Novi šolski in učni red. Pri nZavezini" skupščini v Šoštanju poroeal tovariš Janko Likar. (Konee.) III. Klasifieiranje. Za klasificiranje nravnosti imamo petero redov: 1. lobenswert, 2. befriedigeud, 3. entsprechend, 4. minder entsprechend, 5. nicht entsprechend. Za pridnost: 1. ausdauernd, 2. befriedigend, 3. hinreichend, 4. ungleichmaCig, 5. gering. Za n apredek: 1. sehr gut, 2. gut, 3. gentigend, 4. kaumgenugend, 5. nichtgentigend. Za vnanjo obliko: 1. sehr geiallig, 2. gefallig, 3. mindergefallig, 4. nicht gefallig, 5. nachlassig. Obžalovati je, da moramo — kakor dosedaj — tudi nadalje še klasificirati štirikrat na leto. To je nepotrebno in brezpomena; v prvem šolskem letu prvega četrtletja pa celo nemogoče. Ce dobiš v svoj razred 50 — 60 učencev, jih ne spoznaš dodobra v 2Vs mesecib. Dostikrat se motiš o njih zmožnostih — in klasificiraš v prvem četrtletju preugodno ali pa krivično. Tudi v višjih razredih je zaradi obilice predmetov težko se prepričati natanko, koliko znajo posamezni učenci. Poleg vsega tega pa v večini ne dosezajo šolska naznanila svojega namena, ker se pretežna večina našega prebivalstva ne briga zanje. Zadoščalo bi torej popolnoma, ako bi dajali šolska naznanila le dvakrat v letu, kvečjemu trikrat. Starši, ki se zanimajo za napredek svojih otrok, pa itak prihajajo osebno k učitelju, kar je veliko večjega pomena, ker se da ob tej priliki z njimi obravnavati tudi še druge stvari, ki so važne za odgojo otrok. V zunanji obliki se je uvedla ta izprememba, da se odslej tiskajo tudi šolska naznanila ua papir, ki ima vtisnjen cesarskega orla, kakršen papir se je rabil dosedaj za izpustnice. IV. O dolžnostih in praTicah učiteljstva. Menim, da ni uobpnega izmed nas, ki bi bil pričakoval od tega dela novega šolskega in učnega reda bogvekaj novcga. Dolžnosti — tph je mnogo — pravic malo! Predolgo bi bilo, ako bi hotel naštpti vse to, kar mora učitelj izvrševati. Očrtajmo en dan iz učitel.jskega življenja po naših paragrafih: Zjutraj ob 7. uri šolska maša, na to pouk. če ne trpi pouk do dvanajstih, utakaimo tu notri izlet pod milo nebo, (§ 76., al. 3.) Za kosilo imej učitelj nadzorovanje otrok, ki smejo ostati čez opoldan v šolski sobi (§ 59, al. 3.); ali pa nadzoruj in strezi otrokom v šolski kuhinji. Popoldne šola, po šoli kmetijski pouk, po kmetijskem pouku korigiranje nalog, po korigiranju nalog uporabi vsaj eno uro za lastno naobrazbo (§ 121., al. 4.); po .naobrazbi" reši došle uradne dopise, potem spiši dnevnik za prihodnji dan in se pripravi za pouk. To ti trpi pozno v noč, pa učitelj še ni gotov; še mnogo, mnogo drugega je, kar ima izpolniti in storiti. O, dela se učiteljstvu ne manjka, da bi pa za to svoje delo dobival primerno plačo — to jim je stranska stvar! Pač jih pa jako skrbi, da ne bi zaslužil učitelj kak krajcar kje posebej. § 126. prepoveduje takozvane posebne ure, ki so dosedaj donašale tuintam učitelju kako kronico, in § 127. skrbi pa še bolj za nas! Ta pa prepoveduje celo jemati daril od šolskih otrok ali njih staršev! No, daril v denarjih — teh se lahko vbranimo, ker — jih nam nihče ne ponuja. če bi mi pa koncem leta dal oče otroka petdesetak zato, ker sem se vse leto trudil z njim, bi bil nespameten, ako bi ga ne vzel; saj vzamejo drugi gospodje, ki so malo več kakor jaz, še več kakor petdesetak. Krut pa je celo ta paragraf glede drugih neznatnih daril, ki prihajajo iz uajboljših namenov. Babica mi je prinesla krožnik jagod, nzato ker se nmatrajo" z našim Janezkom; sama sem jih nabrala" — s tresočo roko in veselega, smehljajočega obraza mi je ponudila s trudom nabrani sad. In jaz sera jih vzel in vzel bi jih še sto in stokrat, pa naj pravi paragraf, kar hoče. Jaz ne bi mogel ženice razžalitij jaz ne bi mogel reči: ,,Mati, § 127. pravi, da ne smem daril jemati, pojdite in nesite jagode nazaj!" — Prav taka je, če ti prinese kdo košarico sadja! Učiteljstvo pač samo najbolje ve, kdaj pride dar iz hvaležnosti, kdaj pa iz sebičnih namenov; v zadnjem slučaju bo vsak učitelj odločno odklonil vsak dar, če bi tudi § 127. ne bilo. Nepotreben je tedaj ta paragraf. Eazen nepotrebnih paragrafov jih je nekaj tudi konfuznih. Najbolj konfuzen se mi vidi § 107: nPersonen, die sich weder rnit dem B>'ifezeugnisse noch mit dem Lehrbefahigungszeugnis ausweisen vermogen, durfen an offentlichen Volksschulen nicht rerwendet werden". To je dobro in pametno! Toda ta paragraf še ni končan; glasi se namreč dalje: _Wenn jedoch filr eine erledigte Lehrstelle keine geprtifte Lehrkraft zur Verfugung steht, kann die Landessehulbehorde ausnahmsweise die Verwendung einer Aushilfskraft erlauben". Prej kategoričen ,,diirfen nlcht" — no, sedaj se da pa malo ,,zglihati": konncn anch . . . Pa dobro; nekaj protislovja je tu, pa naj bo! Toda, če berete dalje: ,,Mit dein Lehrbefahigangszeugnis ausgestattete Personen, die seit mehr als drei Jabren weder an einer offentlichen Volksschule noch an einer mit dem Oeffentlichkeitsrecht ausgestatteten Privatvolksschule gewirkt haben, dilrfen an einer offentliehen Volksschule erst nach neuerlicher Ablegung der Lehrbefahigungsprufung oder nach Erwirkung der itn § 40, Absatz 2, des Bfichsvolksschulgegetzes vorgesehenen Dispens definitiv angestellt werdpn" — če torej to beremo, pa vidimo, da se ne smejo nastaviti definitivno tudi učitelji, oziroma ufiteljice ne, ki imajo zrelostni in usposobljenostni izpit. Zgoraj pa pravi ravno isti paragraf, da se smejo nastavljati tudi taki, ki nimajo niti prvega niti drugega Takih protislovij je še mnogo v tera šolskem in učnem redu, vobče se pa odlikuje s svojo neodločnostjo. Izrazov — -kčnnen auch" — rin der Regel" — ^nach Tuiilichkeit" — _wo moglich" — Bregelmafiig" itd. kar mrgoli. Pa prepozno je, da bi se natančneje bavili s tem; predolgo sem že izkušal vašo potrpežljivost — ura gre na polno6 — zato končam.