI, sliši na ime ČARLA. Kdor bi jo kjerkoli videl, naj sporoči na naslov: Zdenko Filipič, Rakičan, Jezera 51, ali po telefonu: 21 404. M-3988
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega psričevala Gostinske šole v Radencih, izdanega leta 1976. Marija Zadravec, Turnišče 232. M-4616
RAZNO
ROLETE, LESENE IN PLASTIČNE, v različnih barvnih odtenkih in izvedbah montiram. Golubič, Maribor, telefon 062 26 103. M-3478
Prisrčno smo ti hvaležni za vse, kar si storil za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
STRAN 18
VESTNIK, 28. APRIL 1988
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil mož, oče in dedek
Ludvik Vučak
iz Zenkovec
Ob nenadomestljivi izgubi dragega pokojnika se zahvaljujemo prim. dr. Jožetu Bedernjaku in osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za vse prizadevanje, da bi mu rešili življenje.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, ki so nam nesebično pomagali, vsem prijateljem in sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, vsem, ki so nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence ali sredstva za gradnjo bolnišnice in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala g. župniku za tolažilne besede in obred, predstavniku KS za lepe-poslovilne besede ter pevcem za ganljivo odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Zenkovci, 11. aprila 1988
Žalujoči: žena Agata, sin Štefan z družino ter vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Matija Bohar
iz Mačkovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob’ strani, nam izrekli sožalje, darovali vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, internega oddelka v Celju, duhovniku za pogrebni obred, pevcem, cerkvenemu odboru, predstavnikoma KS in GD za poslovilne besede ter gasilcem za pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Irma, sin Elemir, hčerki Olga in Vesna z družinami ter vnuki Timotej, Beat in Dino
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Aleksander Vučak
iz Kupšinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili n?njegovi zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija ter sin Geza in hčerka Valerija z družinama
Ko je bolečina prevelika, se tudi solza posuši, telo odreveni.
le duša nemo vpije, zakaj tebe nazaj več ni.
V SPOMIN
29. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, teta in svakinja
Helena Bavčar
roj. Kumin iz Murske Sobote Kidričeva 3
Spomin nate bo vedno živel v naših srcih.
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Si mislite lahko, da strašna je rana, ki zadela je naše srce, nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne!
N SPOMIN
1. maja bo minilo devet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
Štefan Lovenjak
iz Poznanovec
Praznina in žalost sta napolnili naš dom, odkar si odšel. Nesrečna usoda te je iztrgala od nas prav tedaj, ko bi te najbolj potrebovali. Zastal je tvoj korak, zastalo je tvoje srce, toda tvoja podoba živi v naših srcih in naše misli se vedno znova vračajo k tebi. Težko je razodeti žalost, ki jo čutimo za teboj.
Hvala vsem, ki še ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
TVOJI NAJDRAŽJI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. Jože Smej)
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama
Terezija Žabot
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter botrini za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje.
Posebna zahvala g. kaplanu in pevcem za obred.
Žalujoči: mož, hčerka Terezija z družino in hčerka Marija z družino iz Chicaga
Nismo dovolili, da bi te izgubili, a usoda rekla je tako, da to. kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
ZAHVALA
V'74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Ivan Hozjan
iz Šulinec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku Camplinu iz Martinja, duhovniku Erniši iz Slaveč, pevcem za odpete žalostnike, predstavniku KS Aleksandru Kerčmarju, invalidskemu društvu iz M. Sobote, G D iz Šulinec, godbi ter tozdu Alpetur iz Škofje Loke.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Ivan, Štefan, Jože, Karel, Vlado in Marjan z družinami, hčerka Bariča z otroki ter vnukinja Manuela z družino
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, draga Marija, ni, da bi skupaj še bili.
Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce, nikdar več ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je komaj v 32. letu starosti zapustila naša ljuba hčerka, sestra in vnukinja
Marija Kerčmar diplomirana psihologinja iz Murske Sobote
Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Stegmiillerjevi za vso pomoč naši Mariji, g. duhovniku, govornikoma krajevne skupnosti in Pomurskega zdravstvenega centra ter pevcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V NEIZMERNI ŽALOSTI: MAMA, OČE, BRAT Z ŽENO IN MALIM EDIJEM, STARI MAMI IN DRUGO SORODSTVO
V SPOMIN
Micki Korpič
Ob petem letu njene prerane smrti se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki se je še spominjate!
NJENI NAJDRAŽJI
Smrt ti je rekla, več nikamor naprej, tukaj boš ostala in nikoli več ne boš dosegla svojega cilja.
N SPOMIN
28. aprila mineva žalostno leto, ko je v težki prometni nesreči v 61. letu starosti izgubila življenje
Ida Skledar
roj. Dervarič iz Radovec
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu!
ŽALUJOČI: MOŽ VILJEM, MAMA TER HČERKA Z DRUŽINO
Tiho voda je šumela in tvoje mlado življenje sabo vzela.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 9. letu starosti za vedno zapustila draga hčerkica, sestrica in * vnukinja
Andrejka Jona
iz Gomilice
Ob boleči izgubi se iskreno, zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Posebna hvala sorodnikom, sosedom, g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke ter DO Mura, tozd Ženska oblačila.
Vsem — iskrena hvala!
Žalujoči: mamica, očka, sestrica Mojca, stara mama in oče ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
3. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš
Drago Škerlak
iz Petrovec
Spomin nanj je še vedno živ.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče na njegovem grobu in polagate nanj cvetje.
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, to, ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
4. aprila nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
VSI NJEGOVI
Marija Kerec
iz Otovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Srčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS.
Vsem — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: hčerke Kristina, Anica in Avguština z družinami, vsi vnuki, pravnuki, brat ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 19
PRED SEJO REPUBLIŠKE ZDRAVSTVENE SKUPŠČINE
Napotek!?
Zaradi denarnih težav oziroma stavk zdravstvenih delavcev je tudi zdravstvo postalo tema političnih razprav in seveda javnih medijev. Ne zgolj zato, da bi tudi mi nekoliko oglodali kost; pišemo predvsem z namenom, da bi opozorili opazovalce (poslušalce in bralce), predvsem pa odločevalce, na nekaj, kar bi kazalo upoštevati pri pisanju sodbe zdravstvu (posredno porabnikom).
K predstavi o zdravstvu kot velikem potrošniku, ki je prekoračil meje dovoljenega in dogovorjenega ter se. zato znašel v velikih izgubah in težavah, moramo dorisati še razsežnosti, na katere akterji javnih nastopov krat-komalo pozabljajo. Zdravstvo je treba postaviti v tako imenovani družbeni prostor skupaj z gospodarstvom in drugimi »družbenimi potrošniki« splošne in skupne porabe ter mednje, vrisati družbena razmerja (vrednotenje, odnose, tudi trošenje oziroma porabo). Z drugimi besedami: če poznamo težave v gospodarstvu, moramo spoznati še vse »družbene potrošnike«, njihovo delo in trošenje ter prispevek k družbeni in človekovi blaginji. Za zdravstvo se moramo vprašati:
— kaj nam zdravstvo, zdravstveno varstvo ter seveda zdravje pomeni (razvrstitev na lestvici vrednoti);
— koliko od pričakovanega že imamo, oziroma kaj še pričakujemo od zdravstvenih organizacij in kakšno naj bi bilo zdravstveno varstvo (kazalo bi se ozreti tudi po razvitejših državah!);
— koliko od ustvarjenega dohodka dajemo zdravstvu v primerjavi z drugimi družbenimi potrošniki (povedati je treba, koliko od tistega, kar gospodarstvo daje za druge, pripada zdravstvu ter koliko drugim — poimensko!);
— koliko, predvsem pa kako in za kaj je zdravstvo trošilo v primerjavi z drugimi družbenimi potrošniki (ker bi bilo primerjanje številk neprimerno, je treba videti cilje družbe in dobrobit človeka 1).
Ko bomo dobili odgovore na ta, morda še na nekatera vprašanja, bo mogoče zdravstvo drugače videti ter spoznati mesto, ki ga ima v družbi. Z zavestjo, da so stvari bolj jasne, bo tudi laže pisati sodbo.
Povejmo še, da je (bila) ta metoda tuja skorajda vsem delitvam denarja, namenjenega za družbeno nadstavbo, ko se je delilo med porabnike splošnega in skupnega pomena, ne da bi videli celoto. Tisti, ki so bolje prepričali vodilne (z močjo vplivanja na delitev), kako potrebna in nujna je dejavnost za družbo (ne le dejavnost sama, ampak tudi njena razširjenost, razvitost, kadrovska zasedenost, opremljenost itd.), so praviloma tudi več iztržili. Tako pa se je trošilo brez pravih razmerij, kar je (poleg znanih ukrepov) porušilo skladnost razvoja in delovanja med gospodarstvom in negospodarstvom ter med družbenimi potrošniki samimi.
Spoznavanje družbenega prostora in mesta, ki ga imajo posamezni družbeni potrošniki v njem, ni v nasprotju s predlogom pretresa delovanja internih skupnosti in družbenih dejavnostih (tudi zdravstva), kjer bi se dalo še kaj privarčevati (kratkoročno). Odpira pa novo vprašanje, rfamreč vprašanje smiselne delitve ustvarjenega ne le med gospodarstvom in negospodarstvom. ampak med družbenimi potrošniki (dolgoročno).
Majda Horvat
Izglasovali so samoprispevek
Meseca maja se v krajevni skupnosti 'Železne Dveri izteče petletno referendumsko obdobje, v katerem so krajani zbirali denar za vzdrževanje in obnovo makadamskih in asfaltnih cest v krajevni skupnosti. V glavnem so vse naloge tudi opravili, če pa ne, je to zgolj zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi tega so se na zborih krajanov odločili, da bodo ponovno razpisali referendum za uvedbo samoprispevka za nadaljnjih pet let. V nedeljo so se odločali. Referendum je uspel, saj je na glasovališča prišlo 95,7 odstotka volilcev. Od teh se jih je za samoprispevek odločilo 82,8 odstotka. Pri tem je treba omeniti naselje Železne Dveri, saj so se tam krajani stoodstotno udeležili glasovanja, najboljši rezultat pa je bil v Slamnjaku. Tam se je za uvedbo samoprispevka odločilo kar 90,1 odstotka krajanov.
V naslednjih petih letih bodo torej zbirali denar za obnovo in vzdrževanje krajevnih cest, nakup opreme za civilno in narodno zaščito ter gasilska društva, za napeljavo telefonov v naselja, kjer jih še nimajo, in za zagotovitev virov pitne in požarne vode. D- L-

v besedi in sliki
BESEDE UDEJANJITI
Program izvajanja nalog občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, ki je dobil potrditev tudi na nedavni seji predsedstva občinskega komiteja ZKS, je dokaj obsežen, hkrati pa tudi obvezujoč, saj so natančno opredeljeni nosilci in roki za uresničitev programskih usmeritev. Vključeni so vsi organi ZK in osnovne organizacije v občini, ki morajo čim-prej pregledati izvajanje sprejetih sklepov in politike zveze komunistov. Tako bo treba temeljito oceniti, kako je z uresničevanjem in kakovostnim spreminjanjem kadrovske politike, razvojne strategije kmetijstva in družbenopolitične angažiranosti učiteljev srednjih šol ter kadrovanja v pedagoške poklice. V te aktivnosti bodo vključili tudi komisije za posamezna področja delovanja zveze komunistov v soboški obči
Proslava OF in srečanje zborov
Osrednja občinska proslava dneva Osvobodilne fronte je bila v Ljutomeru v torek zvečer. Slavnostni govornik Geza Horvat, predsednik OK SZDL Ljutomer, je v svojem govoru povezal izročilo Osvobodilne fronte z delom SZDL danes in opozoril na sedanji težak gospodarski trenutek in prizadevanja vseh, da bi ga z vsemi razpoložljivimi sredstvi rešili. Podelili so tudi priznanja OF s srebrnim znakom. Prejeli sojih: Stane Feuš iz Ljutomera, Miloš Vrbančič iz Radomerja, Lizika Rauter iz Veržeja, Olga Antič iz Križevec in Alojz Kaučič s Ka-menščaka.
Podelili so tudi 15 priznanj Občinske konference SZDL. Deset so jih prejeli posamezniki, pet pa družbene organizacije in društva. Srebrne znake Zveze sindikatov pa je podelil tudi ljutomerski občinski svet. Prejeli so jih: Albina Senčar iz Cezanjevec, Alojz.Copot iz Stročje vasi, Andrej Kosec iz Veščice in OO ZSS Mura, tozd, Oblačila Ljutomer.
Po tej slovesnosti pa se je začelo občinsko srečanje pevskih zborov. Nastopila sta dva mešana pevska zbora, trije moški in en ženski pevski zbor. Poleg njih pa so nastopili še dva okteta in en nonet. Kot gostje so nastopili člani mešanega pevskega zbora Jože Kerenčič s Koga. '	“	D. L.
SINDIKALNA PRIZNANJA
V okviru praznovanja OF in delavskega praznika so v radgonski občini podelili sindikalna priznanja.
Srebrni znak sindikata je letos prejela Osnovna sindikalna organizacija OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone. Prav tako so srebrne znake prejeli posamezniki: Milena Marovič, Franc Dokl, Franc Movrin, Marjan Edšid, Krista Kosar, Marjan Založnik, Stane Mir in Jože Pelc. Pisna priznanja sta prejela Jože Perhač in Majda Voupotic.
bp
MURSKA SOBOTA
Kaj pa narodnosti pri nas?
Prav gotovo je bolje, da se o vprašanjih, ki posebej zadevajo neko okolje, pogovarjamo na kraju samem. In tako so se tudi člani komisije za narodnosti pri skupščini SR Slovenije v četrtek sestali v Murski Soboti. Osrednjo pozornost so namenili razpravi o poročilu o mednarodnem sodelovanju, ki ga je dal v javno razpravo republiški izvršni svet. Osnovna ugotovitev: to poročilo ima veliko pomanjkljivost, namreč to, da ne obravnava ali vključuje vloge, ki jo imata pri sodelovanju Slovenije s.sosednjimi deželami italijanska in madžarska narodnostna skupnost na Obali oziroma v Pomurju. Prav tako je bilo sprejeto stališče, da ni prav, če razni obiski predstavnikov naše republike in tudi federacije potekajo mimo predstavnikov narodnosti oziroma obmejnih občin, kar se je, denimo, zgodilo ob obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja v madžarski Žalski županiji (meji z lendavsko občino) in predsednika Zisa Branka Miku-liča na Madžarskem. Menili so tudi, da se v takšnih poročilih vse predolgo ponavljajo nekatere ugotovitve (železniška povezava, mejni prehod Martinje —Gornji Senik, obvezna menjava dinarjev), namesto da bi realno ocenili, ali je kaj možno spremeniti. In prav gotovo je nekaj krivde za neuresničene pobude in dogovore tudi na naši strani.
Jože Graj
Krajani KS Turnišče so preteklo nedeljo nastopili v kmetijskem kvizu ZNA-NJE-IMANJE. ki ga pripravlja RTV Novi Sad. Gostovali so v južnem Banatu v kraju Jasenovo kot ekipa, ki je predstavljala RTV Ljubljana. V okviru oddaje so nastopili: folklorna skupina kuda Štefan Raj, oktet in tričlanska ekipa, ki je tekmovala na kvizu iz kmetijstva. Tema kviza je bila pridelava krompirja in korenja. Tekmovalci so se odlično odrezali, saj so v rednem delu kviza zbrali kljub izredno težkim vprašanjem maksimalno število točk, prav tako kot domačini. Zmagovalca kviza je bilo potrebno dobiti z dodatnimi vprašanji, vendar je pri žrebu dodatnih vprašanj sreča turniški ekipi obrnila hrbet. Izvlekli so list brez dodatnih vprašanj, tako da je zmaga pripadla domači ekipi. V ekipi Turniščanov je bila tudi Marija Rejtar, ki se je predstavila s pletenjem cekarjev, kar je vzbudilo med domačini precejšnje zanimanje. Nastopili so tudi nogometaši, strelci, šahovska ekipa in ekipa v vlečenju vrvi. Nogometaši in strelci so prepričljivo ugnali domačine in v domače vitrine prinesli velike pokale.	F. Vitez
ni. Te naloge naj bi opravili še do sredine junija. Še prej pa bodo morale osnovne organizacije ZK obravnavati aktivnost svojega delegata v občinski konferenci, člana občinskega komiteja ali drugega organa občinske organizacije iz svoje OO ZKS, kakor tudi člana občinskega komiteja, ki je zadolžen za določeno osnovno organizacijo.
Nič manjšega pomena ni to, da v osnovnih partijskih organizacijah pregledajo aktivnost svojih članov v samoupravnih organih, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, delegatov za skupščino občine in samoupravne interesne skupnosti ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Hkrati bo občinski komite ZKS pregledal 'aktivnost svojih delegatov v DPZ, OK SZDL, MS ZKS za Pomurje in članov

CK ZKS in njegovih organov. Vsak član ZK pa je obvezen vključiti se v razpravo o ustavnih spremembah v okolju, kjer živi in dela. Pomembna zahteva je, da je potrebno v sleherni osnovni organizaciji ZK pripraviti program idejnopolitičnega usposabljanja s tremi obveznimi temami. Prav tako morajo osnovne organizacije ZK v organizacijah združenega dela pregledati uspešnost izvajanja načrtov razvoja svojih delovnih kolektivov. Nič manjši pomen ne pripisujejo prenovi zveze komunistov in mednarodnemu sodelovanju občinske organizacije ZK, kakor tudi statutarno dogovorjeni nalogi vseh članov in osnovnih organizacij pri sprejemanju novih članov v ZK in izvajanju diferenciacije med članstvom.
Milan Jerše
SGP Pomurje in Gradis sta se sredi aprila lotila gradnje novega mostu čez potok v Martjancih, saj je stari že ogrožal tovorni in drugi promet po regionalni cesti. Medtem ko ostali promet poteka precej nemoteno po obvoznici skozi Noršince in makadamski cesti Puconci—Sebeborci, pa negodujejo lastniki traktorjev, saj so obvezne razdalje velike, druge rešitve pa ni. Investitor je Skupnost za ceste Slovenije, dela pa bodo, kot so se obvezali izvajalci, končana proti koncu junija. Ko bodo končana zahtevna začetna dela, bodo delali vsak dan tudi po enajst ur.
J. Stolnik
Priznanja, šport in kresovanja Kresovanje ob radgonskem grad bo tudi letos osrednja prireditev ob 1. maju in 27. aprilu v radgonski občini, praznično pa bo že ves teden. Tako spadajo v okvir praznovanja tudi minulo občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov ter srečanje folklornih skupin, pevcev in godcev pri Negovi ter številne športne prireditve. Slavnostna seja vseh družbenopolitičnih organizacij je bila v sredo na strelišču v Gornji Radgoni, kjer so tudi podelili priznanja OF, nato pa je bilo odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Jutri, 30. aprila, organizira občinska konferenca ZSMS na Štadionu bratstva in enotnosti ob 15. uri tradicionalno športno srečanje. Ženske in moške ekipe se bodo pomerile v malem nogometu, rokometu in odbojki. Ob 18.00 istega dne bo krenila skozi Gornjo Radgono godba na pihala, ki bo občane pospremila na radgonski grad. Tam bo po dolgoletni navadi zagorel kres, pripravljen je pester kulturni program, slavnostni govornik pa bo predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Neuvirt. Poskrbljeno bo tudi za sindikalne klobase in pijačo. Kresovi pa bodo zagoreli tudi v vseh vaseh radgonske občine.
Ali primerno plačilo ali stavka
Svojčas je že kazalo, da bomo v Pomurju tudi v šolstvu dočakali stavko (lepše rečeno prekinitev dela). Napovedovali so jo na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, vendar >grožnje< niso uresničili zaradi 10-odstotne novembrske valorizacije osebnih dohodkov in obljube Republiške izobraževalne skupnosti, da se bodo določila resolucije za leto 1987 uresničila do konca lanskega leta. Toda zdaj ugotavljajo, da je bil vsak delavec centra lani oškodovan v povprečju za okrog 60.000,— dinarjev; medtem bi moral biti njihov povprečni OD blizu 605.000,— dinarjev, giblje pa se le okrog 490.000,— dinarjev. Zato so Republiški izobraževalni skupnosti in še drugim pristojnim pred kratkim naslovili poseben dopis, v katerem pozivajo, da RIS najde rešitev za njihove zahteve do 29. apr>la, v nasprotnem primeru bodo 13. maja (v petek) prekinili z delom in s k opravljanju delovnih obveznosti vrnili, ko bodo uresničene njihove zahteve.
»Pedagoški delavci se za ta poklic nismo odločili zato, da bi s prekinitvami dela izsiljevali pravno dogovorjene in sprejete družbene norme. Družba od nas zahteva, da vzgajamo m posredujemo čim več znanja, toda sama diploma fakultete za takšno delo ne zadošča. Potrebno je nenehno delo in učenje in za vse to zahtevamo od te iste družbe pošteno plačilo in pedagoški mir,« končujejo svojo zahtevo.
Jože Graj
SEJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Direktorji naj gredo v šolo
Čeprav vse bolj poudarjamo, da formalna šolska izobrazba velikokrat ni dokaz sposobnosti in da so lahko zelo poslovno ali kako drugače uspešni tudi delavci, ki nimajo visokih šol, pa v lendavskem izvršnem svetu menijo, da morajo imeti poslovodni delavci najmanj višješolsko izobrazbo. To izhaja tudi iz družbenega dogovora, ki so ga podpisale vse organizacije združenega dela, vendar jih je več kot pet, kjer imajo na čelu direktorje, ki so končali komaj 4-letno srednjo šolo. Ugotovili so tudi, da je povprečna starost direktorjev nekaj več kot 40 let, kar je zelo ugodno, po drugi pa ugotavljajo, da se premalo poslovodnih delavcev udeležuje dopolnilnega izobraževanja, ki ga organizira na Brdu pri Kranju Gospodarska zbornica Slovenije. Ob tem je nekdo ugotovil, da direktorji (pa ne samo lendavski) nočejo na Brdo zato, ker »pouk« poteka v obliki seminarskega dela, torej ne le poslušanje, čemur pa nekateri niso kos, pač zaradi slabe strokovne podlage. Bodi tako ali drugače, izobraževanja ni mogoče zanemarjati, kar seveda velja za vsakogar, torej ne le za vodilnega moža. Seveda pa v Lendavi za zdaj iz muhe še ne delajo slona (srednješolskih direktorjev se ne bodo-kar Jako znebili), saj vodilna delovna mesta v sedanjem težkem gmotnem stanju združenega dela niso privlačna. Direktorji naj kar ostanejo, dobro pa bi bilo, ko bi uvajali za najodgovornejše delo kakega sodelavca, ki bi ob pravem času stopil na čelo kolektiva. Zunanji direktorji menda kmalu odpovedo, posebej še, če jim v razpisnih pogojih naložijo izdelavo razvojnega programa.
Š. Sobočan
--OBČINSKI SVET ZSS LENDAVA----
Kdo bo sekretar?
'Dosedanjemu sekretarju občinskega sveta ZSS Lendava se te dni izteče mandat, zato so v osnovnih sindikalnih organizacijah evidentirali kar enajst možnih kandidatov. Naposled je predsedstvo sindikata oblikovalo predlog o treh možnih kandidatih, pa tudi odbor za kadrovska vprašanja je ugotovil, da so Jože Raščan iz Planike, Ignac Temlin iz Primata in Ivan Krpan iz Nafte dobili tolikšno podporo, da jih lahko uvrstijo na kandidatno listo za volitve novega sekretarja. Potemtakem tudi v lendavskih sindikatih več kandidatov za eno funkcijo! Odločitev bo padla na volitvah, ki bodo 6. maja. Tedaj bodo izvolili tudi novega podpredsednika. Tu je kandidat le eden, in sicer Evgen Pinter iz Ine
IZANIMALO VAS BO   
PRVOMAJSKI RALLY S STARIMI AVTOMOBILI
IMototouring klub iz Gradca organizira v sodelovanju s hotelom Radin iz Radenec prvomajski rally voznikov s starimi avtomobili, takoimenovanih »oldtajmerjev«. Avtomobilski rally se bo začel v nedeljo, I. maja 1988, ob 8. uri v Gradcu in po-— tekal čez mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni do Ra-g denec, kjer bo ob 11. uri cilj pred hotelom Radin. V Radencih bodo udeleženci opravili športni del programa, to je spretno-Istna vožnja z avtomobili, poznavanje starih avtomobilov in drugo. Ob 15.30 pa se bodo udeleženci rallyja podali v Mursko Soboto, kjer bodo opravili krožno vožnjo skozi mesto in se vrnili v Radence, kjer bodo najboljšim podelili nagrade. Za Iju-bitelje starih avtomobilov bo to vsekakor enkratna priložnost.
ki je ne bi smeli zamuditi.
F. M.
Prisrčno, domače, pristno-
to so najpreprostejše oznake za srečanje beltinskih kudovcev z gostitelji z Gornjega Senika v Porabju minulo soboto.
Beltinčani so se odzvali povabilu gornjeseniških folkloristov, ki jih že tri leta vodi prizadevni ALOJZ HANŽEK in so bili tudi sami gostje lanskega folklornega festivala v Beltincih. Prav takrat sta obe skupini navezali prisrčne prijateljske stike, saj so Gornjeseničani presenetili obiskovalce festivala s pristnim, izvirnim nastopom porabskih slovenskih plesov, pri učenju katerih jim velikodušno pomaga znani folklorni strokovnjak iz Ljubljane, profesor Mirko Ramovš.
Prav to svojo dejavnost so mladi gornjeseniški folkloristi predstavili v skupnem programu z gosti iz Beltinec — plesalci FS, nepogrešljivo Bando Kociper-Baranja in tamburaši — v prijetnem okolju kulturnega doma, ki je bil ob tej priložnosti poln krajanov in okoličanov. Le-ti so z navdušenjem sprejemali poldrugourni program slovenske pesmi in besede, ob tem pa burno zaploskali pobudi, da se stiki med obema skupinama in krajema tradicionalno utrdijo. Nova priložnost za to bo že kmalu: plesalci z G. Senika bodo letos še posebno dobrodošli gostje na letošnjem folklornem festivalu v Beltincih konec julija, združenem s praznovanjem zlatega jubileja beltinske folklore.
—mz—
Antonija Košič, Banovci: »Zasebne sobe oddajamo le štiri mesece na leto in sicer od 1. junija dalje. S to dejavnostjo se ukvarjamo že kakih dvajset let, od takrat, ko so tukaj našli vodo. V glavnem imamo stalne goste iz Avstrije in Nemčije, precej pa tudi iz Maribora, Ljubljane in drugih krajev. Ta posel se ne izplača preveč. Lani smo zaslužili okrog 5 starih milijonov, saj višjih cen kot v kampu ne moremo imeti. Imamo le tri sobe in 10 ležišč, na leto okrog 300 gostov. Za vsakega gosta moramo nesti prijavnico UNZ Ljutomer, obračunavamo pa lahko samo v dinarjih. Tudi ni v redu, da morajo naši gostje plačevati tako drago vstopnico za kopališče, ko pa jejo v njihovi restavraciji. Prav tako se pritožujejo nad neurejenostjo kopališča in okolice. Ja, če bi lahko obračunavali v devizah — potem bi se že izplačalo. Kmetje in uslužbenci se s to dejavnostjo ne morejo ukvarjati — eni imajo dovolj drugega dela, drugih pa zaradi službe ni doma. Mladi tudi nočejo več oddajati sob, preveč dela je in premalo zaslužka. Ko smo zgradili hišo, smo potrebovali denar, pa tudi delavci, ki so delali pri vrtini, so prosili, če bi jim lahko dali sobe. Tako se je začeto. Za naprej pa ne vem.«
Nada Šinkec, Moravske Toplice: »Sobe mo začeli oddajati 1980 leta. Takrat je že nekaj sosedov oddajalo sobe, zato so starši, da bi bila to mogoče dobra dejavnost za obstranski zaslužek. Tudi hišo smo gradili prav s tem namenom. Zdaj imamo na voljo osem sob, naenkrat pa lahko sprejmemo 15 gostov. S sodelovanjem z Naravnim zdraviliščem sem zadovoljna. Vsak gost se najprej prijavi na recepciji zdravilišča, tam mu napišejo napotnico, v kateri hiši bo prenočeval in koliko bo plačal. Po navadi so to stalni gostje, ki se vračajo iz leta v leto in si že prej telefonsko rezervirajo sobo. Če hoče priti gost k nam, bo pač prišel, pa če je hotel poln ali prazen. Tukaj imajo samo prenočišča, pa kako kavo si lahko skuhajo v sobi. Na terasi so tudi hladilniki za poletne mesece. Obvladam tudi nemški jezik, tako da se lahko z njimi pogovorim- to pa tujim gostom veliko pomeni. Z denarjem nimam nobenega posla, ker plačajo vse v hotelu. Ko imam zbranih več napotnic, grem tja, da mi izplačajo. 60 odstotkov dohodka nam priznajo za stroške. V osmih letih smo morali menjati vse postelje in posteljne vložke, za vsako sobo (ki so v različnih barvah) pa imam trojno posteljnino. Če ne računaš zraven svojega dela, se oddajanje sob izplača.«
Marija Gaberc, Turistična agencija Integral Ljutomer: »Gostje, ki se ustavijo v naši poslovalnici, večkrat sprašujejo, kje bi lahko dobili zasebne turistične sobe. Vendar teh v mestu Ljutomer enostavno ni. Prav tako nimam podatkov za druge občine, tako da jim ne morem pomagati. Največkrat so to gostje termalnega kopališča v Banovcih, ki bi radi dobili kje v bližini zasebne sobe. Vem samo za enega oddajal ca v tem kopališkem kraju, ki se vse bolj razvija. Prav tako je slabo glede turistično usmerjenih kmetij. Zanje se velikokrat zanimajo tuji gostje, ki kampirajo v Banovcih. Po navadi jih napotim do Slamnjaka. Prav tako izletnike, večje skupine, kajti posamezniki gredo raje na Jeruzalem. V Ljutomeru bi zasebne turistične sobe še kako potrebovali, kajti marsikateri gost bi raje stanoval pri zasebnikih. Še podnajemniki v Ljutomeru le težko najdejo sobo. Pred leti je bilo nekaj takih sob v gostišču Prlek, zdaj pa niti teh ni več. Turistična zveza občine Ljutomer vabi vse zasebnike na svoje sestanke, vendar se jih ne udeležujejo. Ko se organizirajo kake prireditve, da lahko ha njih zaslužijo, ja, potem zasebni gostilničarji in drugi tudi pridejo.«
Turizem na kmetih še vedno životari
Pomurje ni Gorenjska — s tem se moramo sprijazniti. Sem niso zahajali popotniki in sprehajalci že od nekdaj, tukaj ljudje niso navajeni prodajati prav vse — tudi kozarec vina in kos kruha, kajti tukaj je doma gostoljubnost. Kdor pride k hiši, pa čeprav je tujec, dobi kaj za pod zob.
V Pomurju imamo le tri turistično usmerjene kmetije, ki so prejeli lani znak kakovosti v obliki razpolovljenega jabolka. Premorejo 22 ležišč, vsaka pa ima tudi po 45 sedežev, torej za večje skupine. O turizmu na kmetih kot dopolnilni dejavnosti zasledimo najprej v Obrtnem zakonu 1973 leta, podrobnejša opredelitev pa je zapisana šele v družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja te dejavnosti v Sloveniji 1981 leta: turistična kmetija je kmetijsko in turistično urej.eno kmečko gospodarstvo, ki v svojih stanovanjskih in gospodarskih poslopjih sprejema goste, nudi hrano, pijačo in prenočišče. Turizem na kmetiji je le dopolnilna dejavnosti, nudijo pa se lahko le pridelki s kmetije.
Skrb za razvoj turizma na kmetiji je v Pomurju prevzela Ivanka Donko z Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota:
»V pomurju segajo začetki v leto 1975, ko je bila zgrajena in registrirana turistična kmetija — na pobudo zasebnika. Načrtno zgrajena in pod strokovnim vodstvom je bila šele turistična kmetija Mihaela Tremla v Bokračih, ki naj bi bila vzor za gradnjo drugih. Žal se je gradilo preveč stihijsko, ljudje so vložili veliko denarja, pri tem pa niso upoštevali zahtev. Naš zavod ima pri njihovem razvoju predvsem svetovalno
nalogo, ker pa ta dejavnost v Pomurju nima tradicije, si le počasi utira svojo pot. Urediti nekaj kmetij je premalo. Za boljšo ureditev te dejavnosti so bili sprejeti občinski odloki, ki pa so kar precej različni.«
In kaj vam še posebej ni uspelo, je pa nujno za nadaljnji razvoj?
»Še do danes nam ni uspelo vključiti teh kmetij v kompletno turistično ponudbo Pomurja. Menim, da je na območju Pomurja povezava z gostinsko-tu-rističnimi organizacijami in agencijami nujna.«
In kakšnega pomena je akcija dodeljevanja znaka razpolovljenega jabolka?
»Pravilnik o podeljevanju tega znaka je enoten za vso Slovenijo. V ocenjevalni komisiji so bili predstavniki zavoda, gospodarske zbornice ter republiških organizacij. Od devetih turističnih kmetij so tak znak prejele le tri. Do ponovne ocenitve morajo te obdržati raven kakovosti, ostale pa si ga lahko z izboljšanjem pridobijo. Šele
Ivanka Donko je kmečkim gospodinjam dobra znanka
pred kratkim se je na Izvršnem svetu Murska Sobota pojavil konkreten predlog, da bi znak kakovosti pomenil tudi večjo olajšavo pri davkih. Tako je le v soboški občini, medtem ko v drugih še vedno ni ustreznega posluha vodilnih za razvoj turističnih kmetij. Seveda pa so poleg tega pomembni tudi drugi dejavniki razvoja: tradicija, turistična razvitost pokrajine, sprejemanje širše družbene javnosti, različnost ali enakost tolmačenja vsebine dejavnosti turističnih kmetij, določena kulturna raven, izobraženost in pripravljenost (zainteresiranost) kmeta za dejavnost.«
Tremel sodeluje s Kompasom in ptujsko agencijo, vendar so najpogostejši gostje na njegovi kmetiji tisti, ki mu jih pripeljejo kmetijske organizacije.
O kakem seznamu in predstavitvi turistično usmerjenih kmetij v prostorih agencij' in zdravilišč ni ne duha n'e sluha. Seveda pa je ena od ovir tudi slaba infrastruktura — tako ceste kot tudi telefonije.
DODATNA TURISTIČNA PONUDBA ZASEBNIKOV V POMURJU VSE SLABŠA?
'RAZVOJ POMURSKEGA
’TURIZMA TUDI (LE) TAKO
Najnovejše raziskave sodobnih turističnih trendov so pokazale, da se svetovni turizem vse bolj usmerja k celinskemu in ne le obmorskemu podnebju. To pa pomeni, da bodo v prihodnje prišla na svoj račun ga, AOMriht.. neokrnjene narave, domače prehrane .. .
V Pomurju imamo zdravilišča, fizioterapevtsko dejavnost na svetovni ravni, ter-mo-mineralne vode, prav tako pa je Pomurje znano po trdnih kmetijah, žitorodnih
poljih, živinoreji, dobrem vinu, dobri hrani in gostoljubnih ljudeh. Marsikdo bi koristil zdraviliške usluge, jedel zdravo domačo hrano, plesa! v kavarnah in prenočeval pri zasebnikih. Zakaj je tako težko vse to uskladiti? Se tako bojimo konkurence ali pa je potrebna pomurska turistična zveza? Mogoče pa je za dogovor potreben nekdo tretji, agencija ali organizacija, ki se bo ukvarjal z organiziranjem izletov in rezerviranjem prenočišč ter pri tem vključeval tako družbeni kot zasebni sektor!
Kako močno se bleščijo zvezdice?
Komisija pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje je lani končno organizirala ocenjevanje gostinskih obratov in jim dodelila zvezdice. Kljub obljubam, da bodo povabili tudi novinarje, sp to storili sami, skoraj preveč tiho.
Kakšne so ocene — pravične ali ne —- pa presodite kar sami. Objavljamo le nekaj ocen.
Oznaka __________________________________________________kakovosti Gostišče izletnik, Ignac Rajh, Bakovci____________5
Gostilna K rotundi, J. Grabar, Fokovci	3
Hotel Grozd, Gornja Radgona	4
Restavracija Janžev vrh	4
Pivnica Bistro (Kompas), Gornja Radgona	4
Radgonska klet (tozd Grozd)	3
Gostilna Pri mostu, G. Radgona	3
Gostišče Franc Zorko, Križevci pri Ljutomeru	4
Restavracija Kopališče, Banovci	3
Gostilna Lovski dom, Lendava	4
Hotel Jeruzalem, Ljutomer	4
Motel Čarda, Martjanci	4
Hotel Termal, Moravske Toplice	4
Gostišče Šinjor, Martjanci	4
Hotel Diana, Murska Sobota	5
Prekmurski hram, Murska Sobota	5
Hotel Zvezda	4
Kavarna Jelša, Restavracija pri sejmišču, Central	3
Gostilna Horvat—Lovenjak, Polana	5
Hotel Radin, Radenci	5
Vikend, Narodna restavracija, Radenci	4
Vzorno urejena Levstikova ulica v Moravskih Toplicah. Skoraj v vsaki hiši v tej ulici oddajajo zasebne turistične sobe. Na to opozarjajo table z napisi. Okrog 20 zasebnikov v Moravskih Toplicah se je odločilo za tovrstno dejavnost. S sodelovanjem Naravnega zdravilišča so zadovoljni.
Alenka Stupar, Lendava (predsednica Odbora za turizem pri Izvršnem svetu) »V Lendavi ne moremo reči, da imamo zasebne turistične sobe. Okrog 20 ležišč ima zasebnik iz Male Polane, ki pa jih je raje dal v najem Geološkemu zavodu. Prav tako drugi zasebnik, ki ima sobe, oddaja te samo šoferjem. To torej niso turistične sobe v pravem pomenu besede. Vse je odvisno od razvoja Naravnega zdravilišča Lendava in od zainteresiranosti Integrala, vendar do sedaj ni bilo tega interesa ne pri Integralu ne pri zasebnikih. Lani smo pripravili Analizo razvoja turizma v lendavski občini, vendar, glede zasebnega sektorja nismo sklenili nič dokončnega. Načrtujemo neke vrste Lendavsko cesto, to bi bila pot po Lendavskih goricah, zato bi radi pritegnili lastnike vinskih kleti ob poti, da bi ob določenih dnevih in urah prodajali domačo pijačo in hrano. To ne bi bili klasični vinotoči, ker bi delali v sodelovanju z Integralom in bila njihova dejavnost samo dopolnilna ponudba Integrala. Rešitev je po mojem le tesna povezava zdravilišča in zasebnikov. Tudi turistično usmerjenih kmetij v naši občini ni. Kot da ljudje niso navajeni te dejavnosti. Vendar pa možnosti so — dogovarjamo se z Lentijem na Madžarskem in Gornjo Radgono za izmenjavo gostov in izletnikov,«
Marija Drefiak, Radenci: »Mi oddajamo sobe že kakih 26 let. To hišo smo zgradili 1952 leta načrtno za goste. Zdaj je na voljo 9 sob z 20 ležišči, prijavljeno pa imam kot turistične sobe. Vsakega gosta vpišem v knjigo — imam posebej seznam za domače in tuje goste — prav tako vsakega prijavim. Včasih nas je bilo v Radencih 25 oddajalcev zasebnih sob, zdaj pa sva le dve. Drugi oddajajo sobe le za »sorodnike«. Gostje so različne starosti in iz raznih držav, prijavijo se naravnost pri meni ali pa v recepciji. Po navadi že vsi vedo, kam hočejo iti. Ne vem, da bi kdaj v recepciji povedali komu, da so v Radencih tudi prazne zasebne sobe. Vsaj dokler hotel ni poln, verjetno ne pustijo gosta iz hiše. Kakih šest let gostu vse sama obračunam — saj veste, bolj gosta pošiljaš sem ter tja, slabše volje je. Pri meni imajo samo prenočišče, če hočejo, si lahko skuhajo tudi kako kavo ali čaj, vse drugo pa v objektih Radenske. Jaz ves denar sproti odnesem na recepcijo hotela Radin, oni od zneska odtegnejo 10 odstotkov, ostalo pa mi nakažejo na žiro račun. V hiši moram vsako leto kaj obnavljati, tako sem dala zbrusiti parket, narediti novo električno napeljavo, uredila verando, okolico hiše. Večkrat kdo vidi tablo pri cesti in hoče sobo samo za eno noč - neprijavljen — jaz tega ne sprejmem. Drugače zelo rada delam z gosti.«
Marija Jurinec, Radenci: »Drugi ne oddajajo več zasebnih sob, ker se enostavno ne izplača. Preveč moraš dati vstran. Na črno se seveda bolj izplača. Tudi z gosti je vse slabše, zadnja leta jih je vse manj, to pa se najprej pozna v zasebnih sobah. Sicer pa se v Radencih v zadnjem času ni nič spremenilo. Na primer, zakaj ni za hotelom kampa? Mi imamo dve enoposteljni in pet dvoposteljnih sob, skupno 14 težišč. Od recepcije hotela imamo bolj malo koristi. Ko so ukinili turistični biro se je za nas zasebnike vse močno poslabšalo. Na srečo, imamo nekaj stalnih gostov, ker »onim« je najlažje povedati, da zasebne sobe ni. Gost niti ne ve, kje naj išče informacije, zato je potrebna nevtralna turistična pisarna, ki bo ponujala usluge tako družbenega kot zasebnega sektorja. Mi imamo sobe L A kategorije. Ne vem, kdo določa te cene, vendar so skrajno prenizke. Kdor pride iz drugih zdravilišč pravi, da so zasebna prenočišča skoraj enako draga kot hotelska — pri nas pa stane nočitev okrog deset tisoč dinarjev. Mi oddajamo sobe že 17 let. Gostje vse plačujejo na recepciji, meni pa potem izplačajo. Vendar sem za december dobila izplačano šele februarja. Rešitev te zmede so polne sobe in višje cene, pa seveda turistična pisarna.«
VESTNIK, 28. APRIL 1988
STRAN 21
naši kraji in ljudje
GORNJI SLAVEČI
Vestnikov ficek se počasi gunca po gorički cesti proti mojemu cilju. čeprav je cesta asfaltirana, pa je že zelo zdelana, tako da me veselo prevrača po sedežu. Cankova, Krašči, Ropoča, Pertoča, potem na desno pa na levo, mimo Dolnjih Slaveč in že sem v Gornjih Slavečih.
Zavijem z glavne ceste na vaško, na dobri stari makadam. Najti moram predsednika vaškega odbora. Kljub dobrim napotkom zgrešim pot in se znajdem v Nuskovi. Vrnem se nazaj in končno le najdem številko 95. Spet nimam sreče, gospodarja Draga Šarkanja ni doma. Seveda, dan je lep in opravila na polju so na vrhuncu. Po kratkem iskanju pa
Drago Šarkanj, predsednik vaškega odbora: »Največji problem so ceste in pa seveda pomanjkanje denarja.«
ga le najdem, ravno v trenutku, •ko stopa s traktorja, da bi si malo odpočil.
»Gornji Slaveči spadajo v krajevno skupnost Kuzma. V vasi je nekaj čez 120 hiš, vendar pa jih okrog 15 sameva. Sicer pa ne morem reči, da bi vas izumirala,
NA OBISKU PRI REJNICI MAJD! DUGAR V MOSTJU
Povsem naravno je, da zakonca poskrbita za naraščaj, saj je to eden izmed motivov za sklenitev življenjske zveze. Ponavadi kričač hitro pride. In kaj naj storita mlada starša, ki otrok ne moreta imeti? Izkušnje kažejo, da upanja ne kaže hitro zgubiti. In kadar to naposled vendarle ugasne, potem, če ljubezen do otrok še živi, kaže otroka posvojiti. Tudi pri nas so, žal, otroci, ki nimajo roditeljev, zaradi smrti ali pa so jih (otroke) zavrgli, so pa tudi matere, ki ne morejo skrbeti za otroke.
Nepreskrbljeni otroci niso sami, saj zanje skrbijo rejniške družine,. ki jih imamo v vseh pomurskih občinah. Ena izmed rejnic je Majda Dugar iz Motja, ki je celo poklicna rejnica. To »poklicna« je nekam pregroba oznaka za človekoljubno delo, ki ga opravlja, saj je ta status dobila pred šestimi meseci, prej pa je bila »navadna« rejnica. Po novem je torej v delovnem razmerju. Ta čas ima 4 otroke: 1-letno Barbaro, 1,5-letno Tadejo, 3-let-no Danielo in 4-letno Zlatko.
»Mammmee ni dooma!« so mi povedali varovanci, ko ob prvem obisku pri Dugarjevih Majde nisem našel doma, pač pa mi je vrata odprl sorodnik, ki je za krajši čas popazil na 4 simpatične deklice. Rejnica je namreč odšla v Lendavo po nakupih. Za svoje otroke, da se razumemo.
Prišel sem znova. Tokrat so bili otroci ob mami Majdi in se sladkali.
»Morala sem v trgovino po papirnate pleničke in po hrano,« je povedala rejnica. Seveda sem plaho povprašal, kaj je glavni vzrok, da je vzela v rejo »tuje« otroke.
»Ljubezen do dece. Žal nama z možem ni bilo dano, da bi imela svoje otroke, zato sem se odločila za rejništvo. O tem sem nekaj več zvedela in se še bolj navdušila ob branju reportaže o neki rejniški materi.«
»So te štiri lepe deklice vaše prve varovanke?«
»Ne! Pred dvema letoma sem za določen čas pazila dve deklici, katerih mati je morala na prestajanje zaporne kazni. Zelo sem ju vzljubila in hudo mi je bilo, ko
CESTE, CESTE, CESTE
saj je še mnogo mladih. Nekateri se ukvarjamo s kmetovanjem, drugi hodijo v službo v Mursko Soboto, sicer pa je skoraj od vsake hiše nekdo na delu v Avstriji. Ti se navadno ob koncu tedna vračajo domov in potem še teh nekaj ur, ki jih preživijo na domači zemlji, garajo na njej,« je pripovedoval Drago Sarkanj, mladi kmet, ki že tretje leto vodi vaški odbor.
In kaj so največji problemi, ki tarejo Jjudi na tem prelepem koncu Goričkega? »Ja, seveda, to so naše ljube ceste. Imamo okrog 7,5 kilometra vaških cest, ki so makadamske, ozke; in za njihovo vzdrževanje porabimo kar precej denarja, saj je prevoz gramoza dražji od materiala. Moram pa pohvaliti nekatere zaselke, ki so si sami izkopali obcestne jarke in so to tudi sami financirali.«
Seveda pa urejanje cest ni edino, kar so Gornjeslavečani počeli v zadnjem obdobju. Zgradili so še en protipožarni bazen, in speljali vodovod v gasilski dom. Pri tem so največ pomagali člani gasilskega društva’. Nasploh so gasilci, nekaj nad 50 jih je, zelo delavni. V kratkem bodo dobili tudi 22 novih telefonskih priključkov, tako jih bo v vasi že 46. Polni pa so tudi načrtov za naprej. »Del vasi hoče zgraditi zbiralnico mleka; eno pa že imamo. Urediti moramo tudi vodno zajetje in elektriko na pokopališču ter poskrbeti za prenovo mrtvaškega voza, kar bo morala finančno podpreti vsaka hiša. Na gasilskem domu moramo prekriti ostrešje, zgraditi še en pomožni transformator pa še kakšno delo se bo našlo,« je končal Drago Sarkanj.
Poslovila sem se, vendar s tem moj obisk v Gornjih Slavečih ni bil končan. Pot me je vodila v dolino pa na drugi grič skozi gozd do domačije Roganovih, Gospodar Rudolf mi je razkazal
Vsi njeni otroci
sta se morali vrniti nazaj v romsko naselje. Večkrat ju grem obiskat.«
»Kaj pa tele punčke?«
»O vsaki bi lahko kaj povedala, vendar mora marsikaj ostati
---MURŠČAK ~----------------------
Skupen prostor vaščanov
Na Murščaku in Murskem Vrhu je vsega okrog 100 hiš, spadajo pa v krajevno skupnost Kapela. V zadnjih letih so s skupnimi močmi asfaltirali 1,5 kilometra ceste od Hrašen-skega Vrha do Murščaka, letos pa naj bi z gradnjo nadaljevali, * in sicer bi asfaltirali okrog 1,6 kilometra ceste do meje ž videmsko krajevno skupnostjo. Na njihovem območju je sezidanih tudi okrog 20 počitniških hišic ali zidanic, lastniki so ali domačini, ki živijo v drugih večjih mestih po Sloveniji, ali pa drugi, ki jim je ta pokrajina všeč. Nekateri imajo razumevanje za skupne potrebe krajanov, drugi pa tudi ne. »Zaradi prostovoljnih prispevkov za gradnjo ceste se je tako zapletlo,« pripoveduje vaški odbornik Ivan Kovačič, »da je spor prišel celo na ustavno sodišče v Ljubljano.« Zakon seveda dopušča možnost, da zahtevajo prispevke za skupne potrebe tudi od tistih občanov, ki nima-
skrivnost. Vem, da bodo deklice čez čas morale ali k staršem, ki bodo končno začeli skrbeti zanje, ali pa v posvojitev; tega dne — ločitve — se močno bojim. Sva se pa z možem že zmenila,
Vaškemu odboru Murščak predseduje Ivan Kovačič.
jo v tem kraju stalnega bivališča, če je tako določeno z občinskim odlokom. Nekateri so 'svoje obveznosti poravnali, drugi pa so krajevni skupnosti dolžni še danes.
Največji problem Murščaka pa je staro šolsko poslopje, ki je pravzaprav stara zidanica. Lastnik je ostal nekje v Avstriji, od 1954. leta je upravljalec VG Kapela, lastnik pa Kmetijski kombinat. Do 1975. leta je bila tukaj podružnična osnovna
Rudolf Rogan je že pred leti kmetijo prepustil sinu: »Sedaj imam vsak čas, da pomagam urejati tudi druge stvari, take kot je ta cesta.«
PROMET
Bakovska 29
AVTOBUSNI PROMET
MURSKA SOBOTA
Odbor, za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
VOZNIK AVTOBUSA
za nedoločen čas
Pogoji:
— kvalifikacija za voznika motornih vozil,
— vozniško dovoljenje kategorije D,
2 leti strokovne prakse s kategorijo C ali 6 mesecev strokovne prakse s kategorijo D,
— bivališče v Ljutomeru ali okolici
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba M. Sobota, Bakovska 29, osem dni od dneva objave.
AVTOBUSNI
Murska Sobota p.o.
69000 Murska Sobota,
vaško cesto, ki povezuje Gornje Slaveče in Grad. Odsek te ceste že več let povzroča sive lase vsem,-ki cesto uporabljajo.' Pozimi seje bilo po njej skoraj nemogoče peljati, podobno pa je bilo tudi takrat, ko so se začela spomladanska dela. Tako je dal Rogan, ki je tudi osebno zainteresiran, saj vodi ta pot do 6 ha njegove zemlje, pobudo na krajevno skupnost Grad, da-bi to cesto obnovili. »Že pred tremi leti sem začel pisati prošnje na vse strani in šele lani seje nekaj začelo premikati. Dobili smo lokacijsko dovoljenje za prestavitev in razširitev ceste v dolžini 150 metrov od Pekove grabe do Sukičev. Priskrbel sem tudi posebno soglasje vseh 15 kmetij, ki so v bližini te
ceste; kmetje so prispevali tudi nekaj denarja. Tudi samoupravna komunalna interesna skupnost Murska Sobota je KS Grad v ta namen dodelila nekaj sredstev (1.700.000), tako da smo lahko začeli z delom,« je povedal Rogan.
Prejšnji teden so tako s pomočjo budolžerja in bagerja opravili večino dela. Potrebno bo le še položiti cevi za odvodne jarke in navoziti gramoz, pa se bodo lahko traktorji in druga mehanizacija zapodili na polja. Edini problem je le denar, ki ga bodo morali še nekaj primakniti. Rogan upa, da ga bo možno zbrati s pomočjo krajevne skupnosti Grad.
Silva Edry
da Tadeje ne bova dala od hiše, ampak jo bova posvojila. To je tako rekoč najina deklica, saj sva zanjo začela skrbeti, ko ji je bilo komaj dva meseca.«
Majda Dugar dobiva za štiri otroke mesečno 610 tisoč dinarjev rejnine. Številka je kar visoka in najbrž se bo komu (nepoučenemu) zdaj pojavil pomislek, češ za ta denar pa bi tudi jaz skr-bel(a) za 4 otroke. Zakaj pa ne? Na občinskih centrih za socialno
REJNICA — Majda Dugar iz
Mostja je 1,5-letno Tadejo še JH posebno močno vzljubila, zato IB jo bosta z možem Jožetom W prej ko slej posvojila. Foto: Š. w Sobočan
delo večkrat zaman iščejo rejniške družine. Če bi kdo hotel vzeti otroka (ali več otrok) v rejo samo zaradi denarja, potem je boljše, da od zamisli odstopi. Potrebna je velika ljubezen. Te pa Majdi in njenemu možu, ki prav tako skrbi za male kričače, ne manjka.
Š. Sobočan
šola Kapela (dve učilnici za tri oziroma štiri razrede), nato pa še nekaj let mala šola za cicibane. Že več let so vaščani prosili upravljalce za dovoljenje, da bi si v teh prostorih uredili dvorano. Ivan Kovačič je o tem dejal: »Tega nam niso dovolili. Češ da so tam dragocene stvari, sodi pa preša . .. Nato pa so vse skupaj prodali in se niso zmenili za zgodovinsko vrednost teh predmetov. Sedaj, ko stavba propada, pa ni nobenega, ki bi jo obnovil. Vaščani pa še vedno nimamo nobenega skupnega prostora, da ne govorim o mladini. Zadrževanje v propadajoči stavbi je že prav nevarno.«
Tajnik krajevne skupnosti Kapela je dejal, da le-ta nima in ne more zbrati potrebnih sredstev za odkup te stavbe. Edina rešitev, da jo vsaj začasno obnovijo in usposobijo, je, da na neki način izprosijo sredstva amortizacije. Že nekaj let zaman iščejo najustreznejšo rešitev— prvič so povabili lastnike na skupno sejo že 80. leta, pa se vabilu niso odzvali. Zato menijo, da bi morali vso zadevo rešiti na ravni občine, in sicer tako, da poskuša izvršni svet SO Gornja Radgona najti skupaj ž VG Kapela ustrezno rešitev.
Bernarda Peček
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, Št. 3/81, 1/86) ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990 ter sklepom skupščine z dne 22. 12. 1987 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer razpisuje
NATEČAJ
ZA DODELITEV POSOJILA IZ VZAJEMNO ZDRUŽENIH SREDSTEV
I.	NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 90,000.000 DINARJEV IN SE DELI PO NASLEDNJIH NAMENIH:
— 10,000.000 dinarjev posojila borcem NOV,
— najmanj 40,000.000 dinarjev za novogradnje oz. nakup stanovanja,
— največ 40,000.000 dinarjev za adaptacije stanovanj.
II.	UPRAVIČENCI ZA POSOJILO
— delavci, ki združujejo delo v OZD in DS, ki združujejo sredstva pri SSS občine Ljutomer,
— borci NOV.
III.	NATEČAJNI POGOJI:
a)	Prosilci imajo pravico do posojila za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje;
— da niso lastniki stanovanja oz. stanovanjske hiše, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred več kot desetimi leti;
— da niso lastniki počitniške hišice ali vinogradniške hišice, katere uporabna površina presega 50 m2;
— da imajo stanovanje ali stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho, predelne stene);
— da izkažejo lastništvo objekta;
— da so kreditno sposobni.
b)	Prosilci imajo pravico do posojila za adaptacijo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: -
— da izkažejo lastništvo stanovanja ali stanovanjske hiše;
— da je od izdaje gradbenega dovoljenja poteklo najmanj 10 let;
— da so kreditno sposobni.
c)	vloge udeležencev oz. borcev NOV zbira OO ZB NOV Ljutomer.
IV.	KREDITNI POGOJI:
Posojila se podeljujejo pod naslednjimi pogoji:
1.	za odobreno posojilo se obračunava 15% stalna obrestna mera,
2.	v primeru zakonske obveze se obračunava tudi revalorizacijska obrestna mera v predpisani višini,
3.	odplačilna doba za vračanje posojila je lahko največ 10 let.
V.	OSTALA DOLOČILA
Prosilci za posojilo pod točko III. a morajo predložiti naslednje dokumente:
— vlogo na izpolnjenem in uradno potrjenem obrazcu SPN-1, obrazec DZS 8,40;
— potrdilo o lastništvu z veljavnim gradbenim dovoljenjem,
— potrdilo o višini administrativnih prepovedi na OD,
— lastnoročno napisano vlogo z opredelitvijo namena porabe posojila.
Prosilci posojila pod točko III. b morajo predložiti naslednje dokumente:
— vlogo na izpolnjenem in uradno potrjenem obrazcu SPN-1, obrazec DZS 8,40;
— gradbeno dovoljenje, ki je moralo biti izdano pred najmanj 10 leti;
— potrdiio o višini administrativnih prepovedi na OD
— lastnoročno napisano vlogo z opredelitvijo namena porabe posojila.
Pod točko III. a in b se lahko pridobi samo eno posojilo ha stanovanje ali stanovanjsko hišo. Če je bilo na stanovanje ali stanovanjsko hišo že dodeljeno posojilo za gradnjo iz sredstev vzajemnosti, le-to izključuje ponovno pridobitev posojila iz tega’ vira za novogradnjo ali adaptacijo.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilcev do posojila, načina porabe in odplačevanja odobrenega posojila ter drugih pogojev, ki jih natečaj ne opredeljuje, se analogno uporabljajo določila samoupravnih splošnih aktov Ljubljanske banke in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer.
VI.	RAZPISNI ROK:
Razpisni rok traja 15 dni od dneva objave v tedniku Vestnik.
Vloge za sodelovanje na natečaju pošljite ali dostavite na naslov:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer, 69240 Ljutomer, Ormoška 3/II.
Vlog, prispelih po razpisnem roku, komisija ne bo obravnavala. Ogled objektov pod točko III. a bo opravljen v roku 5 dni po izteku razpisa.
Vloge prosilcev pod točko III. b bo komisija obravnavala brez ogleda, razen posebnih primerov; ki bi se morebiti pojavili.
Prosilci bodo v roku 15 dni po opravljenih ogledih obveščeni o rezultatih natečaja.
SAMOUPRAVNA. STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
STRAN 22
VESTNIK, 28. APRIL 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 28. aprila 1988	Št.: 12
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
95.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 v letu 1988
96.	Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del območja Beltinci-jedro
97.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini G. Radgona
98.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo prispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas	*
99.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi
100.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona
101.	Sklep o povišanju preživnin v letu 1988 v občini G. Radgona
102.	Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1988 s povečanimi življenjskimi stroški v občini Ljutomer
103.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini M. Sobota
104.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1987
105.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v letu 1987 in uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1987
106.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine M. Sobota
107.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota
108.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota
109.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
95
Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava, 9. in 10. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o Družbenem planu Jugoslavije je Skuščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 11. februarja 1988 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1988
UVOD
V razmerah stalnega spreminjanja in slabšanja gospodarskih razmer postaja načrtovanje razvoja vse težje opravilo. Ob najavljenem obsežnem spreminjanju sistemskih in ekonomsko-političnih rešitev je negotovih vrsta postavk za planiranje razvoja v letu 1988 na vseh nivojih. Pričakovati je, da bodo spremenjeni pogoji poslovanja in delitve v veliki meri vplivali tudi na možnost izvajanja srednjeročnih planov.
Področja, ki bi naj doživela največje spremembe v sklopu programa ekonomske stabilizacije so naslednja: politika realnega tečaja dinarja, politika obrestnih mer, pravni sistem, devizni sistem, problem izgubašev, politika zadolževanja v tujini, davčna politika, značaj planiranja, kreditno-monetarna politika, vzpodbujanje razvoja drobnega gospodarstva, kmetijska politika in še bi lahko naštevali.
V takih razmerah ima planiranje v letošnjem letu bolj značaj predvidevanja kot planiranja. Izhodišča za razvojno politiko občine Lendava v naslednjem letu so predvsem zajeta v ocenah realizacije zastavljenih ciljev in nalog v letošnjem letu, vztrajanje na sprejetih globalnih razvojnih usmeritvah srednjeročnega plana, pričakovanih sistemskih rešitev za obstoj in razvoj INA Nafte Lendava ter ugodnejših pogojih na področju pospeševanja izvoza, proizvodnje hrane in drobnega gospodarstva.
1.	Ocena izvajanja planskih nalog v letu 1987
V skladu z načelom sočasnega planiranja bomo na osnovi že sprejetega programa sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana SR Slovenije, k tem aktivnostim pristopili tudi v občini v začetku leta 1988. Vzroki za potrebo po spreminjanju in dopolnjevanju planskih ciljev in nalog v prvih dveh letih izvajanja planov (v občini predvsem zaradi neuspešne sanacije poslovanja v INA Nafti) in spremenjenih pogojih reprodukcije in porabe na osnovi protiinflacijskega načrta ter njegovih izvedbenih dokumentov.
Osnovna ugotovitev izvajanja sprejetega družbenega plana občine v letu 1987 je, da tudi v tem letu ne bomo dosegli povprečne letne rasti razvoja, predvidene za obdobje 1986—1990. Se več, razlika v razvitosti v primerjavi s povprečjem republike Slovenije se še poglablja. Ob oceni globalne rasti družbenega proizvoda za leto 1987 za 1 %, v občini ne bomo dosegli pozitivne rasti družbenega proizvoda. Od načrtovanih ciljev bomo z negativnim predznakom najbolj odstopali od plana pri obsegu izvoza, produktivnosti dela, obsegu storitev, obsegu prometa v gostinsko-turistični dejavnosti ter živinorejskem delu kme
tijske proizvodnje. Načrtovanemu obsegu se bo približal obseg industrijske proizvodnje 3,3%, povečanje zaposlenosti (2,0%). Presežena bo planirana (3,8 %) rast kmetijske proizvodnje in planirana (4,0 %) rast uvoza. V izvozu bomo zabeležili sicer manjšo realizacijo ( — 25 %) od doseženega izvoza v letu 1986, vendar je proti koncu leta opazen trend povečevanja izvdža.
Na razmeroma skromne rezultate pri izvajanju zastavljenih nalog za letošnje leto so vplivale predvsem naslednje okoliščine:
—	naglo povečanje izgub v INA Nafti Lendava, kar je posledica poslabšanja cenovnih razmerij pri proizvodnji metanola in s tem hkrati tudi zmanjšanje možnosti za izvoz
—	v primerjavi z lanskim letom so se poslabšali tudi pogoji pri proizvodnji naftnih derivatov
—	poslabšanje dohodkovnega položaja organizacij združenega dela z uvedbo novega obračunskega sistema
—	upadanje investicijske aktivnosti kot posledica šibke akumulacijske sposobnosti OZD in zaostrenih pogojev za najemanje kreditov
—	poslabšanje pogojev poslovanja predvsem v živinorejskem delu kmetijske proizvodnje
—	neugodni pogoji na področju ekonomskih odnosov s tujino so vplivali na realno zmanjšanje izvoza in manjšo proizvodnjo predvsem v industriji obutve in bazične kemične industrije
—	administrativni ukrepi na področju cen
Zaradi vpliva novega obračunskega sistema in njegovega spreminjanja med letom je skoraj onemogočena realna primerjava poslovnih rezultatov z enakimi obdobji preteklega leta in dinamiko gibanja teh rezultatov v posameznih obračunskih periodah. Sistem revalorizacij zmanjšuje višino ustvarjenega dohodka, spreminja p'bgoje za reprodukcijo in zaostruje delitvena razmerja pri razporejanju dohodka.
Značilnost poslovnega leta 1987 je, da se povečujejo obveznosti iz dohodka, rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sledi rasti cen življenjskih potrebščin, na drugi strani pa’ upada akumulacijska sposobnost gospodarstva. Pospešena rast cen proti koncu leta še vedno pritiska na povečevanje osebnih dohodkov, neodvisno od rezu-latatov poslovanja.
Interventni zakon na področju skupne in splošne porabe je dejansko povzročil razpad sistema svobodne menjave dela. Porabo zbranih sredstev so dodatno omejevala višja sredstva iz solidarnosti.
Tako so se samoupravne interesne,skupnosti večkrat znašle v težkem likvidnostnem položaju, hkrati pa so izkazovale presežke sredstev, ki so bila blokirana pri SDK. Prepočasna rast primerljivega dohodka v SR Sloveniji omejuje obseg skupne in splošne porabe na vseh ravneh. Dovoljen obseg porabe na eni straniin rast cen na drugi strani pogojuje realno upadanje sredstev skupne in splošne porabe. Tako uokvirjeni obseg porabe in ocenjeni prilivi do konca leta ne bodo omogočili realizacije vseh nalog, opredeljenih z resolucijo. V celoti bo težko doseči usklajevanje rasti sredstev za osebne dohodke v družbenih dejavnostih z rastjo OD v gospodarstvu občine.
Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture se planirane naloge v celoti niso realizirale. Obseg razpoložljivih sredstev ni zadostoval za realizacijo naložb v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Največji investiciji za občino sta vsekakor izgradnja čistilne
naprave v Lendavi in ureditev nove lokacije za odlagališče-komunalnih odpadkov.
Izdelana je potrebna dokumentacija za razširitev vodovodnega zajetja pri Gaberju za potrebe Lendave z okolico, sklenjena je pogodba med investitorji in izvajalci za dograditev avtobusne postaje v Lendavi. Realizacija po pogodbi je predvidena v mesecu aprilu 1988.
Razširitev vozelne telefonske centrale v Lendavi ni bila realizirana zaradi dolgih dobavnih rokov pri proizvajalcu. Sredstva za to investicijo so bila v celoti zagotovljena tako, da bo investicija realizirana proti koncu leta 1988. Zaradi dolgega roka izdelave projektne dokumentacije, pomanjkanja finančnih sredstev, bo investicija izgradnje medkrajevne PTT kanalizacije na relaciji Lendava—Dolga vas— Mostje dokončana v letu 1988. Sredstva v višini 80 % so bila že zagotovljena v letu 1987.
Na področju cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva in požarne varnosti bodo realizirane vse pomembnejše naloge. Na področju družbenih dejavnosti je v realizaciji največja planirana investicija za leto 1987, to je prizidek k osnovni šoli v Turnišču. Realizirana je L faza sanacije strehe na zdravstvenem domu v Lendavi.
2.	Ocena razvojnih možnosti občine v letu 1988
Pri ocenjevanju možnosti razvoja občine v naslednjem letu je ta čas nujno, da oblikujemo razvojno politiko na določenih izhodiščih in predpostavkah. Izhodišče za oblikovanje razvojne politike za naslednje leto, so dosežene osnove iz poslovanja in aktivnosti, ki so bile realizirane v letu 1987 ter sprejete globalne usmeritve iz družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990.
Osnovni cilj razvojne politike in delovanja na vseh področjih družbene aktivnosti je, z znanjem in delom ustvariti v zaostrenih gospdarskih razmerah toliko, da vsaj ohranimo življenjsko raven de-, lovnih ljudi in občanov. Hkrati si bomo prizadevali, da bomo na osnovi ukrepov SR. Slovenije za skladnejši regionalni razvoj, zmanjšali razlike v razvitosti občine v primerjavi s povprečjem razvitosti SR Slovenije. Pri ustvarjanju pogojev se zdijo najpomembnejše naloge, s katerimi bi dosegli zastavljeni cilj naslednje: omogočiti in vzpodbuditi Vsakega delavca, da čim več in čim bolje dela na področjih za katera je usposobljen, zahtevati odgovornost za nedelo in slabo delo, težiti k čim večji kvaliteti proizvodnje, storitev in določanja tudi s spodbujanjem inovativnosti na vseh področjih.
Izhodišča in predpostavke na katerih oblikujemo politiko razvoja občine v letu 1988 so:
—	realizacije planskih nalog v letu 1987 kot so piedvidena v oceni (poglavje 1)
—	bistveno nespremenjeni sistemski pogoji, ki vplivajo na rast proizvodnje in ugodnejši pogoji za kmetijsko proizvodnjo, izvoz, uvoz, poslovanje v INA Nafti ter za razvoj drobnega gospodarstva,
—	pričakovani večji učinki iz naslova politike skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (novi proizvodni programi),
—	povprečna letina za kmetijsko proizvodnjo in povečane njivske površine (melioracije),
—	bistveno zmanjšanje oziroma odprava izgub v gospodarstvu, — realizacija programa razbremenitve gospodarstva,
—	zagotoviti večjo veljavi znanja in strokovnosti,
—	povečane možnosti za koriščenje domačih surovin (nafta, plin, glina, termalna voda),
—	večja samostojnost goodarskih subjektov,
—	vodenje učinkovitejše kadrovske politike in politike zaposlovanja,
—	izboljšanje materialnih pogojev dela družbenih dejavnosti na podlagi večje neposredne svobodne menjave dela.
Zaviralni faktorji hitrejšega razvoja so: šibka akumulativna sposobnost gospodarstva, pomanjkanje obratnih sredstev — visoke obresti za najete kredite, ki jih obstoječi programi ne prenesejo, več let neugodni pogoji za razvoj kmetijstva, pokrivanje velikih izgub, upadanje investicijske aktivnosti, relativna velika brezposelnost prebivalstva, odplačevanje stroškov za opremo nove rafinerije in neizkoriščen naftovod.
Ob navedenih težavah so še prisotni problemi, ki zadevajo širšo družbenopolitično skupnost kot so: zunanja in notranja prezadolženost, neurejeni pravni in finančni sistem, nekontrolirana primarna emisija, prerazporejanje dohodka od uspešnih k neuspešnim OZD, neugodna struktura proizvodnje, neučinkoviti devizni sistem, preveliko administriranje itd.
Osnovni moto razvojne politike na vseh področjih mora postati čim boljša organiziranost, strokovnost, urejenost in usklajenost na vseh področjih dela.
3.	Parametri gospodarskega razvoja in usmeritve pri razporejanju dohodka
Ocenjujemo, da predvsem zaradi izpada družbenega proizvoda v preteklih dveh letih tega srednjeročnega obdobja v INA Nafti ne bo možno v celotnem 5-letnem obdobju doseči 3,8 % povprečne letne rasti družbenega proizvoda, v kolikor se pogoji poslovanja v omenjeni DO ne bi bistveno izboljšali. Na osnovi predvidenih sistemskih ukrepov, poslovnih in razvojnih odločitev, ki se bodo za INA Nafto sprejemale v začetku letošnjega leta, bomo pristopili k spremembam in dopolnitvam dolgoročnih in srednjeročnih planov občine.
Ocene možnosti razvoja v letu 1988 kažejo, da bi bilo možno doseči naslednje globalne okvire razvoja:
realne stopnje rasti v %
KAZALNIK	predvideno 1988
—	družbeni proizvod	3,5
—	industrijska proizvodnja 	3,2
—	kmetijska proizvodnja	5,0
—	izvoz	.	35,0
—	uvoz	20,0
—	obseg storitev.	3,0
—	zaposlenost	1,5
—	produktivnost	2,0
Navedeni okvir materialnih gibanj v prihodnjem letu smo oblikovali na osnovi prvih ocen glede možnosti poslovanja pri nekaterih večjih osnovnih nosilcih planiranja. Pri nekaterih OZD kasnijo s planskimi aktivnostmi zaradi nedefiniranih oziroma neusklajenih osnovnih elementov poslovanja na višjih stopnjah organiziranosti.
Večina (cca 78,2 %) družbenega proizvoda občine ustvarja panoga industrije in kmetijstva, zato ocene o možnostih razvoja v teh dveh panogah najbolj vplivajo na globalna razvojna gibanja celotnega gospodarstva.
3.1.	Izhodišča na osnovi katerih lahko pričakujemo načrtovano rast industrijske in kmetijske proizvodnje so naslednja:
—	bistveno večja proizvodnja v INA Nafti predvsem na račun povečane proizvodnje metanola z večjim koriščenjem domačega plina,
—	povečanje proizvodnje v Planiki TOZD Tovarna obutve Turnišče z odpiranjem možnosti prodaje na nova tuja tržišča,
—	povečanje proizvodnih kapacitet (Indip, INA, Gorenje Var-stroj, Poljedelstvo in govedoreja, raziskovalno izkopavanje premoga, izkoriščanje novih vrtin),
—	možnosti večjega izvoza na osnovi ukrepov za pospeševanje izvoza (INA, Gorenje Varstroj, Indip, Planika in druge OZD),
—	povečevanje proizvodnje z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti v vseh OZD v povprečju ža okrog 3 %,
—	pričakovano izboljšanje pogojev poslovanja v agrokomplek-su, predvsem v živinoreji, pridobljene nove njivske površine z izvedenimi melioracijami (cca 300 ha),
Stopnja rasti proizvodnje po količini in kvaliteti bo seveda v veliki meri odvisna od ekonomske politike, ki jo bo oblikovala zvezna resolucija in protiinflacijski ukrepi ter kvalitetnejše in uspešnejše vodenje tekoče ekonomske in razvojne politike v občini, predvsem glede prilagajanja novim pogojem poslovanja. V kolikor bo ekonomska politika v podporo boljšega in ustvarjalnega dela, racionalizaciji in inovativnosti v poslovanju ter selektivnem izvozu v smislu vzpodbujanja izvoza, ki daje tudi največje neto devizne prilive, bo možno postavljene cilje tudi preseči.
Nosilci proizvodnje v industriji načrtujejo zelo vzpodbudno dinamiko rasti proizvodnje (TOZD Petrokemija 30 %, Rafinerija 10%, Planika 27 %, Gorenje Varstroj 5,5 %).
3.2.	Ambiciozni so tudi načrti obsega ekonomskih odnosov s tujino. Pri tem hirati moramo opozoriti, daje letošnja osnova za povečanje izvoza v naslednjem Jetu zelo nizka ( — 25 % glede na leto 1986). OZD vsekakor računajo v naslednjem letu na ugodnejše pogoje pri ukrepih ekonomske politike na področju pospeševanja izvoza in ustvarjanju pogojev za povečanje možnosti uvoza potrebne opreme, surovin in repromateriala. Bistveno naj bi se povečal izvoz metanola, obutve, varilne tehnike, tekstilne konfekcije ter začeli z izvozom sanitarnih kabin.
Ob povečanju izvoza in posodabljanju opreme bodo OZD v glo-balu povečale uvoz za okrog 20 %. Večje povečanje obsega uvoza načrtujejo v ABC Pomurki TOZD Tovarna močnih krmil (106%) in v INA Nafti (9%), medtem ko bo uvoz turniške Planike za polovico manjši kot v letu 1987.
Tako se bo pokritost uvoza z izvozom v letu 1988 povečala za 7 % in bo znašala 64 %.
3.3.	Načrtovana 1,5 % stopnja rasti zaposlovanja je sicer manjša kot je bila dosežena v zadnjih letih. Večja rast zaposlovanja pa hkrati ni zagotovila sorazmerne rasti proizvodnje. Zato OZD načrtujejo za naslednje leto povečanje proizvodnje tudi na račun večje produktivnosti dela (za 2,0 %). Večje zaposlovanje bo v naslednjih treh letih omogočeno na programu tekstilne konfekcije v Indipu (do 150 delavcev) in na programu proizvodnje sveč ter sredstev za nego obutve v obratu Ilirije-Vedrog iz Ljubljane (do 100 delavcev) ter z uvajanjem druge izmene v obratu UTOK-a v Kobilju (15 delavcev).
3.4.	Politika razporejanja dohodka bo usklajena z določili Dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji za leto 1988. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bo odvisna od višine ustvarjenega dohodka, sredstva namenjena za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb pa bodo v globalu v SR Sloveniji zaostajala za rastjo dohodka za 8 %, zato bomo z boljšim delom, boljšo organizacijo dela in aktivno poslovno politiko težili za čimvečjo rastjo dohodka.
Tako bomo zagotovili povečanje deleža dohodka za razširitev materialne osnove dela za 2 strukturna odstotka.
4.	Ključne naloge poslovne politike po panogah dejavnosti
4.1.	Področje gospodarstva
4.1.1.	Industrija in rudarstvo
Možnosti za povečevanje obsega in kakovosti proizvodnje vidimo predvsem na račun novih proizvodnih kapacitet, ki so bile pridobljene v letošnjem letu oziroma bodo zgrajene v letu 1988, v boljšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter z večjo produktivnostjo dela.
Najpomembnejši motiv, ki bo vzpodbujal povečevanje proizvodnje, vidimo v večjem odpiranju možnosti za izvoz in zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda pri večjem obsegu proizvodnje.
Večina OZD bo vlagala sredstva za reprodukcijo v posodobitev opreme in investicijsko vzdrževanje v skupnem znesku okrog 15.500 mio dinarjev, v nove proizvodne zmogljivosti pa bo vloženo skupaj 4.500 mio dinarjev (brez Ilirije-Vedrog).
Pomembna pridobitev novih proizvodnih kapacitet za naslednje leto bo izgradnja proizvodne hale konfekcije pri Indipu s sovlagatelj-skim deležem Mure iz Murske Sobote. Proizvodne kapacitete bodo postopno nudile okrog 150 novih delovnih mest, povečane bodo tudi možnosti za izvoz.
S povečanjem pridobivanja domačih količin zemeljskega plina na okrog 24,5 mio m3 se bo izboljšala ekonomičnost proizvodnje metanola, s tem se bo povečala planirana proizvodnja metanola na 102.500 ton (50 %). INA Nafta bo povečala tudi proizvodnjo surove nafte in gazolina od 2500 ton na 3200 ton, povečala se bo tudi predelava surove nafte za 50.000 ton. posodobili in povečali bodo proizvodnjo lendapora za 25 %. Nadaljevale se bodo raziskave na nafto in plin s 3 globokimi vrtinami na področju Ljutomera, Križevec, Petišo-vec, razširjen bo rezervoarski prostor za 1000 m3 pri TOZD Rafinerija, preuredili bodo brending proces za proizvodnjo super bencina (v letu 1988 cca 20.000 t super bencina).
Gorenje Varstroj bo v globalu povečalo proizvodnjo za 5,5 % ter izvoz za 16 %. Poudarek bo dan povečanju stopnje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, investicijska vlaganja bodo namenjena posodabljanju opreme za razvoj elektronike za varilno tehniko ter novih proizvodov toplotne tehnike. Posodabljanje in obnova opreme v Tovarni varilne opreme ter intenzivno razvojno-raziskovalno delo bodo omogočili hitrejše prestrukturiranje in izboljšanje kvalitete in zmožnosti proizvodov.
Planika TOZD Tovarna obutve bo povečala vrednostni obseg proizvodnje za 27 %, povečala izvoz za 43 % ter vložila v investicijsko vzdrževanje okrog 340 mio dinarjev. Pomembna poslovno-strateška opredelitev organizacije je osvajanje novih tujih tržišč z modno obutvijo in planinskim programom.
V obratih LEK-a v Lendavi bodo nadaljevali modernizacijo postrojenj pri proizvodnji kozmetike in z investicijskimi aktivnostmi za nadaljnji razvoj in razširitev proizvodnih kapacitet na področju programa antibiotikov (letos bo vloženo 2,5 mlrd din).
Opekarna Dolga vas bo pristopila k adaptaciji prostorov za program keramike, nabavila dodatno opremo za proizvodnjo in peč za žganje izdelkov. Na tej osnovi se bo povečala proizvodnja od 12 na okrog 27 ton letne proizvodnje v vrednosti 300 mio din.
Ilirija-Vedrog iz Ljubljane bo prenesla v Lendavo (lokacija v Pe-tišovcih med obrati LEK-a in INA Nafto) svoj proizvodni program sveč in sredstev za nego obutve. V letu 1988 bo začetek izgradnje, začetek proizvodnje pa je predviden v 2. polletju 1989. leta. Predračunska vrednost naložbe znaša 20 mlrd dinarjev, zaposleno bo okrog 100 delavcev.
DO INA Nafta in DO ISKRA-ERO iz Kranja bosta vodili aktivnosti za prenos programa struženih delov v Lendavo.
REK Titovo Velenje bo nadaljeval z raziskovalnimi deli na rudniku premoga v Benici (vloženo 5 mlrd din). Pridobljeno bo cca 200 ton premoga.
IS SO Lendava bo nadaljeval z aktivnostmi pri iskanju ustreznih proizvodnih programov za prenos v občino. Pri iskanju lokacij za preselitev oziroma uvedbo novih proizvodnih programov bomo dali prednost KS Dobrovnik. Za to investicijo bodo prispevale določeni delež tudi OZD lendavskega gospodarstva.
4.1.2.	Kmetijstvo
Fizični 6bseg proizvodnje bomo v letu 1988 povečali za 5 % za kar imamo realno osnovo v uvajanju intenzivnejše proizvodnje na 500 ha melioriranih površinah v zasebnem sektorju, ob nadaljevanju intenzifikacije proizvodnje na obstoječih površinah ter pričakovanem vsaj normalnem pridelku v vinogradih. Ocenjujemo, da ni realno pričakovati večjega povečanja živinorejske proizvodnje zaradi neurejenih razmer v tej panogi in neugodne starostne strukture kmečkih gospodinjstev, zato bo glavno povečanje v tržni poljedelski proizvodnji.
Kmetijska zadruga Lendava bo organizirala proizvodnjo v sledečem obsegu:
	ha	Realizacija 87	Plan 88	Indeks 88/87
Pšenica	1400	4.215	4.050 1	96,1
Sladkorna pesa	300	13.006	13.500 1	103,8
Koruza	2000	919	1.670 1	181,7
Krompir	300	1.584	3.000 1	189,4
Grozdje		292	500 1	171,2
Mlado pitano govedo		3.325	3.450 kom	104,0
Prašiči		4.330	3.000 kom	70,0
Mleko		6,824.267	6,950.0001	101,8
TOZD Poljedelstvo in govedoreja pa:
	površina	Realizacija 87	Plan 88	Indeks 88/87
Pšenica	756	4.563 1	4.385	96,1
Koruza	1265	9.053 1	10.120	111,8
Sladkorna pesa	296	13.709 1	14.208	103,6
Mlado pitano govedo		978 kom	1.000	102,2
Grozdje		471	200	298,5
Investicije v kmetijstvu bodo usmerjene v širjenje materialne osnove z urejanjem kmetijskih zemljišč. Končani bosta melioraciji Turnišče II. in Dobrovnik—Strehovci cca 500 ha in začete melioracije s komasacijo na območju Renkovci — 300 ha. Začete bodo aktivnosti za izvedbo melioracije s komasacijo v Kobilju — 300 ha.
Dokončno bo pripravljena urbanistična dokumentacija za melioracijo med Ledavo in cesto Murska Sobota—Lendava vključno s k. o. Bistrica površine cca 2400 ha. Dokončana bo prevzemna postaja za grozdje v Čentibi.. V družbenem sektorju bo investicijska aktivnost usmerjena v posodabljanje strojnega parka, urejanje obstoječih objektov ter nakup zemljišč v arondacijskih postopkih. Začeta bo izgradnja hlevov na Ginjevcu s predračunsko vrednostjo 2,5 mlrd dinarjev, kapacitete 600 stojišč. Pristopilo se bo k urejanju namakalnega sistema na območju Dobrovnik površine 120 ha. Nadaljevale se bodo aktivnosti za izgradnjo sušilnice in silosov za potrebe skladiščenja tržnih viškov rastlinske proizvodnje oziroma skladiščenja repro-materiala za proizvodnjo krmil.
V gozdarski proizvodnji bo opravljen redni letni posek v količini 25.565 m3 lesa, pogozdenih bo 52 ha površin ter izvršena nega gozdov na 230 ha. V gozdovih urbarialnih skupnosti se bodo vršila dela v skladu s srednjeročnim programom: obnova gozdov 3,5 ha, nega gozdov 47 ha in varstvo gozdov 4,2 ha.
Kmetijska zemljiška skupnost bo nosilec izdelave agrokarte s katero bomo realno ovrednotili proizvodne potenciale v občini, nadalje bo posvečena dodatna skrb varovanju kmetijskih zemljišč pred urbanizacijo ter nadzor in ukrepanje v primerih neobdelanih zemljišč.
Ugotovili bomo interes kmetijskih proizvajalcev za zavarovanje posevkov pred naravnimi nesrečami ter na osnovi tega vodili aktivnosti za kolektivno zavarovanje posevkov in vinogradov v družbenem in zasebnem sektorju.
V okviru samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe bomo z zbranimi sredstvi stimulirali proizvodne programe pomembneža občino, dodatnih stimulacij pa bodo deležna območja z omejenimi proizvodnimi dejavniki.
Z doslednim izvajanjem zakonodaje bomo skušali preprečiti nadaljnje drobljenje zemljiške posesti ter z dokupom zemljišč preko kmetijske zadruge in Kmetijsko zemljiške skupnosti povečali obseg obdelanih površin na perspektivnih površinah.
4.1.3.	Energetika
V letu 1988 bomo nadaljevali z raziskavami na nafto, plin in premog na območju občine in izven. Za potrebe raziskav bodo izvrtane tri globoke vrtine — PG — 7, Ljutomer I in Križevci. Proizvodnja zemeljskega plina (PG —5) bo dosegla 24,5 mio m3, uporaba plina iz Ze-banca pa 40 mio m3. Nadaljevale se bodo aktivnosti za izgradnjo skladišča plina (kapacitete 100—150 mio m3) ter pripravil elaborat za r^-noviranje Rafinerije.
Nd področju elektrogospodarstva se bodo izvajale naslednje investicije:
—	20 KV daljnovod Genterovci —Lendava
—	nizkonapetostno omrežje 380/220 v Čentibi, Mostju, Petišov-cih, Odrancih, Benici, Lendavi (Lendava II, šola, Lendava IV, ozka-grad) in Dolga vas (Dolac)
—	TP 20-10/0,4 KV in DV 20— 10 KV v Čentibi (Zatak), Mostju, Petišovcih, Odrancih in Čentibi (Zatak)
—	nabavljen bo sistem za daljinsko vodenje RTP Lendava 110/20 KV
—	izgradnja RTP Lendava-trafo II., s sovlaganjem gospodarstva občine.
4.1.4.	Gradbeništvo
V naslednjem letu ni pričakovati večjega povečanja potreb po izvajanju gradbenih del v občini skozi vse leto, zato bodo OZD prisiljene poiskati zasedenost svojih zmogljivosti izven občine.
Gradbenik se bo preko DO Konstruktorja v večji, meri vključil v izvajanje gradbenih del v tujini, hkrati pa skušal pridobiti čim več del v občini in bližnji okolici.
TOZD Gradbenik bo začel s preseljevanjem pomožnih dejavnosti za novo lokacijo v industrijski coni.
TOZD Montaža Purlen bo realizirala program posodabljanja tehnologije in razširitev obstoječih zmogljivosti (toplozračna peč in cevni radiatorji).
Z namenom, da bi gradbena dejavnost imela več možnosti pri pridobivanju del doma in v tujini, bodo OZD s področja gradbeništva, OZD s področja proizvodnje gradbenega materiala, in zaključnih del v gradbeništvu, razvijale tesnejše sodelovanje, v skladu z določili samoupravnega sporazuma o trajnem poslovno tehničnem sodelova
nju, ki so ga OZD sklenile v letu 1987. OZD bodo sodelovale že pri pripravi ponudb glavnega izvajalca za izvajanje del, tako da se bodo postopoma razvijali in poglabljali samoupravni družbenoekonomski odnosi med podpisnicami.
4.1.5.	Promet
Dokončali bomo dograditev avtobusne postaje v Lendavi (240 mio din) s soinvestiranjem Certusa TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Integrala TOZD Naravno zdravilišče Lendava in združenega dela občine. TOZD Promet in delavnice načrtuje obnovo voznega parka, posodobitev dela v servisnih delavnicah ter večjo izkoriščenost prevoznih zmogljivosti.
Potrebe po prevozih tovora bo zadovoljevala poslovna enota Av-toradgona v Lendavi ter zasebni sektor.
4.1.6.	Trgovina
Nosilec preskrbe v občini — Mercator Univerzal bo izboljšal osnovno preskrbo prebivalstva s povečanjem asortimana vseh vrst blaga ter izboljšal tudi ponudbo s tehničnim blagom. Investicijska sredstva bodo uporabljena za adaptacijske posege trgovin v Lendavi. V letošnjem letu bo izdelana projektna dokumentacija za razširitev prodajnih kapacitet v Odrancih in sanacija strehe na trgovini Market v Lendavi (80 mio din).
K boljši ponudbi s tehničnim blagom bo prispeval tudi razsta-vno-prodajni center Gorenje iz Titovega Velenja, ki bo zgrajen v Lendavi (skupna vrednost objekta 1.000 mio din).
Z namenom, da bi izboljšali oskrbo industrije in drobnega gospodarstva z repromaterialom, bomo poiskali trgovsko organizacijo, ki se ukvarja s trgovino na debelo, ki bo ustanovila svojo poslovno enoto v Lendavi.
Zunanjetrgovinska organizacija Mercator—Kontal, Ljubljana, s PE v Lendavi bo kot nosilec maloobmejne blagovne menjave, skrbela za povečanje obsega tega prometa in bo skupaj z OZD gospodarstva in IS tudi nosilec aktivnosti pri iskanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja med našimi OZD in podjetji iz LR Madžarske.
4.1.7.	Gostinstvo in turizem
Neurejena turistična propaganda, premajhne aktivnosti pri ponudbi turističnih zmogljivosti, ne dovolj kvalitetna turistična ponudba ter nezmožnost prilagajanja razmeram v turističnem povpraševanju so dejstva, ki so vplivala na zmanjšanje načrtov v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Zaskrbljujoč je predvsem upad tujih gostov, kar bo pa ob boljši organiziranosti pri osnovnem nosilcu turizma TOZD Naravno zdravilišče možno dvigniti na raven povpraševanja izpred preteklih let. Tako TOZD načrtuje povečanje izkoriščenosti nočitvenih kapacitet v hotelu Lipa od 58 % v letu 1987 na 72 % v letu 1988 (36126 nočitev), od tega pa povečanje tujih gostov za 8.080 (127%). V campu v Peti-šovcih načrtujejo 2.294 nočitev. Vsekakor bo TOZD Naravno zdravilišče potrebno kadrovsko okrepiti, kar bo možno le z ustrezno štipendijsko politiko (razpis štipendij na VI. in VIL zahtevnostni stopinji) in tesnejšim sodelovanjem z Gostinsko šolo v Radencih.
Nosilec gostinsko-turistične dejavnosti Integral TOZD Naravno zdravilišče bo v večji meri popestril turistično ponudbo, ki jo nudijo naravne značilnosti pokrajine, znane turistične točke, predvsem kul-turno-zgodovinski spomeniki in bližnje lendavske gorice. V ta namen bo TOZD odkupila in usposobila eno od kleti v Uj Tomašu, ki bi naj služila predvsem za dopolnilno ponudbo (40 mio din). Dokončana bo izgradnja bifeja na avtobusni postaji (140 mio), preurejeno bo kegljišče v gostišču Rudar (10 mio), urejeni pa bodo tudi skladiščni prostori (32 mio din). Ker je turizem v občini vezan predvsem na zdraviliško dejavnost, se bo v letu 1988 pristopilo k izdelavi programske naloge za izgradnjo C-trakta pri hotelu Lipa. Realizacija investicije bi zahtevala sredstva v višini 5 mlrd dinarjev, nočitvene zmogljivosti pa bi se povečale za 60 ležišč. Izdelani bodo projekti za adaptacijo restavracije Park ter v okviru finančnih možnosti k ureditvi termalnega kopališča v Petišovcih. Ocenjena vrednost adaptacije«restavracije Park znaša 5 mlrd in ureditev kopališča 4 mlrd din.
Za izboljšanje gostinsko-turističnih storitev v občini se bodo nudile davčne olajšave za gostince, ki bodo svojo ponudbo prilagodili kulinaričnim posebnostim kraja, v ponudbo pa se bodo vključili tudi lastniki vinskih kleti, ki bodo popestrili gostinsko-turistično ponudbo. V letu 1988 se bodo nadaljevale aktivnosti za sanacijo kolišča Bobri na Dolnji Bistrici.
Turistično društvo Lendava bo še povečalo svojo vlogo pri povečanju in izboljšanju turistične ponudbe, predvsem s popularizacijo lendavske trgatve, akcijami za čisto in urejeno okolje ter sodelovala pri varovanju in obnovi kulturnih, zgodovinskih in naravnih vrednot.
V letu 1988 bo končan raziskovalno-razvojni program: »Oblikovanje turistične ponudbe in zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju«. Program mora dati predvsem usmeritve za vključevanje različnih dejavnosti v širitev ponudbe kot je: lov, ribolov, kmečki turizem, naravne in kulturne znamenitosti kraja. Na osnovi tega bomo pripravili tudi program razvoja turizma v občini.
4.1.8.	Drobno gospodarstvo
Z ukrepi za pospeševanje obrtne dejavnosti v zasebnem sektorju in enot drobnega gospodarstva v združenem delu bomo nadalje pospeševali razvoj te panoge. Selektivni razvoj in večje zaposlovanje bo
mo pospešili tudi z razbremenjevanjem nosilcev obrtne dejavnosti za skupne družbene potrebe. Obrtno združenje in obrtna zadruga Lindau ter Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje si bodo prizadevali za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, predvsem, pri vključevanju enot drobnega gospodarstva v proizvodne programe OZD.
V letu 1988 bomo pristopili tudi k izgradnji doma obrtnikov v Lendavi. Na osnovi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, bomo selektivno razvijali razvoj posamezne dejavnosti, odvisno od potreb občanov in združenega dela. OZD v občini, ki bodo podpisnice dogovora, bodo do konca januarja 1988 pripravile pregled programov, ki so jih pripravljene izločiti iz svoje dejavnosti in jih ponuditi drobnemu gospodarstvu v občini in izven občine. V začetku leta bomo ustanovili sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva ter na osnovi ocene zbranih sredstev ^.sprejeli program razvoja drobnega gospodarstva v občini.
4.2.	Gospodarska infrastruktura
Večletni zastoj pri dinamiki vlaganj v naložbe infrastrukture že pomeni zavoro pri izvajanju razvojnih načrtov nosilcev planiranja. V naslednjih letih so zastavljeni ambiciozni načrti na večjih projektih kot so: čistilna naprava za mesto Lendava, usposobitev novega odlagališča komunalnih odpadkov, izgradnja daljnovodov, nizkonapetostnega omrežja, transformatorskih postaj, hitrejši razvoj telefonije, povečanje kapacitet vodovodnega omrežja, urejanje vodotokov, modernizacija cest itd. Seveda bodo časi v katerem bo možno realizirati omenjene načrte, pogojevala razpoložljiva sredstva za te namene v združenem delu, dotok republiških sredstev solidarnosti ter možnosti samoprispevkov občanov,,
4.2.1.	Stanovanjsko gospodarstvo
V okviru stanovanjskega gospodarstva bomo v letu 1988 sredstva solidarnosti namenili za prenovo oziroma nakup solidarnostnih stanovanj. V tem letu bomo zgradili oziroma sofinancirali:
—	- razstavno prodajni in stanovanjski objekt Gorenje Comerce v Kranjčevi ulici — 4 stanovanja (1 solidarnostno) — 300 mio din
—	dokončanje prenove in dozidave strešnih konstrukcij na štirih blokih v Tomšičevi 4, 5, 6, 7 — 16 stanovanj (5 solidarnostnih).
Sredstva vzajemnosti so namenjena za kreditiranje izgradnje oziroma nakup stanovanj združenega dela, v letu 1988 jih bomo namenili za kreditiranje nakupa v Tomšičevi ulici. Iz sredstev stanarin in najemnin bomo v okviru sredstev amortizacije:
—	adaptirali zgradbo na Partizanski 44, (300 mio din), kjer se bo pridobilo 5 stanovanj oziroma Tomšičeva 14 (4 stanovanja)
—	financirali rekonstrukcijo kotlovnice na TLP 11 in
—	prenovo strehe in dimnikov na Partizanski 12.
Del sredstev bo tudi namenjen za obnovo starega mestnega jedra na Partizanski ulici v Lendavi. Iz sredstev vzdrževanja bomo financirali manjša potrebna vzdrževalna dela na starejših in dotrajanih stavbah. Sredstva stanarin, s katerimi razpolagajo skupnosti stanovalcev se bodo upodabljala za popravilo in manjša vzdrževalna dela.
V letu 1988 bo dokončan poslovno-stanovanjski objekt v Crenšovcih (4 stanovanja — 300 mio din).
4.2.2.	Komunalno gospodarstvo
V okviru komunalne infrastrukture bo dana prioriteta izgradnji najbolj potrebnih komunalnih objektov in naprav. Prednost bo dana oskrbi z zdravo pitno vodo, saj bo v ta namen zgrajeno novo črpališče v Gaberju ter zgrajen primarni vodovod od nove do obstoječe vodarne v dolžini 2,5 km (v vrednosti 40 mio din). Pričelo se bo z ureditvijo novega odlagališča,odpadkov za celotno občino ob Redičkem gozdu.
V Turnišču bo zgrajeno novo vodovodno črpališče, za katero je projektno-tehnična dokumentacija že pripravljena. Za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Turnišču bo letos pridobljena idejna in tehnična dokumentacija.
4.2.3.	Prometna infrastruktura
Po zastavljenem programu dela za leto 1988 je Skupnost za ceste Slovenije sprejela plan za preplastitev magistralne ceste Crenšovci — Grede v dolžini 3,5 km in širini 6 m. Regionalna cesta Genterovci — Dolga vas bo sanirana v dolžini 4 km in širini 5,5 m, Dolga vas—državna meja v dolžini 1810 m in širina 6 m.
Po družbenem planu občine predvidevamo modernizacijo L ceste 4201 Petišovci — Benica, v dolžini 2.565 m in širina 5 m. Trnje— R-358 v dolžini ^0 m in širini 4 m ter odseka 4206 Nedelica—Brezovica, v dolžini 1200 m in širini 4 m.
V letu 1988 predvidevamo dotok 140,000.000 din sredstev iz 0,50 % BOD, ki so strogo namenska za lokalne ceste. V okviru teh sredstev bo izveden fizični obseg investicijskih del na lokalnih cestah v naši občini.
4.2.4.	Požarna varnost
Z namenom, da bo razvoj požarnega varstva v tem srednjeročnem obdobju sledil razvoju celotnega gospodarstva, bomo v letu 1988 še naprej razvijali požarnovarnostno kulturo pri vseh uporabnikih, v samoupravnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih. Uveljavljali bomo učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva ob sodelovanju z Občinsko gasilsko zvezo in Občinskega štaba civilne zaščite.
Investicijska sredstva bomo predvsem namenili za potrebo prija
ve požara iz industrijske cone v gasilski center v Lendavi. Za potrebe gasilskih društev, ki so v bližipi industrijske cone, bomo nabavili dve’ lahki orodni vozili. Sredstva bomo namenili še za reševanje problematike požarne vode v KS.
Združena sredstva bomo namenili:
—	za usposabljanje gasilskega kadra in občanov
—	za nabavo opreme za reševanje iz višin, vode in reševanju ob razlitju nevarnih snovi
—	nabava osebnih zaščitnih sredstev gasilcev, kot so izolirni dihalni aparati, obleke za pristop in reševanje iz ognja
—	nakup gasilskega sredstva, gasilskih armatur in druge gasilne opreme
—	nabava sredstev zveze za gasilska društva, ki v svbji vasi nimajo telefonske povezave s centrom.
4.2.5.	Pospeševanje proizvodnje hrane
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Lendava bo v letu 1988 svoje aktivnosti usmerila predvsem:
—	za večje izkoriščanje proizvodnih potencialov
—	doseganje večje intenzivnosti proizvodnje
—	povečanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane — postopno prestrukturiranje proizvodnje
—	doseganje večje koncentracije proizvodnje
—	povečanje tržnosti na proizvodno enoto in s tem pocenitev proizvodnje
—	razvoj in krepitev strokovno pospeševalne službe
—	zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe
—	izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv.
Ocenjujemo, da bo za navedene namene zbrano 210 mio din.
4.2.6.	Vodno gospodarstvo
Nadaljevali bomo z vzdrževanjem vodotokov in drugih vodnogospodarskih objektov. V te namene bomo vložili cca 100 mio din.
Izvajali bomo naslednje naloge:
—	dokončali vzdrževalna dela na potoku Kopica v k. o. Lakoš in Gaberje
—	vzporedno z ureditvijo novega odlagališča komunalnih odpadkov bo saniran hudourniški potok Borosnjak
—	za zagotovitev zavarovanja pred poplavami bodo izvršena nujna vzdrževalna dela na potoku Črnec, gorvodno od črpališča INA Nafte, t. j. reguliranem delu na območju že izvedenih melioracij.'
4.2.7.	PTT promet
Čeprav so potekale aktivnosti za realizacijo resolucijskih nalog za leto 1987 po planu, je prišlo do časovnih zamikov zaradi dolgih dobavnih rokov pri nabavi opreme. Naročeni in plačani sta telefonski centrali za pošto v Lendavi, kapacitete 1000 priključkov in za Čren-šovce kapacitete 750 priključkov, obe pa bosta izdobavljeni v letošnjem letu. Iz 1987 se prenaša nabava opreme za prenosni sistem na relaciji VATC Lendava in KATC Crenšovci, kapacitete 30 kanalov in gradnja poštnega objekta v Črenšovcih, površina 170 m! ter razširitev VATČ na pošti v Lendavi za 1000 priključkov. Na povečanje zmogljivosti VATC v Lendavi je vezana tudi širitev telefonskega omrežja v Lendavi in okolici. Za leto 1988 načrtujemo tudi širitev telefonske centrale v Dobrovniku za 100 priključkov, izgradnjo PTT kanalizacije na relaciji Dolga vas—Mostje in na relaciji Lendava—Hotiza (deponija Gradbenik) ter projektno dokumentacijo za relacijo Lendava— OS Drago Lugarič Lendava. Krajevne skupnosti Lendava, Dolga vas, Mostje, Gorice pri Lendavi, Polana, Genterovci, Kobilje, Crenšovci, Dobrovnik, Petišovci, Lakoš, Gaberje, Hotiza, Odranci, bodo pristopile k izgradnji sekundarnega telefonskega omrežja. Za navedene investicije bo v letu 1988 namenjeno skupaj 708 mio dinarjev. Od tega bo DO za PTT promet Murska Sobota zagotovila 628 mio dinarjev (265 mio investicije v teku in 263 mio nove investicije), okrog 80 mio sredstev pa bomo zbrali za te namene iz občinskega referendumskega programa.
5.	Družbene dejavnosti
Razvoj družbenih dejavnosti bo v tem letu pod močnim vplivom zoženih materialnih možnosti, zato bomo iskali ustrezne rešitve za racionalizacijo poslovanja tako v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnosti kot tudi pri izvajalskih OZD in skupnostih.
Zaradi sprememb v sistemu financiranja skupnih in splošnih potreb bomo pristopili k spremembam prispevnih stopenj tako, da bodo doma zbrana sredstva za te namene zaostajala za rastjo dohodka gospodarstva za okoli 8 % (razen za SPIZ). Pri tem bomo skrbeli za nemoteno izvajanje zagotovljenih programov ter opredelili izvajanje prioritetnih nalog v SIS, ki izhajajo iz sprejetih srednjeročnih planov razvoja posamezne dejavnosti. Sredstva, ki bodo presegala zadovoljevanje zagotovljenega programa pa bomo vezali na neposredno svobodno menjavo dela.
Programi investicijskih vlaganj se bodo v glavnem financirali iz sprejetega referendumskega programa, samoprispevkov občanov in republiških solidarnostnih sredstev.
5.1.	Osnovno šolstvo
V osnovnem šolstvu bomo nadaljevali s prenovo osnovne šole in
zagotavljali pogoje za izvajanje reformirane osnovne šole v skladu z zakonom o osnovni šoli, predmetnikom in učnim načrtom ter smernicam za življenje in delo osnovne šole. Prednost bo imel zagotovljeni program, postopno pa si bomo prizadevali izenačiti pogoje za delo na vseh osnovnih šolah v občini. V vzgojnoizobraževalno delo bodo šole vključevale sodobne oblike izobraževanja, sledile napredku in načrtno izpopolnjevale učno tehnologijo. Znotraj OIS bomo zagotavljali sredstva za hitrejšo nabavo učne tehnologije izven kriterija sredstev po oddelku.
V skladu z materialnimi možnostmi bomo izvajali program celodnevne osnovne šole in podaljšano bivanje učencev ter delno zagotavljali pogoje za šole v naravi.
Razvoj izobraževalnega procesa zahteva usposobljeni strokovni kader, zato bo posebna skrb namenjena zagotavljanju pogojev za permanentno usposabljanje delavcev v osnovnih šolah, ki bi naj omogočilo kvalitetnejše in sodobnejše izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa.
Nadaljevali bomo z urejanjem šolskega prostora, zagotavljali sredstva za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela na šolskih zgradbah ter postopno izenačevali pogoje dela na osnovnih šolah. Prizadevali si bomo, da bomo v skladu s sprejetimi programi začeli z realizacijo II. faze prizidka pri OŠ Turnišče (predračunska vrednost po cenah december 1987 je 302 mio din).
5.2.	Usmerjeno izobraževanje
Prioritetna naloga Srednje šole kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi v letu 1988 ostaja, da v sodelovanju z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje, REK-om Titovo Velenje in Izvršnim svetom usmerja in vzpodbuja mlade za poklice v rudarstvu in organizira oddelek rudarske usmeritve v Lendavi. Zagotoviti bo potrebno posodabljanje opreme s. sodobnimi učili.
Večji poudarek bo potrebno dati naravoslovnim predmetom v osnovnih šolah, da bi preko poklicnega usmerjanja pridobili dovolj učencev za odprtje dvojezičnega oddelka naravoslovno-matematične usmeritve v Lendavi. Za ta namen bodo OZD lendavskega gospodarstva za šolsko leto 1988/89 razpisale kadrovske štipendije za poklice naravoslovno-matematične usmeritve.
5.3.	Zdravstveno varstvo
Zožene materialne možnosti v interesnih skupnostih terjajo racionalno delitev sredstev tudi v zdravstveni skupnosti.
Glede na dokaj dobro organizirano mrežo zdravstvenih objektov in ugodno kadrovsko zasedbo v osnovni zdravstveni dejavnosti je pričakovati tudi povečanje povpraševanja po zdravstvenih uslugah.
Glede na visok odstotek starostne populacije prebivalstva nad 65 let bo v letu 1988 nujno pristopiti k organizaciji geriatrične ambulante in temu ustrezno znižati specialistično zdravstveno varstvo v PZC TOZD Zdravstveni dom Lendava s ciljem boljše organizacije in racionalizacije.
V programih zdravstvenega varstva bomo opredelili nekatere ukrepe preventivnih metod dela.
V letu 1988 ne predvidevamo širitve programov v izvajalskih TOZD kakor tudi ne dodatnega zaposlovanja zdravstvenih delavcev. Proučiti bo potrebno posebne oblike dela z vidika racionalizacije povpraševanja po uslugah.
Razen najnujnejših popravil tekočega vzdrževanja ne predvidevamo nobene naložbe v prostorsko širitev kapacitet. V letu 1988 bomo uporabnikizdravstvenih storitev združevali sredstva za posodobitev in obnavljanje iztrošenih osnovnih sredstev v višini 0,48 % od bruto osebnih dohodkov. Združena sredstva se bodo uporabila na osnovi usklajenega programa na ravni delovne organizacije PZC Murska Sobota, pri čemer bo dana prednost obnavljanju oziroma zamenjavi iztrošene medicinske opreme.
Investicijska sredstva (amortizacija) bodo vložena za adaptacijo lekarniških prostorov v Lendavi (170 mio din) in za II. fazo sanacije strehe na zdravstvenem domu v Lendavi (95 mio din).
V letu 1988 še vedno ostaja obveza združevanja sredstev za nabavo opreme za kirurški blok v Murski Soboti.
5.4.	Otroško varstvo,
Na področju dejavnosti Občinske skupnosti otroškega varstva Lendava načrtujemo v letu 1988:
—	varstvo matere in novorojenca v obsegu kot seje uveljavil s 1. 5. 1987,
—	sprotno valorizacijo družbenih pomoči otrokom, ki so pomoči potrebni, prizadevali pa si bomo za večje število funkcionalnih pomoči predšolskim otrokom,
—	vzgojno varstvena dejavnost bo organizirana z enakimi programi kot v letu 1987, poveča pa se obseg zagotovljenega programa z 240 na-300 ur za otroke v pripravi na šolo,
—	na področju investicij bomo uredili igrišča in okolico v Cren-Šovcih,
—	na področju investicijskih vlaganj bo izdelana gradbena dokumentacija za vrtec na Srednji Bistrici.
5.5.	Socialno skrbstvo
Izhajajoč iz temeljev plaha za obdobje 1986—1990 v Občinski skupnosti socialnega skrbstva za leto 1988 predvidevamo uresničiti naslednje cilje:
1.	Zagotoviti socialno varstvo vsem občanom, ki si z lastnim delom in prihodki niso sposobni zagotoviti zadostnih sredstev za preži
vljanje. Ta pomoč bo prvenstveno namenjena ostarelim.— bolnim, invalidnim in duševno prizadetim ter drugim, ki so v takšnem socialnem položaju, da potrebujejo družbeno denarno pomoč. Vse oblike denarnih pomoči bomo usklajevali glede na porast življenjskih stroškov v SR Sloveniji — štirikrat letno.
2.	Znaten porast stroškov v socialnih zavodih narekujejo vsestransko utemeljene odločitve tako zavodsko kot domsko varstvo. Prav zaradi prezasedenosti obeh domov v Rakičanu in Lukavcih, je utemeljena zahteva po gradnji doma za varstvo ostarelih v Lendavi s kapaciteto 100—120 postelj. V tem letu bomo izvedli vse aktivnosti, ki so predpogoj za pridobitev sredstev SPIZ-a (1989/90), to je lokacija z infrastrukturo in zagotovitev lastne udeležbe.
Občinska skupnost socialnega skrbstva, Center za socialno delo, KS in Društvo upokojencev bodo nosilci aktivnosti za organizacijo dnevnega varstva ostarelih na domu.
3.	Posebna pozornost bo usmerjena v nadaljnje razvijanje preventivne socialne dejavnosti, posebej v okoljih, kjer je razvitejša določena socialna problematika. Usposobiti bo treba Komisije za zdravstvena in socialna vprašanja ter vključiti socialno humanitarne organizacije in društva. Organizacija Rdečega križa bo v večjem obsegu pristopila k razvoju organizirane sosedske pomoči in ustanavljanju postaj Rdečega križa v policentrih. Z razreševanjem socialne problematike v okoljih, kjer le-ta nastaja, bo omogočeno aktivnejše vključevanje širšega kroga prebivalstva KS s prostovoljnim delom.
4.	Nadalje si bomo prizadevali za izboljšanje socialnih razmer Romov v občini s sodelovanjem vseh dejavnikov za njihovo aktivnejše vključevanje v družbo, predvsem preko čim večjega zaposlovanja. V letu 1988 bomo nadaljevali z izgradnjo vodovoda pitne vode v naselju Romov v Črenšovcih. Z deležem sredstev pa bomo prispevali k izgradnji oziroma izboljšanju njihovih stanovanjskih razmer, kadar sami za te namene združijo večji del sredstev. Za naložbe izboljšanja življenjskih pogojev Romov, bomo iz vseh predvidenih virov zagotovili sredstva v višini 5.300 tisoč dinarjev.
5.	V SR Sloveniji si bomo posebej prizadevali zagotoviti nadaljnje funkcioniranje sistema solidarnosti, z združevanjem sredstev za skupni program pa za uresničitev nekaterih nalog pomembnih za širšo družbeno skupnost v uresničevanju socialne politike.
5.6.	Raziskovalna dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost bo v letu 1988 v okviru svojega programa sofinancirala raziskave organizacij združenega dela, ki so skupnega pomena za razvoj občine. Prednost bo vsekakor dana prestrukturiranju gospodarstva, novim proizvodnim in novim programom..
V letu 1988 bomo sodelovali tudi pri sofinanciranju raziskovalnih nalog, ki so skupnega pomena za razvoj občine in so regijskega značaja. V program republiške raziskovalne skupnosti se bosta vključili raziskovalni nalogi o možnosti koriščenja geotermalne energije na območju občine in o učinku melioracij v občini Lendava. ORS bo sofinancirala v raziskovalno nalogo 6 mio din.
Na osnovi ugotovitev navedene naloge bomo pripravili program aktivnosti in naložb za koriščenje geotermalne energije.
Za vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti bo potrebno v večji meri zastaviti akcije neposrednega sodelovanja z združenim delom ter zastaviti normativno ureditev nagrajevanja v lastni delovni sredini.
Organizacije združenega dela bodo morale okrepiti razvojne služb ter vzpodbuditi raziskovanja za svoje potrebe.
5.7.	Zaposlovanje
Zaostrene gospodarske razmere, zvezni predpisi s področja ugotavljanja prihodka OZD in sanacija v OZD. ki poslujejo z izgubo, predvideni ukrepi, stečaji in s tem povezani ekonomski ter tehnološki viški, so izpostavili področje zaposlovanja in socialne varnosti v ospredje družbene ekonomske problematike.
V letu 1988 načrtujemo 1,5% rast zaposlovanja oziroma povečanje števila zaposlenih za 120 delavcev, od tega velika večina v gospodarstvu, in sicer v neposredni proizvodnji. Nadomestnih zaposlitev bo 27.
V	sklopu razreševanja romske problematike bomo zaposlili najmanj 5 Romov. Od skupnih potreb bodo OZD zaposlile 80 % pripravnikov (96).
V letu 1988 bo najpomembnejše, da v postopkih prestrukturiranja proizvodnje in s sprejemanjem sanacijskih programov posvetimo kadrovski politiki kar največ pozornosti. Prioritetno je potrebno zagotoviti zaposlovanje delavcem s končanim programom izobraževanja (razen Romov in invalidnih oseb) in čimbolj omejiti zaposlovanje nekvalificirane delovne sile. Vsem, ki so končali V., VI. in VH. zahtevnostno stopnjo izobraževanja pa zagotoviti opravljanje pripravniškega staža.
S planirano stopnjo zaposlovanja bomo v občini zaposlili le slabo polovico tekočega generacijskega priliva (300). Potrebe po novih delovnih mestih glede na kvalifikacijsko strukturo pa so naslednja:
2	0 priučenih, 34 lil. oz. IV. zahtevnostne stopnje, 35 V., 8 VI. in 20 VIL zahtevnostne stopnje.
V	prioriteti razvoja drobnega gospodarstva je nujno upoštevati, da ob vseh družbenih bonitetah v zasebnem sektorju, izpostavimo kot primarno tudi vprašanje zaposlovanja, tako pripravnikov kot brezposelnih. Na področju zaposlovanja bo v letošnjem letu stalna naloga
zaposlovanje Romov, kajti brez tega so vsi posegi na socialnem in drugih področjih brez trajne učinkovitosti.
Na podlagi ugotovitev deficitarnih in suficitarnih poklicev v občini v šolskem letu 1987/88 pa tudi za prihodnje šolsko leto, bo potrebno voditi ustrezno politiko štipendiranja. Neobhoden in nujen je takojšnji premik v smeri povečanega obsega izobraževanja na V. stopnji zahtevnosti, predvsem pa na tehniških in naravoslovnih usmeritvah, kar bi nam dalo osnovo tudi za povečan vpis na višjih in visokih šolah.
Za dosledno izvajanje kadrovske politike je potrebno zaostriti odgovornost nosilcev kadrovske politike in sankcionirati vsako nespoštovanje DD o kadrovski politiki. Za uspešno spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki je potrebno na novo opredeliti mesto in pomen strokovne kadrovske službe pri Skupščini občine, jo ustrezno kadrovsko okrepiti ter preiti na računalniško obdelavo podatkov.
5.8.	Kultura
V občinski kulturni skupnosti načrtujemo za leto 1988:
a)	nadaljnje dopolnjevanje knjižnega fonda in urejanje prostora ter postopno doseganje normativov — standardov za matično knjižnico
b)	razvoj ljubiteljske kulture v obsegu kot leta 1987,
c)	likovne razstave in likovna kolonija kot v letu 1987,
d)	spomeniško-varstvene akcije:
—	obnova domačije Miška Kranjca,
—	obnova Uj Tomaša (večji del bo financirala KS Slovenije)
' — nadaljnja obnova gradu,
—	dokončanje akcij, ki jih izvaja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (Krajinski park Mura in Ogrožene rastline v Pomurju),
—	razvoj kulturne narodnosti v obsegu kot leta 1987,
—	sanacija stare občinske zgradbe, inventarizacija naravne in kulturne dediščine.
5.9.	Telesna kultura
Na področju telesne kulture bo osnovna skrb namenjena povečevanju števila aktivnih udeležencev v telesni kulturi in zagotavljanju pogojev za doseganje vidnih športnih dosežkov v telesnokulturnih organizacijah. Prizadevali si bomo: za racionalen in smotern razvoj tekmovalnega športa, vzpodbujali bomo delo z mladimi v šolskih športnih društvih in telesnokulturnih organizacij ter skrbeli za kvalitetno strokovno vadbo na vseh telesnokulturnih področjih. Ekipam in posameznikom, ki so vključeni v športnotekmovalne sisteme regije in republike bomo zagotovili ustrezne materialne pogoje za delo in nadaljnji razmah športne panoge.
V okviru materialnih in kadrovskih možnosti si bomo prizadevali za povečanje števila aktivnih udeležencev v selektivno-tekmovalnem športu in rekreativnih aktivnostih. Zagotavljali bomo tudi pogoje za izvajanje vseslovenske akcije »Razgibajmo življenje« in na osnovi teh usmeritev povečali število vključenih udeležencev od sedanjih 3400 za 2 %.
Nadaljevali bomo ž izpopolnjevanjem in izobraževanjem strokovnih in organizacijskih delavcev, ki jih zaradi velikega osipa stalno primanjkuje na posameznih področjih telesne kulture. V program šolanja in izpopolnjevanja bomo zajeli tudi učitelje telesne vzgoje, ki delajo na šolah in vodijo strokovno delo v šolskih športnih društvih.
Skrbeli bomo ža uporabnost in izrabo telesnokulturnih objektov in naprav ter zagotavljali sredstva za dograditev in obnovo telesnokulturnih površin v skladu z interesi in potrebami krajanov. V ta namen bomo poiskali investitorja za sanacijo zgradbe Partizan.
6.	Ostale naloge
6.	I. Krajevne skupnosti
V izvajanju programov v krajevnih skupnostih bomo dajali poudarek reševanju najbolj perečih problemov, predvsem komunalni infrastrukturi (PTT, ceste, vodovod, kanalizacija, hudourniki). Z usklajenimi akcijami med KS. SIS in OZD bomo s smoterno uporabo sredstev samoprispevka ter sredstev drugih subjektov iskali najoptimalnejše rešitve. V investicijah, ki so skupnega pomena za več krajevnih skupnosti bomo nadaljevali s prakso skupnega nastopanja in združevanja sredstev za take investicije.
Poseben poudarek bomo dali manj razvitim krajevnim skupnostim, kjer bomo z dodatnimi sredstvi DPS in drugimi oblikami pomoči ob primerni zainteresiranosti občanov skušali zmanjševati zaostanek v razvoju.
KS bodo iz sredstev samoprispevka zbrale cca 600 mio dinarjev.
6.	2. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambe organiziranosti naše socialistične samoupravne družbene skupnosti, se bo nadalje uveljavljal kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot neločljiv del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so:
n	adaljnji razvoj teritorialne obrambe s poudarkom na vzgoji in usposabljanju starešin, poveljstev in enot teritorialne obrambe občine ter opremljanje s sredstvi za protioklepno borbo in sredstvi zvez;
—	nadaljevanje procesa podružbljanju SLO in DS s posebnim poudarkom na nadaljnjem organiziranju narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela tet usposabljanju vseh delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS;
—	razvoj civilne zaščite s poudarkom na usposabljanju štabov in enot civilne zaščite ter vključevanju prebivalstva (do 14%) v enote in štabe. Opremljenost s predpisano opremo bo dosegla 80 % s poudarkom na zagotavljanju osebnih in kolektivnih zaščitnih sredstev;
'	— razvoj upravnih zvez ter sisteme opazovanja in obveščanja s poudarkom na nabavi tehničnih sredstev, ki zagotavljajo ustrezne zveze z osnovnimi nosilci obrambnih priprav;
—	usposabljanje vseh struktur prebivalstva s poudarkom pa pridobivanju mladih za vojaške in obrambne poklice ter usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja;
—	dograjevanje in izpopolnjevanje obrambnih priprav na vseh področjih s poudarkom na večjem vključevanju organov DPS kot usmerjevalcu obrambnih priprav na svojih področjih dela;
—	načrtna in organizirana gradnja zaklonišč osnovne zaščite, predvsem dvonamenskih ter družinskih zaklonišč dopolnilne zaščite in zagotavljanje materialnih sredstev za zaščito prebivalstva v primeru vojne ter ob naravnih in drugih nesrečah.
Družbeno samozaščito bomo uresničevali kot del skupne idejnopolitične, samoupravne in družbene aktivnosti. S stalnim spremljanjem varnostnih razmer in ocenjevanjem pojavov, ki vplivajo na te razmere, bomo s sprejemanjem konkretnih odločitev v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah zagotovili varovanje samoupravnega socialističnega sistema in pridobitev revolucije, samoupravnih pravic, družbenega premoženja ter osebne in materialne varnosti.
6.	3. Trg in cene
Organizacije združenega dela, katerih cene proizvodov niso pod neposredno družbeno kontrolo cen, bodo oblikovale cene in prilagajale proizvodnjo ustrezno ponudbi in povpraševanju na tržišču, pri čemer bodo upoštevale politiko cen iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Izvršni svet bo skupaj z DPO in OZD vršil družbeno kontrolo cen ter ustrezno ukrepal v primeru nespoštovanja sprejetih družbenih usmeritev.
Za izkazovanje enotno nominalnega obsega sredstev bomo uporabljali izhodiščno vrednost deflatorja 80 %.
7.	Varstvo okolja in urejanje prostora
Za odpravljanje vzrokov in posledic onesnaževanja okolja je po, trebno nadaljevati z izvajanjem nalog iz planskih dokumentov ter sklepov skupščine v zvezi z varstvom okolja in akcijskim programom.
V ureditvenem načrtu za melioracijsko območje med potokom Ledavo in magistralno cesto Lendava—Murska Sobota vključno s k. o. Bistrica (za cca 2400 ha neto površine) je potrebno vključiti tudi ureditev oziroma sanacijo potoka Črnec.
Urediti je potrebno odlagališče komunalnih odpadkov na novi lokaciji, ob Redički šumi, obenem pa je potrebno nadaljevati z zbiranjem sekundarnih surovin v vseh naseljih občine in OZD.
Zaradi hitrejšega usklajevanja navzkrižnih interesov v prostoru je potrebno izdelati inventarizacijo naravne in kulturne dediščine.
Stavbna zemljišča se bodo opremljala in oddajala v skladu s programom sklada stavbnih zemljišč. Večje naloge so: izvzem in opremljanje stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo v Lendavi (zazidalni načrt od mlina do Dolge vasi) in v delu naselja Kobi-Ije-južni del ter za potrebo obrti-storitvena dejavnost v Lendavi (isto območje zazidalnega načrta). Oddala se bodo tudi neurejena stavbna Zemljiča z lokacijskimi dokumentacijami v k. o. Crenšovci, Radtno-žanci, Odranci, Hotiza, Trimlini in Petišovci (15 parcel). Pri opremljanju stavbnih zemljišč je potrebno vključevati tudi sredstva SIS materialne proizvodnje, bodočih lastnikov parcel in krajevnih skupnosti.
8.	Informativna dejavnost
V občini je potrebno zagotoviti ustrezne materialne pogoje za delovanje in razvoj regijskih sredstev javnega obveščanja, katerih izdajatelj je zavod za časopisno in radijsko dejavnost, M. Sobota. Na osnovi predloga ustanoviteljev — OK SZDL bomo pristopili k poenotenju sofinanciranja v vseh štirih pomurskih občinah. Glede na neurejene prostorske razmere zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti in dopisništev po občinah se bomo v letu 1988 dogovorili o možni rešitvi (novogradnja ali preselitev v ustrezne prostore).
9.	Splošna poraba
Sredstva splošne porabe se bodo oblikovala oz. uporabljala v okvjru družbenih, usmeritev za leto 1988. Glavni poudarek bo na povečevanju učinkovitosti dela upravnih organov na osnovi izboljševanja kadrovske strukture zaposlenih, ter modernizacije in racionalizacije dela.
10.	Dokumenti za izvajanje resolucije
Naloge, ukrepi in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih, ki so spremljajoči.dokumenti resolucije:
-	Plani OZD, SIS in KS za leto 1988
—	Akcijski setveni program
—	Bilanca zaposlovanja za leto 1988
-	Dogovor o splošni porabi občine SR Slovenije v letu 1988
— Odlok o proračunu občine za leto 1988
— Dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravo urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS v letu 1988
— Seznam investicij za leto 1988
— Program sklada stavbnih zemljišč za leto 1988
—	Referendumski program
—	Akcijski program IS za izvajanje resolucije
Številka: 18/87-3
Datum: 11.2. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER 1. r.
96
Na podlagi 39. člena Zakona o Urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 13/4-1988 sprejela
ODLOK
o	sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del območja Beltinci-jedro
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
S tem odlokom se sprejme delna sprememba zazidalnega načrta za območje Beltinci-jedro (Ur. objave, št. 23/74), katero je pod številko 6/87-ZN v aprilu 1987 izdelal Zavod za ekomomiko in urbanizem v Murski Soboti.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
a)	.Tekstualni del:
—	izjava po opravljeni notranji kontroli strokovnih podlag za pripravo prostor-sko-izvedbenih aktov,
—	izjave o upoštevanju predpisov s področja:
—	varstva pred požarom in,
—	varstva pred prekomernim hrupom v naravnem in bivalnem okolju,
—	obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev,
—	etapnost izvajanja spremembe zazidalnega načrta,
—	aproksimativni predračun stroškov za izvedbo spremembe zazidalnega načrta;
b)	Soglasja pristojnih organov in organizacij;
c)	Grafične priloge:
— izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega
plana občine M. Sobota za obdobje 1986— 1990	M1 : 5000,
— povečava geodetske podloge	Ml : 500.
— območje obdelave	Ml : 500,
— obodna parcelacija	Ml : 500,
— obstoječi zazidalni načrt	Ml : 1000,
— arhitektonska situacija	Ml : 500,
— zakoličena situacija	Ml : “00,
— situacija komunalnih naprav,	Ml : 500.
— požarna varnost	Ml : 500,
— gabariti	Ml : 200.
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje obdelave, za katerega se sprejema sprememba zazidalnega načrta, je razvidno iz grafične priloge, navedene v 2. členu odloka, območje zajema parcele št. 1715 in 1716, k.o. Beltinci in je omejeno severno s Panonsko ulico, južno s potokom Črnec, vzhodno s parcelo št. 1714, zahodno z mizarskim obratom »Komuna« in parcelami št. 1717 in 1718/1. Območje spremembe zazidalnega načrta meri 31,50 arov.
4.	člen
Območje spremembe zazidalnega načrta je namenjeno gradnji dveh stanovanjskih blokov, ki se bosta zgradila v dveh fazah. Ostale proste površine so namenjene za zelenice in otroško igrišče.
IH. FUNKCIONIRANJE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
5.	člen
Gradnja predvidenih objektov se mora podrediti naslednjim pogojem: — predvsem tlorisne velikosti vsakega bloka znašajo 12,00 m x 20,00 m z možnostjo odstopanja + — 1,00 m v prečno smer, H---2,00 m v vdolžno smer, — vertikalni gabarit vsebuje P 4- 2 etaži z možnostjo podkletitve in ne sme presegati 12,00 m višine nad terenom, — strešne konstrukcije morajo biti izvedene v obliki dvokapnic z naklonom strešnice od 18 do 25°, — smeri slemena so razvidne iz grafične priloge navedene v 2. členu odloka in se ne smejo spreminjati, — kritine morajo biti v opečni ali temnejši barvi, — gradbene linije so določene v grafični podlogi iz 2. člena odloka in se ne smejo spreminjati.
6.	člen . . s.ituacije dovoza, dostopov ter komunalne naprave (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT) so razvidne iz grafične priloge, navedene v 2. členu tega odloka.
7.	člen r. . Zaradi neposredne bližine se mizarski obrat »Komuna« ne sme prostorsko širiti proti predvidenim stanovanjskim blokom.
IV ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV TER INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
8.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov se stavbno zemljišče območja
spremembe zazidalnega načrta uporablja v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih in na načrtano izrabo.
9.	člen
Investitor je dolžan urediti okolico v skladu s spremembo zazidalnega načrta.
V. KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Sprememba zazidalnega načrta je stalno na pogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
11.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe Občin Pomurja — Enota v Murski Soboti.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del naselja Beltinci (Ur. objave št. 23/74) v predlogu, ki je opredeljeno v 3. členu tega odloka oz. razvidno iz grafične podloge, navedenem v 2. členu. .
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občm.
Številka: 351-3/87-4 -
M. Sobota, dne 13/4-1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota	•
Andrej GERENČER 1. r.
97
Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 17/86) in 206. člena statuta .občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in.2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 4. 1988 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah a melioracijskih območjih v občini Gor. Radgona.
1.	člen
V	odloku o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini Gor. Radgona (Ur. objave št. 21/86 in 11/87) se v 1. členu spremeni in glasi:
»Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih opredeljenih z
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka za k. o. Slaptinci (Ur. objave, št. 31/81).
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka za k. d. Lomano-še (Ur. objave, št. 27/81).
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Črnci, Lutverci, Plitvica, Nasova, Žepovci (Ur. objave, št. 27/82) in
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Boračeva, Šratovci, Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbigovci (Ur. objave št. 20/83)«
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči . (Ur. objave 21/84)
—	odlokom o uvedi melioracijskega postopka na zemljiščih v delu k. o. Dragotinci, Slaptinci, Jamna in Terbegovci (Ur. objave št. 15/85).
2.	člen
V 5. členu odloka se drugi odstavek spremeni in glasi:
»V letu 1988 znaša nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na vseh melioracijskih območjih navedenih v 1. členu odloka 7.000 din po hektarju.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 462-1/80
Datum: 13/4-1988
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau
98
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23777) 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) in 28. člena Statuta KS Stročja vas, je
skupščina krajevne skupnosti STROČJA VAS, z dne 19. 4. 1988 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo prispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Stročja vas se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje 5(pe-tih) let od 1. 6. 1988 do 1. 6. 1993.
2.	člen
Referendum bo dne 15. 5. 1988 od 7,00 do 18,00 ure na običajnih glasovalnih mestih. Glasovanje vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
3.	člen
S samoprispevkom bi se predvidoma zbralo 25.000.000 din letno. Z zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka bo krajevna skupnost sofinancirala naslednje programe:
—	sanacija potoka od izliva v Ščavnico in skozi Presiko
—	izgradnja avtobusnih postaj
—	dokončna sanacija ceste v Rinčetovo grabo
—	izgradnja mostu na KOZARICI in popravilo mostu na ŠČAVNICI
—	nadaljnje urejanje manjših kanalizacij
—	sanacija obcestnih jarkov
—	gramoziranje cest
—	širitev javne razsvetljave po vaseh
—	pomoč pri sanaciji spomenikov NOB
—	pomoč pri.obnovitvi sakralnih spomenikov in obeležij
—	manjša popravila asfaltnih cest
—	nabava opreme za enote CZ (civilne zaščite)
—	funkcionalna dejavnost KS
—	sofinanciranje nabave opreme in učil za OŠ
—	sofinanciranje dela društev in organizacij na področju KS
4.	člen
Samoprispevek v denarju bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Stročja vas, ter so vpisani v splošni volilni menik, in delovni ljudje, ki še niso dopolnili 18 let starosti, pa so v rednem delovnem razmerju in sicer v denarju:
a)	1,5 % od neto OD delavcev
b)	1,5 % od pokojnin (vendar samo od tistih, ki presegajo znesek minimalne pokojnine, za polno pokojninsko dobo)
c)	15 % od katasterskega dohodka
d)	30 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v tekočem letu v občini od zdomcev
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
»KRAJEVNA SKUPNOST«
STROČJA VAS
Datum: 15. 5. 1988
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 15. 5. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo programa KS Stročja vas, ki se uporabi za:
—	sanacijo potoka od izliva v Ščavnico in skozi Presiko
—	izgradnja avtobusnih postaj
—	dokončna sanacija ceste v Rinčetovo grabo	’
—	izgradnja mostu na KOZARICI in popravilo mostu na ŠČAVNICI
—	nadaljnje urejanje manjših kanalizacij
—	sanacija obcestnih jarkov
—	gramoziranje cest
—	širitev javne razsvetljave po vaseh
—	pomoč pri sanaciji spomenikov NOB
—	pomoč pri obnovitvi sakralnih spomenikov in obeležij
. — manjša popravila asfaltnih cest
—	nabava opreme za enote CZ(civilne zaščite)
—	funkcionalna dejavnost KS
—	sofinanciranje nabave'opreme in učil za OŠ sofinanciranje dela društev in organizacij na področju KS Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (petih) let in sicer od 1.6. 1988 do 1.6. 1993 v denarju:
1,5 % od neto OD delavcev
1,5 % od pokojnin
15 % od katasterskega dohodka
30 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v tekočem letu v občini od zdomcev
Svet KS se pooblašča, da se vsako naslednje leto določi vrednost prispevka zdomcev, glede na povprečje letnega osebnega dohodka v občini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. ,
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži »PROTI« če se ne strinja za uvedbo samoprispevka.
7.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko KS Stročja vas.
8.	člen
Nadzor nad sredstvi in njih namensko uporabo, ter izvajanjem del opravlja svet KS Stročja vas, in najmanj 1 krat letno poroča občanom na zboru krajanov o poteku del in porabi sredstev iz tega referendumskega programa.
9.	člen
Skupščina Krajevne skupnosti Stročja vas, sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh glasovalcev na območju KS Stročja vas odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
10.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija pri KS Stročja vas.
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja KS Stročja vas.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
V Stročji vasi, dne 19. 4. 1988
Predsednik skupščine KS Stročja, vas Franc ČEH 1. r.
99
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi
1.	člen
Na podlagi odločitve občanov na referendumu z dne 17. 04. 1988, se uvede krajevni samoprispevek za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi za:
—	asfaltiranje se neasfaltiranih cest
—	vzdrževanje že asfaltiranih in makadamskih cest
—	vzdrževanje in čiščenje jarkov in kanalizacij ter hudournikov
—	razširitev električnega omrežja
—	razširitev telefonskega omrežja
—	razširitev vodovodnega omrežja in izgradnjo vodohramov
—	za izgradnjo hidrantnega omrežja
—	za izgradnjo kabelske in satelitske antene ter razvodov
—	za obnovo vaškega doma
Skupna predračunska vrednost navedenih del znaša 850.500.000 din.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 01. 05. 1988 do 30. 04. 1992.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Lendavske in Dolgovaške gorice.
Višina samoprispevkov znaša:
v denarju:
—	2 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Lendavske gorice
—	3 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Dolgovaške gorice
—	2 % od katastrskega dohodka
—	2% od povprečnega OD v SR Sloveniji na mesec — delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
v delovni obveznosti:
—	dva delovna dneva (po 8 ur), vsi občani KS Gorice pri Lendavi, ki imajo splošne volilne pravice ter delovni ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
Denarno nadomestilo za neopravljeno delo znaša v letu 1988 40.000.— din za en delovni dan. Svet KS Gorice pri Lendavi določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila v skladu z gibanjem cen.
4.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka.
Kmetijski proizvajalci, obrtniki ter gospodinje morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto, najkasneje do 15. decembra.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijstvom, obrtno in drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in posreduje upravni organ davčne službe skupščine občine Lendava.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
5.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun 51920-842-021-8633 pri Službi družbenega knjigovodstva Lendava z označbo »Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi.
Nadzor nad sredstvi vodi svet KS.
6.	člen
Svet KS vsako leto poroča skupščini in zborom občanov o zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka.
7.	člen
Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora svet KS sestaviti zaključni račun, vsako leto pa na zborih krajanov poda le-tem poročilo o opravljenih delih ter finančno poročilo.
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Datum: 17. 04. 1988
Predsednik Skupščine Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi Šemovčan Mato Šemovčan Mato 1. r.
100
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Uradne objave Pomurja št. 11/85) ter v zvezi s 3. členom Odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS št. 45/87) je Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona, na seji dne 14.
4.	1988, sprejel naslednjo
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
V Odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradne objave pomurskih občin, št. 31/87, 33/87, 5/88 in 6/88) se drugi odstavek 1. člena odredbe spremeni in glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena se ukrep določitve najvišjih cen ne nanaša na cene prevoza z žičnicami, vzpenjačami in vprežnimi vozili, cene v gostinstvu turizmu razen restavracij družbene prehrane, cene turističnega posredovanja, cene storitev reklame in ekonomske propagande, prirejanje sejmov in razstav, cene storitev s področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij cene visoke gradnje ter industrijska in zaključna dela v gradbeništvu, cene storitev v cestnem prometu, cene v rečnem in jezerskem prometu, cene drugih komunalnih storitev, cene finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, cene urejanja naselja in prostora, cene v zdravstvu, socialnem varstvu, razen družbenega varstva otrok in mladine in socialnega varstva odraslih oseb.
2.	člen
V 2. čl. o dredbe se črtajo podtočke 2, 4, 6, 7, 8 in doda nova podtočka, ki glasi:
20.	družbena prehrana	do 16 %
3.	člen
Odstotek dovoljenega povišanja cene iz 2. čl. te odredbe se sme uporabiti na ceno oblikovano v skladu z odredbo o določitvi najvišjih cen člen 2 podtočka 2 (Ur. objave Pomurskih občin št. 31/87).
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o dajanju soglasja k cenam v občini Gor. Radgona (Ur. objave Pomurskih občin 2/88).
5.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-7/87-11
Datum: 18. 4. 1988
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
101
Na podlagi 1. odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76), 62. člena Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona in po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona, je odbor za razvojne in splošne zadeve na seji dne 19. 4. 1988 sprejel
SKLEP
O POVIŠANJU PREŽIVNIN V LETU 1988
1.
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. 11. 1987 že valorizirane, se s 1. majem 1988 povišajo za 37,1 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu avgustu 1987 se s 1. majem 1988 povišajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene
— preživnine določene do konca meseca septembra 1987
— preživnine določene do konca meseca oktobra 1987
— preživnine določene do konca meseca novembra 1987
— preživnine določene do konca meseca decembra 1987
— preživnine določene do konca meseca januarja 1988
— preživnine določene do konca meseca februarja 1988
— preživnine določene do konca meseca marca 1988
za 37,1 % za 29,9%
za 23,3 %
za 15,8% za 9,4 %
za 6,5 %
za 3,5 %
II.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od I. maja 1988 dalje.
ŠTEVILKA: OSSS/3-105/3-88
V G. Radgoni, dne 19. 4. 1988
NAMESTNIK PREDSEDNIKA ODBORA ZA RAZVOJNE IN SPLOŠNE ZADEVE: Karel ZELKO
102
Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutemer na svoji 7. redni seji dne 7. 4. 1988 sprejela
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1988 s povečanimi življenskimi stroški.
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. 11. 1987 že valorizirane se s 1. majem 1988 povišajo za 37,1 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu avgustu 1987 se s L 5. 1988 povišajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene:
— preživnine določene do konca meseca septembra
1987	za 37,1 %
— preživnine določene do konca meseca oktobra 1987 za 29,9 % — preživnine določene do konca meseca novembra
1987	za 23,3 %
— preživnine določene do konca meseca decembra
1987	za 15,8%
— preživnine določene do konca meseca januarja 1988 za 9,4%
— preživnine določene do konca meseca februarja
1988	za 6,5%
— preživnine določene do konca meseca marca 1988 za 3,5 %
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 5. 1988 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSSS Zlatko ZDOVC I. r.
103
V skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) je skupščina OSSS na skupni seji zbora uporabnikov in zboradzvajalcev dne 19. 4. 1988 sprejela
SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
»Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. 11. 1987 še valorizirane, se s 1. majem 1988 povišajo za 37,1 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po mesecu avgu
stu 1987 se s 1. majem 1988 povišajo sorazmerno glede na čas, ko so
bile določene
— preživnine določene do konca meseca septembra
1987	,	za 37,1 %
— preživnine določene do konca meseca oktobra 1987 za 29,9 % — preživnine določene do konca meseca novembra
1987	za 23,3 %
— preživnine določene do konca meseca decembra
1987	za 15,8 %
— preživnine določene do konca meseca januarja 1988 za 9,5 %
— preživnine določene do konca meseca februarja
1988	za 6,5%
— preživnine določene do konca meseca marca 1988	za 3,5 %
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah Občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 5, 1988 dalje.
Številka: 218/1988-5-1/1
Datum: 19. 4. 1988
Predsednica skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva:
Katarina Vinčec, 1. r.
104
Na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81 in 29/83), 261. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85) ter 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS št. 2/73, 1/82 in 2/86) je Skupščina občine Lendava, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. aprila 1988 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1987
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1987.
2.	člen
Zaključni račun vsebuje:
bruto bilanco na obrazcu KD-6, bilanco na obrazcu ZR-1 ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
ZaključnPračun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
— začetni saldo na dan 1. 1. 1987	33.735.864
— obremenitve v tekočem letu	1.844.788.994
— predpis obresti in stroškov	19.671.372
— odpisi	13.372.374
— plačila v tekočem letu	,	1.802.205.366
— saldo dolga na dan 31. 12. 1987	82.618.490
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 422-1/88-8
Datum: 30. 3. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
105
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O GOSPODARSKIH GIBANJIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V LETU 1987 IN URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1987
Zbori občinske skupščine so na seji dne 13. aprila 1987 obravnavali Informacijo o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v letu 1987 ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1987 ter ugotovili:
Dosežena gibanja v letu 1987 zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi, kljub temu da so OZD gospodarstva izkazala sorazmerno ugodne finančne rezultate. Pri vseh pokazateljih gospodarskega razvoja je prisotno zaostajanje za načrtovanimi okviri, razen pri izvozu, kjer smo dosegli 23% rast.
Izkazani finančni rezultati gospodarstva občine so na višjem nivoju od povprečja v SR Sloveniji, zlasti pri povečanju dohodka ter sredstev za amortizacijo in akumulacijo, ob tem pa se razkorak v višini povprečnih osebnih dohodkov med občino in republiko ni bistveno zmanjšal.
V strukturi delitve dohodka se nadaljujejo negativni trendi povečevanja obremenitev iz dohodka za skupno in splošno porabo ter zmanjševanja deleža sredstev za akumulacijo. Zaradi obveznega združevanja sredstev, predvsem za manj razvite in družbeno infrastrukturo ostaja OZD le 74% sredstev akumulacije.
Poslovno leto 1987 .sta z izgubo zaključili TOZD Elektro in DO Platana v skupni višini 839.666 tisoč din. Izgube v občini so se v primerjavi z letom 1986 močno zmanjšale, kar je relativno zelo ugodno, zlasti glede na težavne pogoje poslovanja v lanskem letu in gibanje izgub v SR Sloveniji, kjer beležimo 251% povečanje.
Z negativnim finančnim rezultatom je zaključila poslovanje tudi Občinska zdravstvena skupnost, ki prikazuje 444 milijonov din nepokrite izgube.
Na področju investicijskih vlaganj so bili doseženi manjši pozitivni premiki glede prestrukturiranja gospodarstva in strukture naložb, kar pa ni prispevalo k širitvi gospodarske baze in reševanju problema brezposelnosti v občini. OZD so investirale pretežno iz lastnih sredstev.
Zaposlovanje v negospodarstvu še vedno presega rast v gospodarstvu, izključno zaradi močnega zaposlovanja v zdravstvu.
Kadrovski politiki namenja združeno delo premajhno pozornost, kar dokazuje tudi število razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij, kjer je prisotna stagnacija.
Skupna in splošna poraba nista usklajeni z resolucijskimi usmeritvami, saj dosežena gibanja presegajo ocenjeno rast primerljivega dohodka.
Na podlagi ugotovitev iz Informacije in razprave so zbori občinske Skupščine M. Sobota sprejeli naslednja
stališča:
OZD, ki so poslovale z izgubo ali so na meji rentabilnosti in niso ustvarile akumulacije naj temeljito analizirajo vzroke za doseganje slabših poslovnih rezultatov ter izdelajo programe za sanacijo in izboljšanje stanja.
V vseh sredinah si je potrebno maksimalno prizadevati za hitrejši gospodarski razvoj na kvalitetnih osnovah in uresničevanje nalog iz resolucije za leto 1988.
Pri delitvi dohodka je potrebno težiti za čim večjo akumulacijo in krepiti sredstva-za razširjeno reprodukcijo, sredstva za osebne dohodke pa povečevati v odvisnosti od vloženega dela, produktivnosti in rezultatov dela ter izvoza.
Kljub zaostrenim pogojem kreditiranja bi po mnenju IS SO M. Sobota morale OZD smeleje načrtovati svoj razvoj ter pri investiranju za kvalitetne programe v večji meri koristiti kreditna sredstva.
Zaposlovanje v negospodarstvu je potrebno omejiti in ga uskladiti z materialnimi možnostmi v okviru dovoljene porabe. V gospodarstvu in negospodarstvu je nujno racionalno zaposlovati in zmanjševati število neproduktivnih režijskih delavcev.
Ker so kadri ključnega pomena za nadaljni razvoj, poziva IS SO M. Sobota vse OZD, da namenijo več pozornosti kadrovski politiki in v skladu s tem podeljujejo več kadrovskih štipendij. OZD in DS naj v večjem obsegu vključujejo v delo pripravnike in s tem omogočijo dokončanje procesa izobraževanja.
Pomurski zdravstveni center naj skupno s strokovnimi službami SIS družbenih dejavnosti, Izvršnim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami prične z aktivnostmi za pokrivanje izgube iz leta 1987 v Občinski zdravstveni skupnosti preko neposredne svobodne menjave.
Vse oblike porabe se morajo uskladiti z resolucijskimi usmeritvami in zakonskimi določili.
Štev.; 30-4/88-3
V M. Soboti, 21. aprjla 1988
Predsednik
Skupčine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r.
106
Na podlagi 165., 183., in 188. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1988 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota.
I.	•
Za predsednika Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Andrej GERENČER, dipl, ekonomist iz M. Sobote, Prešernova 17.
II.
Za podpredsčdnika Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Božo KUHARIČ, dipl, ekonomist, iz M. Sobote, Miklošičeva 37.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-2/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Avgust Farkaš 1. r.
Predsednik Zbora združenega dela Drago Ružič 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo Orešnik 1. r.
107
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. aprila sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Avgust FARKAŠ, učitelj razrednega pouka, iz Beltinec Ravenska 28/b.
II.
Za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Alojz KOZAR, zasebni kmetovalec, iz Martinja 14.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-5/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsedujoči delegat: Štefan Makoter I. r.
108
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11 /84 in 4/86) je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. aprila 1988 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen za mandatno dobo dveh let Ivo OREŠNIK, predmetni učitelj — upokojenec iz M. Sobote, naselje Borisa Kraigherja 17.
11.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Evgen KOŠA, predmetni učitelj iz M. Sobote, Vrtna 3.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-4/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsedujoči delegat: Štefan Šabjan 1. r.
109
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. aprila 1988 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
L
Za predsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota je za mandatno dobo dveh let izvoljen Drago RUŽIČ, pravnik iz M. Sobote, Vrtna 3.
II.
Za podpredsednico Zbora združenega dela Skupščine občine M. Sobota je
izvoljena za mandatno dobo dveh let, Cvetka ROGAN, dipl, ekonomistka, iz M. Sobote, Lendavska 23 b.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 013-3/88-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1988
Predsedujoči delegat: Štefan Sebok 1. r.