Poštnina platana v gotovini im mmmmmmmm Maribor, 9. novem. 1934 iefo SL Posamezna številka Din 1’50 V Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6-— *a inozemstvo Din '50■ Uredništvo in uprava: Gregoreiieva ulica 26 Telefon 29-70 © Poštni čekovni račun f0.502 © Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tarHi, Štev. 45 • r 'J'//'??.??-#: ' . j; f •’~v :■■ Vi ^ VV •. ‘-•.'■pV-. ■' ■ ' ‘V - »f P” Hekoliko bralskih besed ^ Za „H©rb©“ sn-BDissI ¥ada¥ S0®faž, ^©dprscSsedRik senata in predsednik l^ap®dn©-s©cialistiine stranke ter bivši wojni minister Češkoslovaške še razmere po kaki doktrinarski formuli. Vprašanje evropskega in svetovnega miru še ni rešeno in ako bomo uvedli dveletno vojno službo namesto ^mesečne, gotovo to vse pove. Moramo biti zopet pripravljeni ne le na dobre, ampak tudi ii a težke čase. Mlade države, ki so še v kvasu, se morajo upirati na veliko avtoriteto. Po umorjenem vi-, teškem kralju Aleksandru !. Zedinitelju ! vam bo seve težko iskati enako avtoriteto, to morate nadomestiti v svoji morali in o cl ! o č- Kralj Aleksander je zrasel iz naroda in je bil njegov vodja, prav tako kot pri nas nekoč kralj Jurij Podjcbradski slavnega spomina. Najbolj levičarski angleški socijalist bi s c postavil proti vsakemu, kdor bi hote! z britanske države napraviti republiko. Zato sem vedno z veseljem poslušal, kako prijateljsko stališče ste imeli do blagopokojnoga kralja Aleksandra in kako ste serijozno gledali na vprašanje kraljevine in repub'ike. Z a vas je kralj vidni reprezentant enote in na to enoto mora polagati n a j- VACLAV KLOFAČ podpredsednik češkoslovaškega senata, bivši vojni minister Češkoslovaške in sedanji vodja češkoslovaške narodne socialistične stranke. V Pragi, dne 4. novembra 1934. Po strašnem atentatu v Marseilleu nisem bil zmožen napisati za vas niti vrstice. Nisem miren tudi danes, ker umor kralja Aleksandra ni le velika rana za vas, ampak tudi za nas in evropski mir sploh. Nikdar nisem verjel, da bi bil katerikoli Hrvat, pa naj je v ne vem kakšni opoziciji, zmožen podobnega strašnega zločina. To je mogel izvršiti le mace-donski obsojenec, o katerih že davno vem, da so zmožni vsakega zločina, pa naj ga plačajo tudi s svojim življenjem. Veseli me, da je kri junaškega kralja pri vas v vsej Jugoslaviji le še dvignila misel zedinjenja, prav tako kot je pri nas še vzrasla ljubezen do Jugoslavije in vas vseh, ki pa je seveda bila vedno v srcih vsakega češkoslovaškega državljana, kakor smo se o tem prav posebno prepričali prav v teh dneh. V tem težkem trenotku mora narodni socijaiizem tudi pri vas v Jugoslaviji dokazati, kaj zna biti za državo in narod. Morebiti, da se v zapadni Evropi in tudi v Franciji ne razume še marsičesa, kar se godi pri vas, toda tudi najboljši Francozi nimajo često o Srednji Evropi in Balkanu niti poima in pozabljajo na primer, da se oblike njihovega političnega m parlamentarnega življenja ne prilegajo vsakemu. Vaša država je in statu na-scendi, ona se šele rodi in bo trajalo še leta, preden se pri teh različnih razme-rah in pri tem različnem razvoju stvori fesnična enota. Toda demokracija vam je v krvi, vsi ste demokrati in ne morete J^ti ničesar drugega. To je vaša tradicija m to je tudi vaša sila. Vaš narod je ved-«p intenzivno politično mislil, tudi v časih, ko ni bilo svobode. In v tem inten-zivnem političnem mišljenju in v lom glo-kokem smislu za demokracijo je zagotovilo, da si ne more nobena vlada dovoliti ničesar proti državi, narodu in !'UC1‘ Ne želim si, da bi pri nas bila vo-**®> dajati vam nasvete in kritizirati va- Prifjubijeni in spoštovani pred sednik češkoslovaške republike g. dr. TOMAŽ G. MASARVK. nos ti s a mi, sami morate biti kos vsakemu p o s k u-s u, ki bi vas razdvojil in vas zopet povedel do novih brezizhodnih strankarskih bojev v trenotku, ko morate vi vsi mi- e s- večjo važnost vsak r nični domoljub Slovenec, Hrvat in Srb. Le v enotnosti si obdržite svobo-d o v a s vseh, lev noti ohranite sliti na državo in zagotovitev njene j Dalmacijo, le v enoti se ohrani Hrvatska, trajne bodočnosti. Pri nas imamo repu- katero je v letih 1848. in 1849. branil pro-bliko, ker naše razmere ne dopuščajo kaj ti Madžarom hrvatski ban Jelačič in vo-drugega in je bil tudi naš politični razvoj dja banatskih Srbov s polkovnikom Stra-in politična vzgoja naroda že davno dru- timirovičem na čelu, ko so že pred tem gačna. <5. junija 1848 demonstrirali proti Madža- rom Hrvati in Srbi na skupnem srbohr-vatskem zboru in je bil v znak enotnosti Hrvatov in Srbov ban Jelačič slovesno instaliran od velikega srbskeoa patrijota, patrijarha Rajiča. Kakor vidite, so veliki možje v štiridesetih in petdesetih letih znamenito razumeli, da so s in o v i ene k r v i in morajo roko v roki v delu korakati dalje, tudi kadar je potrebno prijeti za meč in puško. I n le v enoti je možno vsem vam Jugoslovanom, da se ohranite v bodočnosti ter z vašega junaškega naroda, ki ima vse predpogoje za zdravo bodočnost ter z vaše lepe države napravite moč, ki vam zagotovi blagor in srečo vsem. Veste, kaj smo mi narodni socijalisti v republiki. V naših vrstah je minister dr. Beneš, ki je tako visoko cenil vašega umorjenega kralja, in v naših vrstah so oni, ki so za časa svetovne voj. ne šli skozi pekel avstrijskih persekucij. V vsaki vladi imamo Svoje ministre in župana Prage in Brna sta naša pristaša. Imamo tudi razne težave in boli, tudi pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti in nismo v celoti tako slovanska država kot vi. Po Avstriji smo podedovali ogromno industrijo in imamo zaradi tega danes veliko nezaposlenost. Toda narodni socijalisti niso nikoli obupavali in ne odpovedali. Vemo dobro, da moramo vzdržati in ne smemo biti bojazljivci. Ko bi padla republika, bi bilo tudi pri nas iz gubljeno vse. Zato ne bežimo od odgo vornostj in smo tudi za ceno popularno sti državotvorni Jn v vladi. K o b i s ne znali vladati sami, b zopet morali priti tujci, da bi namvladali. Naše geslo je: »Narod vse za republiko in republika zopet vse, kar je v njeni moči, za narod!« Pri vas so druge razmere in v Hrvatski še druge, zopet druge med Slovenci in druge v Črni gori, drugačne v osvobojeni Srbiji in tako dalje ter prav zaradi tega pri vas socijaiizem nikdar ne more biti marksističen in internacijo n a-1 e n, ampak mora biti vedno ljudsko gibanje, ki raste iz potrebe naroda, ki uva-žuje resničnost in je predvsem zmožen postaviti vse svoje nravne in fizične sile v službo svojega dragega naroda in države, Na tem principu smo se sešli z vami že v Avstriji, ko sem govoril pri vas v Ljubljani, v Trstu in Pulju. Z dr. Ry-barem, ki ga nikoli ne pozabim zaradi njegove inidjativnosti in karakterja, sva govorila o vsem tem zelo podrobno v Ljubljani in v Beogradu. Dvignete se, ko bo vaše delo nesebično in bo ves narod in vsa država spoznala, da s svojim delom koristite državi in vsemu jugoslovanskemu narodu. Vedno sem visoko cenil vaš idealizem in vašo požrtvovalnost ter sem prepričan, da ne b O'S-L-e nri k oJri dru g a č n i. M*i Stran 2. kB O R B X« se ne spremenimo na slo-•anskemseveru in vi ne na slovanskem jugu in četudi je med nami tuje ozemlje, tudi preko tega ozemlja si bomo znali vedno bratski podati roko k skupnemu delu — in ako bo potrebno, tudi k skupnemu boju. Najvišji zakon za nas je zakon naroda in države . Razredni boj, to je državljanska vojna. Toda mi nočemo končati kakor socijalisti v Nemčiji in Avstriji. Zato rešujemo vse gospodarske, socijalne in kulturne probleme v okviru narodne solidarnosti. Kralj Aleksander je v službi vaše domovine, jugoslovanskega naroda in evropskega miru padel in vaša dolžnost je, da sedaj korakate dalje po njegovi poti. r-nrirnHiBiiiM ii i n m m m iiiHMi j un ii uKummmamwmmmmaHm Politične beležke 11. november — dan miru 11. novembra proslavljamo dan miru Ub tej priliki se spominjamo vseh, ki so bili žrtve svetovne vojne, ki so na poljanah pustili svoje življenje in ki jih dan za dnem srečavamo pohabljene po cestah. Iz š--ga spomina se nam poraja zahteva po miru in obsodba vseh krvopreiitij in svetovnih katastrof, ki so zajeie človeštvo in mu še groze. Naša država je bila vselej pobornica miru na Balkanu. To je dokazala njena dolgoletna politika, ki je bila zapečatena s krvjo največjega Mirovnega delavca, našega blagopokojnega kralja Aleksandra. Zato bo ta dan posvečen tudi Njegovemu spominu in njegovim zadnjim besedam: Čuvajte mi J u g o s 1 a v i j o! In čuvali mu jo bomo edino z mirom, dvigali pa s trdnim delom in naporom. Vendar pa bodimo prav tako budni čuvarji in ne predajmo se nekemu neutemeljenemu sanjarenju o miru. Jugoslavija bo skušala na vsak način očuvati svetovni mir, že radi tega, da se ne izneveri svojemu Velikemu Pokojniku, prav tako pa bo tudi odločno nastopila proti vsem kršilcem miru in kratilcem njene lasti. »Čuvajte Jugoslavijo!« je geslo miru, je pa tudi geslo odločnega boja. Kajti dokler rovarijo druge, mogočnejše države, ki bi morale biti vzgled mirovnega prizadevanja, proti nam, si mirovnega prizadevanja, proti nam, si Ijenih iluzij. p- Zaključek konference v Ankari. Konferenca v Ankari, katere so se udeleževali zastopniki vseh, v Balkanskem paktu včlanjenih držav, je bila I. t. m. zaključena. Oh koncu je bil izdan komunike. ki poroča o poteku zasedanja in o nadaljnjih smernicah delovanja balkanskih držav. p- Odstop ministra Maksimoviča. Naš justični minister je podal na svoj resor ostavko, ki je bila sprejeta. Na njegovo mesto je prišel minister za poljedelstvo dr. Kojič. p- Nemčija se eborcžuje. »Le Journal« poroča, da nemška vojska trenotno razpolaga z 250.000 ljudmi, poleg tega pa je še v vojni službi 300.000 pomožnih moči, kar znaša preko 500.000 za vojno izurjenih ljudi. Poleg tega se v Nemčiji nahaja še dva milijona mladih ljudi, izvežbanih v orožju, ki se jih lahko uporabi v najkrajšem času. Pri tem niso všteti posebni odelki in policija. p- Vojne priprave krog Saarske oblasti. Nemčija je izdala komunike, v katerem izjavlja, da Nemčija ne želi ničesar drugega, kot da si zagotovi izvedbo plebiscita in pošteno rešenje, ki bo odgovarjalo željam glasovalcev. Zato nikakor ne namerava z vojnimi akcijami vplivati na mnenje saarskega prebivalstva, kot je to storila njena nasprotnica. Francija je namreč pojačala ob saarski meji svojo vojno silo, izjavila pa, da spoštuje ver-saillski dogovor in da je to storila samo na poziv saarske vladne sile, ki želi ohranitev miru, zaščito oseb in imetja na saarskem področju. p- Henderson je ponovno pričel z akcijo razorožitve. V Londonu se vr.»e dogovori med Hendersonom in nekaterimi višjimi funkcionarji, ki skušajo sondirati teren za nadaljevanje razorožitvene kon-ierencc. gadi napetega položaja v Lvro- V Mariboru, dne 9. XI. 1934. ..............i.. Kontrola tujih nameščencev Kakor smo doznali, bo te dni v Mariboru pregledavala komisija upravičenost nastavitve inozemskih nameščencev po tukajšnjih podjetjih. Kakor smo že dolgo željno pričakovali take komisije, tako čutimo danes dolžnost, da to komisijo opozorimo na nekaj dejstev. Po mariborskih podjetjih je nastavljenih in zaposlenih veliko število inozem-cev, gotovo pa 50% več. kot jih je potrebno. V tem oziru in o tem se je že pisalo mnogo, storilo nebroj intervencij, protestov — a vse zaman. Zdelo se nam je, kod da od nikoder ni nobenega odziva, rešitve in odpomoči. Znano je, da je v Jugoslaviji po raznih podjetjih zaposlenih preko 45.000 tujcev, ki so ravnatelji, mojstri, preddelavci in delavci. V naši državi so nekateri že po 16 let in v tej dobi še niso utegnili za te svoje funkcije izvežbati naših ljudi, kot to predvideva zakon. Povsod v tujini velja naš človek za dobrega, solidnega in pametnega, doma pa izgleda, kot da bi bili vsi neumni in da morajo vsa boljše plačana dela opravljati samo tuji specialisti! — Gotovo pa bo malokomu znano, da razna industrijska podjetja v Jugoslaviji izplačajo letno nad 5 milijard dinarjev samo za osebne Izdatke ravnateljev, mojstrov, preddelavcev in kvalificiranih delavcev — tujcev seveda! V primeri s tem bi bilo zanimivo ugotoviti, kako sramotno je plačan delavec domačin, ki mu plača ne zadostuje niti za prehrano samega sebe, kaj šele za preskrbo celotne družine. Nadalje je ugotovljeno, da je v naši državi približno 300.000 delavcev brezposelnih, 120.000 pa jih je v tujini, ker doma niso mogli dobiti zaslužka. Ali bi ne bilo nekaj sijajnega, če b; iz naše države izgnali vse nepotrebne tuje ravnatelje, mojstre, preddelavce in delavce? S prejemki, ki jih ti prejemajo za svoje delo, bi lahko zaposlili armado naših brezposelnih, ki so prav tako zmožni, a imajo samo eno pomanjkljivost — tujci niso! Dolžnost merodajnih čim.teljev bi bila, da bi gledali na to, da bi dobilo kruh predvsem naše brezposelno delavstvo, tujce pa, ki niso potrebni, naj bi se odpustilo, kakor so to storile nekatere države z našimi delavci, čeprav so vsa svo ja mlada leta žrtvovali v raznih rudnikih in pustili vso svojo moč v tujini. Takoj bi se naj odpustili vsi inozemski delavci, ki niso potrebni in nenadomestljivi. V Mariboru je položaj tak, da je po podjetjih zaposlenih precejšnje število nadomestljivih in nepotrebnih inozemskih specialistov. Za nekatere nam ie prav dobro znano, s čigavo pomočjo so se obdržali pG nas in da so tu igrala vlogo dejstva, ki bi kompromitirala marsikoga, če bi jih obelodanili. —r Pričakujemo, da bo zadevna komisija izvršila svojo nalogo vestno in brez ozira na razne »zveze« in da bo o uspehu svojega poslanstva informirala tudi javnost. V nasprotnem bomo na tem mestu iznesli dejstva, da bo posijalo žarko solnce in raztopilo marsikomu maslo na glavi. otroke itd. S tem neti misel pesimizma, bolj retko revolucije nikoli pa misel dela, podviga in ustvarjanja. Človek je po tem nauku sposoben samo razdiranja, ne pa izzivalnega tveganja in veselega ustvarjanja. Ta nauk hoče revolucijo, pogaziti slabotnost sedanjega načina življenja, ni pa zmožen, da bi nam mesto tega dal boljših dobrin in večjih vrednot. Poleg slabosti sedanje dobe podira tudi dobrine, ruši temelje. Če bi ta nauk hotel po uničenju zgraditi novo družbo, bi si moral nanovo postaviti temelje, torej pričeti z novimi, negotovimi eksperimenti. In tako bi ostalo pri večnih poskusih. Mi pa temelj že imamo. Trden temelj, ki je bil tolikokrat preizkušen v ognju: našo državo. Na tem temelju si bodemo zgradili novo bodočnost, z delom in zaupanjem sami vas‘2. Vse napake bodo prenehale same ob sebi, ker se bodo zadušile ob bohotni rasti našega pokreta. Priznamo, da naše razmere žijejo žalostno življenje. Nismo bojazljivci, kot drugi, ki se samo hvalijo, dasi se zavedajo svojih napak. Mi hočemo stremeti za odpravo teh napak. Zato zahtevamo odločno reformo vzgoje, ki naj mladini uceplja veselje do dela, ki naj zgradi mogočen neustrašen rod prekipevajočega zdravja, tako duševnega, kako telesnega Vsakdo, bodisi ob plugu, krmile, nakovalu. za pisalno mizo itd., se mora zavedati, da je enakovreden graditelj nove dobe in novega človeka. Delo in borba! To bodi naš bojni klic in prijateljski pozdrav, to bodi lek slabičem in krepčilo junakom. Delo in borba! bodi temelj in končna dopolnitev našega pokreta. Delo in borba! Eno ne more in ne smo biti brez drugega! Drobne zanimivoiti »Kuj me, življenje, kuj če sem jeklo, se naj zaiskrim ee steklo, naj se zdrobim . . ■« Župančič. Že od nekdaj mi je izmed religij bila maloazijska staroveška religija zelo simpatična. Ko blodimo v današnjem kaosu in se pojavljajo »nove« religije in novi programi, se mi dozdeva, da bi bilo na mestu obnoviti nauk očaka Zaratustre: »Človek, z delom se bori proti moči teme (Ahrimanu)! Le z delom boš pomagal bogu svetlobe, da zmaga in zavlada svotu.« Ta nauk je globokoumno utemeljen v človeški naravi. Zaratustra je videl, da je njegov narod zapadel mistiki, ki je največje zlo človeštva. Kajti mistika je človeka odvrnila od realnosti, pahnila ga v bedo in ekonomsko nemogoče položaje. Zato si je Zaratustra ustvaril religijo dela, edino religijo, ki je stvarno-člove-ška. Zaratustrov nauk je tudi v 20. stoletju po Kr. sodoben in potreben. Današnja doba je prelom dveh svetov, je borba dveh naukov: starega pesimističnega in novega optimističnega. Mi, ljudje, plahi potomci krvavih krivic in gluposti ter že pi je Henderson mnenja, da bodo velike države pristale na ;c konferenc*. p- Kriza romunske v!ade'J Italijanski fašistični listi prinašajo iz Bukarešte vesti, da bo prišlo kmalu do vladne krize v Romuniji. Novo vlado b: sestavil Titu-lescu. p- Španija je ponovno pričela s stavko. 6. novembra so sklicali anarhistični in socialistični sindikati novo stavko, in sicer radi tega, ker je vlada podpisala nekatere smrtne kazni. Stavka je bila kmalu nato udušena, le v Saragosi je nekoliko uspela. Lerroux si je že v toliko utrdil položaj, da se stavke ni prestraši in že dal izvršiti dvoje smrtnih obsodb. p- Gombos išče pomoči. Madjarski ministrski predsednik Gombos se nahaja v Italiji, kjer se sestaja z Mussolinijem-Italijanski listi izjavljajo, da so ti dogovori velikega pomena, ker bodo še tesneje združili dvoje tako plemenitih narodov, kot sta italijanski in madjarski. O čem državnika razpravljata, tega listi ne poročajo. p- Grozeče razmere na Daljnem Vzhodu. V nekaterih kitajskih pristaniščih so se iz-! krcale japonske mornariške čete, da bi prc-; prečile bojkot japonskega blaga. Položaj je j . zelo resen. I obenem bodoči ljudje polni upanja in mladostnega zaleta, se nahajamo na usodnem mejniku dveh dob. Ne bodimo zato krčeviti konec prejšnje dobe, temveč temeljni kamen nove dobe. Zavedati se moramo odgovornosti pred zgodovino, odreci se vsej plahosti in starčevskim obotavljanjem, trdo in z veseljem moramo prijeti za delo, ki bo ostvarilo srečo bodočim generacijam, četudi trpimo pri tem krivice in začasne neuspehe. Vem, da sc le počasi prebuja nova miselnost. Da je ljudstvu povsem neznan nauk dela in ustvarjanja, ker so ta nauk uničili krivi preroki in demagogi. Ubih so ljudstvu veselje do dela, ko so mu slikali krivico in obup nad sedanjimi razmerami. Tako si danes nihče več ne upa velikih akcij, vsakdo se boji propada in ne riskira. Niltče več ne stavlja na kocko, nihče več ne sanjari o uresničenju velikih idealov. Narod se je pomalo-meščanil. Vsa naša politika, gospodarstvo, umetnost in vzgoja žive v tem duhu. V umetnosti se je pojavila omledna »socialna romantika«, ki vselej slika eno in isto: betežne delavce, jetične družine, lačne p. V Avstriji ni miru. Predsednik vlade Schuschnigg je uvidel brezpomembnost vsakega nasilja in je usmeril svojo politiko v pomirjenje z narodnimi socialisti. Proti temu pa je odločno nastopil knez Starhemberg, ki je izjavil, da ne bo prej odnehal, dokler popolnoma ne pokori vseh, režimu nasprotnih strank. p- Prav tako je angleška delavska stranka odklonila stavljen predlog, da bi sodelovala s komunistično stranko in stranko levičarskih radikalov, ki bi se po tem predlogu morali združiti v boju proti fašizmu. p- Konec komunizma. Socialno-demokrat-ska stranka na Švedskem je odklonila vsako sodelovanje s komunistično internacionalo. P- Meksika izgnala katoliške duhovnike. Ker so se katoličani odločno uprli socialistični vzgoji otrok v šolah, je vlada pozaprla vse cerkve, duhovnike pa izgnala. Belgija izganja naše delavce. Po marselj-skem atentatu in po aretaciji emigranta Periča na francosko-belgijski meji, se je ta meja po policiji skoraj hermetično zaprla-Belgijski varnostni organi vodijo s skoraj pretirano natančnostjo službeno . preiskavo vseh potnikov, ki prihajajo iz Francije. Obenem se je v Belgiji zaposlenim jugoslovanskim delavcem skrajšalo dovoljenje bivanja in dela v državi. V najkrajšem času bodo morali Belgijo zapustiti Gotovo se bodo pošiljali-samo preko Nemčije (in ne preko Francije) lačni in obuboženi domov-. z- Nadzorstvo nad porodi. Posebni nadzorni organi bodo bdeli odslej nad rasno čistočo v Nemčiji. Nadzorniki bodo većinom* zdravniki, ki bodo strogo pazili na to, da pohabljeni in duševno nezdravi ljudje ne bodo zaplajali ics rodili otrok. z- 40 milijohov gladujočlh. Kakor poročajo, gladuje na Kitajskem okoli 40 milijonov ljudi. V tem letu jih je doslej za lakoto umrio nad milijon. z- Obubožani aristokrati. Na ^ Angleškem so si obubožani aristokrati nabavili ladjo, ki nosi ime »Ladja brezposelnih lordov«. Posadko tvorijo izključno samo lordi, ki so tako obubožali, da se morajo odslej preživljati s trdim delom na ladji. z- Japonski avtomobili. Japonska je poslala na trg svoje prve avtomobile, ki imajo to prednost, da so zelo poceni, a kljub temu lepi, udobni in hitri. Avtomobil, ki razvije lahko do 70 km brzine, bi stal v naši valuti samo 30.000 Din. Če se bodo avtomobili pojavili tudi na evropskem trgu, potepi bodo lahko domače tovarne avtomobilov govorile o »rumeni nevarnosti« na tem polju konkurence. z- 40 kandidatov za Nobelovo nagrado. Za letošnjo literarno Nobelovo nagrado, ki bo podeljena 10. novembra t. 1., se poteguje nič manj nego 40 kandidatov vseh narodnosti. Izbira bo torej precej težavna. z- Mesarije so zaprli. V Berlinu so pred kratkim zaprli 24 mesarij in to radi pretiranih cen mesa. z- Svojevrsten štrajk. V Newjorku so stopili v stavko lift-boji in to 5700 po številu. Tako je ostalo okoli 240 nebotičnikov kot odrezanih od sveta. z- Spomenik vohunu. Nemci so odkrili te dni v mestu Lubecku vohunu Karlu Lodu, ki so ga leta 1914. ustrelili vLon donu Angleži, spomenik. z- Koliko volilcov šteje Amerika. ^ Ameriki so sestavili nove volilne imenike in štetejejo sedaj USA 48 milijono'' volilcev. z- Za Hitlerja molijo. Nadškof Mulle>' ja zapovedal, da se mora po vseh cerkvah v Nemčiji moliti za zdravje* Htitleri3* z- Tuberkuloza v Nemčiji. V Nemčiji umre letno na tuberkulozi okoli 60.00 delavcev. Vseh tuberkuloznih delavcev pa je v Nemčiji okoli 950 tisoč. Čuvajte Iuflo$'avSJoJ ....................................... V Mariboru, 2 postal tudi politični vodja svojega naroda. Zagrebška »Zakladna tiskara« je izdala krasne reprodukcije kralja Petra 11. in sicer po originalu slovenskega slikarja Božidarja Jakca. Reprodukcije so izredno uspele in so brezdvomno najboljše tozadevne slike. Sramota pa je, da tiskarna na reprodukciji ni označila tudi slikarja. Nekateri ljudje na svetu so najbrže pre-1 pričani, da je to brezpomembno, posebno pa še, če je slikar Slovenec. I Njeno sovraštvo je usmerjeno tja, kjer zre izvor svojega razočaranja. Sita praznih fraz in olepšanic, zahrepeni po dejanjih, ki naj bi zlomila močne lakti. To je novi rod dejstev, rod novih stvarstev. Denimo roko na srce in vprašamo se, če je v tem pojavu znamenje našega narodnega življenja ali smrti? Ali bi bilo boljše, če bi predstavljala naša mladina letargijo in apatijo — živega mrtveca? Mladini očitamo, da ni dovolj nacionalna. Povdarjamo, da naša mladina ni anacionalna. Krivično ji pripisujemo madeže in to samo zato, ker je s svojo služnostjo odpovedala in se na njeno mesto pomika stopnjevani odpor. Ce ne more in noče vzporedno z ž»2 okostenelimi težnjami starejše generacije in si kreše svoja pota, je to vzrok, splošnega razpoloženja današnje dobe. Bodimo uverje-ni, da mladina ne bo nikoli zatajila svojega naroda, njegovih dobrin in svoj-stev. Zato: dajte mladini kar je njenega. Reformirajte vso vzgojo, za kar nam je lahko vzor bratski češkoslovaški narod s svojim res modernim in času primernim vzgojstvom. Vsako krpanje zastrele vzgoje pa lahko več škodi kot koristi. Mlada življenja položena na žrtvenik nepriznavanja in neumevanja mladine, naj nam bodo resna pobuda za to! Velik uspeh češkoslovaškega filma »Reka« v Zagrebu. Zopet smo dokazali Slovani, da tudi v filmski reprodukciji prav nič ne zaostajamo za drugimi evropskimi narodi. Mnenja sem, da jih po globini in izbiri snovi celo prekašamo. Slovani, in to pravi, tipični Slovani, niso željni v umetnosti senzacij. Jasen dokaz tega so najnovejši ruski, poljski in češki filmi. Kai nam prikazujejo ti filmi? Pristno doživljanje človeka v naravi, njegov odnos do temeljnih problemov življenja, silno globino čuvstvenih situacij, človeka v pravi lepoti, to je brez šmink, kulis, jazza, salona itd. Ta človek narave je prikazan v celotnem profilu od najnižjih instinktov do silno razgibane duševnosti, to so zdrave oznake naših filmov. Cehoslovaka pa še posebej označuje stremljenje, podati na platnu najaktuel-nejše vprašanje sodobnosti — vprašanje vzgoje. Medtem, ko smo gledali v filmu »Pred maturo« mladega človeka postavljenega v mestno življenje, oparimo v »Reki« sličen problem iz vaškega življenja. Na izredno lep način se rešuje tu problem dednosti, mlade erotike, odnos mladine do narave itd. Velik uspeh tega filma pa nam dokazuje, da so ljudje že precej siti zapadnoevropskih filmskih kabaretov z našminkano degeneriranostjo. Najveličastnejši in neizčrpni Hollywood *e in ostane — priroda. Socialistična »Prosveta« (slovenski list, ki izhaja v 'Ameriki), prinaša v svoji številki z dne 11. oktobra zelo nesramne in tendeciozne vesti iz Jugoslavije ob priliki atentata na pokojneoa kralja, da je naravnost neodpustljiva malomarnost odgovornih faktorjev, da dopuščajo, da se ta list uvaža v Jugoslavijo. Že naslov »Resni nemiri v Jugoslaviji« je podel in plačan. Nadalje prinaša izjavo »slovenskega« pisatelja Adamiča, ki živi v Ameriki, v kateri pravi ta pisatelj, da je vedel, da bodo ubili kralja že pred enim letom, ker je bil človek, ki ni dovoljeval nikake svobode. Nadalje objavlja vest, ki trdi, da je vsa Jugoslavija pod orožjem itd. Opozoriti je treba naše oblasti, da naj pri določenih naših konzulih v Ameriki primerno intervenirajo, ker imajo ti v svojih rokah vse časopise, ki prihajajo v našo državo. Ta malomarnost pa je neodpustljiva. Kot edina dramska prireditev iz slovenske literature nas bo zastopala na zagrebških gledaliških deskah »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Nekateri krogi so proti prireditvi, drugi jo zagovarjajo. Oni, ki so jo imeli priliko videti v Mariboru, se čudijo okusu Zagrebčanov in trde, da nas bo to dramsko delo prikazalo v prav slabi luči. S tem delom bodo Hrvati izgubili gotovo še tisto trohico spoštovanja pred slovensko literaturo, katero si je lani s trudom priboril Cankar s svojimi »Hlapci«. V slučaju, da se je uprava zagrebškega gledališča končno-veljavno odločila, bomo o uspehu »prireditve« poročali. V Salonu Ullrich razstavlja znani hrvaški slikar Slavko Tomerlin. Kritika ga je precej skrtačila. Opaža pa se že na-splošno po vseh razstavah, da nastopa že precejšnja umirjenost. In če se eksperimentira, se dela previdno in to le v slučajih oziroma motivih, kjer je to takore-koč nujno. Napako pa je napravil Tomerlin, da je nadaljeval tam, kjer je slikarstvo »v mirnem času« obstalo. Tudi po motivih je precej obrabljen. Med šestdesetimi deli, izključno olja, je okoli petnajst zimskih pokrajin, isto toliko motivov z morja, ostalo pa so večinoma razne skupine iz hrvaškega kmetiškega življenja. Strokovni kritik zagrebškega »Morgenblatta« ga na koncu sicer ostre ocene opravičuje, češ, da je prisiljen slikati tako, ker je slikanje njegov kruh in če hoče kaj prodati, mora tako slikati. Naš Cankar je bil o tem popolnoma dru~ gega mnenja. Danilo Viher. Zagrebško pismo Kdo to pravi gospodarji sveta ? 'Nadaljevanje.) Obravnava pa je odkrila še druge važ-ue momente do vseh mogočih detajlov. Veliko senzacijo je povzročilo odkritje skupnih interesov angleškega koncerna s prav tako mogočnim ameriškim Elektrlc Boat Company. S to gigantsko kooperacijo se bodemo še pobavili. Za sedaj Pa si oglejmo moža, kakor je to dogna! Washington, ki je obenem zastopal obe svetovni tvrdki, ter tako postal največji trgovec z orožjem in kratkomalo absoluten gospodar naše dobe, katero imenujejo nadvse bedasti optimisti še vedno znosno. To je človek, kakršnega si ne bi mogla izmisliti najbujnejša fantazija kakega pesnika: SIR BAZ1L ZAHAROV. Njegov biograf ga imenuje »sivo eminen-co« ali »misterioznega moža Evrope«. V mladosti je bil anatolski potepin, pozneje Da nositelj najvišjih odlikovanj. Za svetovne vojne je bil prijatelj in svetovalec angleškega municijskega ministra, poznejšega Premiers Lloyd George-ja. Se-5^j poseduje velik del akcij ne samo ^ickers-koncerna in sedmih drugih bri- tanskih tvrdk, temveč tudi akcije francoske oboroževalne tovarne Schneider-Creuzot. Nekaj podatkov iz njegovega življenja in umazanega delovanja: On je prodal prvo podmornico svoji domovini Grški. Bil je početnik blazno brezobzirne borbe na morju, ki so jo podmornice izvršile. Na njegovih ramenih sloni precejšnja krivda svetovne vojne. On >2 po lastni intervenciji nahujskal Grčijo, da je vstopila v blazno klanje Iz trovskih vzrokov (prodajal ni samo Nemčiji, temveč tudi antanti orožje ir. podmornice) je zavlačeval mir, kf bi se bil drugače sklenil že 1917. leta. Zaharov je sedaj že v visoki starosti, ki pa še nikakor se ne namerava odpočiti na svojih okrvavljenih lovorih. Preiskovalni odbor ameri-kanskega senata je imel ponovnokrat priliko, se z njim temeljito seznanfti. SODBA’ DRUŠTVA NARODOV. Metode, katerih se oboroževalna industrija poslužuje, je poleg Washingtona razkril še pododbor društva narodov po sledečih dognanjih: Oboroževalne industrije so privzgojile strah pred vojno ter tako lahko pregovorile razne vlade k ak- tivni vojni politiki in k mogočnemu oboroževanju. Skušale so podkupovati razne vladne uradnike v tu- in inozemstvu. Objavile so napačne podatke o vojnih in mornariških programih, da bi s tem svojo proizvodnjo pomnožile. Vplivale so na javno mnenje potom časopisja, ki je bilo njihovih rokah. Organizirale so oboroževanje s tem, da so izigravale državo proti državi. Končno so ceno orožja s stvoritvijo trustov umetno dvignile. Iz tega je razvidno, da tovrstne industrije ne delajo z reklamami, temveč s propagando za nove vojne hi državljanske nemire. Boji med Bolivijo in Paraouajem, revolucije na Kubi, Venezueli in v Chale so bile organizirane po oboroževalnih velepodjetjih. Zmaga ali propast teh revolucij je bila povsem odvisna od oboroževanja mas po kapitalističnih tmstih. Prav tako bi državljanska vojna na Kitajskem bila notorično nemogoča, če je nebi podpirala ta podjetja in obenem bogato podkupovala razne generale. Poleg tega ni nobena podzemna revolucionarna stranka kedaj razpolagala s takimi sredstvi, kot oboroževalna industrija. Da so propadla vsa mirovna pogajanja in razorožitvene konference, vse to je zasluga agitacije oboroževalne industrije. Že v 1. 1930. je Briand na ll. zasedanju Društva narodov izjavil, da so peresa, s katerimi so pisani članki proti miru, iz istega jekla, kot kanoni in gra nate, ki jih proiz^*aiaio otaožeatahie to-1 Zabanoic varne. In po Shearrerjevem škandalu je postalo vsakemu jasno, kako globoka rana zija na vsečloveškem organizmu. ŽURNALIST SHEARER bivši posestnik bordelov in javnih hiš ter tihotapec z alkoholom, je 1. 1927. dobil od amerikanskega ladjedelnega podjetja nalog, da moti z vojno-propagandnimi članki zasedanje druge ženevske namor-sko-razorožitvene konference. Shearer je svojo nalogo tudi odlično rešil. Zato je bil od svoje firme tudi bogato nagrajen. Bil pa je mnenja, da ima pravico zahtevati še več in je tožil za ostanek honorarja. Ker se je za slučaj pričel zanimati tudi državni predsednik Hoover, se ie J. 1929. osnoval odbor, ki bi naj točno preiskal propagando oboroževalnih tovarn zoper razorožitev. (Sedanje preiskovanje je torej samo nadaljevanje prejšnjega). Vsekakor pa si iz Shearer-jevega skandala lahko ustvarimo točno sliko, kako in s kakšnimi sredstvi delujejo oboroževalni trusti na tem. da onemogočijo vsako razorožitveno konferenco. Shearerjevo delo in druga temu enaka so hnela brezdvoma velik uspeh. Raz-orožitvena misel je mrtva. Kot v divjem kaosu se svet vse bolj oborožuje. »Velika iluzija« predvojne dobe prav nič ne razlikuje od današnje. Zopet vlada, kot nekdaj, svedu joviafcii Antikrist Sir Bazil Stran ^ »BORBA« • • . - V | } V M a r i t) o r -u, 'dne 9. ^.1. 1934. Maribor t Tov. Karol Golnar 31. oktobra 1934 smo pokopali našega zvestega člana tov. Karola Golnar-j a, ki se je ponesrečil pri delu v Mariborski tekstilni tovarni in je poškodbam podlegel. Pokojni je bil marljiv delavec. Kot narodno zavedni delavec se je priključil našim vrstam in je ostal marljiv, zvest član do svoje smrti. Kako priljubljen je bil pri delavstvu, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število njegovih tovarišev in tovarišic. Pogreba se je udeležila tudi Jadranska straža, katere član je bil pokojni. Na grobu se je poslovil v imenu NSZ od pokojnika tov. Vojska. Dragi tovariš! Spavaj mirno v domači zemlji! u- NSZ v novih prostorih. Podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru se je te dni preselila in sicer iz pritličja Delavske zbornice v III. nadstropje, kjer ima sedaj obširne in lepo urejene prostore. — Uradne ure tajništva so ob delavnikih od 9.—12. in od 15,-19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11. ure. m- Vzgledno podjetje! Splošna stavbena družba na Teznu se je predzadnji četrtek udeležila korporativno žalne maše po bla-gopokojnem vitežkem Zedinitelju v stolnici. Prisostvovali so vsi uslužbenci tovarne od vajenca do mojstra in celokupno uradništvo z obema gg. ravnateljema Babičem in Radosavljevičem na čelu. Delavstvo je dobilo za ta dan izplačano ce-lodnevno mezdo in se je podjetje na ta način s plemenito gesto oddolžilo spominu nesmrtnega vladarja. NAROČNIKOM! Današnji številki prilagamo položnice. Vse naročnike vljudno prosimo, da nam poravnajo naročnino vsaj do 1 5. N O V E M B R A. Posebno pa še prosimo zamudnike, da store svojo dolžnost, ker jim bomo sicer ustavili dostavljanje lista. — Čitatelje opozarjamo na prihodnjo številko »Borbe«, ki bo popolnoma preurejena. KULTURNE BELEŽKE NARODNO GLEDALIŠČE. Repertoar. Sobota, 10. novembra: »Konflikt«. Red B. Nedelja, 11. nov. ob 15. uri: »Hamlet«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Idealen soprog«. Znižane cene. Gledališče: Primiera Aisbergovega „Konflikta" Mariborsko gledališče, je s svojim letošnjim repertoarjem dokazalo svoje umetniško stremljenje in kulturno zrelost. V nedeljo je šel čez gledališke deske Alsbergov »Konflikt«, psihološko dramsko delo, kojega vsebina je formulirana v stavku: Ali sme zagovornik zagovarjati obtoženca, o katerem ve, efa je kriv? Dramatik je segel pravici in zakonitosti prav do dna: Komu naj človek sledi? Zakonom, ki so ustvarjeni po izkušnjah in ne obsegajo vseh slučajev (kajti slučaji so si sicer podobni, ne pa enaki), ali pa svoji vesti in občečloveškemu pravu, ki nista zapisana v zakonikih sveta. V tem jc ta drama podobna Cankarjevemu »Hlapcu Jerneju«, samo da si Jernej po tolikem razočaranju poišče pravice sam, »Konflikt« pa se konča z vprašanjem. Dramo je režiral M i 1 a n K o š i č. Bila je njegova prva režija v Mariboru- Košič je , režijo študiral v Nemčiji, kjer so delovaii kralju^ Aleksandru I. j Jessuer, Reinhardt, Piscator. Zato je bila njegova režija konglomerat nemških stvori-tev. Seveda radi skromnosti našega gledališča ni mogel drami podati Reinhardtovega obsega ali Piscatorjeve razčlembe. Uvedel pa je k nam druge dobre novosti, kot spremembo luči, ki prizore podčrta ter pravilo, katerega je naše gledališče doslej zanemarjalo: gledavec naj ne čuti, da ima scena samo tri stene. Igravec lahko publiki tudi obrača hrbet. Temu pravilu ne oporekamo, oporekamo pa pretiravanju tega pravila. Publika odslej naj ne gleda samo hrbtov, temveč tudi obraze. Košič je namreč igravca v najlepših prizorih obrnil od publike in mu tako odvzel možnost mimičnega izraza in direktnega kontakta s publiko. Precej je Košič tudi grešil pri izbiranju igravcev. Nerazumljivo nam je, čemu je pri slabših komadih boljša zasedba. Scena v drugi in predzadnji sliki je bila zelo okusna. Nekoliko je zaostajala v drugih slikah. Pač pa je bila scena tovarniške pisarne nemogoča. Taka hišna oprava spada kvečjemu v sobo kakega zanikrneža, ne pa v urad premožnega podjetja. Vlogo matere je odigrala ga. Severjeva. Tenkočutno je zadela razpoloženje, a v izbruhih je bila preveč teatralična. Njen kostum v drugi sliki ni na mestu in tvori kontrast z duhom igre. Gledališče in , režija naj se zavedata, da se scene in kostumi grade iz duha drame oziroma komada. Drama je drama in ne revijska opereta, v kateri se razkazujejo toalete. R a d o N a k r s t je premalo plastično kreiral njenega sina. Priporočali bi mu malo manj kričanja in malo več doživetja. Skrbinškov odvetnik je bil najboljši lik večera, ne pa Skrbinškova najboljša stvoritev. Rasbergerje svojo igravsko kariero že doslužil. V vlogi tovarnarja bi ga moral zamenjati Pavle Kovič ali Furijan. Kot njegova nečakinja Liza ie nastopila G o d i n o v a. ki je pred kratkim debitirala. Pri njej se občutno pogreša jakost glasu, ki zaostaja za njeno dobro začrtano igro. Košič je boljši režiser kot igravec. Njegov upokojeni sodnik je premalo markanten. Zelo močno je vplival Kovičev zapit in propadel jurist. G o r i n š k o v a je še precej dobro podala tajnico dr. Bohlen-a. Toda tudi njo bi lahko zamenjala kaka močnejša, poklicna igravka. Kaj je hotel predstavljati V c r d o n i k s svojim pripravnikom, nam ni povsem jasno. Morda je, kakor je to navada pri Shakespearu, hotel vplivati kot stranska, manjvredna in zato komična oseba. Posebno poglavje zasluži publika, posebno dijaška in mladinska na parternem stojišču in na galeriji, ki je precej nedisciplirana. Potrebno bi bilo, da se kaj ukrene. — Ko pišem to kritiko, se zavedam, da me hočejo nekateri gledališki igravci, posebno neme-rodajni, poklicati pred svoj »umetniški tribunal«. Temu se nikakor nočem izogniti. Izjavljam pa, da sodim • igravca po njegovem talentu, kot osnovi. Šele na to sodim njegovo umetniško, komadno stvoritev. Zato je zame »dober« tudi igravec s šibkim talentom, ki Pa se je s trudom uživel v vlogo in jo kreiral, kar jc mogel najbolje po svojem talentu in zmožnosti. Kritika pa jc zato, da popravlja napake in dviguje gledališče do čim višjega smotra, ne pa za to, da hvali vsako pokve-čeno limonado in s tem publiki kvari okus in ji jemlje kriterij. Omega. Zagreb se razvija skoraj prehitro. Na vseh koncih mesta rastejo dan za dnem nove palače. Komaj so spravili pod streho devetnajstnadstropni »neboder«, katerega posebnost je, da ima najvišjo in največjo svetlobno reklamo v državi (30 m dolgo), že dokončavajo ogromno palačo, katero gradita električna in plinska centrala. V gradbi pa je umetniški paviljon, katerega grade po načrtih kiparja Meštroviča. Zaenkrat pa znašajo stroški za ta paviljon šest milijonov dinarjev. Na Jelačičevem trgu je že pod streho šestnadstropna palača. Stoji tam, kjer je bila pred letom enonadstropna hiša Zakladne bolnice. Po najnovejših poročilih živi v Zagrebu že preko 200.000 ljudi, kar pomenja, da. se razvija z ame-rikansko brzino. Eno pa je jasno: Zagreb se razvija in ima pomen samo kot jugoslovansko mesto. pv. b, U*. .nrtics* j v.\ iV-sJ#*-.-./ L se, b Delavci! Ne iščite svoje rešitve v marksističnih strokovnih organizacijah ! Vaše mesto je samo v Narod, strok, zvezi, ki se edina bori za res delavske interese Frančišek S.: Neko£, neki®... Nekoč, nekje je bilo mestece. To mestece je imelo čudovitega župana. Trudil se je namreč, da bi to zakotno gnezdo v visoki meri gojilo kulturo. Zato je uvedel pometače in škropilnike, da bi kulturno uničevali cestni prali. Svoj vrt je imenoval »park«, najel mu je paznika in nabiralca hroščev, osnovno šolo je povišal v srednjo in sam sebe za nadžupana. Da bi odpravil edino napako svojega poštenega prebivalstva in someščanstva — pijanost, zato je otvoril gledališče. Pameten je bil ta župan in je vedel, da se bo gledališče polnilo in praznile gostilne. Ker pa si je želel kulturo v najvišji meri, se ni zadovoljil, z navadnim diletantskim odrom, temveč gledališki člani so dobivali plačo in honorarje. Seveda so bili vsi igravci domačini, le glavni režiser se je priklatil od nekodi. Ves razcapan in blaten je prišel, kajti poti do mesta so bile presneto pisane. Zanje se župan ni brigal, ker so bile izven »mestne kulture«. Ta človek torej, ko je izvedel za gledališče, je stopil k županu ter se mu za polič vina prodal kot intendant, režiser in igravec obenem. Tako so lahko pričeli z vajami in pred stavami. Reklama je bila ogromna: Svetovno znani režiser Boltežar bo režiral komad domačega avtorja: »Dogodek v Kurji vasi«. Ob otvoritvi je bila dvorana tako nabito polna, da so stene razmaknili na dvojen obseg. Publika je bila- odlična in se. je kolosalno zabavala- Vsi so priznali, da je gledališče ko-losalen izum, posebno v temi. Ko se je zastor dvignil, sta nastopala Mica in Andraž. Oba sta bila v mestu zelo upoštevana in sta kot taka dobila engagement. Andraž je bil namreč gostilničarjev sin, pri katerem je režiser imel velik kredit. Mica pa je imela svojo čednost precej šminkano in jc bila »poznana«. Še predno pa sta nastopila, je režiser publiki v bistvu pojasnil smisel gledališke umetnosti ter razvijal neke puhle fraze o kreiranju posameznih vlog po temperamentu. Vsa stvar je zglcdala sila učena, v resnici pa je bilo drugače. Andraž je bil namreč šleva, ki še od strahu hoditi ni mogel po odru, nasprotno pa je bila Mica obupno temperamentna in je privzdigovala svoje krilec, ker je bila že precej postarna in si je mod publiko iskala kratkovidnega ženina. Igrala sta torej in igrala. Ko pa bi moral Andraž zavriskati,. se mu je dogodila nesreča, ki je zasmrdela do neba. Mica, ki pri nesreči ni hotela biti soudeležena, je demonstrativno padla v nezavest. Zastor se jc polagoma tragično poveznil. Bil je silno efekten konec prvega dejanja. Gledališče je besnelo od navdušenja. Samo parter jc ostal tih in si kritično gladil brade. V parterju so namreč sedeli sivi gospodje s strogimi obrazi. Župan jih je povabil iz sosednjega mesta ter jih klical za »kritike«. Galerija, tenkočutna kot je, je takoj opazila. da so kritiki vzrok, ker se zastor znova ne dvigne. Ker si jc galerija želela teme. da bi se lahko zopet po svoje zabavala, jc pričela mrmrati. Vedno huje in huje. Dekleta, ki so na svojo veliko žalost sedaj v luči morala biti precej spodobna, so nahujskala fante. da od kritikov zahtevajo zopet temo. In res. Fantje so pričeli z ogrizki obmetavati kritike in so jih obmetavali tako dolgo, da ie gospodom kritikom upadel pogum do molčanja in so besno in, navdušeno zaploskali. Kemična tovarna telil Tezno pri Mariboru izdeluje apreture, politure, lepila, trdila, črnila, in druge predmete za izdelovanje čevljev, muholovce, kreme za čevlje ,Luna‘, ,Svetolin‘ in ,Nadi‘. taroiaikE modni salon LEOPOLD CELCER Maribor, Slovenska ul. 26 Solidna in lepa izdelava. — Zmerne cene. Naivečia izbira pletenin in perila samo pri M. Tomažič • Maribor Dvorakova TO« Oglejte si neobvezno našo zalogo! Vstal je iz njihovih vrst najstarejši, kulturni poročevalec „Zakotne trobente« in iz strahu zagotavljal, da so kritiki samo zato molčali, ker se jih jc komad tako silovito dojel. Sedaj pa, ko so se od presunjenosti že nekoliko opomogli, zagotavljajo vsemu občinstvu, da je mesto lahko ponosno na svojo umetnost, da so igravci neprekosljivi, da je scenerija do blaznosti krasna in da je sufierka do popo-kanja tiha. Nadalje je sivi gospod ugotovil, da je Mica premlada (kar ji jc posebno laskalo), da ima Andraž originalno soinčno pego in škripajoče čevlje, vse to po zaslugi režiserja, ki je tokrat prekosil samega sebe. Po tej pohvali je premikač kulis hotel vprašati režiserja, če sme znova dvigniti zastor. Toda režiser je izginil. Iskali so ga in iskali, končno so ga le našli — v stranišču obešenega. Revež je namreč mislil, da se je z Andražem do smrti blamiral. Takoj so razrezali zanjko in mu rešili golo življenje. Še nezavestnega so privlekli pred zastor in publika je mislila, da je do smrti ginjen. Damam po ložah so stopile solze v oči in krčevito so med koleni stiskale svoje psičke. Tudi galerija je bila sedaj zadovoljna. Drugo dejanje .se je,- pričelo. Po dolgem cincanju jc prišlo do ljubezenske scene med Mico in Andražem.. Andraž si je popravil brke, počohljal po glavi in s široko gesto pokleknil pred- Mico. Mica pa je Andraža odločno odklonila. Tedaj je Andraž vstal, pljunil, se krčevito prijel za srce in strahovito zatulil- To je bil višek igre. Mrzlo je spreletelo kritike po hrbtih, dame v ložah so med koleni skoraj zadavile svoje psičke in galerijsko žensko hihitanje je-v treuotku onemelo. Autor je pričel verovati,, da njegovo delo ni plagiat,. režiser si je domišljal, da je veleum in Andraž, da je umetnik. Lovorjeve vence in ljubavna pisma si je obetal od tega tuljenja. Zato je tulil in tulil. Napetost je rastla . . . Na balkonu ie sedel mestni mesar in klo-basar. Ker je bil načela: enaka pravica za vse, zato je vze! tudi svojega psa v gledališče. Ta mrcina pa, ki se po svoji pasji duši seveda ni prav nič razumel na umetnost, si je to Andraževo mimiko in gesto razlagal za skrajno nedostojno in razdražljivo. Zato ie pričel rohneti in besno lajati- Tedaj je nastal strahovit škandal. Andraž je stopil za korak naprej in hotel nekaj spregovoriti. Toda ker se mu je radi dolgega tuljenja posušila slina v ustih, zato jc le besno nekaj za-goltal in kri mu je udarila v obraz. Pač pa je Mica vsa v solzah kričala: »Kam pridemo, če uas bodo psi kritizirali?« Kritikom se je radi mršavega psa zamalo zdelo, da bi se z njim prepirali. Zavedali so se, da je le nje kot kritike župan posadil v parter- Ker je bilo nenadoma zopet vse svetlo, je galerija od sramote ponorela. Dame po ložah so dobile živčne napade, režiser se je ponovno obesil in. autor je vložil tožbo radi razžaljenja časti. Mesarja in klobasam so na balkonu linčali, psa pa so tirali pred sodišče. Sodnik jc bil modrejši od Salomona, pa jc razsodil: Pes res nima umetniško čuteče duše, zato je njegova kritika nemerodajna. Pač pa, ker se je pregrešil proti vsem pravilom bontona in najgloblje užalil nežno Micino srce iV.J/j v. .w.\ e. sučk '■ V.vv.V,. /«v.- zato si je zaslužil smrt — smrt na grmadi. Obenem jc izdal zakon, da odslej nihče več ne sme voditi pse v gledališče. Temu pa so se uprle dame, ki so sedele po ložah, češ da jim kužki v ložah nudijo edino zabavo in preganjajo dolgčas. Zato je sodnik zakon spremenil v toliko, da je prepovedal vstop samo onim psom, ki grizejo in lajajo ter niso za drugo uporabo. Tako si je gledališče zopet utrdilo svoj ugled in kmalu razširilo svojo slavo celo do’ naših ušes. romstvo, vložke, tapetništvo m dekoracije najceneje nuoi. I .NOVAK w Maribor, Vetrinjska ^ Koroška 8 ■ Telefon 29-05 Naj novejši vzorci tkanin blaga za pohištvo, zavese in madrace Izclsistelj ir. predstavnik: TONE BAJT Urednik: DRAGO BAJT, « Predstavnik Mariborske tiskarne d. d.: ravnatelj STANKO DETELA, — Vsi v Maribora.