U D K  — UDC
05:624
GRADBENI  VESTNIH
L J U B L J A N A ,  M A R E C  1971 
LETNIK 20, ŠT. 3, STR. 69 — 100 3
Objekt: Tovarna ivernih plošč, GLIN Nazarje 
Projektant: Slovenija projekt Ljubljana, ing. J. Didek 
Inženiring: Inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana 
IZVAJALEC: GIP »INGRAD« CELJE
l / S E B I I \ I A - C O i H T I I \ I T S
Članki, študije, razprave 
Articles, studies, proceedings
Iz naših kolektivov 
From our enterprises
' i ,  V
K  i  h  B . '  V i  h
Iz strokovnih revij in časopisov 
From technical reviews
IVAN SOVINC - ANDREJ KMET:
Raziskava stabilnosti pobočij z uporabo elektronskega računalnika . 69
Stability  analysis of slopes by electronic com puter 
JANEZ DUHOVNIK - PETER FAJFAR:
Račun konstrukcij z m etodo p o d k o n s tru k c ij............................................. 75
Com putation of structu res w ith  m ethod of substructures
VLADIMIR ČADEŽ:
Nekaj m isli o tehničnih  p r e d p is ih ..................................................................82
SRDAN TURK:
T re tji evropski sim pozij o gradnji na po tresn ih  p o d ro č jih .................... 84
BOGDAN MELIHAR:
25 let SGP » P R IM O R JE « ..................................................................................... 87
G raditev s t a n o v a n j .....................................................................................................88
Bazenski sestanki gradbene o p e r a t i v e ............................................................ 88
V prvem  planu » R av b ark o m an d a« ...................................................................... 89
Tudi graditelji TE Šoštanj V boju s' č a s o m ....................................................... 89
Neplačane s i t u a c i j e .....................................................................................................89
Zimske Š I G .................................................................................................................... 89
ING. A. S.:
A notacije iz jugoslovanskih r e v i j ..................................................................89
Strokovne objave 
Publications
RAJKO JAVORNIK: 
Velox v gradbeništvu 90
Informacije Zavoda za raziskavo 
materiala in konstrukcij v Ljubljani 
Reports of Institute for material and 
structures research in Ljubljana
VINKO KOREN:
Sanacija tem eljev stro jn ice HE Fala 93
O d g o v o r n i  u r e d n i k :  S e r g e j  B u b n o v ,  d ip l .  in ž .
T e h n ič n i  u r e d n i k :  p r o f .  B o g o  F a t u r
U r e d n i š k i  o d b o r :  J a n k o  B le iw e is ,  d ip l .  in ž . ,  V la d i m i r  Č a d e ž ,  d ip l .  in ž .  M a r ja n  G a s p a r i ,  d ip l .  in ž .  d r .  M ilo š  M a r in č e k .  
M a k s  M e g u š a r ,  d ip l .  in ž . ,  A n t o n  P o d g o r š e k ,  S a š a  Š k u l j ,  d ip l .  in ž . ,  V i k t o r  T u r n š e k ,  d ip l .  in ž .
R e v i jo  i z d a j a  Z v e z a  g r a d b e n i h  i n ž e n i r j e v  i n  t e h n i k o v  z a  S lo v e n i jo ,  L j u b l j a n a ,  E r j a v č e v a  15, t e l e f o n  23 158. T e k .  r a č u n  p r i  
N a r o d n i  b a n k i  501-8-114/1. T i s k a  t i s k a r n a  » T o n e ta  T o m šiča -«  v  L j u b l j a n i .  R e v i ja  i z h a j a  m e s e č n o .  L e tn a  n a r o č n i n a  s k u ­
p a j  s  č l a n a r i n o  z n a š a  50 d in ,  z a  š t u d e n t e  20 d in ,  z a  p o d j e t j a ,  z a v o d e  in  u s t a n o v e  300 d in
mim ŠT. 3 — LETNIK 20 — 1971
Raziskava stabilnosti pobočij z 
elektronskega računalnika
UDK 624.151
Uvod
Stabilnostne analize opravljamo z namenom, 
da ocenimo stabilnost oziroma stopnjo ogroženosti 
prirodnih pobočij ter brežin ukopov in nasipov ter 
da pravilno zasnujemo, projektiramo in kasneje iz­
vedem o varnostne mere oziroma sanacijska dela. 
Uspešnost stabilnostnih analiz zavisi predvsem od 
metode, po kateri stabilnost preverjamo, od pozna­
nja aktivnih sil, učinkujočih v  zaledju, in od trd­
nostnih parametrov zem eljskih materialov.
Aproksimativne stabilnostne analize opravlja­
mo ob predhodno raziskanih geoloških in hidrolo­
ških pogojih pobočij običajno tako, da določamo 
parametre strižne trdnosti vzdolž znane ali pred­
postavljene drsne ploskve. V tem primeru vzame­
mo, da je strižna trdnost tal skoraj povsem mo­
bilizirana. Včasih pa kontroliramo stabilnost s 
supozicijo polne mobilizacije z laboratorijskimi 
preiskavam i ugotovljene strižne trdnosti tal in do­
ločamo varnostni količnik, to je odnos dejanskih 
in  mobiliziranih vrednosti trdnostnih parametrov 
pobočnih mas.
Pri računu aktivnih sil upoštevamo težnostne 
sile in v  primerih, če je pobočje nad drsino delo­
ma ali v  celoti v območju hidravličnega potencial­
nega polja, še sile pornega tlaka. Te sile so pravo­
kotne na ravno drsino ali na sekanto elem enta  
krožne drsne ploskve in so po velikosti enake pro­
duktu dolžine sekante in potencialne višine vod­
nega stebrička od dna drsine do precejnice. Za tež- 
nostno silo v  delu pod precejno črto vzamemo težo 
trdne substance in težo porne vode.
Kadar je zem eljski material še pod vplivom  
konsolidacijskih pornih tlakov, ki jih  določamo 
aproksimativno po teoriji elastičnosti z uporabo 
Terzaghijeve konsolidacijske teorije, jih  uvajamo v 
stabilnostne račune lahko ločeno ali pa njihov  
vpliv  zajamemo enostavno na ta način, da poveča­
mo višino vodnega stebrička za višino, ki ustreza 
konsolidacijskemu pornemu tlaku.
Čeprav so navedene običajne stabilnostne ana­
lize zelo aproksimativne, dajo vendarle v  večini
uporabo
D R . IV A N  S O V IN C , D I P L .  IN 2 .
A N D R E J  K M E T , D IP L . IN Z . M A T .
primerov — kot to kažejo izkustva — zadovoljivo 
soglasje z resnično stabilnostjo pobočij.
Občutno večje napake od tistih, ki so posledica 
aproksimativnih stabilnostnih analiz, lahko nasta­
nejo zaradi težav pri izbiri realnih parametrov 
strižne trdnosti materialov, v katerih se drsina iz­
oblikuje. Vzrokov za nezanesljivost teh parametrov 
je več: nepopolne metode laboratorijskih preiskav, 
učinki lezenja, vp liv  heterogenosti in anizotropno- 
sti na progresivno porušitev, upoštevanje vrhun­
ske ali rezidualne trdnosti, razpokanost trmih 
glin itd.
Zaradi aproksimativnega značaja računa sta­
bilnosti na eni strani in zaradi nezanesljivosti do­
ločitve trdnostnih parametrov pobočnih mas na 
drugi strani je pogosto treba izdelati veliko število 
stabilnostnih analiz z variiranjem oblik drsnih plo­
skev, hidravličnih polj ter strižne trdnosti zemljin. 
Za takšne primere prihaja v poštev uporaba elek­
tronskih računalnikov. V tem sestavku bomo po­
dali osnove programov za drsine oblike krožnega 
loka ter za drsine poljubnih oblik sestavljenih iz 
ravninskih ploskev.
Bishopova analitična metoda 
za krožne drsine
Bishopovo analitično metodo stabilnostne ana­
lize uporabljamo predvsem tedaj, kadar lahko pri­
vzamemo, da so drsne ploskve del krožnega loka. 
Metoda je uporabna dalje v primerih konstantne 
ali sprem enljive strižne trdnosti tal, upošteva učin­
ke vzgona in porne tlake v zaledju ter konsolida­
cijske porne tlake.
Varnostni količnik F dobimo tako, da ugotav­
ljamo ravnovesne pogoje in primerjamo trdnosti, 
ki so potrebne, da ravno še vzdržujemo mejno 
ravnovesje z razpoložljivo trdnostjo tal. Varnostni 
količnik je torej definiran kot razmerje med raz­
položljivo strižno trdnostjo in med trdnostjo, po­
trebno za ravnovesje in ga dobimo po iteraciji iz 
enačbe:
1 n f
F =  — j [ci'bi +  tg <pi'(Wi -  Uibi — pibj +  Xj_!
n  i = i
2  W; sin «i 1
i=l
-  Xi)]
cos cp\
tg q>{ sin a\
kjer pomeni:
c;' . . .  kohezijo
epi' . . .  kot strižne trdnosti v lameli i, izraženo 
z efektivnim i napetostmi
Wj, b; . . .  težo (vključno s težo vode) in širino la­
m ele i
a; . . .  nagib tangente krožnega loka v ustrez­
ni lameli
Če je spodnji del plazečih gmot pod vodno 
gladino ali če na prvo ali zadnjo lamelo učinkujejo 
druge horizontalne sile (glejte sliko 1), moramo v
n
imenovalcu zam enjati izraz 2  Wi sin ai z izrazom
i=l
n ( n  ra') n
2  W; sin en — H ---- B — =  2  W; sin a, — Q
i = i  (  R  R J  i = i
S l. 1. S t a b i ln o s tn a  a n a l i z a  p o  B i- 
s h o p u
u, . . .  porni tlak, tj potencialno višino vodne­
ga stebrička na odseku lamele i 
Pi . . .  dodatni konsolidacij ski porni tlak na
odseku lam ele i
Xi_i, X ; . . .  vertikalne komponente reakcijskih sil 
na obeh vertikalnih mejnih ploskvah  
lam ele i
V praksi uporabljamo večinoma poenostavlje­
no Bishopovo enačbo, v  kateri zanemarimo raz­
liko reaktivnih sil Xi_i  — X,.
kjer pomeni:
H, B . . . horizontalno silo vodnega (H) ali zemelj­
skega (B) pritiska, učinkujočo na prvo ali 
zadnjo lamelo
n , r>2 . .  . pravokotno razdaljo sil H oziroma B od 
središča krožne drsine 
R . . .  polm er krožne drsne ploskve
Pri težah W; tistih lamel, ki so pod nivojem  
vode, je treba računati tudi težo vode, ki je nad
lamelo, za višino vodnega steb rička  u  pa  seveda 
vzeti višino od d rsne  ploskve pa  do g lad ine vode.
Janbujeva analitična metoda 
za ravninske drsine
V plastov itih  p rirodn ih  pobočjih  nastopajo  po­
gosto prim eri, ko je  drsna ploskev sestav ljena  iz 
odsekov različn ih  oblik. Za takšne  p rim ere  je  iz­
pelja l Jan b u  iz ravnovesnih  pogojev za vsako la ­
melo, na  katero  drsino razdeli (glejte sliko 2), enač­
bo naslednje  oblike:
K er Jan b u jev a  enačba poenostav lja  m om entni 
ravnovesn i pogoj za posam ezne lam ele, rezu lta ti 
ne u strezajo  za d rsne ploskve z naglo sprem em bo 
kota  ai.
Opis programov Bishop in Janbu
P rip ra v a  podatkov je  v obeh prim erih  zelo 
podobna, zato velja  nasledn ji popis za oba p ro ­
gram a.
Z ačetn i podatki so obm očje računan ja  od x m,n 
do x max (v m) te r število in  koord inate  točk, s ka-
F  =
2  Wi tg  a\
i = l
Q
i = l
[e;'b +  tg  epi (Wi -  Uibi -  Pib;)]
fo
cos“ a; 1  +
tg epi sin a\
Sl. 2. S ta b iln o s tn a  a n a l iz a  
b u ju
Pom en znakov je v glavnem  is ti ko t v Bisho- 
povi enačbi, dodatno pa pom eni:
er,. . .  nagib rav n e  d rsne ploskve e lem en ta  i 
Q . . .  razliko sil H in  B
f0 .... koeficient, odvisen od globine in  od poprečne 
dolžine d rsne  ploskve te r  od deleža kohezije 
in  čistega to rnega  odpora skupne strižne  trd ­
nosti. K oeficient f0 prečitam o s slike 3.
terim i konturo  površja, vodostaje, m ateria le , porne 
tlak e  in  drsne ploskve popišem o (glejte obrazec 1 
in  sliko 4). Popis je  mogoč za 100 točk te r  za do 
100 lam el, na  k a te re  drsino  razdelim o. Popis točk 
vodostajev  (skupno pet) p roste  vodne gladine ali 
p recejn ic  v zabrežju  prepišem o iz ru b rik e  »točk« 
z n jihov im i zaporednim i štev ilkam i (ne več koordi­
natam i) v rubriko  »vodostaji«. T alne p lasti oziro­
m a m ateria le , ki pobočje sestav lja jo , popišemo po 
vzorcu na  obrazcu 2. Po izdelanem  program u je 
mogoče popisati 8 p lasti ozirom a m aterialov. Za 
vsak  m a te ria l lahko izberem o 6 različnih  v rednosti 
kohezijske trdnosti c (t/m 2) te r  6 različnih  v red ­
nosti za kot no tran jeg a  tre n ja  ep. V endar so mogoče 
le »vzporedne« kom binacije , tj. Ci, ep, in  ne Ci, <pk- 
V ru b rik o  N vpišem o želeno število  kom binacij. 
Poleg tega  vpišemo za v sak  m ate ria l še prosto r- 
n insko  težo (v t/m 3) nad  precej nico ys ali pod p re ­
cej nico ym. Talne p lasti ozirom a m ateria le  popiše­
mo tako , da jih  obkrožim o z zaključeno poligonsko 
črto . Če pričen ja  to re j p la s t Mj (glejte sliko 4) v 
točki k, jo popišemo s točko k in  zaključim o z isto 
točko k. V p rim erih , k je r  bi v e rtik a la  lahko sekala  
isto p la s t ozirom a isti m a te ria l dvakra t, m oram o 
to p rep reč iti npr. na  ta  način , da  isto p last ozirom a
Sl. 4. P o p is  to č k  z a  r a č u n a ln ik
PROJEKT (naloga) ■'
1 ....................... .............................................i
ŠTEVUO _
1—
X  MIN
---------------1— r ~
X  M A X  LA M EL TOČK
--------------- !---------1--------------- 1---------------1
L _
X Y X v X Y
i 35 , , i , , “ H 69 i i
2 36 70 i . . i i ; i 1 .i . .
3
1 ' 1— u 37 71 I 1i i i i . i i i i
4 38 72 i
5 39 , , i , i 73
i 1
6 40 , , t l , 74
i
i , i i i , i i i
7 41 75 1
8 1 1 j 1 42 76 !
9 ................... -J . . 43 77
i i
10 ................... ] , . 1 44 . , : 1 , 78
i i
11 ................... ' . , 45 79
i
12 i 46 80 i 1
13 47 81 i 1
14 ................... i . . 48 i 82
i
15 49 ...................1 , 83 , i . i , i i . i
16 50 84
1
17 1 51 _______ ! i 8S i1.1 i i j i i i i .............  i I. ! .
Stran
ŠTEVILO TOČK 
ZA VOOOSTAJE 
VI V2 V3 Vi V5
VI V2 V3 Vi VS
O b ra z e c  1. O sn o v n i p o p is
m ate ria l ločimo na dva  dela in  ju  kot ločeni p lasti 
posebej popišem o (g lejte  npr. p last M[ na slik i 4, 
k i smo jo iz tega  razloga razdelili na dve p lasti M;' 
in  M;"). K onsolidacijske po rne  tlake  podam o podob­
no kot vodostaje s poligonsko črto v sistem u x, p 
(glejte  sliko 5). V obrazec 3 a vnesem o to re j za 
točko i absciso Xj in u strezno  vrednost konsolida­
cij skega pornega tlak a  p; v  točki i.
S ledi število  krožn ih  drsin  (pri Bishopovi m e­
todi) te r  koord inate  n jih o v ih  središč (obrazec 3) 
(stroj IBM 1130 zm ore po tem  program u največ  
100 drsin). Q je  vso ta  horizon taln ih  sil vodnega 
ali zem eljskega p ritiska , reduc iran ih  glede n a  raz ­
m erje  m ed p ravoko tn im i razdaljam i od učinkoval- 
nic teh  sil do središča krožnih d rs in  in  polm eri 
drsin. Za silam i Q sledi popis d iagram a konsolida­
cij skih p o rn ih  tlakov , ki ustreza  ob ravnavan i krož­
ni d rsin i (vstavljam o le zaporedne štev ilke  konso­
lidacij sk ih  p o rn ih  tlakov).
Postopek po Ja n b u ju  se loči v  toliko, da n a ­
m esto obrazca 3 uporabim o obrazec 3 b te r  vanj 
vpišem o nam esto  štev ila  krožnih d rs in  število  poli- 
gonalnih  rav n in sk ih  ploskev. V ojačene rub rike  
z oznako na vpišem o število točk, s k a te rim i drsno 
ploskev popišem o (maks. 25 točk); pom en d rugih  
znakov v  tej tab e li pa je  razviden s slike 2.
» i
KONSTANTE MATERIALOV
M j M j  M-} M^ Mg Mg M j  Mg
: t  n  ■ * t r  r r r ............1 ...................M r ; , t ,  : I r ,  r r r
N Z Z J
C
, 1 , , , j , ,
_Li_
* 9 < f
j , , . , 1 , , j i j
i i 1 1 i . , j . , i ,
I t
i i
■ i 1 i i
t t t i i l , , ,1 1 1 , 1 , , S ■, .
ŠTEVILO TOČK ZA MATERIALE 
M, M2 m , Mi M S Me Mj M S
1 1 1 l i l  i
KONTURE MATERIALOV ( t o č k e )  
Mi M? M3 M< M  5 M 6 My Mg
/ , i 1 1
2
3
4
5
6 
7
10
11
12
13
H
16
17
16
19
20 
21 
22
23
24
25
26
27
28
29
30
. , 1 1
- •
1 1
, , i ,
i i
, i 1
, i 1
, i
-L I -
. i i ,
1 j
, , ,
Nate
, i
1
, ,
Stran . A  ... .
O b ra z e c  2. K o n tu re  in  v r s te  m a te r ia lo v
Naloga . . . . .  . _ _ _ Stran:
1 . 1  ŠTEVILO TOČK KONSOUDACIJSKIH PORNIH TLAKOV
X P X P X p
1 1 1 1 j . 51 l i l j l 101 i l l j l M i j i
2 52 102
3 53 103 1 .1 1. j 1 J— L. 1 j 1
4 54 104
5 t r t t i l i l . 55 l i l j l 105 111-1 1-6 T T T ti 56 106 i 1 1 1 1 -Li-i.} 1-
7 > I I j I 1 57 l i l j l 107 0_Lll L.
e 56 108 -1.1. I M -
9 59 109 j_ i r j i ; ±_
10 l i l j l 60 M i l l 110 1
11 61 l l l i l 111 1 1 1 1
12 62 112 1 1 1 I 1
13 63 • i . . 113. I l l j l
14 T u t t 64 114 i l l j l I l l j l
15 i l i . . 65 I I 1 I 1 l i l j l 115 i n  j i
16 M i j . 66 l i l j l 116 i m !
17 i , . I i i i ! . 67 l i l j l 117 i i j ! i
18 T t t t i 68 l i l j l 118 M 1 i 1 M l M
19 69 119 1 l l l . l
20 i I I j i 70 120 I _
21 l i l 71
l i l j l
121 I l l j l
22 I I I j I 72 122
23 T T r t r 73 123 1 1 1
24 74 124 1 1 1 1
25 i i i I i 75 l i l j l 125 1 i 1 1
26 76 M i j i 126 M i l l
27 l l l . l 77 l i l j l 127 M i l l
28 1 i 1 i i 78 128
29 79 129 1
30 l i l j l 80 II i 1 i 130
31 m T T 7 81 , , , j ; 131 i i 1 1
32 82 M i j i 132 ! M i l i
33 83 133
34 i l l l i i i j i 84 M i j i M i j i 134 1 '*• i
35 85 135 1
36 T T i t t " 86 l i l j l 136
37 T T T M 87 l i l j l i i i i 137 1
38 . l i l i 88 i M i 138 1 II i I 1
39 89 M i j i 139 i l i l i
40 90 140 |_L l i l j l -
4/ i i i j l 91 141 i i 1 I
42 92 M i l l 142 i M i j i
43 93 I i i i . 143
44 , , , !  i I l i j i 94 144
45 i T i t T i i i : i 95 145 i
46 96 , , 1 1 , 146 i i i . I l l j l
47 , i 1 , 1 97 : i j 1 147 m n  i I l l j l
48 98 146 T T T t r I l l j l
49 T t t + T 99 i l l j l 149 i i i i I l l j l
5C n i i r !  1 100 i ' l l ! - i l l i i . 15C , .  i ! i -i i 1.J..L
Sl. 5. K o n s o l id a c ijs k i  p o rn i  t la k i
R ačunaln ik  drsino razdeli na ozke lam ele tako, 
da je  širina  lam ele m an jša  a li en ak a  p redp isan i in  
tako, da so vse točke, ki določajo m ateria le , vodo­
staje  in  odseke d rsn ih  ploskev robne točke lam el. 
Tako dosežemo, da oglišča po ligonskih  č rt ne leži­
jo v  n o tran jo sti lam el. Za vsako lam elo  določi ko­
ordinato  sred išča te r  n jeno širino, izračuna m ejo 
posam eznih m ateria lov  te r  velikost pornega tlaka;
O b ra z e c  3a. K o o rd in a te  s r e d iš č  in  p o lm e r i  k ro ž n ih  d rs in  t e r  
r e d u c i r a n e  h o r iz o n ta ln e  s ile
d a lje  reg is trira  u strezne  v rednosti trd n ostn ih  p a ra ­
m etrov  m aterialov, skozi k a te re  poteka d rsna p lo­
skev, te r  ugotovi nak lonsk i ko t a.
Za vsako lam elo sh ran im o vrednosti 
T  =  c' b +  (W — p b — u  b) tg  q>, a in  ep'
te r  istočasno sum iram o
n
Z  Wj sin Oti — Q =  K b 
i=i
ozirom a
J Wi tg  a; +  Q =  K j
i=i
S ledi ite rac ija  po N ew tonovi m etodi. Z ačetni p r i­
b ližek  za v arnostn i količnik  vzam em o F 0 =  1.
Za Bishopovo m etodo stab ilnostne analize je  
potem
F; + i =  F; (1 + / J F 0
O b ra z ec  3. K o n s o l id a c i js k i  p o rn i  ta k i
ŠTEVILO DRSIN JANBU Naloga Stran A k  _ _
/0 Q, Q2 Q3 Oj Q$ >1 2 3 4 5 6 7  8 9 10 11 12 13 14
nd ' t u
" E r
9E r
!-----
' E r
I r 1 i:
9t= r
'°E E
" E r
» E E
» E r
" E r
,sE E
" F r
,7B =
I' I I'
h : 11 I : : i :
± z
E E 4— — i— I— O b ra z ec  3b. P op is  p o lig o n a ln e  drs­
n e  p lo sk v e  ter h o r izo n ta ln e  s ile
A Fi =
n  T
K b -  2 -----------------;----------------- 7
i = i  Fj cos a\ +  sin  a\ tg  ep
K b -  2 1-
T sin a\ tg  ep'
i=i(Fi cos ai +  sin  «j tg  ep')2 
za analizo po Ja n b u ju  pa
Kj
A F;
=1 cos2 ai (Fi +  tg  ai tg  ep')
fo
K j -  2
T tg  a ; tg  ep'
i= i cos2 a; (Fi +  tg  aj tg  ep )
O bičajno dosežemo n a tančnost 10-3 po dveh 
do pe tih  iteracijah . Slabšo konvergenco dobimo v 
prim erih , ko je  š irina  lam el razm erom a velika.
S l o v s t v o
Bishop, A. W., 1955. The Use of the Slip Circle 
in the  S tability  A nalysis of Slopes. Geotechnique, 5:7.
Janbu , N., 1954. A pplication of Composite Slip 
Surfaces for S tability Analysis. Proceeding of the E u­
ropean Conference on S tab ility  of E arth  Slopes Stock­
holm, 1955, pp. 43—49.
U D K  624.151
G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (3)
ST . 3, ST R. 69—75
Ivan Sovine - A ndrej Kmet:
RAZISKAVA STABILNOSTI POBOČIJ 
Z UPORABO ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
V prvem  delu  podajam o najbolj razširjen i anali­
tični m etodi stabilnostnih analiz pobočij: po Bishopu 
in po Janbuju . P ri prvi im ajo  d rsne ploskve obliko 
krožnega loka, p ri d rugi pa poljubno obliko. V drugem 
delu popisujem o vhodne enote, ki so po trebne za ra ­
čun stabilnosti. P rogram  je  izdelan za računalnik  
IBM 1130.
UDC 624.151
G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (3)
N R . 3, P P . 69—75
Ivan  Sovine - A ndrej K m et:
STABILITY ANALYSIS OF SLOPES 
BY ELECTRONIC COMPUTER
In  the firs t p a r t the  frequently  applied m ethods 
of the stability  analysis of slopes are given: afte r 
Bishop and afte r Janbu . A circu lar arc of the  profile 
of th e  slip surface is assum ed in  the  firs t m ethod and 
composed slip surfaces a re  used in  the second m ethod 
devised by Janbu. In  the  second p a r t the input data 
are described giving the form  suitable for solutions 
by electronic com puter IBM 1130.
Račun konstrukcij z metodo podkonstrukcij
JA N E Z  D U H O V N IK , D IP L . IN Z . 
P E T E R  F A JF A R , D IP L . IN Ž .
1,0 UVOD
R ačunaln išk i p rogram i za račun  konstrukcij, 
ki jih  im am o na  voljo v Sloveniji, so le dobro leto 
zadoščali željam  in  po trebam  sta tik o v  in  konstruk- 
terjev . N jihova zm ogljivost še vedno ustreza  obi­
čajnim  problem om , za obsežnejše k onstrukc ije  pa 
je  že v ečk ra t p rem ajhna. D okler ne bomo im eli 
program ov večjih  zm ogljivosti, si lahko  pom aga­
mo z m etodo podkonstrukcij, k i omogoča reševanje  
velik ih  konstrukcij z uporabo m an jših  program ov.
M etoda podkonstrukcij je  osnovana bodisi na 
togostni ali podaj nostni m etodi. P r i  izvršenih  ra ­
čunih smo u p o rab lja li togostno m etodo, k a te re  teo­
retične osnove so opisane v  članku. N a koncu je  
na dveh p rim erih  p rikazan  p rak tičn i račun.
2,0 RAČUN S PO D K ONSTRUKCIJAM I 
PO TOGOSTNI METODI
2,1 S p lo šn e  en ačb e
K onstrukcijo  razrežem o s p rim ern im i rezi na  
več podkonstrukcij, tako  velik ih , da jih  lahko ra ­
čunam o s program i, ki so n am  n a  voljo. P r i tem  
so vse podkonstrukcij e n a  m ejah  togo podprte. Ta 
raču n  nam  da reak c ije  podkonstrukcij n a  m ejah.
V naslednjem  k o rak u  vse podpore na  m ejah  
odstran im o in  določimo iz ravno težn ih  enačb p re ­
m ike m ejn ih  vozlišč. N azadn je  pa  vsako podkon- 
s tru k c ijo  posebej obrem enim o z osnovno obtež­
bo in  še s p rem ik i m e jn ih  vozlišč, k a r nam  da 
končne rezu lta te . K o n tro la  raču n a  je  v ravno tež ju  
n a  m ejah.
Vse ravnotežne enačbe konstrukcije  lahko za­
pišem o v m atričn i obliki
K U  =  P . . .  2,1
Pm'“> p red stav lja  to re j reakcije  na m ejah, po­
trebne, da so Um =  0, kadar delujejo zunan je  sile 
Pj. Če m eje sprostim o, lahko tud i p rem ike  U «  
določimo iz enačbe 2,2
k je r  K  p red stav lja  togostno m atriko , U pa stolpec 
prem ikov, ki u streza  sto lpcu  obtežbe P. K er je  kon­
s tru k c ija  običajno p o d p rta  tako, da so prem iki 
konstru k c ije  kot togega te le sa  onemogočeni, je  m a­
tr ik a  K  n esingu la rna  in  iz enačbe 2,1 lahko iz ra ­
čunam o neznane U.
Ločimo p rem ike  Um n a  m ejah  in no tran je  p re ­
m ike, ki jih  za rad i p reg lednosti im enujem o in te rne  
in  označim o z U;. Tudi sile  P  razdelim o v Pm in  P;, 
n a to  pa  enačbo 2,1 zapišem o v  naslednji, razdeljen i 
obliki:
U i«  =  — K »"1 Kim Um «
U 0?) =  K  - 1  p  (/?)
k je r je
K;i K„ Kmi K i - 1 Ki,
. . . 2,12
. . .  2,13
. . .  2,14
Kmm Kmi' U m' 'Pm'
K im Kü _ U i_ Pi
k a r p red stav lja  togostno m atriko  m ejn ih  vozlišč.
Stolpec sil P m«  lahko določimo iz enačbe 2,7 
in 2,1 1 :
• • ■ 2,2 P m «  =  Pm -  Pm'“> =  Pm ~  K mi K i" 1 P; =  S„ 2,15
C elotni p rem ik  k onstrukc ije  lahko izračunam o 
s sešte t jem  dveh  prem ikov:
U  =  U '“> +  U « . . .  2,3
k je r  U (a> p red stav lja  sto lpec prem ikov zarad i sil 
P , p r i  Um =  0, U «  p a  p rem ik e  zarad i prem ikov 
m e ja  p ri Pi =  0.
Tudi enačbo 2,3 lahko  razdelim o:
U  =
k je r  zadnji izraz p re d s ta v lja  prem ike zarad i sp ro ­
s titv e  m eja, po defin ic iji p a  je
U m" 'Um'“)' + "Um« ' K «  = K mm«  K mi'r)"
U i _ U i'“) _ toge U i« . . .  2,4 _Kim'r) K ü«m eje
P rem ike podkonstrukcij p ri p o d p rtih  m ejah 
računam o iz enačbe 2 ,10 , prem ike m ejn ih  vozlišč 
pa iz enačbe 2,13.
2,2 Sile in premiki podkonstrukcij pri togo 
podprtih mejah
Togostno m atrik o  r- te  podkonstrukcij e kot p ro­
stega te lesa  lahko  razdelim o v
. . .  2,16
P rem ik i in  obtežba podkonstrukcij e so pove­
zani v  enačbi
Um« =  0
Podobno ločim o tu d i sile  P  v
. 2,5
K «  U ( r )  =  p ( r )  
ali v razdeljen i obliki
p  =  p(a) -f p(/?) . . .  2,6 Kmm« Kmi« Um« " ---
1
►d E3_ 3 __
i
Kim«  K i « U i« P i«
ozirom a:
Pm 
Pi
k je r  so po defin iciji
P i'“) =  Pi 
in
P i'«  =  0
. . .2 ,1 7
.. .2 ,1 8
Pm'“)'
P i '“)
+
Pm'«
P i«
• 2,7
. . 2,8
. 2,9
K er so m eje  togo podprte, je  Um'r) =  0 in  iz 
enačb 2,10 in  2 ,1 1  lahko  izračunam o n o tran je  p re ­
m ike in  reakcije  n a  m ejah:
[Ui'r>] Podprte meje =  [K ij« ]“1 Pi<r> . . . 2,19 
Rm'r> =  Km;« p a «  j-1 P i«  . . .  2,20
in
Če so m eje togo pod p rte , torej Um =  0, lahko  
iz enačbe 2,2 izračunam o
Ui<“) =  K;i-i P;
Pm « =  Kmi Kü" 1 P; =  R„
. .  . 2,10 
. . . 2,11
Če enačbo 2,14 uporabim o p ri r - t i  podkonstru - 
ciji, se glasi
K m «  =  K mm«  -  K mi«  [K i« ] - i  K im«  . • • 2,21
R abili jo bom o p ri sestav ljan ju  celo tne m ejne 
togostne m a trik e  K m konstrukcije .
2,3 Račun reakcij Rm in togostne matrike K m 
s pomočjo STRESS programa
Za račun  m ejn ih  reakcij Rm in m ejne  togostne 
m atrike K m lin ijsk ih  konstrukcij lahko  nam esto 
enačb 2,20 in  2,21 uporabim o STRESS program . 
Posam ezne podkonstrukcije  s fik siran im i m ejnim i 
vozlišči obrem enim o z zunanjo obtežbo in  z enot- 
skim i prem iki m ejn ih  vozlišč. R eakcije v  m ejnih 
vozliščih zarad i zunan je  obtežbe u streza jo  reak­
cijam  Rm(r> po enačbi 2,20, reakcije  v m ejn ih  vo­
zliščih zaradi eno tsk ih  prem ikov pa  p redstav lja jo  
m atriko  K m(r) po enačbi 2,21. P r i  u p o rab i STRESS 
program a je  po trebno  torej p ri vsaki podkonstruk- 
ciji upoštevati toliko obtežnih slučajev, kolikor 
prostostn ih  stopenj im ajo m ejna  vozlišča. To za­
h teva veliko računskega časa, zato je  opisana me­
toda p rim erna  v glavnem  za konstrukcije , ki jih 
lahko razrežem o tako, da dobimo le m alo m ejnih 
vozlišč. V sedan jih  pogojih, ko za m etodo računa 
s podkonstrukcijam i še nim am o kom pletnega pro­
gram a, pa vp liva  n a  izbiro m etode poleg porabe 
časa računaln ika  še način p rip rav e  podatkov, ki 
je  p ri navedenem  načinu raču n a  m nogo enostav­
nejši, kot p ri raču n u  po poglav ju  2 ,2 .
R avnotežna enačba za vozlišča na  m ejah  se 
glasi:
K U , . . . 2,23
iz k a te re  lahko izračunam o iskane m ejne prem ike.
Togostno m atriko  K m sestavim o tako, da si 
konstrukcijo  mislimo sestav ljeno  iz elem entov — 
podkonstrukcij. Togost v določeni sm eri na dolo­
čenem  m estu  dobimo po p rinc ipu  vzporedno veza­
nih vzm eti oziroma z enostavnim  seštevanjem  po­
sam eznih togosti.
Za konstrukcijo  na  slik i 2,1, ki je  razdeljena 
na šest podkonstrukcij, je shem atično zapisana m ej­
na togostna m atrika  Km p rik azan a  v enačbi 2,24.
K,,, =
' [ 1,1] [1,2] 
[2,1] [2,2] 
0 [3,2]
0 0
0 0
0 0 0
[2.3] 0 0
[3.3] [3,4] 0
[4.3] [4,4] [4,5]
0 [5,4] [5,5]
. . .  2,24
S p rim ern im i rezi in oštevilčenjem  vedno la h ­
ko dosežemo, da je  m a trik a  Km pasovna in  zato 
p rim ern e jša  za rešitev  enačbe 2,23.
2,4 Sprostitev meja
Ko smo določili togosti Km(r> in  reakcije  Rm(r) 
zaradi obtežbe na  n o tran jih  vozliščih podkonstruk­
cij, istočasno sprostim o meje, z izjem o izb ran ih  po­
treb n ih  podpor, ki onem ogočajo p rem ike  k o n struk ­
cije kot togega telesa. Te podpore v g radben i p rak ­
si tud i sicer vedno obstajajo.
P ri tem  reakc ije  na m ejah  te r  m oreb itne  zuna­
n je  sile na m ejah  niso v ravno težju , k a r  povzroči 
p rem ik  m eja, tako  velik, da je  zadoščeno ravno­
težju  v vseh točkah  na m ejah  m ed podkonstruk­
cijami.
Celotna obtežba na  konstrukciji je  sedaj
Sm =  -  Z  Rm(r) +  Pm . . .  2,22
r
Vsota reakcij im a negativen  p red zn ak  zaradi 
sprem em be reakcij v zunanje  ak tivne  sile, stolpec 
Pm pa pom eni zunan je  sile na  m ejah.
3,0 RAČUN K O N STRU K CIJ S POMOČJO 
M ETODE PO D K O N STRU K CIJ OB UPORABI 
STRESS PROGRAM A
3,1 Primer 1
N ajp re j si oglejm o celo tn i račun  enostavne 
okv irne konstrukcije  na  slik i 3,1.
(X podk. 2
podk. 1
K onstrukcijo  prerežem o v d rugi etaži in  jo 
na m ejah  popolnom a vpnem o. Tako smo dobili dve 
podkonstrukciji, k i ju  n ap re j vsako posebej raču ­
nam o. V prvem  delu  raču n a  n am  stro j izpiše reak ­
cije in  togostne m atrik e  podkonstrukcij, k a r je raz ­
vidno iz tabele  3,1.
Za račun  enačbe 2,21 je  p rip rav ljen  p rogram  
za raču n a ln ik  IBM 1130 na  IM FM  U niverze v L ju b ­
ljani.
STRUCTURE ?CD<CNSTRUKCXJA 2 
TYPE PLAN? FRAME 
TABULATE REACTIONS
aJ-XBER o f  j o i n t s  a
NUMBER OF MEMBERS S 
NUMBER OF SUPPORTS 2 
NUMBER OF LOADINGS 1 
JOINT COORDINATES 
I C ,  C.  S
2 5 0 . • 0 .  S •
3 C ,  3 0 .
4  5 0 .  3 0 .
MEMBER INCIDENCES 113
2 2 4
3 3 4
MEMBER PROPERTIES PRISMATIC 
1 TnRU 2  AX 1 5 .  12 3 1 . 2 5  
3 AX 1 9 .  12 54«
CONSTANTS E 2 4 0 0 0 ,  ALL 
ALTER ST I F F N E S S  PRINT 
LOADING 
JOINT LOADS 
3  FORCE X 1C0 C.
SOLVE
PROBLEM CORRECTLY SP E C I FI E D .  EXECUTION TO PROCEED.
DIAGONAL SUBMATRICES
I N T .  J T  NO. 
C . 3 3 3 3 3 E  03  
O.COOCOE CO 
- 0 . 4 9 9 9 9 E  04  
IN T.  J T  NO. 
0 . 3 3 3 3 3 E  03  
C.OOOCOE 0 0  
- 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4  
I N T .  J T  NO. 
0 . S 9 7 3 3 E  C4 
O.ObOOOE CO 
0 . 4 9 9 9 9 E 0 4  
I N T ,  J T  NO. 
0 . 8 9 7 3 3 E  0 4  
C.OOOOOE 0 0  
0 . 4 9 9 9 9 E  0 4
1 1 EXT JT
O.COOCOE CO - 0 ,  
C . 120 CC E  05 
O.OOOOOE 0 0  C,
2 2 EXT JT
O.COOOCE CO “ Oi 
C. 12 0C CE  0 5  C, 
O.OOOOOE 0 0  0,
3 3  EXT JT
o.oocooe co o,
0 . 1 2 1 2 4 E  C5 C, 
0 . 3 U C 3 E  0 4  0,
4  4  EXT JT
O.OOOOOE 00  o. 
C . 1 2 1 2 4 E  0 5 - 0 ,
- 0 . 3 1 1 0 4 E  0 4  0 ,
NO. 1 1
4 9S 9S E  04  
OCC'OOE 0 0  
99.9 99  E 05  
NO.  2 2
4 9 S 9 9 E  04  
>0 00005 CO 
9 9S S 9 E  05  
NO.  3 3
4 9 9 9 9 E  04  
13 1 10 3 E  04  
>2C367E C6 
NO.  4  4
i4 9 9 9 9 E  0 4 '  
3 1 1 0 4 E  04  
2 0 3 6 8 E  06
STRUCTURE ?0 0< CNSTRU<CIJA 1 
TYPE PLANE FSAmf .
TABULATE REACTIONS 
• S E E R  OF JOI NT S 6 
NUYSES OF MEMBERS 6 
VJVBER OF SUPPORTS 4 
NUMBER OF LOADINGS 1 
JOINT COORDINATES
1 0 .  0 .  S
2 3C» C .  S
3 0 .  3 0 .
4 50« 3 0 .
5 0 .  6 0 ,  S
6 50« 6 0 .  S 
MEMBER INCIDENCES 113
2 2 4
3 3 5
4  4  6
5 3 4
6 5 6
MEMBER PROPERTIES PRISMATIC 
1 THRU 4  AX 1 5 .  12 3 1 . 2 5  
5 THRU 6 AX 1 8 .  IZ  5 4 .
CONSTANTS E 2 4 C 0 C .  ALL 
ALTER ST IFF N ESS  PRINT 
LOADING.
JOINT LOADS
3 FORCE X 1 0 0 0 .
SOLVE
PROBLEM CORRECTLY S P E C I F I E D ,  E X E C U T I O N S
DIAGONAL SUBMATRICES
OFF DIAGONAL . 
NO OUTPUT FOR i
SUBMATRICES 
NULL MATRICES 
I N T .  J T  NO.  3  1 EXT JT NO.  3 1
- 0 . 3 3 3 3 3 E  0 3  C.OOOOOE 0 0  5 . 4 9 9 9 9 E  04
C.OOOOOE CO - 0 , 1 ZOO0£ 05  C.OCCOOE 00  
- 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4  O.OGOQCE 00  0 . 4 9 9 9 9 E  05
I N T .  J T  NO.  4 2  EXT JT  NO.  4 2
- 0 . 3 3 3 3 3 E  0 3  O.COOCOE 00  C . 4 9 9 9 9 E  04
O.OOOOOE 0 0  - 0 .1 2 C C C E  0 5  C.OOOOOE 00  
- 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4  O.OOOOOE 0 0  0 . 4 9 9 9 9 E  C5
I N T .  J T  NO.  4  3 EXT JT  NO, 4 3
- C . Q 6 4 G 0 E  0 4  C.OOOOOE 00  O.COOCOE-CO
I N T .  J T  NO. 1 1 EXT JT  NO. 1
0 . 3 3 3 3 3 E  03 C.COCOCE OC - C . 4 9 9 9 9 E  04
C.OOOOOE CC C . 1 2 C O 0 E  05 O.OOCOOE 00
- C . 4 9 9 9 9 E  04 C.OOOCOE OC 0 . 9 9 9 9 9 E  05
IN T,  J T  NO. 2 2 EXT JT  NO. 2
0 . 3 3 3 3 3£ 0 3 O.OOOOOE 0 0 - C * 4 9 9 9 9 E 0 4
C,COOCOE CO C . 1 2 0 C 0 E  05 0 . 0  C O C O E 00
- 0 . 4 9 9 9 9 E  04 O.OOCOOE OC C . 9 9 9 9 9 E  05
I N T .  J T  NO. 3  3 EXT JT NO. 3
0 . 9 3 0 6 6 E 04 O.OOCOOE OC . 0 . 1 9 5 3 1 E - 0 2
O.OOOOOE 00 0 . 2 4 1 2 4 E  05 0 . 3 1 1 C 3 E  0 4
0 . 1 9 5 3  I E - 0 2 0 . 3 1 1 0 3 E  0 4 0 . 3 0 3 6 7 E  06
I N T .  J T  NO. 4  4  EXT JT NO. . 4
0 . 9 3 0 6 6 E  0 4 C.OOOOOE 0 0 0 . 1 9 5 3 I E - 0 2
O.OOOOOE CO 0 . 2 4 1 2 * 5  05 - 0 . 3 1 1 C 4 E  0 4
0 . 1 9 5 3 1 E - 0 2 - 0 . 3 1 1 0 4 5  0 4 0 . 3 0 3 6 7 E  06
I N T .  J T  NO. 5 5 EXT J T  NO. 5
0 . 8 9 7 3 3 E  0 4 C.OOOOOE 0 0 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4
C.OOOOOE OC 0 . 1 2 1 2 4 E  05 0 . 3 1 1 0 3 E  0 4
0 . 4 9 9 9 9 E  C4 C . 3 1 1 C 3 E  0 4 0 . 2 0 3 6 7 E  06
I N I .  J T  NO, 6 6 EXT J T  NO. 6
0 . S 9 7 3 3 E  0 4 : c.oooocE oo 0 . 4 9 9 9 9 E  04
C.OOOCOE 00 0 . 1 2 1 2 4 E  05 - 0 . 3 1 1 0 4 E -  C4
0 . 4 9 9 9 9 E  0 4 - C . 3 1 1 C 4 E  C4 0 . 2 C 3 6 8 E  06
OFF DIAGONAL SUBMATRICES 
NC OUTPUT FOR NULL MATRICES
O.OOOOOE 0 0 ' - 0 . 1 2 4 4 1 5  03  - 0 . 3 1 1 0 3 5  04 I N T .  J T  NO. 3 1 EXT JT  NO. 3
C.OOOOOE 0 0  0 . 3 1 1 C 4 E  0 4  0 . 5 1 83 9 E  05 - 0 . 3 3 2 3 3 E  03 O.COOOCE OO 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4
C.OOOCOE CO - C . 1 2 C C C E  C5 C.OOOOOE CO
STRUCTURE PODXONSTRUKCIJA 2 - 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4 O.ObOOOE 00 0 . 4 9 9 9 9 E  05
I N T .  JT  NO. 4  2 EXT JT NO. 4
- 0 . 3 3 3 3 3 E  03 O.OOCOOE CC 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4
LOADING C.OOOCOE OC - C . 1 2 C 0 C E  C5 O.COOCOE CO
- 0 . 4 9 9 . 9 9E 04 : O.OOCOOE 00 0 . 4 9 9 9 9 E  05
I N T .  JT  NO. 4  3 EXT JT  NO. 4
APPLIED JOINT LOADS, FREE JOI NT S
—C. 3 6 4 0 C E  0 4 O.COOOCE OC O.OCCCJE 00
JOINT FORCE X FORCE Y
3 9 9 9 . 9 8 7  C.OOC
4  0 . 0 0 9  -C.OOC
MOMENT 2 
- C . C 0 '
—o . o c
O.OOOOOE OC 
C.OOOCOE CO
- 0 . 1 2 4 4 1 5  03  
0 . 3 1 1 C 4 E  04
- 0 . 3 1 1 C 3 E  04  
0 . 5 1 3 3 9 E  05
I N T .  J T  NO, 5 3 EXT J T NC. 5
REACTIONS,APPLIED LOADS SUPPORT JO IN T S —0 . 3 3 3 3 3 E  03 O.COOOCE CC 0 . 4 9 9 9 3 5  . 0 4  .
C.OOOOOE 00 - 0 . 1 2 0 0 C E  05 O.CCOCOE 00
JOIN T FORCE X . FORCE Y
1 - 5 0 4 . 8 3 2  - 2 5 7 . 7 1 2
2 - 4 9 5 . 1 6 4  2 5 7 . 7 1 2
MOMENT 2 
3 6 5 3 . 2 3
3 4 6 1 . 0 4  J
; - 0 . 4 9 9 9 9 E  0 4  
I N T .  J T  NC.
*' O.OOOOOE 00  
6 4  EXT
0 . 4 9 9 9 9 E  05  
JT NO. 6
N —C . 3 3 3  33E 03 O.OOCOOE CC C . 4 9 9 9 9 E  0 4
I O.OOOOOE OC - C . 1 2 0 0 0 E  05 O.OOOOOE CC
- 0 . 4 9 9 9 9 E  C4 O.OOCOOE CC 0 . 4 9 9 9 S E  05
1 S T .  JT  NO. 6 5 EXT JT  NC. , (>
- C . 8 6 4 C 0 E  C4 C.CCCaCE 0 0 U.CGCCOE 00
• . O.OOOOOE 0 0 - C . 1 2 4 4 1 5  C3 - 0 . 3 1 1 0 3 E  C4
O.COOCOE* C? C . 3 1 1 0 4 5  04 0 . 5 1 R 3 9 E  -05
PROCEED.
j
Togostne m a trik e  m ejn ih  vozlišč obeh pod- 
konstrukcij je  tre b a  nato  še sešteti, iz raču n a ti ob­
težbo Sm te r  rešiti sistem  enačb (tabela  3,2).
M a tr ik a  J sfrT n  jR eš itev
8885 —22 1194 —8789 22 600 —505 —7,115
—22 6158 3322 —22 —159 3323 —258 —0,192
1194 3322 227897 600 —3323 4503 8653 0,098
—8789 —22 600 —8885 22 1194 —495 —7,114
22 —159 —3323 22 6158 —3323 258 0,192
600 3323 4503 1194 —3323 227907 8461 0,097
T a b e la  3,2
R ešitve enačb p red stav lja jo  iskane prem ike 
m ejn ih  vozlišč. P odkonstrukciji sedaj obrem enim o 
z zunanjo  obtežbo, v m e jn ih  vozliščih pa p redp i­
šemo izračunane prem ike. P o d a tk i in  rezu lta ti so 
p rikazan i v  tabeli 3,3.
R ezu lta ti se u jem ajo  s tistim i, k i smo jih  do­
bili z računom  celotne konstrukcije .
P om an jk ljivost opisane poti je  ročno posre­
dovanje  m ed posam eznim i korak i, k a r  p ri obsežnih 
konstrukc ijah  povzroča težave. P o treben  je  torej 
še p rogram , k i bo združil posam ezne operacije v 
eno samo, brez vm esnega posredovanja.
STRUCTURE POÖKONST^USCCl^ 2 
TYPE PLANE FR Avg 
\UV3ER OF JO IN T S 4 
NUV.8ER OF MESSERS 3 
NUMBER OF SUPPORTS 2 
NUMBER OF LOADINGS 1 
TABULATE ALL 
JO IN T  COORDINATES
1 c .  c . s
2 5 0 .  C .  S
3 0 .  3 0 .
4  5 0 .  3 0 .  * .
iMEKOER INCIDENCES
1 I  3
2 2 4
3 3 4 '
MEMBER PROPERTIES P.RIS -'-TIC 
1 THRU 2 AX 1 5 .  12 3 1 . 2 5  
3 AX 1 8 .  I Z  5 4 .
CONSTANTS E 2 4 0 0 0 .  ALL 
LOADING 
JOIN T LOADS 
3 FORCE X 1 0 0 0 ,
JO IN T  DISPLACE "E.\TS 
1 THRU 2 DISPLACEMENT X 7 . 1 1 5  
1 DISPLACEMENT Y . 1 5
1 THRU 2 ROTAT ION 2  - C . 0 9 7
2 : DISPLACEMENT y - « 1 9 ; '
S O LV E
PROBLEM CUN.RECTLY S P E C I F I E D .  EXECUTION ! C  PS0 C--SC .
STPUCTUxE P00<0-.STR u<C IJ k  1
T v ? ; .  PLANE--- RAN"
TABULATE a l l
. U E R ; o f  j o : nt s 5 ■.„".sr c- o E t s 6
NUNSER OF SO-' - - -'TS ■*
• ER OF LOADINGS 1
00 I  NT: COORDINATES1 o. o. s
2 5 0 » 0 .  S
3 0 .  3 1 .
v 5 0 . 3 0 .
0 C . 6 0 .  S
5 5 0 . 0 0 . S n
INCIDE-CES
1 : 3
2 2 4
3 • 5
4 <* S
5 2 46 5 £
:*-R PROPERTIES P - IS  OTIC 
1 ''R O  4 AX 1 5 . 12 3 1 .0 5  
5 T-RO £ AX IS .  12 5 4 ,
CO SLANTS E 2 40CD. ALL
LOAD! .G ■
JCIOT DISPLACE'--"' TS
D IS - l ACE-E' -T X 7 .1 1 5
ROT t T I 7 - C . 097
DISPLACE E T v - .1 9
d is p l a c e ^ ;:- -  V ,1 9
SOLVE
—  O 'LE ”  CCRRECTLY SPECICI~D * EXECuTIO. TO PROCEED.
STRUCTURE P0D<C<STHU<CUA 2 ST5UCTURE p OO<OnSt •>u'<C I O a 1
nS ' ’.3ER FORCES " E V3ER FORCES
NE DER JO I ,7 AXIAL F :NCE S-EAR -CRCE •O'ENT ' E ' E E R  JO I NT AXIAL FORCE SHEAR FORCE NC'-'E i t
1 1 - 3 2 4 . 5 0 7 5 0 4 , 7 2 5 ’ £ 7 3 3 . 1 6 . 1 1 “ 1 4 0 0 . 6 2 2 5 0 1 . 7 0 5 9 7 2 6 . 7 2
1 3 3 2 4 . 5 0 7 - 5 0 4 . 2 2 5 24 1 1 . 6 0  -i 1 3 1 4 Q 0 . S3 8 - 5  n1 . 0 O 5 5 3 0 3 , 4 7
2 2 3 2 4 . 5 0 5 4 9 5 . 1 5 5 - . 6 5 4 0 . 9 2  : 2 2 1 4 : 0 . 6 3 9 5 0 1 . 0  06  ' 97  2 6 . 7 2 ’
2 4 - 3 3 4 . 5 0 2 - 4 9 5 . 1 5 2 7 2 1 3 , 7 2 2 4 - 1 4C 0 . 6 3 9 - 5 0 1 . 0 0 6 5 3 0 3 . 4 "
3 3 4 9 5 . 1 0 6 —2 2 4 . 0 0 2 — 54 11 61 3 3 —' " ’9 . 3 6 0 5 0 1 . 0 0 9 7 7 2 8 . 5 1
W 3 4 - 9 9 5 . 1 0 6 3 0 4 . 5 0 : “ ■ 3 1 3 . 7 9 •5 5 8 7 9 . °&0 - O i l . 00 9 7 3 0 1 . 7 6
4 ' £ 7 9 . 3 6 0 5 0 1 .D O 8 7 7 2 3 . 5 0
4 5 - 8 7 9 . 3 6 0 “ 5 0 1 . 0 0 3 7 3 0 1 . 7 5
5 1 _ - . C C 4 - 5 2 1 . 2 7 9 - 1 3 0 3 1 . 9 7
APPLIED ,JOINT LOADS* FREE JO IN TS: 5 - 4 0 . 0 0 4 5 2 1 . 2 7 9 - 1 3 0 3 1 . 9 2
6 5 0 . 0 0 0 . - 5 5 5 . 1 3 9 - 1 3 9 0 3 . 4 7
5 6 0 . 0 0 3  n ; 5 5 6 . 1 3 9 - 1 3 9 0 3 . 4 3
JO I .T FORCE X FORCE Y ■ C-'E T O
3 9 9 9 . 9 5 2 -  c , 0 c  o • 0 0
4 0 . 0 3 2 -  o. —0 . 0 0
APPLIED JO IN T  l o a d s . - REE  JOINTS
REACTIONS» a p p l i e d  lo ads 3PORT JOI-vTS JOINT FORCE X FORCE Y 'GHENT 0
3 - O . J O O  “ C .0 0 1 O.C1
4 0 . 0 0 2  OiCOO 0 . 0 0
JOINT FORCE X FORCE Y •'0 ENT Z . &
1 - 5 0 4 . 6 2 5 - 3 2 4 . 5 0 7 5 7 3 3 . 1 5
2 - 4 9 5 . 1 5 6 3 0 4 . 5 0 0 6 5 4 0 . 9 3
REACTI0NS»APPLIED LOADS SUPPORT JOI NT S
FREE JO I N T  DISPLACEv-N TS JOINT FORCE X S CRCS v - c - E N T  Z
1 - 5 0 1 , 0 3 6  “ 1 4 0 0 . 6 2 2 9 7 2 6 . 7 2
2 “ 5 0 1 . 0 0 6  1 4 0 0 . 5 2 9 9 7 2 6 . 7 2
JOIN T X“ S ISPLAĆENE' .T v- D : S P - A CEMENT ROTATION 5 5 C 1 . C 0 9  3 2 3 . 2 2 1 - 6 6 0 1 . 7 1
3 1 1 . 0 3 5 9  0 . 2 1 7 - 0 . 0 6 3 4 6 5 0 1 . 0 0 8  - 3 2 3 . 2 2 1 - 6 6 0 1 . 7 2
4 1 0 . 9 7 8 6  “ 0 . 2 1 7 5  - 0 . 0 5 1 E
FREE JOIN T DISPLACE-- '  "S
JO INT-: X - D I S P L A C E  'E  T
3 2 . 9 2 9 9
4  2 . 9 2 9 9
Y-DISPL.-CE--E T 
0 . 1 1 6 7  “0.11 O’
R O T A T IO N  
“ 0 . 0 2 3 4  
“ 0 . 0 5  54
3,2 P rim e r  2
M etoda raču n a  s podkonstrukcijam i je  b ila  
u po rab ljena  ,pri raču n u  s tre šn e  konstrukcije  za To­
m os servis v L ju b ljan i (p ro jek tan ta : M atija S u h a­
dolc, dipl. inž. arh., in  D ušan Š turm , dipl. inž. 
gradb.). Z arad i dokaj v e lik ih  razponov je b ila  iz­
b ra n a  konstru k c ija  z zategam i (slika 3,2). S redn ji 
steber, kam or so zatege sidrane, je  zelo tog in p re ­
vzam e vso horizontalno obtežbo, vogalni s teb ri pa 
so v itk i, tako da lahko prevzam ejo  samo vertikalno  
obtežbo. R azporeditev vozlišč je  taka, da so vse 
palice enako dolge. K v ad ra ti tlo risa  35 X 35 m 
p red stav lja jo  sam ostojne dele, ki jih  lahko tlorisno 
po ljubno  kom biniram o.
Ob upo štev an ju  sim etrije  konstrukcije  in ob­
težbe se lahko om ejim o na osmino celotne kon­
strukcije , ki pa je  še vedno prevelika  za zm oglji­
vosti STRESS p rog ram a na računaln iku  IBM 1130 
(250 palic in  125 vozlišč). Osmino s treh e  je  zato 
potrebno razde liti še na dva dela. Za račun  smo 
prvotno n am erav a li uporab iti isto m etodo kot v 
p rim eru  1 , potem  pa  se je  pokazalo, da bi bilo po­
trebno  zelo veliko potrpežljivega dela, da bi brez 
napak  p rip rav ili koeficiente dveh tako  velik ih  si­
stem ov enačb, ko t jih  zahteva om enjena k o n struk ­
cija. Iz tega  razloga in  zaradi dejstva, da je  p ro ­
jek tan tsk a  o rganizacija  (IBT —■ Trbovlje) obenem 
tud i lastn ik  e lek tronskega računaln ika  IBM 1130,
smo se odločili za m etodo računa, k i je  opisana v 
poglavju 2,3.
O m ejitev š tev ila  palic v  STRESS program u 
je narekovala  razdelitev  konstru k c ije  točno po sre­
dini, od vozlišča 65 do vozlišča 75, čeprav  bi bilo 
zarad i velikosti togostn ih  m a trik  ugodneje  rezati 
streho na tak em  m estu, da b i dobili m anj m ejnih  
vozlišč. V našem  p rim eru  je  im ela  togostna m a­
tr ik a  m ejn ih  vozlišč red  31, to  pa  pom eni, da je  
bilo po trebno  za določitev m a trik e  iz računati p ri 
vsaki podkonstrukciji 31 obtežnih  prim erov . Voz­
lišča 66 do 74 im ajo vsako po t r i  p rosto stne  stopnje 
(x, y  in  z sm er), vozlišče 65 dve p rosto stn i stopnji 
(diagonalna — x y  in  z smer), m ed tem  ko se voz­
lišče 75 lahko  p rem akne samo v  y  sm eri. Robni 
pogoji zarad i s im etrije  so b ili upoštevan i delom a 
s pom ičnim i podporam i in  delom a s fik tivn im i pa­
licam i velike togosti.
N ajp rej so b ile  p redpostav ljene  vse palice ena­
kega p reseka in  iskane najbolj ugodne sm eri in  
jakosti sil nap en jan ja . Z up o štev an jem  statičn ih  
in  arh itek to n sk ih  ozirov sta  b ili izb ran i p rijem ali- 
šči v vozliščih 19 in  46 p rv e  podkonstrukcije . V 
vsaki n ap en ja lk i je  p redv idena sila  30 Mp. N ape- 
n ja lk a  v vozlišču 19 je  postav ljen a  pod kotom  45 
nap ram  rav n in i strehe, n ap en ja lk a  s prijem ališčem  
v vozlišču 46 pa  je  s id rana  v is ti točki kot nape­
n ja lk a  iz vozlišča 19. G lede n a  izračunane sile v 
palicah  so bile izb rane  t r i  v rs te  cevi. Z novim i po­
d a tk i je  b il op rav ljen  ponoven račun. K ontro la  n a ­
petosti v  palicah je  pokazala, da je  po trebno ko ri­
g ira ti izb ran i p resek  le  nekaj palicam , tako  da 
ponoven račun  n i b il več po treben .
V n ada ljn jem  je  p rik azan ih  nekaj rezu lta tov . 
V tab e li 3,4 so podani s pom očjo enačbe 2,23 iz­
raču n an i pom iki n a  stičn ih  m estih  obeh podkon- 
s trukc ij. Posebej so p rik azan i pom iki za vertika lno  
obtežbo 300 kp/m 2 in  posebej za sile napen jan ja .
V e r t ik a ln a  o b te ž b a  S ile  n a p e n ja n ja
l iš č e u v z u v z
6 5 0 ,0 2 4  — 0 ,0 2 4 —  5 ,3 4 3 0 ,028 0 ,028 3 ,1 4 6
66 0 ,0 3 1  — 0 ,0 9 0 —  5 ,3 1 7  - - 0 ,1 2 9 0 ,261 3 ,0 9 3
67 0 ,0 3 4  — 0 ,0 1 3 —  5 ,2 4 7 0 ,018 0 ,007 2 ,9 6 5
68 0 ,0 0 1  — 0 ,1 7 8 —  5 ,0 9 0  - - 0 ,0 6 8 0,311 2 ,7 9 2
69 0 ,0 6 5 0 ,0 8 4 —  4 ,8 3 3 0 ,007 —  0 ,059 2 ,5 6 4
70 —  0 ,0 5 9  — 0 ,3 0 0 —  4 ,4 2 7  - -  0 ,023 0 ,3 5 4 2 ,2 7 6
71 0 ,097 0 ,2 1 7 —  3 ,8 8 5  - -  0 ,007 —  0 ,099 1 ,934
72 —  0 ,1 1 2  — 0 ,4 2 9 —  3 ,1 6 6 0 ,006 0 ,4 1 5 1 ,531
73 0 ,099 0 ,4 1 2 —  2 ,2 6 1  - - 0 ,0 1 9 —  0 ,135 1 ,066
74 —  0 ,127  — 0 ,5 9 8 —  1 ,263 0 ,025 0 ,4 8 8 0 ,5 6 4
75 0 0 ,7 4 5 0 0 —  0 ,1 9 8 0
T abela 3,4. P o m ik i  m e jn ih v o z lišč v  cm
V slik i 3,3 so g rafično  p rikazane sile v palicah. 
P r i tem  je upoštevan neugodnejši od obeh obtež-
n ih  p rim erov  in  sicer od celotne vertika lne  obtež­
be  in  sil n ap en jan ja  te r  od lastne  teže in sil nape­
n ja n ja . Tlačne sile so povečane s fak to rjem  co.
ZA K LJU ČEK
O pisana je  m etoda za račun  velik ih  k o n stru k ­
cij s pomočjo e lek tronsk ih  računalnikov. U poraba 
enačb  poglavja 2,2 bo v e rje tn o  zelo ekonom ična, 
ko bo p rip rav ljen  kom pleten  program , ki bo zajel 
vse faze računa. T renu tno  je  potrebno togostne 
m a trik e  podkonstrukcij, k i jih  izračuna STRESS 
p rogram , ročno p rip rav iti k o t podatek  za nadaljn jo  
obdelavo na e lek tronskem  računaln iku , p r i tem  pa 
se je  p ri velik ih  m a trik a h  zelo težko izogniti n a ­
pakam . Zato je  tren u tn o  bolj sm otrno u p o rab lja ti 
m etodo po poglav ju  2,3, k i zah teva  sicer v  p rim er­
jav i s prvo precej več raču n sk eg a  časa raču n a ln i­
ka, zato pa neprim erno  m an j dela p ri p rip rav i po­
datkov .
U D K  724.074.7
G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (3)
S T . 3, ST R . 75—82
Jan ez  D uhovnik -  P eter F a jfa r:
RAČUN KONSTRUKCIJ 
Z METODO PODKONSTRUKCIJ
O pisana je  m etoda za rač u n  velikih konstrukcij, 
k i jih  zaradi om ejenih zm ogljivosti elektronskih rač u ­
naln ikov  n i mogoče raču n ati v  celoti. Podane so teo re­
tične osnove togostne m etode podkonstrukcij, v dveh 
p rim erih  pa sta  p rikazan i dve možni varian ti p rak tič ­
nega računa. D rugi p rim er p redstav lja  prostorsko p a ­
lično konstrukcijo  Tomos serv isa v Ljubljani.
Na koncu naj omenimo, da je  bil p red  nedav­
nim  v sodelovanju  R ačunskega cen tra  IBT v  T rbov­
ljah  in  av to rjev  p rip ra v lje n  nov program  za račun  
ravn insk ih  in  p rosto rsk ih  paličij, k i omogoča račun 
konstrukcij velikosti do 350 vozlišč in  1500 
palic. Na ta  način se je  pom aknila precej navzgor 
m eja m ed velikostjo  tis tih  paličij, ki jih  je  možno 
računati v  celoti, in  tistih , ki jih  je  po trebno  deliti 
na podkonstrukcij e.
Posebej se zah v a lju jev a  prof. dr. E rv in u  P re ­
logu, dipl. str. inž., za preg led  in  koristne  pripom ­
be k rokopisu, p red sto jn ik u  računskega cen tra  
IMFM Egonu Z ak ra jšk u , dipl. inž. m at., za nasvete 
p ri p rip rav i p rogram a, in  Iztoku Kovačiču, dipl. 
inž. fiz., za pomoč p r i p rogram iran ju .
L i t e r a t u r a
J. S. Przem ieniecki: Theory of M atrix S truc tu ral 
Analysis N. Y. 1968.
M. F. R ubinstein: M atrix Com puter A nalysis of 
S tructures N. Y. 1966.
UDC 724.074.7
G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (3)
N R . 3, P P . 75—82
Janez D uhovnik -  P e te r  F ajfar:
COMPUTATION OF STRUCTURES WITH METHOD 
OF SUBSTRUCTURES
H ere is described the  m ethod for com putation of 
big structures, w hich because of the lim ited capacities 
of com puters, cannot be counted in  the  whole. The 
theoretical basis of stiffness m ethod of substructures 
are given in  this artic le  and in tw o cases two possible 
varian ts of p rac tica l com putations are shown. The se­
cond case represen ts the  space truss s truc tu re  of To­
mos service in L jub ljana.
Nekaj misli o tehničnih predpisih
Specifičnost g rad b en iš tv a  je  v tem , da u s tv a r­
ja  proizvode, k i dolgo tra ja jo , lahko 100 ali več let, 
in  da  se v  n jih  stalno a li začasno zadržujejo  lju d je  
a li p a  jih  vsi uporab ljam o. Zato je  v  in teresu  vseh 
u p o rabn ikov  g radbene  proizvodnje, to je  u p o rab ­
n ik o v  vseh v rs t g rad b en ih  objektov, da so le - ti 
zg ra jen i varno, da so zašč iten i p red  požarom, ele­
m en ta rn im i nezgodam i in  d rug im i zunanjim i vpliv i, 
in  d a  se zagotove h ig iensk i pogoji b ivan ja  v  zg ra ­
je n ih  prosto rih . K er je  g radben ištvo  ena n a js ta ­
re jš ih  panog pro izvodn je  in  k e r se p rek  te  pro iz­
v o d n je  trošijo  ogrom na sredstva , je  razum ljivo, da 
je  d ru žb a  že od nekdaj posvečala posebno sk rb  tej
V L A D IM IR  Č A D E Ž, D IP L . IN Ž .
dejavnosti. Z akonik  H am urabija , babilonskega v la ­
darja , je  že p red  4000 le ti ob ravnaval vprašan je  
odgovornosti p r i g rad itv i objektov.
Ta sk rb  se je  ob upoštevan ju  dolgoletn ih  iz­
kušenj odražala  v  tem , da je  da ja la  sm ernice, kako 
p ro jek tira ti in  kako  grad iti, da bodo koristn ik i 
g radben ih  ob jek tov  zavarovani p red  škodljiv im i 
posledicam i n ep rav iln eg a  p ro jek tiran ja  in  gra jen ja . 
Te sm ernice določajo tehničn i in  d ru g i predpisi. 
S pre jem anje  in  k o n tro la  izvajan ja  te h  predpisov 
je  skrb  vse družbe, ki p rek  svojih  organov ščiti 
v sakokra tne  k o ris tn ik e  gradben ih  ob jektov, k i so 
zarad i dolge dobe tra ja n ja  ob jek ta  večinom a ne­
znani. Č eprav zahtevam o od predpisov, da so so­
dobni in  da gredo v  korak  z razvo jem  m aterialov 
in  tehnologije g ra jen ja , pa n i razlogov, da bi se 
predpisi, k i se nanašajo  na hig ienske pogoje b iva­
n ja  in  varnost p red  raznim i vplivi, sta lno  sprem i­
n ja li glede na  to, da  obstoje v  tem  pogledu dol­
goletne izkušnje in  znanje.
Tako kot d ru g je  po svetu, izdajajo  tud i p ri nas 
tehnične predp ise  organi uprave, ki so p risto jn i za 
področje gradbeništva. K er spada g rad b en a  pano­
ga p ri nas v reso r zveznega se k re ta ria ta  za gospo­
darstvo, je  ta  sek re ta ria t izdal v rs to  tehničn ih  
predpisov, ki velja jo  za vso državo. Č eprav  z do­
sedanjo prakso izda jan ja  predpisov ne  m orem o biti 
zadovoljni, p redvsem  zato, k er smo glede neka te rih  
pom em bnih predp isov  v zam udi, p a  m oram o le 
ugotoviti, da smo k ljub  težavam  v en d arle  dobili 
sodobne tehn ične predpise.
K ljub  opozorilom  in p rizadevan jem  pa  m eto­
dologija p rip rav e  in  izdaje teh  predp isov  še danes 
n i sistem sko u re jen a . Tako je  bilo od p rim era  do 
p rim era  odvisno, k a te ra  in stitu c ija  bo osnutek 
predpisa  p rip rav ila , kdo je  b il p riteg n jen  k  raz­
p rav i o osnutku, kdo je  v rš il recenzijo  in  če so 
bile objektivno obravnavane vse pripom be, ki so 
b ile  dane na  osnu tke  predpisov. V splošnem  stro ­
kovnjaki, ki so b ili zadolženi za gradbeno  panogo 
v  zveznem  se k re ta ria tu  za gospodarstvo, niso n a ­
leteli n a  po trebno  razum evanje, da se to  vprašan je  
sistem sko u red i, p rav  tako je  bilo težko  zagotoviti 
sredstva, ki so po treb n a  za p rip rav o  predpisov.
P ri reševan ju  vprašan j, k i se n anaša jo  na  teh ­
nične predpise, so predvsem  pom agale strokovne 
zveze inžen irjev  in  tehnikov, ki so zveznem u se­
k re ta ria tu  za gospodarstvo pred lagale , k a te re  p red ­
pise b i bilo tre b a  izdati, in  in stitu c ije  in  skupine, 
ki bi bile v  s ta n ju  p rip ra v iti o snu tke  tehničnih  
predpisov.
V zadnjem  času je  zvezni se k re ta ria t za gospo­
darstvo uvedel prakso, da se p rek  n a teča ja  odda 
izdelava osnu tka  predp isa  naj cenejšem u ponudni­
ku. M nenja smo, da  tega p rincipa  v  načelu  n i mo­
goče u p o rab lja ti p r i sestavi osnutkov predpisov. 
Važno vlogo p r i sestavi osnutkov je  im ela Zveza 
jugoslovanskih  labo ra to rijev , ki je  lahko  naloge 
razdelila  m ed svoje člane, tj. in š titu te  v  Sloveniji, 
Srbiji, H rva tsk i in  BiH.
Ko govorim o o tehn ičn ih  predpisih , se po jav­
lja jo  izven g rad b en iš tv a  predlogi, da  b i bilo p r i­
m ernejše, da b i vsaka repub lika  zase izdaja la  teh ­
nične predpise, češ, da so p rilik e  v  rep u b lik ah  d ru ­
gačne, kot so k lim atske  cone, seizm ične cone itd.
S trokovne zveze g radben ih  in žen irjev  in  te h ­
nikov iz vseh rep u b lik  stoje n a  stališču , k a r  je  bilo 
v ečk ra t poudarjeno  na  razn ih  se jah  IO SG ITJ, da 
se naj izdelajo enotn i tehn ičn i p red p is i za vso 
državo in  da  naj bo naša stro k o v n a  zveza SG ITJ 
pobudnik  p r i zveznem  sek re ta ria tu  za gospodarstvo 
in  n jegov svetovalec v vseh v p rašan jih , ki zadeva­
jo tehnično regu la tivo . Zato je  b ila  p r i SG ITJ fo r­
m irana  posebna kom isija iz p red stav n ik o v  vseh
repub lik , k i je  že stop ila  v  s tik  z zveznim  sek re ta r­
jem  za gospodarstvo in  ga seznanila s problem atiko 
tehn ičn ih  predpisov te r  je  p rip rav ljen a  sodelo­
va ti p r i o rgan iz iran ju  p rip rav e  osnutkov tehničn ih  
predpisov. Z aradi reo rgan izacije  zvezne up rave  še 
ni prišlo  do k onkre tne  pogodbe zveznega sek re ta ­
ria ta  za gospodarstvo s SG ITJ. Po p re je tih  infor­
m acijah  bodo v  k ra tk em  izdani važni tehnični 
p redp isi (o arm iranem  betonu, o p rednapetem  be­
tonu, o tem eljen ju , o lesen ih  konstrukcijah , o obre­
m enitv i mostov), poleg tega  je  v  p rip rav i še v rsta  
predpisov,
Z reorganizacijo  zvezne in  republiške up rave  
bo tre b a  do tehn ičn ih  predpisov  zavzeti jasno sta ­
lišče in  po potreb i da ti k o n k re tn i predlog, kako 
sistem sko to  v p rašan je  v  bodoče bolje reševati kot 
doslej. Z avedati se m oram o, da je  p rip rav a  osnut­
kov p redpisov  izredno zah tevna  naloga, k i jo je  
možno uspešno izvesti le ob sodelovanju najboljših  
strokovn jakov  v  Jugoslav iji. P r i  tem  bi bilo v čim 
večji m eri angažirati strokovne zveze, ki so najbolj 
poklicane, da pred lagajo  p ris to jn im  organom , k a ­
te re  p redp ise  bi bilo treb a  izda ti in  k a te re  in s titu ­
cije b i b ile  n a jp rim erne jše , da izdelajo osnutke. 
P redpogoj za realizacijo  so pa  sredstva, ki jih  m ora 
d ružba p rek  svojih u p rav n ih  organov v ta  nam en 
zagotoviti.
Poleg izdajan ja  tehn ičn ih  prepisov, ki se p r i­
p rav ijo  in  izdajajo v  m erilu  federacije , ostaja  tud i 
v bodoče m ožnost re šev an ja  tehn ičn ih  predpisov 
v  m erilu  republik , če teg a  ne  rešu je  federacija . 
Povsod tam , k je r  so na  razpolago kvalite tn i s tro ­
kovni k a d ri za sestavo osn u tk a  kakega predpisa, 
ki še n i izdan, ali če g re  za dopolnitev  že izdanega, 
naj se izda predpis n a jp re j v  p risto jnosti republik . 
Tako smo v naši repub lik i p red  skopskim  potresom  
izdali odredbo o d im enzion iran ju  in  izvedbi g rad ­
ben ih  ob jek tov  v  p o tresn ih  območjih.
P r i  vseh novih p red p is ih  bi kazalo v posebnem  
določilu dopustiti uporabo  in  konstitu iran je  na  
d rugačn i način, ko t jih  določa predpis, če so znan­
stveno u tem eljen i in  teo re tično  in  eksperim entalno  
p rev erjen i. S tem  b i p u stili o d p rta  v ra ta  za novosti, 
ko t smo to p redv ideli v  zgoraj om enjenem  rep u b li­
škem  predpisu , k i zadeva g radn jo  objektov v  po­
tre sn ih  pobočjih (1/5 — splošne določbe).
Glede na predvidene ustavne spremembe bi 
bilo treba tudi tehničnim predpisom posvetiti po­
trebno pozornost.
Pri reševanju tega vprašanja je treba pred­
vsem zagotoviti soudeležbo vseh republik v cilju 
izdaje enotnih predpisov.
Ob zak ljučku  smo m nen ja , da je  sm otrneje in  
ceneje predvsem  podvzeti p reven tivne  ukrepe, ne 
pa  p rep u stiti v p rašan je  teh n ičn e  regu la tive  stih iji 
in  u k re p a ti šele ta k ra t, ko p rih a ja  do večje ali 
m an jše  gospodarske škode a li celo do k a tastro fa l­
nega rušen ja . P ri tem  se zavedam o, da je  v skup­
nem  in te resu  in  v in te re su  g radben ištva, da dobro 
p roučene tehnične p redp ise  tu d i upoštevam o in jih  
sm iselno tu d i uporabljam o.
Prof. dr. ing. S rdan TURK
Tretji evropski simpozij o gradnji na potresnih področjih 
(Sofija, 14. — 17. septembra 1970)
1. Splošno o sim poziju
T re tji evropski simpozij o g radnji na potresnih 
področjih  (Third E uropean Sym posium  on E arthquake 
Engineering, T retij evropejskij simpozium po sejsmo- 
sto jkom u stroiteljstvu) je  o rganizirala »Evropska ko­
m isija  za gradnje n a  po tresn ih  področjih« (European 
Com mission for E arthquake  Engineering) v dneh od
14. do 17. septem bra 1970 v  bo lgarski prestolnici Sofiji. 
Ta organizacija je  b ila  pod pokroviteljstvom  Bolgarske 
akadem ije znanosti in  tam ošnjega M inistrstva za g rad­
beništvo  in  arh itek tu ro  te r  M inistrstva za kem ijo in 
m etalurgijo . Ožje organizacijsko delo je  prevzel »Bol­
garsk i nacionalni kom ite za gradn jo  na potresnih pod­
ročjih« in posebni organizacijski kom ite na čelu s prof. 
dr. G. Brankovom , generaln im  znanstvenim  sek re tar­
jem  Bolgarske akadem ije znanosti kot predsednikom, 
te r  prof. dr. S. Simenonovom in  dr. R. Rokovom (vice- 
m in istrom  na M inistrstvu za gradbeništvo in a rh itek ­
tu ro  ozirom a na M inistrstvu za kem ijo in  m etalurgijo), 
ko t podpredsednikom a. O m enjeni organizacijski kom i­
te  so poleg navedenih tre h  voditeljev  sestavljali še 
se k re ta r  dr. S. Sačanski in  12 članov (vsi iz Bolgarije).
Udeležbo je  prijav ilo  (v sm islu seznam a udele­
žencev) nad 250 strokovnjakov  iz 15 evropskih držav 
(Bolgarija, ČSSR, Danska, NDR, Anglija, F rancija, 
G rčija, Italija, Poljska, Portugalska, Rom unija, Š pa­
nija , Turčija, ZSSR, Jugoslavija) in  iz 7 izvenevropskih 
držav  (Avstralija, K anada, M ehika, Iran, Indija, J a ­
ponska, ZDA). Š tevilo p rijav ljen ih  referatov  pa znaša 
(po seznamu) 109 in  poleg tega še 22 tak ih  referatov, 
ki so bili samo dostavljeni za objavo, a jih  av to rji 
niso podali na sam em  sim poziju.
R eferati so b ili p redhodno podani v obliki povzet­
kov v publikaciji »Povzetki referatov«, k i im a 106 
stran i. Udeleženci so sp reje li poleg tega še program  
predavan j (vključno z razn im i splošnimi navodili), 
skupaj 24 strani, te r  seznam  udeležencev, 6 strani. Žal 
ni b ila  udeležencem  dana  vnaprej na voljo celotna 
vsebina referatov, ker bi se tako  udeleženci laže p r i­
pravili na diskusijo. Ta celotna vsebina refera tov  pa 
bo izšla po simpoziju. Glede na veliko število  poročil, 
k i jih  bo obsegala, bo to  zelo pom em bna publikacija, 
ki bo dala vpogled v  celotno sedanje stan je  znanosti 
in  prakse na področju problem atike g radn je  n a  po­
tresnih  ozemljih.
Vsebinsko je  b il simpozij razdeljen na 4 sekcije 
in  je  vsaka od teh  sekcij delala v posebni dvorani. Te 
sekcije so b ile naslednje:
Sekcija I: Sodobne metode seizmične m akrorajo- 
nizacije in  m ikrorajonizacije
Sekcija II: Seizm ični vplivi na konstrukcije  pri 
raznih  v rstah  tem eljn ih  ta l
Sekcija III: R aziskave o obnašanju stavb, stavb­
nih elem entov in  stavbnih  m aterialov p ri potresih 
(elastično in  p lastično stanje)
Sekcija IV: R aziskava raznih sta tičn ih  tipov stavb 
z ozirom na potresne obtežbe.
Delovni čas n a  sim poziju je bil od 9. u re  zju traj 
do ca. 17. u re  popoldne, s triu rn im  opoldanskim  pre­
sledkom. K er je  delo v  sekcijah potekalo paralelno, 
se je  bilo treb a  sp ro ti odločati, ka te ra  p redavan ja  bi 
kdo poslušal. In  odločitev često n i bila lahka, ker so 
včasih sovpadala p rav  predavan ja v rhunsk ih  strokov­
njakov. To je  bila m orda glavna pom anjkljivost orga­
nizacije. M oje m nenje je, da je  treba re fe ra te  v pol­
nem  obsegu razm nožiti in  dostaviti udeležencem  vsaj 
kakšen mesec pred  simpozijem, na sam em  simpoziju 
pa naj bi posam ezni glavni referen ti podali (na ple­
narn ih  zasedanjih) le  povzetek glavnih značilnosti vseh 
referatov  in  bi se potem  (prav tako  plenarno) razvila 
le  še d iskusija o posam eznih referatih . S tem  bi mogli 
vsi udeleženci sodelovati na delu vseh sekcij in  bi bili 
p ri tem  lahko še bolje pripravljeni, ker bi im eli vse 
gradivo dosegljivo še pred  odhodom na simpozij.
V ostalem  pa je  bila organizacija s tehn ične strani 
na p rim ern i višini in  zasluži organizator s te  strani 
vso pohvalo, zlasti še glede na veliko število  udeležen­
cev (ca. 250) in veliko  število referatov (nad 100). Tudi 
nam estitev v  hotelih  in  inform acijska služba sta dobro 
funkcionirali.
O tv o r ite v  II I . s im p o z i ja  E v r o p ­
s k e  k o m is i je  z a  s e iz m ič n o  g r a d ­
b e n iš tv o  (ECEE).
O đ le v e  p r o t i  d e s n i :  S. B u b n o v , 
g e n e r a ln i  s e k r e ta r  E C E E ; N . A m - 
b r a s e y s ,  p o d p re d s e d n ik  E C E E ; M . 
F o u r n ie r  d ’A lb e , z a s to p n ik  U N E S ­
C O ; G . B ra n k o v , p r e d s e d n ik  
E C E E ; S. M ed v e d e v , p o d p r e d s e d ­
n ik  E C E E ; G . H o u s n e r ,  p r e d s e d ­
n ik  IA E E  (M e d n a ro d n o  z d ru ž e n je  
z a  s e iz m ič n o  g ra d b e n iš tv o ) .
Glede udeležbe Jugoslovanov je  prav, da že v tem  
uvodu omenimo, da je  bila v idna tako po štev ilu  ude­
ležencev kot tud i po številu  referatov. Po številu  ude­
ležencev je  bila naša država z 31 p ri j a vijenci takoj na 
drugem  m estu za domačinom •— B olgarijo  (71 udele­
žencev) in  pred Sovjetsko zvezo (24 udeležencev). S 
stališča referatov  je  enako prva B olgarija  (29), sledi 
ZSSR (25), tre tja  pa je  Jugoslavija (15).
K ot vidimo, se je  naša država vidno pojavila na 
tem  simpoziju, tako  po številu  udeležencev, kot po 
številu  referatov. P ripom nim o k  tem u še, da so se iz 
Slovenije udeležili sim pozija tr ije  strokovnjak i (poleg 
podpisanega še ing. Bubnov in ing. čačovič) z dvem a 
referatom a (ing. Bubnov in  podpisani). Ing. Bubnov je 
im el še en re fe ra t tu d i v okviru skupine iz Zagreba. 
Jugoslavija in S lovenija s ta  bili na sim poziju pom em b­
no zastopani še s tem, k er je  naš strokovn jak  ing. S. 
Bubnov generaln i sek re tar Evropske kom isije za g rad­
n jo  na potresnih  področjih in je  kot ta k  tud i vidno 
sodeloval p ri vodstvu simpozija.
2. Kratek pregled poteka simpozija
Simpozij se je  pričel v ponedeljek, 14. septem bra 
1970, ob 10. u ri z otvoritveno besedo predsednika or­
ganizacijskega kom iteja  prof. dr. G. B rankova. Nato 
je pozdravil simpozij v  im enu B olgarske akadem ije 
znanosti nam estnik  predsednika N. Sem jonov in  v 
im enu Evropske kom isije za gradnjo  na potresn ih  pod­
ročjih  podpredsednik prof. dr. M edvedev in  generalni 
sek re tar ing. S. Bubnov. V im enu M ednarodne asoci­
acije za gradnjo n a  potresnih področjih je  pozdravil 
simpozij predsednik  prof. G. H ousner (ZDA). (Simpo­
zij je  potekal v  prostorih  Z nanstveno-tehnične zveze 
Bolgarije, Ulica R akovski 108.)
Sledila so p lenarna poročila nek a te rih  najv idnej­
ših strokovnjakov n a  področju po tresne problem atike: 
F ourn ier d’Albe (Francija), o p ro jek tu  za ugotovitev 
seizmičnih področij n a  B alkanskem  polotoku; dr. Me­
dvedev (ZSSR),o princip ih  in  izkustv ih  za seizmične 
rajon iran je; prof. H ousner (ZDA), o najnovejšem  sta­
n ju  raziskovanja potresnih  problem ov in  N. A m bra - 
seys (Anglija), o f luk tuaciji potresne energije. S tem 
je  bil skupni del sim pozija zaključen in  se je  potem 
popoldne že začelo delo po sekcijah. To delo se je  po 
sekcijah razvijalo  tu d i še v torek, 15. septem bra, v 
sredo, 16. sept. in  v četrtek, 17. sept., ko se je  sim­
pozij zaključil.
V nadaljn jem  podajam  pregled dela v posameznih 
sekcijah s pripombo, da sem se osebno še največ za­
drževal pri delu  I. sekcije, ker sem  im el v okviru te 
sekcije tudi refera t. Kolikor se osebno nisem  mogel 
udeleževati dela vseh sekcij (zaradi sočasnosti dela 
v  treh  dvoranah), povzemam podatke iz že omenje­
nega »Povzetka referatov«.
Sekcija I je  obravnavala problem atiko seizmične 
m akrorajonizacije in  seizmične m ikrorajon izacije (kot 
smo že omenili). V te j sekciji je  bilo obravnavanih  na 
sim poziju 23 referatov , 2 re fe ra ta  sta  b ila  poslana sa­
mo za objavo v  sim pozijski publikaciji. Od skupnega 
števila 25 refera tov  odpade na bo lgarske av to rje  6, na 
sovjetske 5, na jugoslovanske p a  4. N ekatere druge 
države so bile zastopane z enim  ali s po dvem a re ­
feratom a.
Vsebinsko je  možno om enjene re fe ra te  razvrstiti 
v  naslednje skupine (kar sem storil po lastn i presoji, 
da bi olajšal pregled obravnavane snovi):
A. Teoretične osnove m akrorajonizacije in  m ikro­
rajonizacije (3 referati).
B. K onkretna izvedba m akrorajon izacije  oziroma 
m ikrorajonizacije za posam ezna naselja  ali pokrajine 
(9 referatov).
C. Odvisnost potresnega sp ek tra  od m agnitude 
potresa ali od drug ih  fak torjev  (4 referati).
Č. R azvrščanje spektrov ozirom a seizm ogram ov v 
sorodne skupine, tj. sistem iziran j e po tresov (6 refe­
ratov)
D. Zasnova predpisov o po tresno varn i gradnji, 
norm ativ i in  podobno (1 referat)
E. R eferati, k i bi jih  uv rstil glede na snov v druge 
sekcije (vsaj po podani vsebini sodeč): Seizmični fluks 
(npr. v  sekcijo II pod C), P otres v T určiji (npr. v  sek­
cijo III  pod A).
V te j sekciji je bil od udeležencev iz Slovenije 
podan re fe ra t »Mikroseizmično ra jo n iran je  v m estu 
Zagreb« (vštet pod »B«, av to r ing. Bubnov, skupaj s 
petim i sodelavci iz Zagreba) in  re fe ra t »M akro- in  mi- 
k ro ra jon iz iran je  z uporabo novega tipa  seizmometra« 
(vštet pod »A«, avtor podpisani).
Sekcija II je  vsebovala refera te , ki so vsebovali 
analizo vplivov raznih  v rs t tem eljn ih  ta l na konstruk­
cije. T udi p ri te j sekciji menim , da bi bilo m orda bolj 
smiselno u v rs titi neka te re  re fe ra te  v  kakšno drugo 
sekcijo, k a r  om enjam  pod »G«. V celoti je bilo v tej 
sekciji najav ljen ih  za obravnavo na simpoziju 21 re ­
feratov, 7 referatov  je  bilo poslanih  samo za objavo 
v sim pozijski publikaciji (brez obravnave na sim po­
ziju). Od skupnega štev ila  28 refera tov  odpade na 
ZSSR 10 poročil, neka te re  d ruge države pa so bile 
zastopane z 1—3 poročili (Jugoslavija z dvema).
V sebinsko sem mogel (analogno kot v prvi sekciji) 
razv rstiti te  re fera te  v nasledn je  skupine:
A. V plivi posam eznih v rs t ta l na seizmično obre­
m enitev stavb  (6 referatov)
B. Specialni problem  in te rak c ije  te ren -stavba (5 
referatov)
C. Lezenje (tečenje) ta l ob po tresu  (2 referata)
C. Seizmični valovi v  tleh  (3 referati)
D. V pliv potresne obtežbe na podporne zidove in 
dolinske p regrade (5 referatov)
E. Vpliv rotacije ta l, vpliv  torzij ske seizmične 
obrem enitve stavb (3 referati)
F. Zaključki iz izkušenj p ri razn ih  potresih, sploš­
no o vp livu  fundacije n a  seizm ično varnost stavb (2 
referata)
G. R eferati, k i bi sodili v d ruge sekcije: D elova­
nje seizm ičnih sil na viseče m ostove (npr. pod sekcijo 
IV, g rupa Č), U poraba teo rije  slučajnosti (verjetnostne 
teorije) v  inženirski seizm ologiji (npr. pod sekcijo I, 
g rupa D).
Udeleženci iz Slovenije v  tej sekciji niso imeli 
referatov.
Sekcija III: Ta sekcija je  vsebovala nekako dva­
k ra t več referatov  kot posam ezne druge sekcije, ker 
je  obravnavala eno naj konkretne jših  področij: obna­
šan je stavb, stavbnih delov in  stavbnih  m aterialov pri 
potresni obtežbi.
Skupaj je  bilo na sim poziju obravnavanih  v tej 
sekciji 42 referatov, poleg tega je  bilo 10 referatov  še 
poslanih le  za objavo v sim pozijski publikaciji. Od 
skupnega števila 52 poročil odpade na Sovjetsko zvezo 
17 poročil, n a  Bolgarijo 15 poročil, na Jugoslavijo  6 
poročil, neka te re  druge države pa so bile zastopane 
z 1—3 poročili.
Po vsebini bi razv rstil om enjene re fera te  v 8. sku ­
pin (A do G) pod III/H  sem u v rstil tr i referate , za k a­
te re  sodim, da bi bolj sodili v  kakšno drugo sekcijo. 
P reg led :
A. Opisovalni referati, p regledi (2 referata).
B. Splošni teoretični p rijem i (4 referati).
C. E ksperim entalno obravnavan je problem atike (6 
referatov).
Č. O bnašanje stavb p ri potresih, splošni prijem i, 
zlasti elastično področje obrem enitve (nekako 10 re ­
feratov).
D. O bnašanje stavb v  elastoplastičnem  področju 
obrem enitve s potresi (13 referatov).
E. O bravnavanje posam eznih stavbnih  delov, npr. 
p lastični tečaji, uvedba prožnega pritličja, vpliv  pa­
nelnih  sten  ipd. (8 referatov).
F. Vpliv dušenja na seizmično obrem enitev stavb 
(3 poročila).
G. V pliv potresa posebej na betonske konstrukcije 
(3 poročila). (Opečne konstrukcije  so v  sekciji IV.)
H. En refera t, k i ob ravnava torzijsko obrem eni­
tev stavbe, bi uv rstil v  sekcijo II  pod grupo E, en 
re fera t, k i obravnava p rim erjavo  predpisov o potresno 
v a m i gradnji v  sekcijo I pod grupo D, en referat, ki 
zadeva vplive m očnih eksplozij na stavbah, bi uvrstil 
v sekcijo IV pod Č.
V tej sekciji so udeleženci iz Slovenije prispevali 
en re fe ra t in sicer »Potres v  m estu B anja Luka« (vštet 
pod A, av to r ing. S. Bubnov).
Sekcija IV je  obravnavala raziskave raznih kon­
strukcij v  pogledu p ren ašan ja  seizmičnih vplivov. S 
tem  je  obravnavala često tu d i problem atiko, ki je  na 
m eji področja III. sekcije. Im am  občutek, kot d a  bi 
to  b ila  bolj podsekcija III. sekcije, kot pa docela sa ­
m ostojna če trta  delovna enota.
V to  sekcijo je  bilo uvrščen ih  23 referatov, ki so 
se obravnavali n a  simpoziju, in  še tr ije  referati, k i so 
bili poslani samo za pub lic iran je  v  simpozijski pub li­
kaciji. Od skupnega števila 26 referatov  te  sekcije so 
prispevali strokovnjaki iz ZSSR 12 del, strokovnjaki 
iz Bolgarije 6 del, n eka te re  druge države so bile za­
stopane z 1—3 deli, m ed n jim i Jugoslavija s trem i.
Vsebina referatov  TV. sekcije omogoča g rup iran je  
v  nekako 4 grupe (A—C), v  v  grupo D p a  sem uvrstil 
referate , ki po m oji p reso ji bolj sodijo v grupe, ki 
smo jih  navedli p ri p re jšn jih  sekcijah. Pregled:
A. O bravnavanje m asivn ih  dolinskih pregrad z 
ozirom na seizmično obtežbo (10 referatov).
B. O bravnavanje n asu tih  dolinskih pregrad z ozi­
rom  na seizmično obtežbo (3 referati).
C. Opečne konstrukcije  p ri seizmični obrem enitvi 
(2 referata).
Č. Razne konstrukcije  p r i seizmični obrem enitvi 
(viseče strehe, ločne konstrukcije, dimniki, jeklene 
konstrukcije, mostovi, c ilindrične lupine, bet. plošče 
ipd.), skupaj 9 referatov.
D. V sekcijo III. grupo B b i uvrstil re fe ra t o po­
dobnosti p ri m odelnih raz iskavah  (event, tudi v  III/C), 
v sekcijo III, grupo G b i u v rs til poročilo o vplivu po­
navljajoče se obtežbe n a  betonske konstrukcije.
Udeleženci iz S lovenije v  tej sekciji niso p rispe­
vali referatov.
Z aklju čno  k tem u p reg led u  ponovno pripom nim , 
da sem razv rstitev  v  g rupe p ri posam eznih sekcijah n a ­
p rav il sam, da b i č ita te lju  omogočil jasnejši pregled 
čez snov, ki je  b ila  obravnavana, a da vendar ni bilo 
po trebno doslovno citira ti naslovov vseh 109 referatov, 
k a r  bi obseg tega poročila p reveč povečalo. P ripom nim  
tudi, da so tud i opombe, k i priporočajo uv rstitev  n e­
k a te rih  refera tov  v  d ruge sekcije, m oje sam ostojne 
pripom be. M orda sem p ri te j grupaciji naprav il tu d i 
kakšno  napako, k e r p ri p isa n ju  tega poročila nisem  
im el na voljo celotnih tekstov  poročil, vendar menim , 
da je  vsaj v  glavnem  podana prav ilna  slika in si m ore 
č ita te lj u stvariti vtis, k a te ra  prob lem atika je  b ila ob­
ravnavana  na simpoziju.
Dodatno pripom injam , d a  je  imel organizacijski 
kom ite zaradi tak o  velikega štev ila  prispevanih poročil 
obilo dela z u sk la jevan jem  razporeda časovnega redo- 
sleda referatov  in  je  m orda tu d i zato m oral kako po­
ročilo, k i bi bolj sodilo v  eno sekcijo, uv rstiti v  so­
rodno  drugo sekcijo.
3. Zaključki in dopolnitve
P odajan je v  predhodnem  poglavju pokaže, kako  
velik  je  bil obseg dela n a  sim poziju in  d a  gre o rga­
n izatorjem  res priznanje, d a  je  celotno delo teklo brez 
zastoja. Tudi m oje osebne pripom be glede m ožnih v a ­
riac ij v nekaterih  organizacijsk ih  prijem ih je sm atra ti 
sam o kot pripom be le enega izmed 250 udeležencev, 
ki n i imel vpogleda v  celotno problem atiko organiza­
cije in  bi morda, poznavajoč vse konkretne argum ente 
za dan i način  dela, tu d i svoje pripom be eventualno 
um akn il a li vsaj omilil. V sekakor pa so imeli u de le­
ženci sim pozija možnost, d a  so se seznanili z n a jn o ­
vejšim  stan jem  seizm otehnične problem atike.
To možnost so im eli predvsem  zato, k e r  so nasto­
pili na sim poziju s svojim i re fera ti najv idnejši s tro ­
kovnjaki s  področja seizm otehnike, ne sam o iz Evro­
pe, am pak tud i v  svetovnem  merilu. N adalje  je  bila 
po vsakem  re fe ra tu  možnost diskusije, v  k a te ri so se 
izluščila še dodatna zanim iva stališča posameznikov. 
Odmori m ed delom  p a  so omogočali tu d i še osebne 
kontakte m ed udeleženci in dali možnost za nadalje­
vanje ob poročilih začete diskusije.
Zato b i m ogel povzeti, da je  bila udeležba za vsa­
kogar od priso tn ih  n a  tem  simpoziju brez dvom a ko­
ristna  in  je  omogočila zlasti boljše poznavanje seda­
njega s tan ja  seizm otehnike na svetu sploh, z ozirom 
na evropski značaj simpozija, pa zlasti za nivo v  Ev­
ropi.
Ob zak ljučku  dopolnim  to poročilo še z navedbo, 
katere  dodatne p rired itv e  so bile poleg podajan ja  po­
ročil v  simpozij skih prostorih.
O rganizacijski kom ite je  predvsem  na dan  pred 
začetkom sim pozija (13. 9. 1970) prired il sprejem , ki je 
koristno služil za spoznavanje m ed posam eznim i ude­
leženci.
Na koncu p redavan j prvega dne sim pozija je  bil 
organiziran ogled Sofije z avtobusi. Udeleženci so imeli 
priložnost, da si ogledajo vse ku ltu rne  in  zgodovinske 
siDomenike v m estu, k i se lepo razvija pod gorovjem 
Vitošo.
T retjega dne sim pozija je  bil o rganiziran  obisk 
predstave »Nabuco« v  opernem  gledališču. Tam  smo 
se lahko seznanili z visokim  nivojem  bolgarske gleda­
liščne um etnosti.
Na večer zadnjega dne sim pozija (17. 9. 1970) je 
bolgarsko m inistrstvo  za gradbeništvo in  arh itek tu ro  
priredilo  v  enem  najboljših  sofijskih hotelov slove­
sen sprejem  za vse udeležence simpozija, skupaj s 
svečano večerjo, n a  kateri so bile m ed gostitelji in 
gosti izm enjane zdravice, zlasti v  tem  smislu, da naj 
tud i ta  simpozij p ripom ore k boljšem u razum evanju  
med narodi in  s tem  k  svetovnem u m iru.
Po zadnjem  dnevu  simpozija je  naslednji dan p ri­
reditelj nudil n a  izbiro (18. 9. 1970) dve celodnevni 
ekskurziji. Ena je  b ila  z letalom  do Burgosa in  potem 
ogled tam ošnjih  črnom orskih letovišč, d ruga je  bila 
z avtobusom  skozi P lovdiv do Rile p lanine. Precej 
udeležencev p a  je  po koncu simpozija takoj odpoto­
valo.
Za žene, k i so sprem ljale nekatere  udeležence, je  
organizator p rired il poseben program , zlasti ogled m u­
zejev v  Sofiji in  obisk zanimivosti v  okolici mesta.
Poleg zgoraj navedenih prired itev  je  tu ristična 
agencija »B alkanturist«  v  Sofiji organizirala še več 
posebnih ogledov in  izletov, samo da se te h  uslug ve­
čina udeležencev n i mogla posluževati zarad i že opi­
sanega zelo napetega program a na sim poziju.
V času sim pozija je  bila v zgradbi, k je r  so se 
vršila p redavanja , tu d i seizm otehnična razstava. Tu so 
bile prikazane fo tografije  poškodovanih zgradb ob p ri­
lik i razn ih  potresov v Bolgariji, neka te ri n ač rti seiz- 
m ičnovam ih objektov, ki se grade ozirom a so bili 
zgrajeni v  tej deželi, te r  fotografije in  risbe, k i so p ri­
kazovale raziskovalno delo na seizmični problem atiki 
v Bolgariji.
OPOMBA: A vto r tega poročila m ore strokovnja­
kom, k i se podrobneje zanim ajo za potek  sim pozija v 
Sofiji, nud iti n a  vpogled naslednje publikacije:
1. P redhodni spisek udeležencev sim pozija, 6 
strani.
2. D rugi c irk u la r sim pozija s seznam om  članov 
»Evropske kom isije za gradnjo n a  potresn ih  področ­
jih«, s seznam om  članov organizacijskega kom iteja v 
Sofiji te r  s spiskom  vseh referatov  (tj. p rogram  sim ­
pozija), skupaj 24 strani.
3. Povzetek refera tov  (delno v angleščini, delno 
v ruščini), 106 stran i. Zbornik vseh re fe ra to v  (s celot­
nim  tekstom  in  slikam i) je  napovedan, da bo izšel 
kasneje (po u stn ih  inform acijah v  začetku le ta  1971).
iz naših kolektivov
25 LET SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA
Prvega feb ru arja  1946 je  s sklepom  Pokrajinskega 
poverjeništva narodnoosvobodilnega odbora za Slo­
vensko P rim orje iz tak ra tnega  odseka za visoke grad­
n je gradbenega oddelka PPNOO nastalo  Pokrajinsko 
gradbeno podjetje »Prim orje« s sedežem v  Vipavi. Te 
dni m ineva torej 25 le t trdega dela, naporov in  uspe­
hov tega klenega gradbenega kolektiva in  20 le t n je ­
govega sam oupravljanja. Prisluhnim o, kaj sam i ugo­
tav lja jo  in  se spom injajo  ob tem  velikem  prazniku 
v  prvi le tošnji jub ile jn i številki svojega lista, ki iz­
h a ja  že 13. leto:
»Dejavnost našega pod je tja  je  v 25 le tih  tesno 
povezana z rastjo  sleherne pom em bnejše veje gospo­
darstva  naše ožje domovine. P od jetje  je  intenzivno 
gradilo in  m oderniziralo pom em bne industrijske  ob­
jek te: tovarno »Salonit Anhovo«, TOK in »Transport« 
v  Ilirsk i Bistrici, »Meblo«, Solkansko industrijo  apna 
v Novi Gorici, ras tlin jak e  v Š em petru  p ri Gorici, 
»Fructal«, »Mlinotest«, LIPO v A jdovščini, »Javor« v 
Pivki, »Nanos« v  Posto jn i idr.
Zgradili smo v rsto  šolskih objektov kot: gimnazijo 
v K opru in  Ajdovščini, osem letke v Postojni, Kopru, 
Ajdovščini, Ilirsk i Bistrici, Vipavi, K nežaku in  Anho­
vem ; otroške v rtce  v  K opru, Novi Gorici te r  telovad­
nice v Postojni, K opru, K analu, D esklah in  II. Bistrici.
Med zgrajenim i zdravstvenim i ob jek ti so najpo­
m em bnejši: bolnica za TBC v Sežani, zdravstven i do­
movi v Pivki, II. B istric in  Ajdovščini.
Med hotelskim i objekti je  hotel »Kras« in  tu ri­
stični center te r  m otel v  Postojni, depandansa Ž uster- 
na v Kopru, tu rističn i center v Črnem  v rhu  nad 
Idrijo.
Od javn ih  zg radb  je  podjetje zgradilo  m ed d ru ­
gim: železniško postajo  Jesenice in  Koper, kinodvo­
rano  v  Ajdovščini in  Kopru, gasilski dom  v  Novi Go­
rici, upravno stavbo »Vozila« v Šem petru, trgovske hiše 
in  m arkete v Ajdovščini, II. Bistrici, Š em petru  in  Po­
stojni. S tanovanjsko izgradnjo izvaja pod je tje  na vsem 
področju zahodne Slovenije in sicer v  Postojni, A j­
dovščini, II. B istrici, Novi Gorici, K analu, K opru idr.
»Primorje« vseskozi deluje p ri g radn ji naših  cest 
in  železnic in  je  tako  med drugim  zgradilo: 6 km 
avto  ceste L jub ljana—Zagreb, cesto K oper—Senožeče 
v dolžini 16 km, del ceste Naklo—L jubelj s snežno ga­
lerijo, cesto n a  T rojanah, rekonstrukcijo  cest v  D a­
ruvaru  in  otoku H varu, m oderniziralo 40 km  cest po 
Istri, gradilo kom unalne naprave in  ceste za naselje 
V laje v Skopju itd. Sedaj g rad i del avto  ceste na 
odseku Unec—Postojna.
P ri rekonstrukciji in  g radnji železnic je  podjetje 
izvedlo 11 km  železniške proge K oper—Prešn ica in  del 
proge L jub ljana—Jesenice, tu ristično  železnico v  Po­
sto jnski jam i itd.
Podjetje  je  postavilo  več mostov, in  sicer: želez­
niški m ost v A jbi p r i K analu, m ost čez Sočo v Anho­
vem, v iadukt P restranek , m ost na progi K oper—P reš­
nica v  Mostič ju  in  v rsto  drugih  m ostov n a  cestah in 
železnicah.
Zgrajenih je  bilo tudi precej predorov, kot: »Pa- 
novec« v  Novi Gorici, n a  otoku H v aru  in  za  turistično 
železnico v Posto jnsk i jami.
Od vodnih zgradb naj omenimo: prodne pregrade 
na Savi, na Jesen icah  in  v Id riji, vodohram e v  Šem­
petru, N everkah, II. Bistrici, p lavaln i bazen v Ajdov­
ščini; vodovod B ertoki—Škofije, M učiči—Jordani, in ­
dustrijsk i vodovod v  Ajdovščini, II. B istrici, kolek- 
torsko kanalizacijo  n a  otoku H varu, itd.
V 25 le tih  zgrajeni objekti:
O b je k to v m*
Industrijske  zgradbe . . . 108 119.500
Jav n e  zgradbe . . . . 85 68.580
K m etijske zgradbe . . . 50 32.400
Šole ................................... 16 31.800
S ta n o v a n ja ......................... . 2050
k m
C e s t e ................................... . 124,5
M o s t o v i .............................. 45
Vodovodi .............................. 9
P r e d o r i .............................. 5
P reg rad e  ......................... 3
Žičnice .............................. 3
N aj navedem o še nekaj drugih  karak terističn ih
podatkov:
•—• Celotni dohodek pod je tja  v 1970 bo presegel
150 m ilijonov din.
— Zaposlenih je  skupaj 1383
od tega 16 inženirjev, 47 tehnikov  te r  80 drugih 
visoko, v išje  in  srednje strokovnih  delavcev, 75 stro j­
nikov, 59 šoferjev, 301 zidar, 215 vajencev itd.
— Buldožerjev je (največji im ajo  380 kp in  n a ­
pravo za ripanje). N ajvečji nak ladač im a prostornino 
žlice 2,5 m3. Bagrov razn ih  v rs t je  10, m in iran je je  glo­
binsko, masovno, za k a r  im am o vso potrebno opremo. 
Za kom prim iran je je  17 specialn ih  v ibracijsk ih  v a lja r­
jev in  nabijačev. P revozni p a rk  im a skupno nosilnost 
500 ton, m ed tem  so specialni kam ioni šleper ji in  k i- 
perji nosilnosti 35 ton. V ečjih žerjavov je  10, betonar­
ne so avtom atizirane, im am o 12.000 m 2 cevnih odrov, 
7000 jek len ih  podpor, 8000 m 2 tab las tih  in  2000 m a H ü­
nebeck opažev, najsodobnejšo asfa ltno  bazo te r  stro je 
za vg ra jevan je  asfalta itd.
— V 4 sam skih dom ovih je  skoraj 400 ležišč. Do­
movi so sodobno u re jn i in  oprem ljeni.
— Zgradili in  pridobili sm o 132 družinskih s ta ­
novanj, pom agali pa še 129 članom  p ri izgradnji n ji­
hovih stanovanj.
— Počitn iški dom im am o v  Omišlju, v  Ajdovščini 
pa nove športne ob jek te za kegljanje, odbojko, n a ­
mizni ten is in  balinanje.
— Za vzgojo novih kad rov  je  bilo v  zadnjih  5 le ­
tih  porab ljeno  prek  104 m ilijone S dinarjev.
— 14. oktobra 1950 je  b il izvoljen p rv i delavski 
svet in  je  bil poprečno vsak  zaposlen eno m andatno 
dobo v  sam oupravnih organih  podjetja .
— Letos imamo:
3 jub ilan te , ki so že 25 let, tj. od ustanovitve pri 
podjetju ,
4 jub ilan te  20-letnike in  22 jub ilan tov  15-letnikov.
Že gornji, zelo zgoščeni podatk i prepričljivo  do­
kazujejo, da je  SGP PR IM O R JE Ajdovščina nedvom ­
no m ed vodilnim i kolektiv i slovenske gradbene ope­
rative, ki uživa velik ugled tak o  m ed zelo raznovrst­
nim i investitorji, k akor tud i m ed gradbeniki. Zato se 
p ridružujem o številnim  čestitkam  in želimo vsem u 
kolektivu  ob njegovem  srebrnem  jub ileju  vse n a j­
boljše in  v  prihodnje še večje uspehe.
GRADITEV STANOVANJ
Od 1. I. do 30. IX. 1968—1970 je  bilo po s ta tistič­
n ih  podatkih zgrajenih stanovanj (družbeni sektor):
1. Dokončana stanovanja
Š te v ilo  s ta n o v a n j I n d e k s i
69 70 70
1969 1968 1970 68 68 69
Vsa stanovanja 3377 2343 1278 69 64 93
Za trg 2890 1978 1949 68 67 99
Za trg  v °/o 85,6 84,4 89,5 — — —
Nedokončana stanovanja
Vsa stanovanja 6295 7517 7688 119 122 102
Za trg 5450 6907 6744 127 124 98
Za trg  v  o/o 86,6 91,9 87,7 — — —
Vsa stanovanja v gradnji
Vsa stanovanja 9672 9860 9866 102 102 100
Za trg 8340 8885 8693 107 104 98
Za trg  v *>/» 86,2 90,1 88,1 — — —
Iz teh  podatkov izhaja  zaskrbljujoča ugotovitev, 
da nam esto naraščan ja število  dokončanih stanovanj 
sta lno  upada. P a  tud i štev ilo  vseh stanovanj v g radn ji 
v družbenem  sektorju  stagnira, k a r p rav  gotovo ni 
v  skladu s potrebam i po stanovanjih .
Š tevilke pa tud i kažejo, da je  skoraj 90 °/o stano ­
vanj. zgrajenih za trg, to rej z iniciativo, napori in 
tud i pretežno s sredstv i g radbenih  podjetij. Za pove­
čan je  graditve stanovanj bo torej nujno potrebno p r i­
p rav iti ustreznejše pogoje, z lasti z dolgoročnejšim  pro­
gram iranjem  stanovanjske izgradnje, z boljšim i in 
racionalnejšim i p rip ravam i te r  zlasti z ugodnejšim i 
kred itn im i pogoji izvajalcem  za čas gradnje in  k u p ­
cem  za nakup  stanovanj te r  z drugim i ukrepi, k i naj 
bi postopom a uredili obsežno in zapleteno problem a­
tiko  graditve stanovanj.
Podobna razm erja  k ak o r za SR Slovenijo, kažejo 
tu d i analogni podatki za druge republike in zbirn i 
za SFR J in  sicer:
1. Vsa stanovanja v gradnji
Š t e v i l o  s t a n o v a n j
v s a  s ta n o v a n ja za  trg
1969 1970 in d . 1969 1970 in d .
SFR J 94.365 97.927 104 69.219 73.241 106
Slovenija 9.862 9.866 100 8.885 8.693 98
BiH 9.859 10.712 109 8.081 8.418 104
C rna gora 2.223 2.289 103 2.021 2.074 103
H rvatska 20.384 24.024 118 15.754 20.322 129
M akedonija 6.610 6.303 95 1.413 1.471 104
S rb ija 45.427 44.733 98 33.065 32.263 98
2. Delež graditve stanovanj po republikah (v °/o)
S FR J 100,0 ■ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Slovenija 10,5 10,1 96,0 12,8 11,9 93,0
BiH 10,4 10,9 105,0 11,7 11,5 98,0
C rna gora 2,4 2,3 96,0 2,9 2,8 97,0
H rvatska 21,6 24,5 113,0 22,8 27,7 121,0
M akedonija 7,0 6,5 93,0 2,0 2,0 100,0
S rbija 48,1 45,7 95,0 47,8 44,1 92,0
3. Delež graditve stanovanj za trg (v »/»)
1969 1970 In d e k s
SFRJ 73,4 74,8 102
Slovenija 90,1 88,1 98
BiH 82,0 78,6 96
C rna gora 90,9 90,6 100
H rvatska 77,3 84,6 109
M akedonija 21,4 23,3 109
Srbija 72,8 72,1 99
Vprašanje, kako  poživiti in povečati grad itev  sta ­
novanj, torej ni tip ično  in  pereče le za Slovenijo, tem ­
več velja za vso državo.
BAZENSKI SESTANKI 
GRADBENE OPERATIVE
P rve dni v  m arcu  so bili končani področni (bazen­
ski) sestanki podjetij gradbene operative Slovenije.
Vsebina dela na teh  sestankih je  b ila  zelo ak tual­
na, saj je bilo obravnavano stan je angažiranosti grad­
benih podjetij sedaj na začetku nove le tošn je sezone, 
dalje program  raziskovalnega dela za potrebe gradbe­
ništva in industrije  gradbenega m ateria la  v le tu  1971, 
vk ljučitev  gradbeništva v  izvajanje stabilizacijskih 
ukrepov, obravnavano  je  bilo tudi vp rašan je  samo­
upravnih  sporazum ov, osebnih dohodkov in terenskih 
dodatkov v gradbeni operativi, oskrba s cementom in 
betonskim  železom v  letošnjem letu, izvajan je no tra­
n je kontrole v  podjetju , vprašan je zavarovanja grad­
bene dejavnosti, itd.
Glede angažiran ja stanje ni zaskrbljujoče, saj im a­
jo gradbena pod je tja  še od lani nedokončanih in letos 
nanovo prevzetih  del skoraj za dve tre tjin i letošnjega 
plana. V začetku gradbene sezone tudi v p re jšn jih  le­
tih  nism o bili bolj angažirani. Seveda pa je  drugo 
vprašanje, pod kakšnim i pogoji so ta  dela prevzeta in 
tu  m oram o žal ugotoviti, da stanje n i rožnato. Pogoji, 
pod katerim i so dela prevzeta, so v  največ prim erih 
zelo težki, po fiksn ih  cenah, ob sofinanciranju  inve­
sticij s stran i izvajalcev, ob izrednem  porastu  nepla­
čanih situacij, pom anjkan ju  osnovnih m aterialov, po­
rastu  drugih  cen izven gradbeništva ipd.
Ko so obravnavali problem atiko podjetij, so ude­
leženci n avaja li kot problem  št. 1 pom anjkan je vseh 
v rst gradbenih  delavcev in  izven večjih m est tudi po­
m an jkan je strokovnjakov. Poudarjeno je  bilo, da so 
osebni dohodki zaposlenih v gradbeništvu še dosti p re ­
nizki, d a  bi p rep reč ili p reha jan je  g radbenih  delavcev 
in  strokovnjakov v  druge gospodarske panoge in še 
posebej m asovno zaposlovanje v  tujini. Zato ni vzdrž­
no zam rznjenje ali om ejevanje osebnih dohodkov v 
gradbeništvu in  IGM. Ponovno so tud i zahtevali, da 
se omogoči vpis v  vajensko šolo za gradbene poklice 
zidar, te sar ipd. tud i že s končanim  vsaj 6. razredom  
osemletke. S tem  bi precej olajšali vk ljuč itev  m ladine 
v  gospodarstvo in  to  p rav  tiste, ki p redstav lja  sicer 
vsak dan  hu jši problem .
N aslednja n a jtež ja  ovira p ri izvrševanju  bo tudi 
letos pom anjkan je nekaterih  osnovnih gradbenih  m a­
terialov, predvsem  betonskega železa. P redstavniki 
operative preprosto  ne m orejo razum eti, zakaj te  »kro­
nične bolezni« nism o mogli odpraviti v  vsem  povojnem 
obdobju. Tudi monopolizem praktično edinega proiz­
vajalca R. M. K. v  Zenici presega že vse m eje in  so 
na podlagi dosedanjih  večletnih izkušenj kaj slabi iz­
gledi za izboljšanje. Uvoz betonskega železa in  cemen­
ta  je  sicer znaten, vendar še zdaleč ne k rije  potreb 
družbene in  zasebne gradbene dejavnosti.
Delovne organizacije dajejo vsako leto  pomembna 
sredstva za svoje razvojno-raziskovalno delo. Žal pa 
rezu ltati niso b ili sorazm erni porabljenim  sredstvom. 
Da bi stan je izboljšali, je  lani Svet za gradbeništvo in 
industrijo  gradbenega m ateria la  im enoval posebno 
stalno komisijo za raziskovalno delo, ki je  na podlagi 
predlogov gospodarskih organizacij izdelala konkretni 
program  za raziskovalno delo za gradbeništvo in  IGM 
v letošnjem  letu.
Program  je  bil na bazenskih sestankih  podrobno 
obravnavan, obenem  z določili ustrezne pogodbe, s k a ­
tero  vsa pod je tja  gradbeništva in IGM s sorazm ernim  
financiranjem  omogočijo izvršitev tega program a. So­
glasno je  bilo m nenje, da je to edini način v danih 
razm erah, da pa je  treba za prihodnja le ta  stalno in
sistem atično raziskovalno delo za potrebe gradbeni­
štva zagotoviti na podlagi vsaj srednjeročnega progra­
m a in  posebnega sam oupravnega sporazum a.
V zvezi s stabilizacijskim i ukrep i je  bilo poudar­
jeno, da so gradbeniki zelo zain teresirani, da bi vsi 
napori rodili želene sadove in da bi bila investicijska 
dejavnost v  prihodnje bolj stabilna, enakom ernejša v 
svoji dinamiki, p rip rav ljena  z dosti večjo odgovornost­
jo investitorjev, projektantov, izvajalcev, bank  in d ru ­
gih sodelujočih partnerjev .
Tudi o drugih  vp rašan jih  dnevnega reda je bila 
razprava zelo rea lna  in konkretna te r  tem u prim erni 
tudi sprejeti predlogi in sklepi. Podrobnosti so objav­
ljene v »Obvestilih« B iro ja št. 2/71, m edtem  ko bo pro­
gram  raziskovalnih del za gradbeništvo in  IGM v letu 
1971 objavljen v  naslednji številki G radbenega vest­
nika.
V PRVEM PLANU »RAVBARKOMANDA«
Iz letošnje m arčeve številke GRADISOVEGA 
VESTNIKA povzemamo, da bodo tem u največjem u via­
duk tu  na avto cesti V rhnika—P ostojna posvetili vso 
pozornost celotnega podjetja. To je  tud i razum ljivo, če 
samo spomnimo, da je  to  skoraj 600 m  dolg viadukt, 
ki bo tr ik ra t širši in  dvak ra t daljši od Peračice na 
gorenjski cesti, v e lja l pa bo dobrih  35 m ilijonov d inar­
jev. G re torej za izredno pom em ben in  zahteven ob­
jekt, na katerem  ne sme biti n iti najm anjšega spodrs­
lja ja  s stran i izvajalca.
Že prve dni feb ruarja  so se na gradbišče vrnili 
delavci iz zimskega dopusta. Takoj so pričeli s pospe­
šenimi prip ravam i opažev te r  železne a rm a tu re  za ste­
bre, katerih  je  več kot trideset. S kratka, gradbena 
sezona je  za to  gradbišče že v polnem  razm ahu.
TUDI GRADITELJI TE ŠOŠTANJ
v  boju  s  Časom
Po 11 letih, odkar je stekla v  pogon te rm oelek trar­
na Šoštanj II, se bližamo novem u gigantu term oelek­
tra rn e  Šoštanj III.
Danes je  v Šoštanju že kaj videti. V idno napre­
dujejo dela na objektih  nove strojnice, kotlovnice, bun­
kerski in  turb insk i del, skratka na vseh objektih. Po­
gled na obsežno gradbišče je  čudovit.
Tudi dela na 92 m etrov visokem hladilnem  stolpu 
h itro  napredujejo. H ladilni stolp je v času, ko to piše-
iz strokuvnih revij in časopisov
MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd,
1970. Št. 1
Ing. M. M i l a n o v i č ,  docent u n iv .: K arbidni m ulj 
i cement. Str. 1—9, 4 sl.
Prof. dr. ing. J. H a h a m o v i č :  P u tev i naše stan­
dardizacije. S tr. 10—20, 2 sl.
Ing. V. B e d e k o v i č :  F ragm ent prob lem atike finan­
siran ja naučno-istraživačkog rada u području ce­
stogradnje. Str. 21—22.
Prof. ing. I. J e l b a v č i č ,  ing. N. R a d o v i č :  Is tra ­
živanje injekcionih smesa za stabilizaciju  deponije 
zgure. Str. 24—26, 5 tab.
Mgr. ing. I. J a š a r o v i ć  i saradnici: Ocijena postu­
paka kod odred jivan ja m odula elastičnosti za Če­
lik. Str. 26—38, 13 sl., 7 tab.
mo, dosegel višino 79,5 m etra,' ali bolje rečeno, gotov 
je že 19 venec. Skupno je  25 vencev. V sezoni izgoto­
vijo vsak ih  10 dni po en venec. V letošnjih zimskih 
mesecih pa so napravili 2 venca. K ljub  tem u pa gra­
ditelje čakajo  še velike naloge. N apraviti je  potrebno 
še celotno pršišče, tj. n aprav iti in  vgraditi 2800 m 3 
m ontažnih elementov, vg rad iti 150 vagonov salonita, 
sk ratka  naprav iti še več kot za 1 m ilijardo gradbe­
nih del.
K ot smo že omenili, je  h lad iln ik  visok 92 metrov, 
spodnji prem er 89 m etrov, zgoraj pa 66 metrov. Je  
hiperboloidno predalčje, sestavljeno iz poševnih in ho­
rizontaln ih  palic te r  triko tn ih  predalčn ih  sten debeline 
6 m. Delo je  precizno in  izredno zahtevno.
G rad ite lji so prepričani, da bo celotno delo v  roku 
opravljeno. Tako bomo v  Š oštanju  km alu  dobili novih 
275 MW električne energije.
NEPLAČANE SITUACIJE
Še neplačana, a izvršena dela gradbenih podjetij 
SR Slovenije so v decem bru 1970 dosegla vrednost 
516 m ilijonov dinarjev, naspro ti 365 m ilijonov v  de­
cem bru 1969. leta. Zelo zaskrb lju joč porast!
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADBENIKOV
V letošnjih  IX. zim skih športn ih  ig rah  gradbenikov 
od 12.—14. feb ruarja  v  K ran jsk i gori je  sodelovalo 460 
tekm ovalcev iz 52 delovnih organizacij s področja 
gradbeništva. Ob odlični organizaciji so se najbolje 
odrezale tekm ovalne ekipe:
T o č k
1. Industrijsko  m ontažno podj. IM P L jub ljana 1664
2. G IP  »GRADIS« L j u b l j a n a ......................................1430
3. SGP »SAVA« J e s e n i c e .............................................1312
4. SG P »PROJEKT« K r a n j ............................................1149
5. SGP »TEHNIK« Škofja L o k a ................................... 978
Zelo uspešno je b ilo  tu d i tekm ovanje posamezni­
kov ob naslednjih  disciplinah: veleslalom  — ženske, 
veleslalom  ■— moški nad 40 let, veleslalom  — moški 
od 33—40 let, veleslalom  — m oški do 33 let, tek  2 km
— ženske, tek  2 km  — m oški nad  33 le t in  tek  4 km
— m oški do 33 let.
Bogdan M elihar
N. L i s e n k o :  A erisani m alteri. Str. 39—57, 17 sl. 
D irek tor prof. ing. B. K u j u n d ž i č :  Institu t za vodo­
priv redu  »Jaroslav Černi«. S tr. 58—59. 
B ibliografija. Str. 60—64.
Savetovanja. Str. 65— 66.
Iz Jugosl. društva za m ehaniku  tla  i fundiranje. Str. 
66— 68.
NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1971.
Št. 1
A kadem ik ing. prof. M. M i l o s a v l j e v i č :  K on­
struk tivn i problem i spregnutih  konstrukcija, I. 
Str. NG 1—NG 11, 15 sl.
Dr. ing. Z. H i b a ,  ing. M. H i b a :  Naborana ljuska 
kluba ATOL. Str. NG 11—NG 15, 5 sl.
Mgr. ing. I. S e n j a n o v i ć ,  asist, univ.: Rješenje p ro ­
blem a rotacione koničke ljuske. Str. NG 16'—NG 19, 
1 sl.
Ing. B. K u j u n d ž i ć ,  prof. u n iv .: O m ehanici stena 
i 2. kongresu m edjunarodnog društva za m ehaniku 
stena. Str. NG 20—NG 24, 3 sl.
S adržaj građjevinske stručne periodike. Str. NG 24.
GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. St. 12
R egistar članaka iz g. 1970. S tr. 388.
Prof. dr. V. A n d r e j e v :  P ostupak  za rješavan je  za­
m en ju  jučeg poluokvira ko ji je  opterećen horizon­
talnim  silama. Str. 389—390, 4 sl.
Prof. ing. R. M i l e r :  U potreba prednapregnutih  sidra 
u  gradjevinarstvu. S tr. 394—399, 15 sl.
Ing. M. L e i e r :  Industrijsko  gradjenje m onolitnih
arm iranobetonskih konstrukcija . Str. 400—409, 20 sl.
S naših  i inozem skih gradilišta . Str. 410—416.
K ra tk e  vijesti. S tr. 416—418.
G radjevna m ehanizacija. S tr. 418—424, 18 sl.
Iz inozem nih časopisa. S tr. 425—426, 2 sl.
K ongresi i sastanci. Str. 426—427.
O bavijesti i inform acije. S tr. 427—433.
IZGRADNJA — Beograd, 1971. St. 2
Ing. R. F  o 1 i ć : Analiza p ro računa tem elja za stubove 
dalekovoda. S tr. 1—5, 6 sl.
Ing. arh. B. S t a n r e v i č :  P lan iran je i prikazovanje 
m reže kom unalne in frastruk tu re  u urbanističkim  
planovim a Str. 6—13, 6 sl.
Ing. arh. I. M l a d j e n o v i ć :  P rim ena siporeks — 
elem enata na stam b. objektu u  Tuzli. Str. 14—17, 
4 sl.
Ing. arh. I. S t o j i l j k o v i ć - D ž o k i ć :  O koroziji
arm atu re  kod lak ih  betona. Str. 18—20, 2 sl.
Ing. I. R i đ ž e š i ć ,  ing. U. V u k o m a n o v i č :  Mi­
nerski radovi n a  izgradnji saobraćajnica. Str. 20 
do 25, 4 sl.
A ntituberkulozni dispanzer. Str. 25—28, 5 sl.
Ing. M. M a k s i m o v i č :  Naši gradjevinski tehnički 
propisi. Str. 29—31.
Vesti i inform acije. S tr. 32—35.
Pregled m esečne periodike i knjiga. Str. 35—36.
STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971. St. 1
1. zasedanje tehn. kom iteta ISO /  TC-129.
1. zasedanje tehn. kom iteta ISO /  TC-129. S tr. 3—5.
Predlogi standarda za javnu  diskusiju. S tr. 6—13.
Anotacije predloga standarda. S tr. 14—16.
Ispravke u  JUS standardim a. Str. 16.
M edjunarodna standardizacija.
P rim ljena dokum entacija. Str. 17—20.
Novi objavljeni JU S standardi. Str. 21—24.
Ing. A . S.
strokovne objave
VELOX V GRADBENIŠTVU
I. O ideji in nastanku velox plošče
Ideja je  vzklila pred  20 leti v  koroški vasici M a­
r ia  Rojach v  A vstriji, ko je  g. F ranz S teiner začel ob 
svoji žagi razm išljati o lesenih  odpadkih in  možnosti 
n ad a ljn je  predelave. L eta 1956 je  ideja p rerasla  v 
preskusn i ob rat velox g radben ih  plošč. Danes sto ji v 
M aria Rojach sodobna tehnološka lin ija  za velox; 
pa ne samo A vstrija, tud i Ita lija , Iran, Češka, V ene-
Strop nl e lem en ti v e lo x  p red  b eton iran jem
zuela, Japonska in  Jugoslavija že izdelujejo velox. 
Jugoslovansko področje zalaga zaenkrat tovarna »ve- 
lox-a« v  L jubljani. N jena letna kapaciteta je  40 000 m ’ 
plošč. Za to  pa m ora predelati 40.000 p rm  lesenih od­
padkov, 900 m 3 letvic, 8000 ton cementa, 150 ton kem i­
kalij in 100 ton  olja. V eni izmeni je  zaposlenih 18 
delavcev, v  dveh oz. polni zmogljivosti p a  28; od tega 
je v  proizvodni dvoran i le 8 delavcev. Podatki sami 
govore o visoki stopnji avtom atizacije.
Proces n as ta jan ja  plošče se začne p ri sekalcu oz. 
mlinu, ki lesne odpadke pretvori v  lesne iveri; le-te 
potujejo po tehnološki lin iji naprej, se prepojijo  s ka l­
cijevim kloridom , ki daje  nastajajoči velox plošči po­
membno lastnost, da se p ri tem peraturn ih  sprem em bah 
ne razteza oz. k rč i in  iver im pregnira. N adaljn ja  faza 
je  prepojitev  lesn ih  iveri s cementnim m lekom  in do­
ziranje v  opaže, stiskan je  v  stiskalnici 70 ton, odleža- 
vanje 24— 48 ur, razopaženje, zorenje v  deponiji 8 do 
14 dni (odvisno od tem perature in vlage).
Om enjeni proizvodni proces vrže s tra k u  6 plošč v 
m inuti, n jihovi podatk i pa so tile:
širina 50 cm 
dolžina 200 cm
debeline 2,5, 3,5, 5,0 cm in predvidom a 7 cm, koef.
topi. provod. 1  =  0,09 — 0,10kcal/mh°C 
upogibna trd n o st a =  22 kp/cm2 
spec. teža y =  500 kp/m 3
Plošča je  nosilen gradbeni elem ent, im a pa hkrati 
značilnosti dobrega izolatorja in  ne prevzam e procesa 
gorenja.
II. Sistemi gradnje z veloxom
V glavnem  govorimo o dveh sistem ih:
a) sistem gradn je  v  opažnem betonu;
b) sistem g radn je  s tankostenskim i lepljenim i ele­
menti.
P ri sistem u g radn je  z opaženim betonom  daje  ve- 
lox betonskem u jed ru  vlogo opaža, sam  pa prevzam e 
nase nalogo izolatorja, saj ostane v konstrukciji kot 
izgubljen opaž.
V p rim erjavah  z opečnimi zidovi, se bomo zadr­
žali p ri sistem u opaženega betona, ker lahko  z njim  
posegamo v  visoko gradnjo. G radnja s tankostenskim i 
lepljenim i elem enti — m ontažna g rad n ja  — pa ima 
svojo uporabnost le p ri P-objektih.
III. Prednosti zidov iz veloxa pred opečnimi zidovi
1 0,03 0,07
K 0,05 +  0,85 +  0,09
== 1145 m 2h°C/kcal 
K =  0,87 kcal/m 2h°C
0,03
0,75 +  0,14 =
b) opečni zid in porolit; 30 +  5 cm, obojestranski 
omet
1 , 0,03 0,30
K -  0,05 +  0,85 +  0,55 +
0,05
0,48
0,03
0,75 0,14 =
=  0,914 m2h°C/kcal 
K =  1,09 kcal/m 2h°C
P rim erja joč  oba K fak to rja  na eni stran i in za­
hteve predpisov o toplotni zaščiti (K m ax =  1,1 kcal/m s 
h°C) je  p rednost velox-a očitna. Velox im a p ri m anjši 
debelini stene za 12,5®/o boljšo izolacijo.
1. Večja nosilnost zidu:
a) nearm iran i betonski zid MB 110 deb. 15 
cr-rdop =  15 .100 .25  =  37.50 kp/m 2
b) opečni zid, MO 110, deb. 30 cm 
o-rdop =  3 0 .1 0 0 .8  =  24.000 kp /m ’
2. večja po tresna varnost (strižna odpornost) 
dopustna strižna sila
a) nearm iran i bet. zid MB 110 deb. 15 cm 
PS =  15.100 .4 ,5  =  6750 kp/m ’
b) opečni zid, MO 110, deb. 30 cm
8
Ps =  30.100 . =  2000 kp/m ’
3. poljubna toplotna izolacija z m inim alnim  pove­
čanjem  betonskega prereza
a) sistem opažnega betona: velox plošče 2 X 3,5 cm, 
betonsko jedro  15 cm in obojestr. omet
4. Zvočna izolacija
N ajm anjša teža zidu za zvočno izolacijo je  400 kp 
na m 2.
a) velox: Sistem opažnega betona 3,5 cm +  15 cm +  
+  3,5 cm z obojestranskim  om etom
0,07 • 600 +  0,15 • 2400 +  0,03 • 1700 =  453 kp/m*
b) opečni zid 30 cm +  5 cm poro lit z obojestranskim  
ometom
0,30 • 1400 +  0,05 • 1200 +  0,03 ■ 1700 +  531 kp/m 2
O ziraje se na k rite rij toplotne izolacije, k je r je 
opečni zid komaj zadostil predpisanim  pogojem, pa se 
p ri isti tip i zidov v pogledu zvočne izolacije opečni zid 
odlikuje z 11,8 «/o večjo težo po kvadratnem  m etru  
stenske konstrukcije.
PRILOGA: 1
Pregledna tabela fizikalnih lastnosti velox zidov v  sistemu opažnega betona
D e b e lin a
v e lo x
p lo š č
m /m
D e b e lin a
b e to n s k e g a
je d r a
cm
D e b e lin a
s u ro v e g a
z id u
cm
P o r a b a
b e to n a
1
T e ž a  
z id u  
z m a lto
k p /m !
Z v o čn a
iz o la c ija
db
K o e f ic ie n t
p r o p u s tn o s t i
to p lo te
K k a l/m 2h° C
D e b e lin a
o b ič a jn e g a
z id u
e n a k e
iz o la c ije
cm
2 X 25 10 15 100 326 49 1,17 43
2 X 25 15 20 150 436 52 1,12 45
2 X 25 20 25 200 546 54 1,07 48
2 X 25 25 30 250 656 56 1,03 50
2 X 35 13 20 130 429 52 0,90 60
2 X 35 18 25 180 539 54 0,87 62
2 X 35 23 30 230 649 55 0,84 64
2 X 35 28 35 280 759 57 0,82 67
2 X 50 10 20 100 378 51 0,71 80
2 X 50 15 25 150 488 53 0,69 82
2 X 50 20 30 200 598 55 0,67 84
2 X 50 25 35 250 708 57 0,65 87
5. Ekonomika gradnje
Pogled na 
m ike gradnje:
tabelo je najbo ljša prim erjava ekono-
O p a ž  b e to n s k e g a  
j e d r a  z v e lo x  
p lo š č a m i d e b e l in e
J e d r o
cm
S k u p n a
d e b e l in a
s te n e
cm
d in /m 2
v e lo x
s ten e
d in /m 2
b e to n ­
s k e g a
z id u
2 X 25 mm 5 10 92,10 124,46
2 X 25 mm 8 13 106,33 136,15
2 X 25 mm 10 15 114,97 139,64
2 X 25 mm 15 20 137,77 159,94
2 X 35 mm 8 15 123,37 139,64
2 X 35 mm 10 17 131,57 147,74
2 X 35 mm 13 20 145,11 159,94
2 X 50 mm 10 20 150,62 159,94
2 X 50 mm 15 25 173,42 180,21
opečni zid deb. 38 cm zidan z navadno
opeko 229,74
opečni zid deb. 30 cm zidan z BH 6 opeko 129,06
opečni zid z BH (opeko +  oblogo iz porolita
5 cm) 172,17
opečni zid zidan z m odularno  opeko 132,53
opečni zid zidan z m odularno opeko +
+  5 cm 185,64
opečni zid zidan z BH 4 opeko 102,59
opečni zid zidan z BH 4 opeko +
+  porolit 8 cm 162,58
Iz gornje razpredelnice je  razvidno, da je na p r i­
m er velox zid iz velox plošč 2 X 25 mm  in  betonskim  
jedrom  deb. 10 cm (skupna debelina 15 cm), ki je  po 
izolacijskih sposobnostih enakovreden opečnemu zidu 
deb. 43 cm, cenejši od:
1. opečnega zidu z BH 4 +  porolit 8 cm za 30'%,
2. opečnega zidu z BH 6 +  porolit 8 cm za 34% ,
3. opečnega zidu z m odularno  opeko +  porolit 5 cm 
za 39% ,
4. opečnega zidu z navadno  opeko pa kar za 50% .
IV. Problematika akumulacije toplote in propustnosti 
zraka velox sten
Problem  akum ulacije toplote je  danes vezan na 
p rim ere  ogrevanj na trd a  goriva oziroma neavtom ati- 
z irane  sistem e ogrevanj. P ri sistem ih z avtom atiko pa 
je  m erodajna toplotna izolacija. Veloxu pripisujem o 
lastnost odličnega izolatorja, zato v  sodobnem sistem u
G radnja v  o p a žn em  b eton u
P rim er m on tažn e  g ra d n je  s ta n k o sten im i le p ljen im i e lem en ti
gradnje, ki je  oprem ljen z avtom atskim i tip i gretja 
zadosti vsem  postavljenim  pogojem.
Prim erjajoč propustnost zraka med opečnimi zido­
vi in  zidovi g rajenim i v sistem u opažnega betona, ve­
lja dejstvo, da je opečni zid zračno bolj propusten, to­
rej sposoben u s tv a rja ti ugodnejše bivalne pogoje. Toda, 
sistemi, ki nas dandanes ogrevajo, nam  dopuščajo iz­
datno zračenje stanovanjsk ih  površin skozi okenske in 
v ratne  odprtine in  je  tako  odstotek prehoda zraka skozi 
zunanje zidove v p rim erjav i z zračenjem  skozi okenske 
odprtine neznaten. Se posebej v prim eru, ko nam  so­
dobne konstrukcije oken omogočajo regulacijo  nepre­
stanega zračenja.
V. Betoniranje in problem sprijemnosti velox plošč 
z betonskim jedrom
B etoniranje zah teva dokaj vlažne m ešanice ali pa 
vlaženje veloxa, da ne bi bil velox v kon tak tn i coni z 
betonom prevzel le -tem u vodo, ki jo sicer cem ent po­
trebu je za proces vezanja.
V p rim eru  beton iran ja p ri nizkih tem peraturah , 
m ora biti toplotna izolacija (velox plošča) take debe­
line, da se tem pera tu rna  točka 0° C naha ja  v njej. Te­
daj problem  zm rzovanja v kontaktni coni med ve- 
loxom in betonskim  jedrom  ne obstoji (kot prim er: za 
zunanjo tem peratu ro  —15° C zadosti om enjenim  pogo­
jem velox debeline 3,5 cm). K ljub opozorilom velja na­
pisati, da se v  več kot 10-letnem delu z veloxom  v 
A vstriji, problem  odstopanja plošč ni pojavil.
P rav iln i konsistenci betona zadostuje p ri vgraje­
vanju  ročno n ab ijan je  vgrajenih plasti, ali pa lahno 
vibriranje.
VI. P refabrikati veloxa
K er je obdelava veloxa zelo lahka, daje  možnosti 
široke prefabrikacije :
a) m ontažni lep ljen i stenski elementi, poljubnih 
debelin in višin,
b) lepljeni votli stropni elementi, kvalitetno  na­
domestilo opečnim polnilom,
c) nosilni stropni panoji za razpetine do 8 m, ki 
prevzam ejo koristno  obtežbo do 500 kp/m 2,
d) površinsko obdelane plošče, kot fasadni elem en­
ti zgradb.
Razvoj teče svojo pot, pojavljajo  se nove oblike 
uporabe, k i v poplavi gradbenih m aterialov črtajo  ve- 
loxu pot napredka in obstoja na tržišču.
R ajko J a v o rn ik , d ip l. inž.
INFORMACIJE 12.
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I  
Leto XII 3 Serijo: SANACIJE MAREC 1971
Sanacija temeljev strojnice HE
I. Stanje pred sanacijo
HE Fala  je  b ila  zg rajena v le tih  1914 do 1918 
kot klasičen tip  rečno pretočne e lek tra rn e  s s tro j­
nico v razširjenem  delu  rečnega p ro fila  in  jezovno 
zgradbo v  strug i. T edan ja  tehn ika  g ra je n ja  h id ro ­
energetskih  ob jek tov  še ni poznala zaščitn ih  u k re ­
pov p ro ti p ron ican ju  voda ko t so zašč itna  zavesa 
te r  razna in jek tiran ja . Ob tak i izv ršitv i ob jek ta  so 
obstajale tud i rea ln e  m ožnosti p re tokov  voda pod 
objektom . Č eprav  je  bilo tem eljen je  ob jek ta  po 
p ro jek tu  solidno izvedeno, se je  m a te ria l na kon­
tak tu  le izluževal tako, da so na koncu nastale 
praznine, kaverne, porozna m esta v  betonu, p rek  
k a te rih  je  vse bolj p receja la  voda te r  u s tv a rja la  
vse bolj labilen položaj objekta. P ričele  so se ob­
likovati razpoke v konstrukcijsk ih  elem entih , p rek  
k a te rih  je  p re tek a la  voda in  n ad a lje  izluževala 
beton.
Z aradi nastopa  teh  pojavov ko t tu d i zaradi 
u s tv a rjan ja  m ožnosti rekonstrukc ije  ob jek ta  te r  
njegovega u sk la jev an ja  v ostali sistem  pretočnih  
d ravsk ih  e le k tra rn  so bile v le tu  1965 izvedene 
p reiskave k o n tak ta  betonske konstru k c ije  in  te ­
m eljne h rib ine  (am fibolit in d iaftorit).
R ezulta t te h  p re iskav  je  b ila  ugotovitev , da je 
stični del ob jek ta  in  hrib ine  grobo porozen in  ka-
Fala
vernozen te r  napoln jen  z vodo, ki pod vplivom  raz­
like n ivo jev  m ed zgornjo in  spodnjo vodo v in ten ­
zivnem  toku  teče pod objektom .
N am esto kon tinu irnega  s tik a  sta  se ob jek t in 
tem eljna  h rib in a  s tika la  le še na  posam eznih več­
jih  a li m an jših  ploskvah, k i so postopom a popu­
ščale, k a r  se je  m anifestira lo  v p o jav ljan ju  razpok 
in prem ikov  posam eznih delov objekta.
Tako stan je  v tem eljn i etaži je  bilo posledica 
50-letne korozije in erozije, ki je  napredovala  ved­
no h itre je  zaradi povečevanja  h idrav ličnega g ra ­
dien ta  in  količin precejajoče se vode, zm anjševanja  
odpornosti betona in  tem eljn e  h rib in e  in  h k ra ti za­
rad i večan ja  obrem enitev  spričo zm anjševan ja  stič­
ne površine.
II. Koncept sanacije
S tan je  objekta, ugotovljeno s preiskavam i, je 
bilo tako , da je  bila  p red  kakršnoko li rek o n stru k ­
cijo p o treb n a  tak o jšn ja  sanacija  tem eljnega dela, 
ki na j zagotovi norm alno  ob ra tovan je  z obstoječo 
h id rav lično  oprem o ozirom a vzpostavi pogoje za 
rekonstrukcijo .
O snovna naloga je  b ila  u s tav iti tekoče in  p re ­
p reč iti kasnejše  korozijske in  erozijske procese v
SI. 1. J ezo v n a  zgrad b a  HE F ala  s p etim i p re to čn im i p o lji š ir in e  po  15 m  in  z  m a k sim a ln im  p retok om  5600 m V sek.
nosiln ih  zidovih in  tem e ljih  te r  conah njihovega 
ko n tak ta  s tem eljno  hrib ino , san ira ti poškodovane 
dele betona in nadom estiti izlužene te r  odplav lje­
ne  dele z novim i nosiln im i m ateriali.
Sanacija, k i bi naj izpolnila  postavljene zah te ­
ve, je  m orala  zajeti tem e ljn i del celotne stro jn ice  
in  vzpostaviti vodotesno zaščitno zaporo na vzvod­
n i s tran i objekta. C elotno delo je  bilo n a jp rim e r­
ne je  izvesti s postopki in je k tira n ja  in  p rep ak tira - 
n ja , s k a te rim i je  v  no rm aln ih  pogojih možno 
razm erom a enostavno in  poceni izp ra ti zam uljene 
dele in p rep re le  površine te r  nadom estiti m an jk a ­
joči m ateria l v k av ern ah  s p rep ak t betonom , v  raz ­
pokah  in  kan a lih  pa z vezivom.
Ti postopki ne zah tev a jo  grobih  posegov za iz­
delavo dostopov do poškodovanih  m est, saj se vse 
delo oprav lja  skozi v rtin e , zahteva m inim alne ko­
ličine novih m ateria lov  in  povzroča med izvedbo 
razm erom a m ajhne m o tn je  v eksploataciji objek ta .
O bičajni in  do ta k ra t uporab ljen i postopki in ­
je k tira n ja  in  p re p a k tira n ja  pa v  danem  p rim eru  
niso bili izvedljivi, k er je  bil zarad i grobe poroz­
nosti v k o n tak tn em  delu na eni s tra n i o b jek t pod 
vplivom  polnega vzgona ozirom a n a  m eji stab il­
nosti, in  bi do d a tn i in jekcijsk i p ritisk  lahko po­
vzročil p o rušitev  celotnega objek ta  ali njegovih 
delov, na  d rug i s tran i pa bi močni p re to k i pod ob­
jek tom  in  izb ru h i vode skozi sanacijske v rtin e  od­
p lav lja li v tisn jen i in jekcijsk i m aterial.
Osnovni prob lem  sanacije je tako  p redstav lja la  
vzpostavitev  ta k ih  pogojev, da je  b ila  izvedba p re ­
p a k tira n ja  in  in je k tira n ja  možna, za  k a r  je  bilo 
potrebno:
— zm an jša ti h id rosta tičn i p ritisk  in  pretočne 
količine pronicajoče vode na področju  sanacije;
— om ejiti področje delovanja posam ezne in ­
jekcije, in
— uporab lja ti posebne polnilne in  in jekcijske 
m ateriale.
III. Izvedba sanacije
Postav ljen i koncept sanacije se je  ob p rak tič ­
no nem otenem  obra tovan ju  e lek tra rn e  realiz iral 
tako, da smo:
— pred  sanacijsk im  področjem  izvedli zatesni- 
tev  in  drenažo k o n tak tnega  dela,
— območje učinka  posam eznih in jekcij om ejili 
7 . razbrem eniln im i v rtinam i,
— sanacijo  izvajali v  posam eznih fazah, ki so 
obsegale:
1 . izp iran je  zam uljen ih  delov in  preperelih  po­
vršin,
2. zapoln itev  prazn in  z agregatom ,
3. polnilno, konsolidacijsko in  kontak tno  ozi­
rom a p rim arno , sekundarno  in  te rc ia rn o  in jek tira - 
nje, te r
4. izvedbo vodotesne in jekc ijske  zavese na 
vzvodni s tra n i objekta.
Z ozirom  na pogoje in  posam ezne faze sana­
cije so b ili uporab ljen i n asled n ji m ateria li:
Sl. 2. Izbruh vo d e  iz  k o n ta k tn eg a  d e la  sp la k o v a ln eg a  k a n a la  na v zvod n em  d elu  o b jek ta , 
kjer je  ob sa n a c iji izd e la n a  in jek c ijsk a  zavesa , k i je  zap rla  p recejan je  v o d e  po  k o n ta k t­
n em  d elu  o b jek ta
— za tesnjenje: ugaski;
— za polnjenje praznin: kremenčev prod in 
granulirana žlindra, in
— za injektiranje: cem ent običajne zrnavosti, 
cement zrnavosti pod 45 mikronov, mleta opalska 
breča, aktiviran bentonit in Na-vodno steklo.
Vsa dela so se zaradi izredne omejitve možnih 
efektivnih injekcijskih pritiskov izvajala v skladu  
z rezultati stalnih opazovanj, ki so obsegala: geo­
detska merjenja in m erjenje pretočnih hitrosti ter 
pritiskov v kontaktnem delu objekta, tako da so 
se podatkom teh opazovanj stalno prilagajali para­
m etri injektiranja.
Na področju strojnice brez injekcijske zavese 
so poprečni sprejemi suhe komponente injekcijske
m ešanice znašali:
— na m' v r t i n e ................................  247 kp
— na m2 tlorisne površine
v kontaktnem d e lu ..................... 31 kp
Sprejemu v kontaktnem  delu objekta ustreza 
ekvivalentna praznina 43 mm/m2.
Kontrola uspeha sanacije se je izvajala s pri­
merjavo rezultatov meritev delovanja razpok in 
dilatacij, vodopropustnosti in vibracij pred in po 
sanaciji. Po rezultatih teh meritev in sedanjih opa­
zovanj, ki se izvajajo v skladu s »Pravilnikom o 
opazovanju visokih pregrad«, je sanacija popolno­
ma uspela.
IV. Zaključek
Sanacija tem eljev strojnice HE-Fala predstav­
lja uspeh tehnike prepaktiranja in injektiranja, 
saj je z m odifikacijo teh postopkov kljub neugod­
nim pogojem v  celoti uspela.
Z njeno izvedbo je zagotovljeno normalno ob­
ratovanje te elektrarne s to ali tej podobno hidrav­
lično opremo za nadaljnjih ca. 25 let. Podani so 
tudi pogoji za eventualno rekonstrukcijo, ki pa 
mora biti taka, da ne bo zahtevala bistvenih spre­
memb sedanje gradbene konstrukcije.
Pridobljene izkušnje pri sanaciji tega objekta 
predstavljajo solidno osnovo za podobne sanacije 
na drugih hidrotehniških objektih.
V IN K O  K O R E N , D IP L . IN G .
Pojasnilo
Na naslovni strani GV št. 1/1971 smo objavili naslovni oglas Železarne Jesenice: 
HOP PROFILI. Napis k tej sliki, ki nam ga je posredoval naročnik, ni ustrezen. 
Pravilno besedilo se glasi:
Investitor: ALPLES — Železniki 
Projektant: PROJEKTMETAL — Ljubljana 
Izvajalec: KEMOOPREMA — Trebnje 
Dobavitelj profilov: ŽELEZARNA JESENICE
V 'pjTTjJLriJj
*
V E I O L
Podjetje za tehnično-zaščitna dela 
In izvajanje inženiringa
HIDROIZOLACIJA
V gradbeništvu je  hidroizolacija nu jna  zaradi za­
ščite objektov pred  ta lno  vodo in  atm osferskim i vplivi.
Uspešnost hidroizolacije je  odvisna od kvalitete 
m ateriala in kvalite te  vgrajevanja. O tem, kako  objekt 
najuspešneje zaščititi, je  potrebno razm isliti že p ri pro­
jektiranju . V p ro jek t se lahko vnesejo važni pogoji’ 
za poznejšo uspešno izvedbo hidroizolacijske zaščite: 
pravilno načrtovani nagibi, odtoki, zaključki, nadsvet- 
lobe, stiki in dilatacije.
Tudi m aterial, k i bo najbolj ustrezal, je potrebno 
izbrati že p ri p ro jek tiran ju . Izbor m ateria la  je odvisen 
od njegove vodonepropustnosti, elastičnosti p ri prem i­
k ih  ter d ilatacijah  objekta, odpornosti na tem peraturne 
sprem em be in obstojnosti pred staranjem .
Izvajanje hidroizolacijskih del te r p rav ilna  izbira 
in kom binacija zaščitnih m aterialov pa je uspešna
in ekonom ična le za podjetje, ki je  usm erjeno v  izvaja­
nje tak e  zaščite. H idroizolacija zahteva samostojno de­
javnost, ki pa je  seveda povezana z ostalim i gradbenim i 
dejavnostm i. Tej dejavnosti se m orajo  posvetiti stro­
kovnjaki, uspešno izvajajo pa jo  lahko strokovno uspo­
sobljeni ljudje, ki im ajo ustrezno opremo. Dobre, 
predvsem  izpopolnjene klasične, pa tud i sodobne m a­
teriale, dobimo danes tud i na domačem tržišču. Izmed 
teh pa je  potrebno izbrati take, ki za določene nam ene 
najbolje ustrezajo, in jih  tudi p rav ilno  vgraditi.
Spodnja tabela ponazarja  nekaj izvedb hidroizo­
lacije za različne objekte z m ateriali, ki jih lahko n a­
bavimo na domačem trgu.
Podjetje TEKOL posreduje vse informacije s tega 
področja, izdela projekte in izvaja hidroizolacijsko za­
ščito.
O b je k t
n
o
tr
an
ja
te
m
p
er
at
u
ra
zu
n
an
ja
 
te
m
p
er
at
u
ra
 
^ Ie
r CTQ O
to
čk
a 
i 
ro
si
S
ča
 
M-
 \
re
la
ti
v
n
a 
v
la
g
a 
v 
p
ro
st
o
r.
1
P
ar
n
a 
za
p
o
ra
T
o
p
lo
tn
a
iz
o
la
ci
ja
H
id
ro
iz
o
la
ci
ja
Z
aš
či
ta
iz
o
la
ci
je
I n d e k s cen e
t .
i
t
a
t
S A B C D A B C D
+  16 55 "/o i II 3 cm i 1,20 10,2 n , iStanovanjski do - 2 0 11,0 do 3 +1 3 cm 9 3 8,40 9,9 2,7blok +  18 85 % 4 3 6,00 14,9
+  18 50 % 2 112,5 4 7,70 3,10 9,3U pravni do - 1 5 9,10 do 3 ali 8 3 8,40 4,50 13,7 2,7prostori +  20 , 60% 4 III 3 cm 5 6,00 12,1
+30. 80% 3 II 3 cm 8 1 8,40 13,7 3,5H ala s parno do -1 5 27,2 do 4 +  1 3 cm 1 4 6,00 10,2 11,1 2,6turbino +  40 85 % 3 3 2 8,40 14,9 5,8
+  3 50% 4 I 5 cm 4 4 6,00 4,8 9,3 2,6
Pivovarne do -1 5 3,00 do 3 ali 8 3 8,40 7,4 13,7 2,7
+.16 70 % 2 III 5 cm 1 1 7,70 11,1 3,5
— — 1 1 — — 11,1 3,5
Garaže +  5 ' - 1 5 4,0 50% — — 4 4 — — 9,3 2,6
— — 5 4 — — 12,1 2,6
Proti vodnemu — — 6 — — — 7,5 —
pritisku — — — — 7 — — — 11,1
A. Parna zapora
1. Ibitol 
P erverbit 
Bitumen 
V erbit
2. Ibitol 
Perverb it 
2X bitum en 
2X verbit
3. Ibitol 
Perverb it 
2X bitum en 
verbit 
albit
4. Ibitol 
P erverb it 
Bitum en 
A lbit
B. Toplotna izolacija
I. Dvoslojne KOMBI 
plošče
II. Troslojne KOMBI 
plošče
III. PLUTA
C. Hidroizolacija
1. S trešna lepenka 
2X v erb it 3
IX verbit 5 
4X bitumen
2. V erbit 3 
A lbit
2X verbit 3 
4X bitumen
3. S trešna lepenka
2X verb it 3 
A lbit
IX  verb it 3 
5X bitum en
4. 3X verb it 
V erbiteks — 30 
4X bitum en
5. 4X verb it 3 
4X bitum en
6. V erbit 
K ondor 4
2X bitum en BI
7. V erbit 
A lbit 
K ondor 4 
3X bitum en
8. 2X verb it 
A lbit
V erbiteks — 30 
4X bitum en
9. 2X verbit
V erbiteks — 30 
3X bitum en
D. Zaščita izolacije
1. B itum en BP 
B itum ina — Š
2. B itum en BP 
V erbital
3. B itum en BP 
G ram oz -0" 15—30 mm
4. B itum en BP 
Gramoz S l i —8 mm
Eofiilit
PROFILGLAS
COPILIT POTRJUJE VSE, KAR Ml OBLJUBLJAMO
In mi trdimo, da boste z nakupom COPILIT profilnega stekla 
imeli material, primeren za vsako uporabo. In ne samo zato, ker 
lahko z njim gradite okrogle stolpe, industrijske objekte, kon­
gresne dvorane, bungalove, terase, bencinske postaje, telefonske 
govorilnice, kioske, sejemske stojnice, izložbene paviljone, šport­
ne objekte, peronske strehe .. . toda ne želimo vas nadlegovati 
z naštevanjem.
Sami zelo dobro veste, kaj vse vam nudi COPILIT.
Mi pa ponavljamo: COPILIT potrjuje vse, kar obljubljamo.
ZASTOPNIK:
Merkantile, Zagreb, POB 23
V času pomladanskega sejma v Leipzigu
od 14. do 23. III. 1971
razstava v »Staedtisches Kaufhaus«.
G L A S - K E R A M I K
VOLKSEIGENER AUSSENHANDELS BETRIEB 
DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK 
DDR 108 BERLIN,  K R O N E N S T R A S S E 19-19a
B U D A P E S T
N I K E X izvaža za industrijo gradbenišfva
Stroje za tehnologijo betona Stroje za gradnjo cest
Betonske mešalce 
V ibratorje
S troje za rezan je  in upogibanje 
betonskega železa 
P orta lna dvigala 
Kom pletne tovarne za beton 
N aprave za ekspandirani perli t
H itra gradbena dvigala, črpalke za malto, 
upogibanje cevi, h itre  proizvajalce pare.
M ešalce za asfa lt (stabilne in pomične) 
N aprave za delo z bitum enom  
6-tonski valj za plastifikacijo kavčuka, na 
nafto
4,5-tonski valj za p lastifikacijo  kavčuka na 
razna goriva
25-tonski silos za h idratizirano  apno in 
cement
stro je za preiskavo trdnosti betona, stro je  za
| L | | | # P Y  M ADŽARSKO ZUNANJE-TRGOVINSKO PO D JE T JE  ZA PRO IZ- 
3 i I I V l A  VODE TEŽKE INDUSTRIJE, B U D A P E S T  V., Jözsef n äd o r te r  5-6
Tel.: 183 880, telex.: 601, telegram i: N ikexport, Budapest, poštni predal
128 B udapest 5
V svojem proizvodnem programu izdelujemo VELOX specialne gradbene plošče.
V OBRATU GRADBENIH ELEMENTOV predelujemo VELOX in izdelujemo montaž­
ne stropne elemente. Gradimo montažne weekend objekte, montažne garaže, 
delavniške in druge objekte po posebnem naročilu.
VELOX —  KVALITETA —  HITRA IN POCENI GRADNJA
» V i  Vse informacije: HOJA, predelava lesa, LJUBLJANA I 1
J f p  L U A  I Lan9usova 8, tel. 22 042, telex YU HOJA 31 150 I W E  L L I A
Vibriranje 
lahko rešuje 
mnoge probleme
V ibriran je  lahko  sprem eni togo betonsko mešanico in 
ji  da obdelovalno konsistenco; s pomočjo vibracijske 
oprem e raznih  v rst je  mogoče predelati in  transpo rti­
ra t i  veliko  število različnih surovin  in  končnih proiz­
vodov, od ječm enove kaše do  železne r u d e . ..
V IB R A T O R JI Z A  B E T O N
V ibro-V erken AA s šestm etrskim i prem ičnim i ročicami 
so svetovno znani tip i v ib ra to rjev  in  jih  označuje pen­
dulum  princip* — genialno p rep ro st načrt, ki vključuje 
izredno visokovredne m ateria le  (npr. jeklene zlitine v 
cevi in  v  vrhn jem  pokrovu) te r  je  uporaben za mnogo 
v rs t v ibracije s pomočjo cevi različnih premerov. Ti 
v ib ra to rji zahtevajo m inim alno vzdrževanje in  delajo 
500 ur, preden je  po treben  servis. AA v ibratorji zago­
ta v lja jo  najvišjo  ekonom ičnost v  vseh pogledih.
Im am o še dve dodatni v rs ti lopa tastih  vibratorjev:
m odel AR s celotnim  električnim  m otorjem  v cevi in 
m odel AP z m otorjem  na stisn jen  zrak.
Na razpolago so različni p rem eri cevi.
?Sä&\
P O V R Š IN S K I V IB R A T O R JI
V ibro-V erken kom pletne n ap rav e  za vlivanje beton­
sk ih  tlakov vključujejo  enoosne in  dvoosne v ib ra to r­
je  in  stro je za površinsko obdelavo. Dvoosni v ib ra ­
to rji so uporabni za pano je  širine 3, 4 in 5 m. 
Im ajo  veliko zm ogljivost in  omogočajo odlične izdelke 
za tlake  v  tovarnah, garažah  itd. BG stroj za povr­
šinsko obdelavo je  uporaben  za pogon z električno 
energ ijo  ali na bencin.
IN D U S T R IJS K I V IB R A T O R JI
so dosegli široko uporabo v industriji kot izreden p ri­
pomoček ob nizkih stroških. U porabljajo se za pospeše­
vanje toka m ateria lov  v  koritih  in ceveh, za prepreče­
vanje vzbočenja v  posodah in  kontejnerjih , za trans- 
po rtiran je  različnih  v rs t surovin itd. Odlično so upo­
rabni za kom pak tiran je  razn ih  m aterialov n a  v ib ra­
cijski mizi in za v ib riran je  p ri industriji betonskih 
proizvodov.
* Pendulum  princip , izvirni paten t V ibro- 
Verken, je p rikazan  n a  slikah. K adar ročica 
v ib ra to rja  (»pendulum«), katere  težnostno 
središče označuje črna pika, opravi polni 
obrat n a  svoji progi, se s tem  le za 1/4 
zavrti okoli la s tn e  osi. P ri hitrosti ročice 
3000 obr/m in znaša v ibracijska frekvenca 
12.000 vibracij/m in.
Vse inform acije o naših  proizvodih dobite p r i našem 
zastopstvu v  Jugoslav iji: Intertehna, poštni predal 852, 
Beograd.
Vibro-Verken
P. O. Box 1103.S-171 22 Solna, Sweden 
Tel. Stockholm (08) 82 0160
SALONIT
ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI
industrija cementa in azbestcementa a  V t O k I a V i r a  n e  tlačne Cevi Z a  VOdOVOde 
Anhovo Jugoslavija jn nam akalne sisteme
Sedež podjetja
65210 Anhovo 
Telefon: (065) 78 030 
Telegram: salonit anhovo 
Telex: 34329 yu anhovo
Prodajni sektor
65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 
Telefon: (065) 22 012 
Telegram: salonit nova gorica 
Telex: 34320 yu anhovo
Predstavništva:
a v t o k l a v i r a n e  cevi za cestno in kabelsko 
kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne 
napeljave
a v t o k l a v i r a n e  cevi in cevni filtri B i s t r a I 
za vodovode, industrijo in rudarstvo
a v t o k l a v i r a n e  cevi za hišno kanalizacijo, 
ventilacijske sisteme in jaške za smeti
valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, 
za strehe, fasade in montažne elemente
Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, 
Zagreb
CEMENTI
portland cement PC 550, portland cement z dodatkom 
žlindre PC 25 z 450 in specialni cement S a l o d u r
Zahtevajte prospekte in informacije
KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 
TEKO ČI  R A Č U N  PRI SDK 521-1-29 N O V O  M E S TO