Delavnica uporabnega branja na OŠ Frana Albrehta Kamnik Keywords reading, reading motivation, family literacy, practical reading, functional literacy Izvleček Avtorica v prispevku povzema nekaj teoretičnih osnov s področja družinske in funkci- onalne pismenosti ter motivacije za branje, ki so bile podlaga za pripravo roditeljskega sestanka z delavnico uporabnega branja. V prvem VIO osnovne šole z učenci razvijamo temeljne bralne zmožnosti. Glavni cilj procesa učenja branja je, da se tehnika do kon- ca tretjega razreda čim bolj avtomatizira, ob tem pa se razvija tudi zmožnost bralnega razumevanja. Avtorica v drugem delu prispevka predstavi roditeljski sestanek za starše in učence 3. razreda, ki poteka v obliki delavnice, na kateri starši skupaj z otroki rešuje- jo naloge, primerne za tretješolce. S primeri nalog želijo staršem predstaviti primerna umetnostna in neumetnostna besedila za tretješolce in hkrati pokazati, kaj se ob koncu tretjega razreda od učencev pričakuje na področju branja in bralnega razumevanja. Naloge so praktično naravnane, zahtevajo, da preberemo besedilo in v njem poiščemo informacije, ki jih uporabimo v praksi. Starši dobijo ideje, kako motivirati otroke za branje, ne da bi otroci nujno morali sedeti ob knjigah. Ključne besede branje, motivacija za branje, družinska pismenost, uporabno branje, funkcionalna pismenost Abstract In the article the author sums up a few theoretical premises underlying family and func- tional literacy and reading motivation, which were used as a guideline for preparing a parent-teacher conference with a workshop on practical reading. In the first three years of primary school, pupils develop the basic reading skills. The main objective of the process of teaching them to read is to make their technique as automatic as possible by the end of 3rd grade, while developing their reading comprehension skill. In the second part of the article, the author presents a parent-teacher conference for the parents and 3rd grade pupils, which was held in the form of a workshop at which the parents, together with their children, solved tasks suitable for third graders. The examples of tasks were intended to show the parents which literary and non-literary texts are suitable for third graders, while showing them what is expected of the pupils at the end of the 3rd grade as regards reading and reading comprehension. The tasks are practice-oriented, requiring that we read the text and look for information in it, which we then use in practice. The parents are given ideas for motivating their children to read, without forcing them to sit behind a desk por- ing over books. STROKA in PRAKSA Workshop on Practical Reading at Fran albreht Primary school in k amnik Tadeja Česen Šink UDK 028.5 41 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 41-47 42 STROKA IN PRAKSA UVOD Pomen branja v šoli je vzgojno-izobraževalen, zelo velik pomen pa ima branje v življenju, saj je osnovno orodje oziroma sredstvo za učenje in delovanje. Danes nam številni pisni in splet- ni viri nudijo ogromno možnosti za učenje. Za učenje in razumevanje prebranega pa mora biti tehnika branja avtomatizirana (Kokalj). Tekočnost oziroma avtomatizacija branja je glavni cilj prvega VIO, ki pa ga vsi učenci ne dosežejo. Na šoli smo želeli na tem področju staršem ponuditi nekaj praktičnega, zato smo knjižničarka in učiteljice 3. razreda pripravile delavnico za starše in učence. V povezavi s tematiko se odpirajo vsaj tri te- oretična področja, ki se med seboj prepletajo. Prvo področje je področje družinske pismeno- sti, drugo je področje funkcionalne pismenosti, tretje pa področje motivacije za branje. DRUŽINSKA PISMENOST Na temo družinske pismenosti velja omeniti kakovosten zbornik referatov V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti, ki je izšel v okviru istoimenskega projekta Ministrstva za kulturo leta 2017. V uvodnem prispevku ured- nice in avtorice Dragice Haramija lahko pre- beremo, da je »družinska pismenost del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matemati- ka, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacij- skem). Razumemo jo kot različne dejavnosti znotraj družine, povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo.« (Hara- mija, 2017, str. 12) Bralna pismenost ne pomeni samo branja besedila, temveč gre za razumevanje bese- dila kot prepleta jezikovnih in nejezikovnih znakov. Gre torej za to, da branje razumemo kot branje vseh vrst gradiv, zato vidimo, da pravzaprav nenehno beremo (npr. na pošti, cesti, v trgovini, pri zdravniku). Mednarodna federacija knjižničnih združenj IFLA poudarja tri dejavnike razvoja veščin zgodnje pismenosti pri predšolskem otroku, in sicer obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in model odraslega, ki bere. V omenjenem zborniku je predstavljen tudi referat na temo pomena družinske pismenosti avtorice Marte Licardo s sodelavkami. Ugo- tavljajo, da bo »otrok, ki je deležen bogatega programa družinske pismenosti, lažje ohran- jal radovednost in željo po učenju skozi vse življenje« (Haramija, 2017, str. 28). Vključitev v programe spodbujanja družinske pismenosti po mnenju avtoric prinaša veliko pozitivnih učinkov, ki se dokazano kažejo tako pri otrocih kot tudi pri starših, družinah in na splošno v družbi. Pri otrocih se pozitivni učinki kažejo v izboljšanju učenja, branja, govora, besedišča, pisanja, boljšem razumevanju prebranega in višji motivaciji za branje. S tem so pozitivnejši tudi otrokov odnos do izobraževanja, otrokova samopodoba in socialne veščine. Družinska pismenost je torej vsestransko koristna, saj omogoča vsem posameznikom kakovostnejše delovanje v družbi (Haramija, 2017). Na temo pismenosti in branja je v zadnjih letih nastalo tudi precej diplomskih in magistrskih nalog. O spodbujanju družinske pismenosti pod mentorstvom doc. dr. Darije Skubic piše tudi Cveta Rošer, ki v nalogi predstavi več vrst pismenosti, opiše veliko programov in načinov spodbujanja družinske, dotakne pa se tudi pojma funkcionalne pismenosti. O pismenosti zapiše, da je to »sposobnost branja in pisanja ter po terminologiji Unesca zmožnost razume- vanja vsakdanjih sporočil. To dokazuje, da je pismenost eden izmed pomembnih dejavnikov v življenju vsakega posameznika. Spretnosti pismenosti je potrebno razvijati skozi vse živ- ljenje, torej se razvoj začne z rojstvom otroka in nadaljuje kot vseživljenjsko učenje.« (Rošer, 2016, str. 13) O družinski pismenosti pravi: »Družinska pismenost se definira kot koncept, ki vključuje naravno nastajajoče izobraževalne dejavnosti v okviru doma in družine. Vključe- vanje odraslih v interakcijo z otrokom ima zelo pomembno vlogo za otrokov razvoj in učenje, zato pri razvoju pismenosti nikakor ne sme- mo pozabiti na starše. Starši so tisti, ki se prvi pogovarjajo z otrokom, se z njim igrajo, mu Bralna pismenost ne pomeni samo branja besedila, temveč gre za razumevanje besedila kot prepleta jezikovnih in nejezikovnih znakov. IFLA poudarja tri dejavnike razvoja veščin zgodnje pismenosti pri predšolskem otroku, in sicer obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in model odraslega, ki bere. tadeja Česen Šink: Delavnica uporabnega branja na oŠ Frana albrehta k amnik 43 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 41-47 pripovedujejo, berejo. Ob njih se otrok prvič sreča s knjigo in z drugo tiskano besedo.« (Rošer, 2016, str. 5) Med različnimi programi za spodbujanje dru- žinske pismenosti moramo omeniti predšolsko bralno značko Zveze prijateljev mladine Slo- venije. Zanimiv prispevek avtoric Tilke Jamnik in Mance Perko na to temo je predstavljen v zborniku referatov V objemu besed. Tudi onidve zapišeta, da »družinsko branje ugodno vpliva na otrokovo porajajočo se pismenost v predšolskem obdobju ter je osnova za kasnejše uspešno učenje branja in dobro razvito bralno pismenost« (Haramija, 2017, str. 187). FUNKCIONALNA PISMENOST Drugo teoretično področje je področje funkci- onalne pismenosti. V Zborniku Bralnega druš- tva Slovenije lahko med drugim preberemo, da funkcionalna pismenost pomeni znanje, ne samo pisanja in branja, temveč tudi razumeva- nja besedil. Torej je funkcionalno branje branje za učenje, pridobitev nekih novih informacij. Pomeni dobro razumevanje prebranega in koristno uporabo pridobljenih informacij v vsakdanjem življenju. Pri takšnem branju oz. pismenosti je pomembnih več veščin, kot so npr. sposobnost določanja podrobnosti iz besedil, prepoznavanje glavne misli, narediti smiseln zaključek, sposobnost interpretiranja besedil … (Počivavšek in Suljić, 2012). MOTIVACIJA ZA BRANJE Tretje področje, ki se povezuje s tematiko tega prispevka, pa je motivacija za branje. V pris- pevku z naslovom Bralna motivacija učencev v osnovni šoli, ki je bil objavljen v Psiholoških obzorjih, avtorici Sonja Pečjak in Nataša Bucik ugotavljata, da je ena ključnih sestavin pisme- nosti tudi motivacija za branje. »Mednarodna raziskava bralne pismenosti mladostnikov PISA in mednarodna raziskava bralne pisme- nosti PIRLS sta pokazali, da je aktivna vloga posameznika pri branju stvar motivacije ter da izboljšanje dosežkov bralne pismenosti ni odvisno le od izboljšanja njihovih kognitivnih spretnosti, temveč je pri tem pomembno tudi izboljšanje njihove motivacije za branje.« (Peč- jak in Bucik, 2004, str. 2) Pri motivaciji imajo prav v začetnih razredih osnovne šole veliko vlogo starši. Pomoč njih je po besedah Jane Kokalj nepogrešljiva in nepre- cenljiva. Učenje branja s ciljem doseči avtoma- tizacijo namreč od otrok zahteva veliko vaje. Kako lahko starši pri tem pomagajo? Kokaljeva predlaga, da mu pomagamo prav v vsakdanjih, neprisiljenih situacijah, ki smo jih pri načrto- vanju naše delavnice tudi upoštevali. RODITELJSKI SESTANEK Z DELAVNICO FUNKCIONALNEGA BRANJA Na podlagi opisane teorije, predvsem pa po- treb iz prakse, da bi staršem pokazali, kaj se ob koncu 3. razreda pričakuje od njihovih otrok na področju avtomatizacije oziroma tekočno- sti branja ter bralnega razumevanja, smo se knjižničarka in učiteljice strokovnega aktiva 3. razreda odločile, da učencem in staršem ponudimo delavnico. Srečanje začnemo s sliko na tabli, ki prikazuje devet stopnic. Učenci takoj ugotovijo, da gre za sliko stopnic, število devet pa največkrat povežejo s pravljičnim številom. Ob namigu kmalu ugotovijo, da gre za povezavo z devetimi razredi osnovne šole. Razložimo, da je teh devet stopnic povezanih z branjem. Branje je namreč proces, ki traja. Ko usvojimo znanje neke stopnice, lahko stopimo na novo. Skupaj z učenci nato ugotavljamo, kaj smo se v zvezi z branjem naučili v prvih treh razredih. Učenci naštejejo, da so se najprej učili črke, branje so vadili sproti. Brali so za bralno značko, v 1. razredu še ob pomoči star- šev, potem sami. V 2. razredu so doma glasno brali, do konca 3. razreda pa naj bi brali tekoče, brez zatikanja, s pravilnim naglaševanjem in upoštevanjem ločil. Staršem povemo, da je tekoče branje glavni cilj prvega VIO. Učenci povedo, da so nekateri ta cilj že dosegli, drugi še ne. To srečanje je zato zelo dobra priložnost, da učencem in predvsem staršem pokažemo, kaj naj bi učenci v 3. razredu zmogli in razu- meli. Besedilo, ki ga morajo otroci prebrati, je večinoma le orodje za iskanje podatkov, ki jih uporabijo v praksi. Kako torej izboljšati branje, da bo tudi razumevanje prebranega večje? Kako se dobro naučiti branja, ki je osnovni pri- pomoček za učenje? Branje povežemo s področ- jem, ki otroka zanima, in s praktičnim delom. Družinska pismenost se definira kot koncept, ki vključuje naravno nastajajoče izobraževalne dejavnosti v okviru doma in družine. Učenje branja s ciljem doseči avtomatizacijo od otrok zahteva veliko vaje. Starši pri tem lahko pomagajo prav v vsakdanjih, neprisiljenih situacijah. 44 STROKA IN PRAKSA tadeja Česen Šink: Delavnica uporabnega branja na oŠ Frana albrehta k amnik Tako povečamo njegovo motivacijo. Nekaj primerov: otrok naj napiše nakupovalni listek in v trgovini poišče izdelke; na voznem redu avtobusa ali vlaka naj poišče, kdaj bi lahko obis- kali babico; prebere naj sestavine in postopek kuharskega recepta ter se s pomočjo staršev preizkusi v kuhi ali peki; izpolni naj naročilni- co za otroško revijo. Glavno vodilo pri reševa- nju praktičnih nalog in upoštevanju navodil, kot so tudi besedilne naloge pri matematiki, je torej naslednje: najprej navodila preberemo, razmislimo o nalogi, upoštevamo navodila in nekaj naredimo. Preden pa otroci in starši začnejo reševati naloge, pa na zabaven način preverimo, ali res znajo upoštevati te priporo- čene korake. Za to uporabimo test, objavljen v reviji Didakta, ki smo ga skozi čas prilagodili in dopolnili. Učenci morajo prebrati list od začetka do konca. Na njem je petnajst navodil, vendar je pomembno samo zadnje, ki zahteva, da učenec napiše svoje ime v desni zgornji rob lista in se zravnano usede na stol. Namen je, da učenci preberejo navodila in jih upoštevajo. Če že vmes rešujejo druge naloge, pomeni, da niso razumeli in upoštevali navodil. Zelo zanimivo je opazovati, kako starši in otroci skupaj rešujejo nalogo. Zelo veliko jih vpraša, koliko je ura, nekateri z mobilnim telefonom izračunajo račune ... V vsaki skupini učencev so uspešni največ dva ali trije učenci. Ko razložimo smisel testa, se učenci in starši velikokrat nasmehnejo. V sproščenem vzduš- ju zato lahko začnemo z delavnico. Vsakemu paru (otrok in roditelj) razdelimo gradivo skupaj z navodilom naloge. Gradivo so knjige, revije, formularji, zgibanke, navodila za upo- rabo predmetov, zdravil itd. V času reševanja opazujemo starše, če je potrebno, pomaga tudi knjižničarka. Sledi poročanje. Vsak učenec na glas prebere navodilo naloge in pove, kako je prišel do rešitve. Redki so, ki sami vse povedo, potrebna so knjižničarkina vmesna vprašanja in spodbude. Namen delavnice je, da staršem posredujemo ideje, kako lahko branje vključijo v vsakodnevne skupne aktivnosti. Ob zaključ- ku še enkrat poudarimo, da je 3. razred tisti, ki naj ga učenci dobro izkoristijo za »trening« branja, starši pa naj jih pri tem spodbujajo in jim pomagajo. V nadaljevanju so predstavljene naloge iz delavnice: Branje povežemo s področjem, ki otroka zanima, in s praktičnim delom. Tako povečamo njegovo motivacijo. KAKO POSLUŠAMO IN SMO PRI TEM USPEŠNI? Dobro preberite spodnja navodila in šele potem začnite z reševa- njem. Test rešujete skupaj z otrokom. Čas reševanja: 3 minute. 1. Najprej pazljivo preberite navodila. 2. Vpišite vaše ime in priimek v zgornji kot strani. 3. Narišite kvadrat v desni zgornji kot. 4. Izračunajte 12 x 15 na desni strani tega lista. 5. Narišite štiri kvadrate v levi spodnji kot. 6. Vpišite vanje številke 1, 2, 3, in 4. 7. Prečrtajte te številke. 8. Na pamet izračunajte: 8 + 7 + 3+ 2 + 1 in vpišite rezultat. 9. Zgornji del lista prepognite v trikotnik. 10. Poglejte na uro in zapišite ure in minute v desni zgornji kot. 11. Preverite, če ste pravilno opravili nalogo pod točko 4. 12. Prepognite list na pol po vertikali. 13. Na to stran lista zapišite ob desni rob vaš polni naslov. 14. Na levo stran zapišite vašo telefonsko številko. 15. Začnite od začetka in izpolnite samo točko dve. Naslonite se nazaj in naloga je opravljena. (prirejeno po Vrtačnik Žveplan, 2011) 1. Za praznovanje rojstnega dne bi prijatelje rad presenetil z domačimi hamburgerji. Poišči recept v kuhar- ski knjigi in nam povej, kako jih boš pripravil. 2. V petek bi rad s starši obiskal Kranj. Peljali se boste z avtobusom. Poišči na voznem redu, kdaj bi lahko odšli iz Kamnika in kdaj se boste vračali domov. Kolikokrat na dan pelje avtobus iz Kranja v Kamnik? Koliko časa traja vožnja? Koliko stane vozovnica? 3. V knjigi Živali savane si izberi opis ene živali. Preberi ga in nam povej eno zanimivost o izbrani živali. 4. V knjigi z naslovom Ko bom velik, bom … poišči opis poštarja. Preberi rdeče krepko napisane besede in poskusi z njimi opisati delo poštarja. 5. V knjigi o naravnih nesrečah poišči odgovor na vprašanje Kaj sproži 45 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 41-47 cunamije. Kakšen je naslov zbirke, iz katere je knjiga, ki jo imaš pred seboj? Kakšen je točen naslov knjige? Ali naj- deš še druge naslove iz zbirke? 6. V knjigi Male živali so opisani hrošči, muhe, čebele, pajki, pikapolonice in druge male živali. Izberi si dve živali in nam preberi samo besedilo, ki je zapisano pod lupo. Kakšen je naslov besedila pod njo. Ali si na koncu te knjige opazil kaj nenavadnega? 7. Uganke so priljubljena zabava med mladimi in starimi. V knjigi ugank poišči dve, da ju boš znal prebrati, mi pa bomo poskusili najti rešitev. 8. Tvoja mama bo jutri odpotovala na Ptuj v športno dvorano pri osnovni šoli Mladika. Na zemljevidu (Zbirka mestnih kart) poglej, skozi katere večje kraje bo vozila? Ko pride na Ptuj, bo prečkala reko . Na katerem naslovu je dvorana? 9. Tvoj bratec je zbolel. Peljati ga boste morali k zdravniku. Poišči na urniku delovni čas njegove zdravnice. Ali dela ob četrtkih popoldan? Kdaj začne z delom, ko dela dopoldan? Kolikokrat na teden dela popoldan? 10. Svojemu bratrancu ali sestrični želiš podariti naročnino za revijo Pil. Kako boš izpolnil naročilnico, da bo polo- žnica prišla na tvoj naslov, revijo pa bo prejemal/-a tvoj/-a bratranec/sestrična. 11. Pred seboj imaš knjigo in vodnik iz zbirke Čarobna hišica na drevesu na temo vitezov. Poišči besede in dopolni naslednje besedilo. Na srednjeveških gradovih so se fantje začeli uriti za vite- ze pri sedmih letih. Kako so se imeno- vali? . Igrali so se na lesenih . Čez sedem let so napredo- vali v . Vsak dan so vadili s pravimi . Dobro so obvladali ja . Pravi vitezi so postali pri letih. 12. Pred seboj imaš embalažo lepila. Ali sme lepilo Neostik AHA uporablja- ti nekdo, ki ima astmo? Koliko časa moramo počakati, preden pritisnemo skupaj obe površini? Kaj vse lahko lepi- mo s tem lepilom? 13. Naša šolska knjižnica izposoja na vseh štirih podružnicah. Ugotovi, kdaj je izposoja na Vranji Peči in v Nevljah. Povej čim bolj natančno. Mogoče veš, kje je poleg zgibanke, ki jo imaš v roki, še objavljen urnik izposoje za podru- žnice. 14. Na mizi imaš poučno knjigo o škodlji- vih snoveh. Preberi, zakaj je kajenje škodljivo, in nam odgovor povej s svojimi besedami. 15. Na mizi imaš kup knjig. V seznamu S knjigo v svet preveri, katere poučne knji- ge berejo za bralno značko v 4. razredu. 16. Kviz je priljubljena zabava. V Malih si- vih celicah poišči nekaj ugank, ki so po težavnosti primerne za nas. Nauči se jih lepo prebrati, mi pa bomo poskusili najti rešitve. 17. Kakšna je današnja vremenska napo- ved? Povej s svojimi besedami. Kaj pomeni beseda »obeti«? 18. Izpolni naročilnico za nakup delovnih zvezkov za tvojo sestro, ki bo šla v drugi razred. V drugem razredu učenci naročijo delovne zvezke za slovenšči- no, matematiko in spoznavanje okolja. Tvoja sestra ne potrebuje delovnega zvezka za spoznavanje okolja. Kako boš izpolnil naročilnico? 19. Iz tekstila lahko le v petih korakih izdelamo presenetljive stvari. V poučni knjigi iz zbirke Preprosti izdelki v petih korakih preberi navodila, kako izdelati torbico, in nam postopek opiši. 20. Hermina Žep je stara sedem let. V šolo hodi že tri mesece. Vsi jo kličejo Mini. Preberi nekaj strani knjige in nam kaj več povej o njej. (Nöstlinger: Mini…) 21. Bobi je nagajiv majhen kužek, ki bi šel rad v šolo. Preberi nekaj strani knjige in nam povej, kakšen je bil njegov dan v šoli. (Grindley: Bobi v šoli) 46 STROKA IN PRAKSA tadeja Česen Šink: Delavnica uporabnega branja na oŠ Frana albrehta k amnik 22. Bližata se dva praznika, posvečena mamicam. Napiši kratko voščilo mami ob materinskem dnevu ali dnevu žena. Pomagaj si s knjigo o voščilih. 23. Anica Pivnik je stara osem let. Prav zdaj v mislim prešteva, kaj vse bo nesla s seboj na morje. Preberi nekaj strani knjige in nam še kaj več povej o njej. (Muck: Anica…) (Delavnico je pred menoj izvajala prejšnja knjižničarka. Sama sem naloge v minulih letih spreminjala in dodajala, tako da so delo obeh.) Svojemu bratrancu/sestrični želiš podariti naročnino za revijo PIL. Kako boš izpolnil naročilnico, da bo položnica prišla na tvoj naslov, revijo pa bo prejemal/a tvoj/a bratranec/sestrična. Primer naloge 1 (Foto Tadeja Česen Šink) Primer naloge 3 (Foto Tadeja Česen Šink) Anica Pivnik je stara osem let. Prav zdaj v mislih prešteva, kaj vse bo nesla s seboj na morje. Preberi nekaj strani knjige in nam še kaj več povej o njej. Primer naloge 2 (Foto Tadeja Česen Šink) V knjigi z naslovom Ko bom velik, bom … poišči opis poštarja. Preberi rdeče krepko napisane besede in poskusi z njimi opisati delo poštarja. 47 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 41-47 SKLEP Učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznajo črke, naučijo se pisanja in branja. Glavni cilj vzgojno-izobraževalnega obdobja je tekočnost oziroma avtomatizacija branja s čim boljšim razumevanjem prebrane- ga. Ker vsi učenci tega cilja ne dosežejo, smo šolska knjižničarka in učiteljice 3. razreda is- kali način, kako bi v treniranje branja vključili starše in hkrati otrokom pokazali, kaj naj bi ob koncu 3. razreda znali. Na podlagi mnogih zapisov o različnih načinih za spodbujanje branja, funkcionalni pismenosti, uporabnem branju in teorije o družinski pismenosti smo pripravili delavnico s praktičnimi primeri, kako vključimo branje v vsakdanje aktivnosti in jih povežemo s praktičnim reševanjem na- log. Starši in otroci, ki se delavnice udeležijo, so v večini primerov zelo zadovoljni. Učenci namreč zelo radi rešujejo praktične naloge in dodatna motivacija za branje ni potrebna, ker so radovedni, kakšno nalogo bodo dobili. Starši ob tem dobijo mnogo idej za naloge. Več težav je s poročanjem, ker zahteva ve- liko dodatnih vprašanj knjižničarke. Skupaj z učiteljicami ugotavljamo, da se delavnice udeležijo predvsem učenci, ki nimajo večjih težav z branjem. Za uspeh učencev je potreb- no sodelovanje vseh deležnikov, zato bomo v prihodnje poskusili najti način, kako privabiti še tiste, ki imajo več težav, in kako tudi pri njih branje spremeniti v nekaj prijetnega. Branje je poleg tega, da nam odpira vrata v svet domiš- ljije, »na srečo ali nesrečo« zelo pomembno sredstvo za pridobivanje znanja in informacij, ki nam pomagajo pri delovanju v vsakdanjem življenju. Kakšna je današnja vremenska napoved? Povej nam po svojih besedah. Kaj pomeni beseda »obeti«? Primer naloge 4 (Foto Tadeja Česen Šink) TADEJA ČESEN ŠINK, univ. dipl. bibl. in prof. nemščine, šolska knjižničarka na OŠ Frana Albrehta Kamnik Naslov: OŠ Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik Naslov e-pošte: tadeja.sink@guest.arnes.si Viri Haramija, D. (ur.) (2017). V objemu besed: raz- vijanje družinske pismenosti. Pridobljeno 20. 2. 2019 s: https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=68600. Kokalj, J. Kako otroku pomagati pri branju. Pri- dobljeno 10. 2. 2019 s: http://403.gvs.arnes.si/ old_iosce/5.projekti/d/brz/09.10/brz2020.pdf. Pečjak, S. in Bucik, N. (2004). Bralna motivacija učencev v osnovni šoli. V: Psihološka obzorja, 4(13), str. 33–54. Pridobljeno 20. 2. 2019 s: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- -6KTCA8DH. Počivavšek, A. in Suljić, A. (2012). Funkcionalna pismenost: raziskovalna naloga. Celje: Mestna občina Celje. Pridobljeno 20. 2. 2019 s: https:// www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201203938. pdf. Rošer, C. (2016). Spodbujanje družinske pismeno- sti. Magistrsko delo. Ljubljana: Samozaložba. Pridobljeno 20. 2. 2019 s: pefprints.pef.uni-lj. si/3394/1/Cveta_Rošer_-_Spodbujanje_družin- ske_pismenosti.pdf. Vrtačnik Žveplan, P . (2011). Učimo se učiti. V: Didakta, XXI(150), str. 58–59.