ENA LIR 26 PoStolna plačana - Sped. abbon. post. * n. gr. L GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA ETO X ŠT. 228 PETEK, 15. JUNIJA 1956 OBRT ♦ K METIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ŽIVLJENJSKI stroški naraščajo f*o stavki v tržaških ladjedalndoaih spovedujejo stavko pristaniških dedcev, in sicer v času, ko je nastope tudi za promet v tržaškem pri-'anišču nekaj holjiša konjunktura, poti koncu maja in v zače^tku ju-]ia se je promet v evropskih pristalih znatno zboljšal). Osebje ita-tiskih letalskih družb je nedavno ivkalo kar 17 idni; tudi bančni na-tščenci so stavkali prav tako iz so-‘inih razlogov, in sicer zlasti proti Mo&bi skupne pogodbe, po kateri [ae banka odpustiti svojega name-Wia brez motivacije in v vsakem ^hutteu. Ne živimo v času, ko se stavke na-^vedujejo iz političnih razlogov, da ■ namreč določene stranke z nji-!; utrdile svoj položaj in dvignile ^benost svojih pristašev. Stavke aajo socialno ozadje, in sicer po ve-v nesorazmerju, ki nastajia med 'ačami in življenjskimi stroški. Dra-^ia narašča, plače pa se ne prila-''dijo tako hitro višjim cenam. Niže Ovajamo nekaj uradnih podatkov o ibanju življenj sikih stroškov in cen. Vprašanje je, v kakšni meri so se *ače prilagodiile višjim življenjskim *h)škom, ki jih ugotavljajo tudi ^Sdne statistke. Skupne pogodbe na-Mno predvidevajo' prilagoditev plač, N podlagi »premične lestvice«, po ka-M se draginuska dcllilaida avtomiCf jbtio poviša, ako se življenjski stro-^ dvignejo za eno točko. Hišne go-todinje imajo občutek, da povišek, ^ ga dosežejo nameščenci in delavci 4 podlagi mehanizma premične lest-1<:e, ne ustreza dejanskemu življenju, 0 se pravi, dejanskim razmeram na 'aU. Po vsem tem je očitno, da niso ^stavke, na ipodlagi katerih se urad-v sestavljajo »življenjski stroški«, Svilno izbrane in precenjene. Tako '• pr. zahtevajo sodobni gospodar-^eniki, naj se med življenjske stroge vnese tudi izdatek za kino in gle-^Ušče, ki sta sodobnemu človeku prav ’%o potrebna kakor telesna hrana. ‘ druge strani so pričeli delodajalci starati proti sistemu premične telice, češ da ta ni dovolj gibčna in ^ ne upošteva dovolj primera, ko se Oljenj siti stroški znižajo. Elanes lahko ugotovimo, da se živ-bjski stroški niso znižali od aprila, ^or so napovedovali nekateri go-“kdarstvenifci. Ti so namreč pripiso-'Mi zvdšanjtei življenjskih! stroškov v spo-fedanskih mesecih prehudi zimi, ki 4 Zlasti .pokvarila povrtnino, in so lo-Sbho sklepali, da bo nastopilo poleti Globno zboljšanje. Toda premnoge bsoke postavke v prehrani so ostale ^ stari višini; drago je še vedno olje, jtastd pa meso, medtem ko so cene pognane in sadja 'še vedno nad ravni-11 prejšnjih let v poletni sezoni. Vlada poskuša vplivati na razvoj cen ! raznimi ukrepi. Tako je poskušala !teprečiti skok cene olju; prefektom 16 dala posebna navodila naj nadai-'ijo trg z živili. Pristaši svobodnega !°spodarstva se protivijo podobnim ^epom. Eiislimo, da bi se dalo v takšnih razmah n. pr. cena mesu, ki je eno iz-^ed najbolj izdatnih hranil, potisniti ^vzdol s povečanjem uvoza živine, V jo imajo naši sosedi dovolj. Poldti-^ rimske vlade bi morala sistematič-J0 stremeti za tem, da doseže poceni-«v živil in s tem prehrane, za katero ^ia povprečno italijainski državljan '^oli 58% svojega zaslužka. To je to-5b bolj potrebno, ker naraste postav-^ stanovanjskih najemnin na vsako % avtomatično za 20%. Uradni podatki o draginji Po podatkih Osrednjega statističnega '•''ada v Rimu je v 61 glavnih mestih Julijanskih pokraj.o (provinc) indeks 'vljenjskih stroškov — ako vzameiao osnovo leto 1938 = 1 — znašal apri- 4 1956 62.92, marca pa 62.54, a meseca Jprila 1955 59.29. (Življenje je torej “ilo letošnjega aprila približno 63-krat ^ražje kakor pred vojno). Draginja je f aprilu 1956 v primerjavi z marcem j^rastla za 0,6%, v primerjavi z apvi- 5 1955 pa za 6,1%. Podražitev v aprilu 1956 nasproti Jarcu je nastala zaradi podražitve predane; skočila je namreč cena krom-Jfja, povrtnine in svežega sadja l.e-'ašnjega aprila so bile vse postavke jjšje kakor lansko leto, razen cene o-Ptačila, ki je nižja. ^ ^dražitev življenja v Trstu Uradnih podatkov o gibanju življenjih stroškov v Trstu v mesecu aprilu J ni; pač pa so bili objavljeni podatki za marec. Ce vzamemo za podlago bfimerjave leto 1938 in postavimo težnje stroške na 1, so se življenjski Jtoški (indeks stroškov) povišali na ;®'55. To se pravi, da so bili približno %krat višji kakor pred vojno. Indeks v februarju 1956 je znašal 59.17; v mar-se je torej življenje podražilo za ?;3%, sama prehrana pa za 3%; podra-■titev elektrike in goriva je znašala 1,1 ^st, stanovanj 0,1%, medlem ko se 16 cena oblačil znižala za 0,2%. ‘Nasproti povprečnim življenjskim Jfoškom v vsem lanskem letu se je Oljenje v Trstu meseca marca 1956 ^dražilo za 6% (indeks stroškov 56,97) ^sproti letu 1954 za 8% (indeks 55.97) ^sproti letu 1953 za 10% (ind. 54,66), 4 nasproti letu 1952 za 11% (indeks H25). Naj navedemo še nekaj podatkov o s'banju cen nekaterih živil (ha drob- Kaj se plete Adenauer v Ameriki Poleg obiska predsednika Tita Sovjetski zvezi predstarvljiai obisk nemškega kamolieija (predsednika vlade) dr. Adenaurja Združenim 'ameriškim državam gotovo enega izmed najvažnejših dagodkotv na svetovnem poil Mičnem in gospodarskem pozorišču. Tak pred prihodom dr. Adenauerja v New York je Builganiin; s posebnim pismom, ki ga je naslovil na predsednika ZDA Eisenhowerja, predsednika angleške; vlade Edena pa tudi na> samega dr. Adenauerja, pozval zahodne sile, naj sledijo zgledu Sovjetske zveze, ki je poslala domov veS kot en, milijon vojakov. Angleška in ameriška dipkn {nacija vidi v tem koraku v prvi vršiti poskus da bi se preprečila, oborožitev Zahodne Nemčije. Nasprotniki Adenauer jeve zunanje in gospodarske politike se v Bonnu vprav hrupno oglašajo v času njegove odsotnosti. Nemški socialisti zagovarjajo gledišče, naj bi se Zahodna Nemčija pogajala v zadevi združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo, nemška liberalna stranka, ki jo vodi dr. Dehler in ki j,e še nedavno 'sodelovala z Adenauerjem, pa predlaga pogajanja z vzhodno nemško vlado. Opozicijske stranke očitajo Adenaiu i-ju, da hodi dosledno po stari poti in dia se je preveč vezal z zahodnimi državami, medtem ko je zunanji politični razvoi zahteval bolj prožno politiko proti Sovjetski zvezi. Z izredno odločnostjo je vsaj trenutno dr. Adenauer obvladal težave, ki so se pojavile v njegovi vladi zaradi nesoglasij a med njim in vodilnima gospodarskima ministroma dr. Schaef- za Adenauerjeuim hrbtom - Teč struj u zunanji in gospodarslti politiki VELIKO PRESELJEVANJE NEMCEV ferjem in prof. Erhardoml glede gospodarske politike. Kakor znano, vodi dr. Schaieffer nemške finance, medtem' tco prof. Erhard že dolgo let daje smer zabodnonemšiki gospodarski politiki, ki je billia vsekakor uspešna. Dr. Adenauer je v veliko iznenademje nemške1 javnosti na zborovanju Združenja zar hodhonemških industrij cev javno kri-j tiziral zvišainije obrestne mere (od41/a% na 5>/2 %), ki jo jej odredilo vodstvoi Nemške narodne banke (Bank deut-scher Laander) sporazumno z obema gospodarskima ministroma. Adenauer je osebno napadel oba ministra, češ da sta ravnala nekorektna in da sta se odločila za omenjani sklep o povišanju obrestne mere, ne da bi se bila prej z njimi posvetovala. Dr. Schaeffer je Kljub temu očitku v prvem svojem govoru, ki je sljedil Adenauer jevem napadu. Izjavil, da vztraja proti inflacijski politiki, ki je zahtevala zvišanje obrestne mere. V tem pogledu ni popustil niti dr. Er-batrd. Nato je bil izbran posebni koi mite, ki naj bi spravil sprte ministre oziroma dosegel sporazum med dr. Adenauerjem', krščansko demdkrajtstool zvezo, v imenu katere vlada sedanji kancler, in omenjenima miiriistrama, Ta dva vztrajata pri zahtevi, da se marajo investicije čimbolj skrčiti^ prav tako podeljevanje kreditov, a hkrati znižati carine za okoli! 30 %. Krščanski demokrati bi rajši dosegli znižanje predvsem neposrednih dav-kovl tar se upirajo znižanju carin. Ako so poročila angleških listov iz Bonna točna, je ta spor poslabšal položaj' dr. Adenauerja v sarmi vladi ne tolika zaradi nesoglasja v sami1 gospod-arsiki politiki med člani kabineta, kolikor zaradi Adenauerje ve ga javnega nastopa proti dr. Schaefferju in prof. Er-itardu. Adenauerjlevi nasprotniki 'trdijo, da bi kaničler nikakor ne smel javno kritizirati dela teh svojih ministrov, to se pravi svojih sodelavcev. DR. ADENAUER PROTI NEMŠKI N ARODNI BANKI V omenjenem govoru pred nemškimi industrijci je nemški kancler kritiziral tudi ravnanj ei državnega zavoda Bank der demtscher Laender. Iz njegovih besed' sklepajo, da je on, proti neodvisnosti Nemške narodne banke. ki je v finančnih zadevah neodvisna od vlade. Zagovorniki takšnega položaja banke pripominjajo, da je banka prav zaradi tega uspela in ohranila stailmiost nemške valute, ker je vodila neodvisno gospodarsko poli,-tico. Nemški gospodarski publicisti' omenjajo y tej zvezi da .e bistvena razlika med položajiem današnje Nemške) narodne banke im položajem nekdanje Reichkbanke. Ta: je, lahko kot osrednji! nemški zavod tiskala bankovce in i!ih pošiljala v promet po želji nemške vlade, ne d^ bi druge banke imele pri tem kaj besedle. Današnja »Bank deut-scher Daender« je zvezni zavod, kakor kaže že ime, pri katerem odločaj o tudi sestavne dežele Zahodnonemške republike. Upraviči .odbor današnje' Nemške narodne banke sestavljajo predsedniki deželnih bank, ki soodloi čajo v imenu posameznih dežel v) vseh finančnih in gospodarskih vprašanjih. Na vprašanje predstavnika našega 11-s'a o pomenu »Mednarodnega vzorčnega velesejma v Padovi« kakor tudi pa-dovanske pokrajine za trgov no z Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami, je dal predsednik velesejma v Padovi on. dr. Mario Saggin naslednje pojasnilo: Padova je na po i, po kateri se vrši promet a vzhodno Evropo. Zaradi zemljepisnega položaja' našega mesta med vzhodom in aapadom Evrope, vodi vodstvo padovanskega vele: e ma že nekaj let politiko gospoda rslcega zbliževanja z vzhodnoevropskimi d žavami, ki so v območju velesejma v Padovi in predstavljajo naravna tržišča za naše proizvode. že preteklo leto so bile mnoge teh držav uradno zastopane na velesejmu in obiskale so nas njihove delegacije. Letos se je še bolj povečalo njih število. Saj sodelujejo skoraj vse države srednje in vzhodne Evrope. Tudi Jugoslavija je zastopana na vele ejmu. Te dežele žele spoznati naša tržišča in naše proizvajalne zmožnosti. Kar zadeva trgovino z Jugoslavijo, naj omenim, da uvaža naša pokrajina iz te države predvsem govejo živino, konje, perutnino, jajca in les. Mi smo močni uvozniki živine; saj odpade 40% vsedržavnega uvoza živine na padovansko pokrajino; 60% tega deleža krije a Jugoslavija in Madžarska. Pri tej priliki naj še opozorim, da so v Padovi največji živinski sejmi v Italiji. Javna skladišča v Padovi imajo sodobno napravo za zakol in čiščenje u-vožene perutnine, ki jo polem hrani.o v hladilnicah z zmogljivostjo 50.000 komadov. Ta tehnična oprema pripomore k čim boljšemu poslovanju naših u-voznikov. V Jugoslavijo izvažamo predvsem strojne naprave za mlekarne in sirarne, nadalje stroje za opekarne, lepenko in ovojni papir. Od os alih naših proizvodov, ki pridejo v poštev za izvoz, naj omenim še sl roje za stavbarstvo, avtobuse, bicik e, male kovinske proizvode, električne naprave za dom in gospodinjstvo, mline, opremo za vinogradniško in kletarsko industrijo, stroje za poljedelce, obdelovalne stroje, vagone, pa tudi volnene tkanine. SPECIALIZACIJA PADOVANSKEGA VELESEJMA Povezava s Srednjo in Vzhodno Evropo - Vtisi dopisnika »Gospodarstva« Padova, junija 1956 Od 29. maja pa vse do 13. junija je bil odprt 34. Mednarodni vzorčni velesejem y Padovi. V teh dpeh so si o-gledali padovanski velesejem številni diplomatski predstavniki, med njimi tudi jugoslovanski poslanik V Rimu dr. Darko Černe j padal je lažne politične osebnosti kakor tudi' odposlanstva iz mnogoterih držav. Od časa, ko je bil leta 1947 prvič po vojni odprt Mednarodni velesejem v Padovi — 26. po vrstnem redu — je moralo vodstvo velesejma premagati neštevilne težave. Dočim je bilo leta 1947 prisotnih 957 razstavi jake v, se je lansko leto 'dvignilo njih število že na 3.507. Poviširna pokritega in nepokritega razstavnega prostora znaša 75.000 kv. metrov. Prvi povojni velesejem je obiskalo 353.000 oseb, lanskega pa nad 1 milijon. 'Leta 1952 je bilo uradno zastopanih 13 tujih držav, lansko leto 17. Dočim so bili leta 1952 razstavljeni proizvodi 23 držav, se je y letu 1955 dvignilo to število na 26. Leta 1952 je na sejmu razstavljalo 928 podjetij, v preteklem letu pa 1.021. Dočim so leta 1947 uvozili blaga v celotni vrednosti 60,500.000 lir, je njegova vrednost lar sko leto presegla emo milijardo. Ker se tudi veliki sejmi vedno bolj usmerjajo k specializaciji za določene blagovpe skupine, se je tega načela o-prijelo tudi vodstvo padovanskega velesejma. Čeprav so ohranili splošen blagovni značaj tega vele ejma, so se leta 1951 pričeli kazati prvi znaki specializacije padbvanskega velesejma. Takrat so namreč priredili I. vsedržavno zborovanje za embalažo. Letos je bilo v zadnjih dVieh dneh velesejma že 6. tovrstno zborovanje, združeno s 5. mednarodno razstavo embalaže. Ta je dajala letošnjemu sejmu značilno obeležje. Na njej: so bili prikazani najsodobnejši načinii ovojevanja kakor tudi najmodernejša sredstva, ki jih uporabljamo za embalažo vseh vrst industrijskih in naravnih proizvodov za pervoz in skladiščenje, da jih obvarujemo pred katerikolimi okvarami. Poleg italijanskih podjetij so bile na razstavi embalaže zastopane .tud'!, avstrijska, francoska, španska in holandska podjetja, nemški center za embalažo pa je pripravil izredno zanimivo didaktično razstavo te stroke. čas velesejma so bili v prevozni učilnici tečaji za embalažo, ki jih je priredil Italijanski institut za embalažo skupno z glavnim stanom ameriških čet v Evropi. Tečaje so namreč vodili inštruktorji ameriškega glavnega .stas a. šoke in mostne, kakor tudi cestne gradnje. Pozornost je vzbujala strojna o-,prema za opekarne, izdelek padovan-ske industrije. 'Tema dvema specialzaci.ama se je lansko leto pridružil še sek.or »uslug mestnih podjetij«. Na posebni razstavi so biti prikazani avtomobili za odvažanje smeti lin vozila za čiščenje cest; priredili so zborovanje, na katerem so razpravljali o zbiranju prevažanju in uničevanju mestnih smeti, kakor tud; o morebitni uporabi njih sestavin v poljedelstvu in industriji. Tudi o razstavi prevoznih sredstev tu naprav lahko rečemo, da je posebnost tega velesejma. Obiskovalcem je bila dana priložnost, da si ogledajo nove tipe vagonov kakor tudi posebne tovorne avtomobile. Tudi letošnja razstava poljedelsikh strojev je bila izredno bogata. Poleg traktorjev in mlatilnic so bili razstavljeni tudi najraznovrstnejši stroji za obdelovanje in gnojenje z: mi je, kakor tudi stroji za sia en j e, sejanje in nabiranje pridelka. Zanimive so tudi razne namakalne naprave. Nadalje moramo omeniti mline, sodobno .opremo za kokošjerejo, kakor tudi bogato razstavo vseh priprav, ki so potrebne vinogradnikom in kletarjem. Z velesejmom je bila združena tudi razstava goveje živine. Poleg teh razstav, ki dajejo mednarodnemu velesejmu v Padovi neko posebno lice, so razmeščene v velikih paviljonih še razstave, ki obsegajo najrazličnejše blagovne skupine. To so razstave obdelovalnih strojev za les i.i kovine, naprav aa pekarne, električnih naprav za dom, hladilnikov za domačo uporabo in gostinstvo, nadio-aparatov in televizije, pohištva in druge hišne opreme, za šport, igrače, za zdravil ške ambu atorije, industrije zdravil, obrtniška razstava ter razstava izumov. V poslovnem središču so bile informacijske pisarne naslednjih držav: Jugoslavije, Anglije, Avstrij-e, Belgije, Bolgarije, Brazilije, Dominikanske republike, Francije, Indije, Indonezije, Jordanije, Južne Afrike, Libanona, Madžarske, Mehike. Nemčije, Nizozemske, Pakistana, Poljske, Rusije in Sirije. Preskrbljeno je bilo tudi za pouk in razvedrilo cbisokvalcev. Tako :mo lahko videli enosedežno vojaško letalo F. 84 G (Tbunderjet), ki doseže hitrost 960 km na uro. Za reklamo nekega podjetja pa je skrbel premikajoči se in govoreči robot. Naj' še omenimo, da sc imeli prost vstop na velesejem vsi inp-zemci, ki so se p e s avili s potnim listom. Ir g. M. P. Padova - Dunaj in Trst Ob j avl jamo nekaj misli še 'drugega .tržaškega obiskovalca, ki si je ogledal sejem v Padovi: Padova se lahko ponaša tudi z enim najbolj racionalno urejenih 'gospodarskih razstavišč v Italiji. Odlikujeta ga predvsem zračnost in preglednost, vendar utegne zaradi razvoja v zadnjih letih, postati kmalu pretesno. Vodstvo velesejma se že bavi z mislijo, da ga prestavi na prostranejše ozemlje. Padovanski velesejem ni le po svoji zunanji ureditvi moderna ustanova. Vodstvo velesejma si priza-deva, da bi sejem .prilagodilo tudi go- spodarsko zahtevam časa. Iz navadne razstave, ki dolgočasi obiskovalce in ne zanima razstavljaloev, se je namreč razvila v specializirano tehnično im odo študijsko ustanovo. Glavno zaslugo ima pri tem njen predsednik on. Saggin, pa tudi padovanska univerza je s svojio tradicijo pripomogla k uspehu predvsem ma znanstvenem polju. V zvezi s to razstavo so ameriške vojaške sile v Evropi skupno z Italijanskim inštitutom za embalažo priredile poseben tečaj glede ma vojaška naročila »off shore«. Tečaja so sa udeležili specialisti vseh večjih italijanskih 'tovarn. Ne smemo prezreti zanimanja, ki ga za ta velesejem kažejo vzhodno-evrop-ske države od Rusije do Bolgarije, ki s svojimi trgovinskimi zastopstvi zelo pozorno sledijo razvoju tega tržišča. Prav gotovo ni tO' slučaj, temveč sad načrtnega dela velese j eimskeiga vodstva. Posebno predstavništvo je nedavno odpotovalo na Dunaj, kjer je stopilo v stik s predstavniki Itaiijamsko-avstrijske trgovinske zbornice. Proučili so možnost, da bi iz Avstrije napravili neke vrste obsežno »prosto cono« sa tranzitni blagovni promet za vzhod-no-evropske države. Tudi kongres Av-strijisko-italljanske trgovinske zbornice na. Dunaju in Btallijians^avstrljstoe zbornice v Milanu, iki je bil prvi dan velesejma v Padovi, spada v okvir tistih iniiioiativ, ki naj bi Padovo postavile v ospredje italijanske trgovine z Avstrijo in z vzhodno Evropo sploh. Ob gornjih ugotovitvah bi se moralo globoko zamisliti tudi vodstvo Tržaškega velesejma, saj je Padova na tem, v kolikor to že ni, da Trstu prevzame vlogo, ki mu po naravni legi in tradiciji pritiče. R- D. Ali se bodo Nemci zdai umirili? Priobčujemo risbo agencije »Globus«, ki prikazuje preseljevanje Nemcev od XI. .stoletja do današnjih dni. Od XI do XIX. 'Stoletja so se leke Nemcev zlivale proti vzhodu. Zgodovinarji razlikujejo tri velike valove, in sicer prvega od XII. do XIV. stoletja, drugega od XVI. do XV'HIiI. in tretjega v XIX. stoletju. Ko se je Zahodna Nemčija pričela industrializirati, se je tok obrnil v nasprotno smer; od le a 1840 do 1910 se je preselilo' okoli 2 milijona Nemcev z vzhoda na zahod. Ko je Nemčija po prvi svetovni vojni zgubila Zahodno Prusijo im Poznanjsko, se je iz Poljske od leta 1919 do 1932 preselilo v Nemčijo okoli 700.000 Nemcev. Kadar je Hitler obrnil ost svojega smrtnonosne-ga orožja proti vzhodu in je nastopil z geslom »Heim ips Reich!«, se je kmalu po začetku vojne preselilo y Nemčijo okoli 350.000 Nemcev iz Ukrajine im daleč s Krima. Ko se je nemška fronta pričela krhati im so osvobodilne vojske zmagoslavno prodirale proti zahodu, se jie z umikem nemške vojske pričel strahoviti beg nemškega ljudstva iz Jugovzhodne Evrope, Cehoslovaške. in vseh dežel onkraj Odra in Nise. Tako se je vrnilo v iNemčijo okoli 12 milijonov ljudi. IZ' balheinskih dežel sta Nemčija im Avstrija sprejeli okoli 400 tisoč Nemcev. Iz Vzhodne iNemčije se je odi leta 1949 preselilo okoli ,2,5 milijona ljudi v Zahodno. Okoli leta 1000 iso nemški vitezi prekoračili Labo im pričeli germanizirati slovanske dežele na Vzhodu. V XVIII. 'Stoletju je Avstrija- pospeševala naseljevanje Nemcev v Banatu, Bački, Bukovimi 'im Galicijii; v XIX. stoletju so se Nemci’ maisejili v 'Besarabiji, Voli-niji im daleč pod Kavkazom'. Leta 1951 je v Zahodni Nemčiji živelo okoli 8 milijonov povratnikov, v Vzhodni Nemčiji 4 milijome in v Berlinu 170.000, kar da skupino 12,15 milijona ljudi. Okoli 350.000 Nemcev je leta 1945 in 1946 prišlo iz Madžarske, Bačke im Banata (Jugoslavije). To so podatki iz nemških virov. Kaže, da jih nemški tisk prioibčujie prav zdaj zato, ker se v .Zahodni Nemčiji razvija gibanje za revizijo današnjih meja In določb premirja. Tako ise je zahodnonemška vlada že sporazumela s francosko, da Nemci 1. januarja 1957 vkorakajo' v Posarje; gospodarsko pa bo ta dežela priključena la Nemčiji leta 1960. PRESELJEVANJE BEGUNCEV V NEMČIJI. Miimisbrstivo za begunce ma Spodnjem Saškem ,sporoča, da je okoli 100.000 begunicev, idil so se tam naselili, prosilo, da jih -preselijo drugam. 33.000 bo preseljenih še v tem letu. Iz Spodnjega Saškega (Niedersachsen) so doslej preselili v druge nemške dežele 235.000 beguncev. SUDETSKI NEMCI SE OGLAŠAJO. V Niirnibergu, kjer so Nemici že pred vojno ustanovili Institut za nemške narodne skupnosti po vsem svetu, se vsako leto zberejo na velik zhod sudetski Nemci, ki so ob koncu vojne zapustili 'Češkoslovaško. To se zgodi ob bin-koštnih praznikih. Poročajo, da se je letos zbrala v Niirnbergu večja množica sudetskih Nemcev kakor prejšnja leta. V Nemčiji živi danes okoli pol milijona sudetskih Nemcev, medtem ko računajo, da je ostalo1 na Češkoslovaškem še 200.0001 'Nemcev. Češkoslovaški rdeči križ je izjavil, da je pripravljen s predstavniki Nemškega rdečega križa začeti s poizvedovanjem, kaj se je zgodilo s 320.000 sudetskih Nemcev, ki so v času izgona leta 1945 zginili in za katerimi ni pravega sledu. no) v Trstu, ir sicer za kg blaga v li- sejma je »industrija hladu«. Leta 1952 je bil prirejen ma velesejmu I. vsedr" rah ali za komad: 1952 1953 1954 1955 1956 zavrni kongres hladu, a letos je biti., že peti. Na sejmišču je bila tudi velika kruh iz in. 0 110 110 110 110 110 razstava strojnih naprav za proizvaja- kruh iz m. 00 140 140 140 140 140 nje hladu. Ogledali smo si lahko veli- riž 171 170 166 170 172 ke in male hladilne naprave, ki zani- pšenic, m. 00 123 124 125 127 127 majo industrijo, hladilne vagone in av- fižol 166 168 148 139 146 tomobile, pa tudi številne vrste toplot- sladkor 285 283 280 278 278 mih osamil, kate.ilt proizvodnja je vse- praž. kava 1821 1848 2243 1993 2140 kakor navezana na industrijo hlada. vino 10 stop. 132 143 158 163 162 Razstavljeni so biti tudi stroji za pri- olivno olje 432 455 451 503 811 delovanje ledenih' lusk različnih debe- semen, olje 384 373 385 406 453 lini. Pozornost vseh obiskovalcev pa je maslo 1180 1159 1118 1182 1195 vzbujala velikanska strojna naprava za slanina 440 353 473 462 453 mehansko luščenje paradižnikov s hla- surova gnjat 2353 2395 2411 2539 2606 dom. V istem paviljonu so bili razstav- mortadela 594 546 539 549 539 Ijemi še plinski motorji na metan, ka- telečje meso 1384 1315 1336 1416 1444 kor tudi kompresorji za pline. goveje meso 984 963 983 998 1006 Nadaljnjo speciaJteacijo' padovanske- svinjsko m. 1041 923 1040 1109 1105 ga velesejma predstavljajo stroji za polenovka 621 641 648 722 674 stavbarstvo. Tudi v tem primeru je bi- sir grana 1296 1373 1440 1439 1395 la razstava združena s kongresom te sveže mleko 71 73 72 70 70 stroke. Prikazani so bili italijanski in sveža jajca 33 33 32 32 33 tuji stroji, ki jih 'upctijabljamo za vi- Trsta V Dubrovnik kljub Vsemu X. »Bit če svašta!« »Mostar« se je globoko zaril v morje, tako nekako kakor zgubi fetald višimo, ko zaide v brezzračni prostor. Iz kuhinjske shrambe se !je v jedilnico začull škle-,. pet posode, ko-zarai in steklenice na' mizah so pred gosti oživeli. Vendar se. motor nd zmeni® ne za morje ne za preplašene potnike. Nemoteno jie brnel dalje, vijak! je zopet potao zajemlall vodo in gnali, ladjo. Pluli smo po odprtem morju iz Splita proti Šibeniku v ve-čermih urah. Dolgih otokov, ki sicer spremljajo skoro vso .c akna insko ob 1 in za katerimi mirno plovejo ladje, nai tem mestu mi. Nevihta se je približevala, ko .smo večerjaili. »Bit če isvaštft!« je prostodušno odgovoril mladi natakar moji zaskrbljen ni sopotnici. Morda je tista gospa, kij se v Splitu ni hotela vkrcati, ker so jo vznemirjala znamenja na nebu Im smo 'Se 'ji mi skrivajt skoro posmleho* vali, imela le prav. Tako vendar ni bilo, kakor je pogosta na oceanu, ko se tudi najbolj utrjeni mornarji vle-žejo na tla, da bi laže kljubovali vii banju. Tudi to 'e naš mladi natakar že večkrat doživel. 2 e smo srečno zapluli v ozek Kanal sv. Antona, ki pelje v Šibenik. Kapti tan od časa do časa; posveti z žarometom ob skale, da preveri orientacije, ki mu jo dajejo pogosti svetilniki nbl obali. Tuli z utrdbe nad Šibenikom si-gndliziirajo. Vožnja mimo svetilnikov vseh barv ih grozečih čeri, ki se pri-i kazujejo kakor pošasti vstajajo iz morja v močni svetlobi žarometov, je nekaj veličastnega, vprav fantastičnega. Okoli devete ure smo pristali ob lepo razsvetljeni obali v šibaniškem pristanišču in 'Sle nato nastanili v hotelu »Krka«, ki je samo nekaj korakov od morja. Tedaj se je vli'a silna ploha ob spremljavi hude-ga vetra, morje se je penilo in vdiralo čez obnovljeno obal. Kako se nleki prebija »Mostar«, ki jei kljub vsemu odplul natančno po voznem redu, skozi nevihto? Kaj; takšnega Sibenčaimi ne pomnijo. Tako so naslednje jutno modrovati ob starem vodnjaku blizu obale:. Resitaivn nacija »Ljubljana« ter vrsta trgovin in drugih stavb ob obali, ki jei široka čez 10 metrov, .so bile polne vode. Gostilniške mize in stoli in dalje vreče raznega blaga so plavale po vodi. Motorne črpalke ognjegascev niso zalegle. Od kod toliko vode? Mesto se razteza strmo v grič. 'Izkušeni meščani so menili, da jie voda vdrla v hiše ob obali za hrbtom -s suhega, a ne iz morja. V dvajsetih minutah si na Šubičevem brdu, od koder se odpiral čudovit pogled na ves Šibenik. S prostim očesom premeriš pred seboj ves Kanal sv. Antona (2,5 km), za katerim sel slikar jo drug ob drugega maštevilni otoki. Na tvojli desrii (niai severo-zahodni' 'Sitrau ni) je grajska trdnjava, proti jugozahodu vojna luka, v kateri -se je usidrala večja ladja — menda »Galeb« sredi vrste manjših. Tam se vrstijo stavbe raznih vojaških ustanov. Pogled na severno stran zastira ogromen oblak žarečega dima, k'l se dviga tanoj nekje od izliva Krke. Sib mik je središče jugoslovanske) Industrije aluminija. Leta 1954 so v Suzorcu pri Šibeniku proizvedli' 2.750 ton ,suroveg-a| aluminija in 2.600 top glinice. V Raž ir ah je tonsko leto pričeto obratovati tovarna lahkih kovin »Boris Kidrič«; po leg čistega ih oplemenjenega aluminija bo 'izdelovala,, ko bo v polnem obratu, po 16.000 ton valj enih proizvodov na leto. Tedaj bo Jugoslavija proizvajala povprečno po 2 kg aluminija' na vsakega prebivalca. V Šibeniku j|e tudi tovama feiroleigur in amorfnih elektrod. Z gospodarskega vidika ima Si-benilk veliko prednost pred Zadrom, ker je z železnica povezan z zaledjem. Nove tovarne lizkoifiščlajo natravni^ bagastvtei (boksit) iiln Hjudiemi dafl^ja kruha doma, da bi se ne zgubi'ali v svet lin delali za tujca. Z druge strani spremljajo industriallziacijo' nekateri neugodni pojavi, med temi beg z zemlje. Na poiti proti trdnjavi nam je sta-reljlši kmet, ki se vozi vsaki dan, s: col-, nom na svojo njivo V zalivu, razlagal, dal na sosednih phljihl delajo samo še štirje starejši kmetje; čedaljel manij' je konj in mezgov, ki bi dajali gnoj; za njive iln vinograde. Kako naij rodijo trte, oljke im smokve? Mladina je pa njegovem premuhasta in Išče lažjega zaslužka v mestu. »Dete treba da se vaspita kao mladica«, je modroval. Sibemiški trg, je neprimerno slabše založen z mesom in zelenjavo kakor splii)tskn:_ Zaledje ,je očitno manj rodovitno. Tudi Šibenik im|a' seveda obvezno promenado na š iricigliatem trgu, precej visoko v mestu. S svetilnikov ne Sije samo neonska svetloba: korak sprehajalcev vseh 'Starosti spremlja tudi vesela glasba ,ilz moonlih zvočnikov, ki se skrivajo' nekje za svetilkami. Mladi oficirji in aspiranti dajejo ton itni vnašajo življenje med množi o. Ah se ni moj prijatelj, pomorski oficir, prav na tej promenadi pred 15 leli zagledal v neko Dalmatinko? Glasba ise razlega dOll proti oballl, še drugi zvočnik,ii pd glavnih ulicah so hkrati na delu in prenašajo veselo raspoloženje po vsemi mestu. Vsekakor izvirna zamiisea občinske uprave! Na poti proti obali nas je presenetil son dobno im okusno urejen bar sredi star rih stavb; v njem ti postiežejo tudi s francoskimi revijami’. Med raznimi kuituimo-zgodoviinSki-mi! spemtpiki je goxvo na bolj z :n -miva katedrala, ki so jo graditi domačini v XV. in XVI. .stoletju. Mladi’ ret dovnite ki je sam vdeval v orgije elektropmevmatične naprave, nam je, pojasnil, da jie bita cerkev obnovljenai še v avstrijskih časih in da so nedavno jugoslovanske oblasti oale denar z kupolo, ki jo je bilo treba okrepiti). Zunanjo stran kated ale krasi v n: c iz 72 kamenlitih glav, ki predstavljajo ajznamanitejše meščane iz tistih časov Težko se poslavljamo od Šibenika. Na ladjo čakata tudi dve preprositi Slovenki z deklico. Za njima, prideta še moža, tesarja iz Logatca v družbi s predstavnikom podjetja, ki se jima' je topilo 'zahvaljeval!. Podjetje' v Logatcu je kupiilo neoteslane hlode ki so jih prišiti tesali domači mojstri. Radovedne žene so šlel na dolgo pot za njlil-mi, da bii izkoristile1 »sindikalno«, To-lej iz Logatca v Šibenik. Ko so nekdaj njihove matere potovale iz Logatca v, Ljubljano je bil to velik dogodek v družini, danes je, potovanje tudi za preproste ljudi iz Logatca v Šibenik vsakdanja zadeva. Pred zaključkom moram: že iz novinarske1 dolžnosti še zabel: žili, da e j:e v MJallam Lošinju vkrcala na našo ladjo ilsta zgovorna »Američanka«, ki nas je s svojim 'jezikom spremljala te Trsta do Lošinja. Pokazala je da si je med bivanjem v svojem rojstnem krah jiu jezik še bolj ošilila, saji je carimii-ku v Trsltu na vprašanje, kaj liima v kovčku^ išikmillia: »Pietre, cossa la von che( potrti de la ... Pietre, solo pietre.« Carinik j e bili očitno pametnejši in se' nd niti diplomatsko nasmehnil. Lojze Beroč PRIEIKOM VAŠEG D O L A S K A U TRST ' iČM* POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN ENGI.ESK1H STOEOl/A TRST - ULICA SAM MC0L0’ BR0J 22 - TELKEOM 31-138 - TRST PRODAJA MA l/ELIRO I MALO 0RIGIMALMIH EMGLESRIH ŠT0E0EA ZA MUŠRA 1 ŽEMSRA ODI JELA UZ MAJM1ŽE El J EM E. Mednarodna trgovina m po sim BULGANiNOvO PISMO PREDSEDNIKU SEGNIJli. Predsednik' sovjetske Viladie Bulgapin je na lov t tudi na predsednika italijanske vlade Segnija posebno pismo o vprašanju razorožitve. Izrazil je upanje, da bo Italija, ki je postala članica Združenih narodov, založila svoj vpliv za ugodno rešitev vprašanja .razorožitve. Pismo poudarja, d!a je sovjetska vlada sklenila poslat; domov 1,200.000 mož; lani je že demobilizirala' S43.000 vojakov. ANGLEŠKO MNENJE O TITOVEM OBISKU. Sovj-etiski državniki m rusko ljudstvo so priredili piedsedniku Titu ip ostalim jugcislovansk/m državn kom (podpredsedniku Kardelju in zunanje-nju tnindlstri Popoviču), ki ga spremljajo, izredno svečan in prisrčen sprejem:. Hugh :Seton-Wa,soni, ki je znan kot izvedenec za balkanska vprašanja, je že v času Titovega obiska v Parizu omenil enega izmed glavnih vzrokov, iz katerih želi Sovjetska zveza prijateljske odnose s predsednikom Titom. lSetcin-Watson je v reviji »Tire Liste-men« ugotovil, 'da si je Jugoslavija v zadnjih letih pridobila velik ugled in veliko popularnost v Aziji, zlasti v Burmi pa tudi v Indiji, Egiptu in drugod. Tam jo imajo za socialistično državo, revolucionarno in proti imperialistično, ki ne ogroža •nikogar. Nič ni škodilo Rusiji v Aziji toliko kakor njeno nasprotovanje Jugoslaviji, oetom-Watsom ne verjame, da se je Hruščev sprijaznil z Beograd; m, da bi razbil Balkansko zvezo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Sedanjega trenja v Balkanski zvezi ni krivo sovjetsko hujskanje, še manj jugoslovansko; to je rezultat politike londonske, grške in turške vlade glede 'Cipra. Moskva ne išče plačila za svoje novo zbližanje z Jugoslavijo na Balkanu, temveč v Azijk 17.J MILIJARD MANJ ZA VOJSKO. Angleška vlada je sklen la, da bo takoj skrčila vojaški proračun za 100 milijonov funtov šterlingov (okoli 170 milijard lir). Vlada je prepričana, da ne obstoji m e posredna' vojna nevarnost. KONKORDAT Z NEMČIJO NA DNEVNEM REDU. Omenili smo že, da nemška javnost živahno razpravlja o vprašanju obnove konkordata. Socialisti psspro.ujejo njegovi obnovi, ker je bil konkordat .sMernjem (leta 1933) s Hitlerjem. Pristaši obnoviive omenjajo, da bi obnovitev konkorda a pomenila važen konkordat na noti k združitvi obeh Nemčij. Konkordat je namreč veljal za vso Nemčijo. V tej zveza omenjajo okolnost, da je Vatikan odbil predlog vzhodnonemške vlade naj imenuje v Vroclavi (nekdanji Brešla-vi) škafa. S tem mi hotel Vatikan priznati dokončne priključitve Vroclave k Pdljs.M. Prelat Boeliler je v imenu predsednika škofovske konference v Fuldi izjavil, ca bi bil Vatikan pripravljen na pogajanja o spremembi kcmko-data, ako bi nerška vlada najprej priznala ve’javnost konkordata v celoti. NOVA VSTAJA V ARGENTINI. Argentinska vlada je dala obsoditi na smrt gem. Juana Jcsea Vailea, ki je vodi! zadnji' najmovejši upor Peronovih pristašev, in ki je bil določen za piedisednika y primeru, da bi vstaja uspela. Obsojenih je bilo tudi več drugih oficLjev, vendar za zdaj niso izvršili nad njimi' sta tne kazni. (V našem podlistku boste naši i temeljno razlago, zakaj je Južna Amnrika tako nemirna!). POLJSKI DRŽAVNIK SE VRNE IZ BEGUNSTVA. Predsednik poljske emigrantske vlade Mackijewicz v Londonu je spoiočil, da se namerava vrniti v svojo domovino, ker je na Poljskem po absadbi Stalinove .politike nastal nov položaj., ki mu bo omogočil politično udejstvovanje. —o— »Kolikor lahko presojam bodočnost, ogroža neposredno obstanek naše države bolj konkurenca na izvoznih tržiščih kakor hladna vojna«. (Anthony Eden v Nonvechu pretekli teden). OTOK BREZ DEKLET. Na Danskem otoku Feoe je okoli 100 fantov dovolj premožnih da bi si lahko ustanovili družino. Toda na otoku ni deklet ker so odšla v mesta. Na Danskem je navada, .da si dekle a v r restopinem letu 29. febr. lahko sama izbirajo fante. Na otoku Feoe so izkoristili to navado in povabili 100 deklet da bi si izbrale fanta. Poskus ni uspel ker je ta dan prišlo toliko tujih časnikarjev in fonografov da bi prisostvovali temu zanimivemu dogodku da so se dekleta preplašila ip zbežala. Fantje so zdaj organizirali nov poskus da bi pribavili dekleta in sicer v času ko je vse sadno drevje v polnem cvetu. Ali je poskus uspel, še pl podrobnejših poročil. Tržaški lesni trg Te dni bo uveljavljen novi cenik za jugoslovanski trdi les, ki so ga s:s’ a-viui pred kratkim jugcslovaicske oblasti. Čeprav še nli znano besedilo novega cenika, kroži glas, da se bo zv.šala cena surove bukovine kakor tudi parjena bukovina debelejših mer medtem ko se bo cena bukovini za v. ste izpod 40 mm znižala. Sklenili so tudi, da bodo kupci večjih količin trdega jugoslovanskega lesa (1000 k.b. metrov v e-nem letu) pirejeli posebne nagrade. Cene sn.olmatega lesa so ostale netz-piomenjene. Kur čije s tem blagom so po .mnenju kupcev neizvedljive. Razlika v ceni med jugoslovanskim in avstrijskim blagom znaša namreč 20C0-3000 lir pri metru. ZJi se, da Jugoslovani ne razpolagajo z velikimi količinami te vrste blaga:. Zaradi tega ni verjetno, da bi se cene znižale, Ope atorji iz Južne Italije in Sicilije, ki so najboljši kupci jugoslovanskega trdega lesa, sp omejili svoje nakupe v pričakov nju objave jugoslovanskih cen in uvrstitve teh y mednarodne kvota ije. ROSENTHMSK1 PORCELAN PRI NASA LEPE DOHODKE. Družba Ro-senlhal Porzellan AG (Selb-Marktrcd-witz) je imela v lanskem letu 7i milijona mark dobička in je razdelila dividendo 11% (lansko leto 9,5%). Družba bo zvišala delniško glavnico za 3.5 milijona DM na 10,8 milijona nemških mark. VALJANO JEKLO IZ ZAH. NEMČIJE V SOVJETSKO ZVEZO Zahodnemške jeklarne so prejele iz Sovjetske zveze naročila za GO.000 tun valjanega jekla. Blago bi morale izročiti do jeseni teca leta .V to količino je zapopadenih 30.000 ton fine pločevine. Jugu slovansko - italijanski trgov, sporazum dopolnjen Mešana komisija, ki jo predvideva ita.ijansko - jugonovansLi trgovinski sporazum z dne 31. 3. 1955 hi ki je zasedala pre.šnjii mesec v Beogradu, je z zaključnim zapisnikom z dne 2G. maja izrazila v splošnem zadovoljstvo nad potekom trgovin kc izm njave, kakor se je razvijala .po sklenit , i lanskih sporazumov, in ugo ovila, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno povečala, 'kar ustreza skupni želji obeh vlad1. Ugotovila pa je tudi, d'a bi se mogla izmenjava že v okviru sedanjih sporazumov še bo.j razviti, in je v ta namen sprejela nekaj sklepov, ki so ž stopili v veljavo ali pa nodo predloženi prizadetima vladama, da storita primerne ukrepe. Tako so. s tako šnjo veljavnostjo u-virstili v seznam A, ki našteva artikle jugoslovanskega izvoza, še naslednji blagot jajčne prmz.one, surove kosil rudnine, kovincke odpadke in pepele, bencol, toluol, surovi nafta! n, 'aluminijeve oseiužke ter zidno opeko in strešnike, črtali pa so iz seznama sinovi glicerin.. Medi italijansko izvozno blago, ki ni konitrnigentirano (seznam B), so pa na novo uvrstili upoi-nii mate ial, bižuterijo, kostanjev les za stioj.la ter ščeti vsake vrste. Iz seznama tistega blaga, katerega uvoz v Italijo, je kontingent Iran in ped-v-ženj licenci (n. pr. goveja živina, prašiči, cemen , raški premog in dr.), je črtano surovo železo, superrafinirani lerokrom in pogonsko olje mazut; kontingent raškega .premoga je zvišan od 50 na 70.000 ton, kontingent furnirja pa od 300 na 500 kub. m; na novo je vnesen v ta seznam uporni material (30 mil. lir), zidha in strešna opeka (20 mil. lir) ter alkohol za začasni izvoz, svinjina, škrob, glukoza, dekstrin. ■Strojani ekstrakti, pivo, glinica, kristal in plinska olja (vse p. m.). Na jugoslovansko opazko, da so 11-ceoice za uvoz živine .vse preveč razdrobljene med številne uvoznike in da tudi po datumih ne ustrezajo njihovim željam 'in razpoiožl.ivcsti na jugoslovanskem' tržišču, je italijanska delegacija obljubila, da bo zadevo preučila in skušala zagotoviti popolno izkorišče-nje določenega konti, genita. V neka.erih pan gah izmen.ava ni dosegla predvidene ravni; tako n. pr. 'halijanski uvoz žagane iglovine in hra-stovine, sulfitne celuloze, rafiniranega svinca, celulozne bukovine in bakra ter jugoslovanski uvoz umetnih vlaken, raznega tekstila, riža, žvepla. Vzroki so bili različni in jih je pripisati deloma pomanjkanju ponudbe ali povpraševanja, deloma pa tudi oviram tehničnega značaja. Komisija sedi, da h' PODRAŽI EV PREM JGA SULC1S Medminls irski svet za cene je sklenil povišati tudi tene premoga iz rudnikov Sulcis, in sicer 500 lir pri toni. Cene, ki so pričele veljati 1. junija, za blago Iranko vagon do prisjan šča, vključno IGE, so naslednje (prva šle-vilka se nanaša na premog drobne vrste, druga na nekoliko debelejšega in tretja na premog veliko.ti pcinaianč); Genova 10.0.0, 11.900 in 12.400 lir za tono; Savona 9.000, 11.800 im 12.3.0; La Spezia 6.900, 11.800 im 12,300; Livorno 10.150, 12.050 in 12.550; Civitavecchia 10.300, 12,200 im 12.700; Neapelj 10.300 12.200 in 12.700; Salerno 10.300, 12.200 in 12.700; Blairi 11.000, 12.900 in 13.400; Ancona 11.350, 13.250 in 13.750; Benetke 11.200, 13.100 in 13.600; cine za cit sicilijianska p istamiišča so naslednje: 9,450. 11.350 in 11.850 lir za tono. PROIZVODNJA SVINCA V ŠPANIJI se je leta 1955 dvignila od 56.076 ton (leta 1954) na 61.244 ton. Od tega so 28.955 prodali v Španiji, ostalo pa je šlo v tujino, in sicer v ZDA 12.145, Brazilijo 6.154, ma Finsko 3.093, Noi’veško 2.800 in v Švico 2.200 ton. TUDI KOKS SE JE PODRAŽIL V FRANCIJI Kakor smo zadnjič poročali, je francoska jeklarska industrija sklenila zvišati ceno svojih proizvodov za 4%. Vlada se je temu protivila. Zdaj je pooblastila francoska podržavljena rudarska podjetja, da zvišajo cene za koke. Cene so bile dejansko zvišane 16. maja. Povišek znaša pri eni toni £00 fi ancosbih frankov. Ta povišek je man j ši kakor povišek cene koksa v Porurju. Zvišanje cene koksa bo prizadelo francoske jeklarne za 2-3 milijardo francoskih frankov na leto. P; ičakujejo da bo vlada tudi črtala podpore frap-cosk m jeklar am za izvoz. bila umestna ustanovitev posebnega mešanega odbora jug slovanskih izvoznikov .'im itailijacskih uvoznikov lesa, ki maj bi skrbel za reševanje vprašanj, ki zanimajo ta važni sektor trgovinske Izmenjave. Glede uvoza ce'ulozne bukovine v T alijo ten- umetnih teks.iln.h vlaken V Jugoslavijo bo.ta prizadeti vladi dovoljevali 'izmenjavo tudi v o kviru paralelnih poslov ali kompenzacij. V posebnih primerih se bodo po predhodnem spo.azumu dovoljevale izredne operacije. Italijan;ka delegacija je Izrazi a posebno željo za povečcinje svojega izvoza tekstilnih proizvodov, jugoslovanska pa je zaprosila za kontingent It-, tieoč ton umetnih gnojil, ki bi jih uvozila za potrebe jugoslovanskega lem -tijstva. Prizadeti vladi bosta izraženi želji skrbno proučili in skušali uresničiti. SPORAZUM S SOVJET. KO ZVEZ J Po zapisniku, ki sta ga Italija in Sovjetska zveza podpisali 1. junija, se bo tudi letošnja trgovinska izmenjava med njima odv jala na podlagi trgovinskega sporazuma z dne 11. 12. 1948. Za letošnje leto so bili določeni naslednji kontingenti: Sovjetski izvoz: žagam les (150.CC0 kub. m), antracit (200.000 ton), manganova ruda (30.000 toni), surovi petrolej (100.000 ton), .gorilno olj;e (51.000 ton), bencol (2.000 toni), surovo železo (75 tisoč ton), fero.u je z njimi povezanih nemalo vprašanj. Izv gredo pravzaprav vsi za enim sam mi končnim namenom učlnkovito.ti mezluarodnega razsodni,štva (vštevši nagli, o procedure). Med njimi pa s a nedvomno naj-pomembne ši nas ednji vprašanji: a) po katerem pravu naj posamezna arbitiaža sodi, če gre na primer zia spor med italijanskim in severnoameriškim podjetjem za b’ago, ki bi moralo biti dobavljeno Fob turška luka; b) prisilna izvršljivost mednarodnih arbitražnih odločb. Prvo vprašanje je izredno zapleteno in ga je na primer ugledna American Association of Arbitrage v New Vozku v svojih pravilih kar presekala tako, da razsodniki niso vezani rja nobeno konkretno pozitivno pravo. To je po eni s rani zelo nevarno načelo, ki je pa za ZDA razumljivo v to iko, bar ZDA še danes nimajo enotne trgovinske zakonodaje, temveč je ta prepušče- na kompetenci posameznih zveznih držav. bi er pa se v tenr pogledu spori rešujejo še mj aže po utr enih pravilih posameznih branš. Kljub temu pa gre za problem, ki je zastavljen sicer z vso ostrino, a katerega rešitev je še zelo daleč za go ami in ga zato tu ne obravnavamo, temveč le nakazujemo. Zato pa se je d. ugo vprašanje približalo svoji novi rešitvi, ki bi dala mednarodnim arbitražnim odločbam neprimerno večjo meč in učinkovitost ko: jo imajo doslej. Čeprav v.Tja kot nekako načelo trgov ke morale, da je PROSTA TRGOVINA Z VALUTAMI Po novih zakonskih predpisih je zdaj v Italiji trgovina s tujimi valutami v notranjosti popolnoma svobodna. Tujci zdaj lahko plačujejo y Italiji s svojim denarjem. Odpravljena je dolžnost, po kateri marajo Italijan ki državi.a-ni položiti tuja kreditna pisma, delnica in obvezni e. Ita ijan ki državljani lahko iznosijo v tujino do 500.000 lir v italijanskem' denarju. V gospodarskih krogih računajo, da bo, v kratkem trgovina s tujimi vrednostaimii papirji vpeljana tudi na italijanske borze. Trgovina z italijanskimi vrednostnimi papirji naj bi ,se sprostila tudi na tujih borzah. SIBKCST FUNTA STERLINGA. Sredi pi.e.šnjega trdna so angleške državne obveznice na, londoncki borzi nenadoma zgubile povprečno 5 točk. Sledilo je močno oslabljenje Hunta šlerlinga. Položaj s,e je nekoliko zbol šal zaradi posredovanja ustanove Exchange Equa-Irsation, Ao.ount. Največ funtov ster-liragov so vrgle na trg evropske države, zlasii Nemči a. iNazp cti zahodne-nemški marki je funt šterling padel izzod ravni 11,70 mark za angleški funt ter notiral 11,69 1/4. To je najnižja raven, ki jo je funt dosegel v septembru lanskega leta. treba odločbo arbitraže izpolniti, se bo vendarle prav pogosto pr.merilo, da bo treba zahtevati izpolnitev s prisilno eksekucijo. Izvršljivost arbitražnih odločb je tudi sedaj mednarodnopravno v veljavi med državami, bi so podpisale tako-imenovano ženevsko konvencijo o izvršljivosti tujih arbi ražnih razsodb (odločb) iz lete 1927. Konvencija je nastala y okni'ju takratnega Društva narodov na pobudo Medina pdne trgovinske zbornice v Parizu. Določene težave in nejasnosti te pomembne konvencije pa so zahtevale relo.mo tega dokumenta in tako je bite zopet Mednarodna trg. zbornica, ki je leta 1953 na svojem dunajskem kongresu sprejela načrt rove mednarodne konvei cije in ga predložila Združenim nar dom ko svoj predlog. Predlog je bil y načelu sprejet in izročen ekonomsko-soclaln -mu svetu v proučitev. Poseben odbor izvedencev je predloženi predlog načrta v neka erih točkah sicer spremenil, toda dobončen tekst raj bi sprejela posebna diplomatska konferenca, ki naj bi jo sklicali ZN. 'Na posebno vprašanje sc je v prid take konference izreklo že 16 držav in med njimi — kar je tr.fca posebno po. črtati — tudi Sovjetska zveza. V podrobnoztih načrta seveda ne moremo obravnavati, gre predvsem za t >, da se izvršljivo.t arbitražnih odlečb v mednarodnih sporih kar moči olajša, seveda ob varovanju osnovnih načel javnega reda (ordre puhl e) in pravice do ohrambe toženca pred arbitražo. Glavna piidobilev nove kom. e ro .e pa bi bila v te.n, da bi uspelo razširiti krog držav ipodpisnic. Pomembne,st problema je podčrtal v posebnem nedavnem poročilu tudi glavni tajnik ZN, ki poudarja med drugim, da je izvršljivost mednarodnih arbitražnih odločb le eden izmed »aspektov mednarodne trgovinske arbitraže::; druga dva pomz mb a pa se nam sata na arbitražno proceduro in na uporabo materialnega prava p i izdaji arbitražnih odločb. Zsto naj bi diplomatska konferenca sicer obravnavala načrt konvencije o izvršljivosti, toda obenem naj bi prevzete .nalogo pretresa drugih ukrepov, ki bi j h bilo Ir, ba napraviti, »da bi postala arbihaža še učinkovite še sred tvo pri uravnavanju trgovinskih sporov mednarodnega zrn: -čaja«. Kot vidimo, so ZN prevzeli zelo pomembno nalogo pij oblikovanju mednarodne ur.ditve svetovne trgovine in njenega pravnega mehanizma, v interesu katerega je, da bi bila nova kon-ven 'i.a oimpiej sprejeta, S. P. P.rriz, maja 1906 volj zanimivo, da se vsaj v glavnik 1 ^ tah seznani z glavn mi vprašanji, so bila .predmet razpravljanja in PT4 pagande v volilni borb. in ki se ot>i'3|a4d uavajo v časopisju tuai po volibj j8'2 Ta vprašanja zadevajo predvsem iz5 nižanj« petrolejskih v.elcev okK>§ 4)J'oti stersdorfa, kjer gre deloma za iiive5j° k cije iz dobe nemške zasedbe in ti jih po končani vojni na veliko iz!10.1 ®"2 sčali Rusi. Na_alje zadevajo ta vP|fS ^ nja tudi vsa ostala gospodarska tocl jetja, ki so na sovjetskem zasedben4 področju po osvoboditvi obratovala Pv™ nadzorstvom ali upravo sovjetski!1 I. ki biasti. Zadevajo tudi radarju.o us:< tako imenovane »nemške lastnine«, 1l!ar jo je državna pogodba prisodila al sirijski republiki; nanašajo se tudi ‘Jkad že podržavljena podjetja, podrejena sj daj posebnemu ministrstvu, k’aterf,1lle-l načeluje socialist ing. Walc brunner j ■ k: So ialištična stranka zagovarja V.*®] kač vprašanjih zamisel po olnega podrli Ijenja podjetij,, kolikor še niso podr- žavljena, in za njihovo obratovanje Pt/-oc državno upravo, osredo oceno v po54;1’ ** nem ministrstvu. Ljudska stranka i4]110' pogledu pe rciejske indu Trije sicer fkac udeležbo drzl18-: delno nacionalizacijo z___________ . ve in dežel; pri tej naj bi privatni H.18" pital ne bit povsem izključen, v d>T K gih panogah gospodarstva pa zagovarJ kac načelo zasebne pobude. Ljudska stN1] j8-! GOSTILNA FURr, AST REPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE ! Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Rapentabor! ka je tudi za to, da se že po. državi)411 *6- JC Ud SC 4.^ pCJUI £<3 V pod državno upravo s'oječa podim* ** ja vsaj deloma zopet vrnejo prejšn jilsefc lastnikom, a kot sredstvo pritegni1'] ka< širokih slojev prebivalstva k so11-! j8' ležbi pri finansiianju i i upravlja®!*®' večjih podjetij propagira zr,misel imenovane ljudske delnice, za ka,f!na: naj, bi nov zakon o delniških druždT8-ustvaiil pravno osnovo in i otr«811! 8" varnostne pregrade proti p.evzem11 •» strani velekapitala. Dr. O**' A. BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalij0 TRST - UL. 1 ORREBIANGA 2111 18-k na( 18-!• 1 sta nat 18-10- TELEFON 31-315 NOVI KOVANCI. Septembra bodo v Italiji uvedli nove kovance po 100 lir. Prihodnje leto ;pa kovance po 20 lir. Ti kovanci bodo iz »bronzitala« in bodo zlate barve. Težki bodo 3,6 gramov in bodo nekoliko manjši od sedanjih kovancev po 10 lir. ftc leti medj unarodni IB »b kil (ol> xc S*' poljoprivredni sajam »GOSPODARSTVO* izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA, letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. Cek račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.l.T.-u, DR2. ZAL02BA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teb. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir, Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« NOVI SAD Mz in 10, 'ftc če to; ist 15. - 23. 9.1956 'Rc ir Robne grupe: poljoprivreda - industrija poljoprivrednih mašina i sprava - kemijska industrija - proizvodi prehrambene industrije i razno ~ Izložbeni prostor: pokriveni 15.500 mJ, otvoreni 25.000 m2 — Saobračajne povlastice za izlagačc i posjetioce 250/0 a za, prevoz izložbene robe 50 "/o”'Rok prijava za industrija i ratarstvo 1. juli 1956, za izlagače stočare 15. juli 1956. Po Ib Uc fi< ne Ur ni Er T iž be % 0. O č RNOIH Črnci — rešitev Indijancev Obale .ferapične Amerike kar mrgolijo črnega ljudstva, človek ima vtis, da se je pomotoma Szfcrcal ,v Afriki ne pa v Aimer/llki. Največ črncev je v Braailiji. V severo-vzhodnh ibnazSIsklh državah (Bahra) so črnci in. mulati v večini. Močne odstotke imamo tudi v VuneicucHi, v Kolumbiji, v Ekvadorju tlltd. Tu se zbirajo v vročih nižavah in le redkoma na planotah. črnce so- pnipeljatti iz Afrike kot sužnje. To je ena najbolj sra-motaih sferami v zgodovini zapadne kulture. Protlllslovno je, da je dal povod — seveda nehote — za t» žalostno- kupčijo, velik mož in resničen človekoljub. Bil je to pater Bartolomej de Las Casas, Kolumbov kaplan in poznejši škof v čapas (Mehika). Ta se je z; neverjetno odločnostjo zavzel za ipravPoe Indijancev proti nasilni politiki španskih mičigotcev. Večkrat se je bil napotil da Amerike v Španijo (dvanajstkrat) ter stopili v stik neposredno s kraljevim dvorom, zahtevajoč posebno zakonodajo, ki bi zaščitena InidSjamce in bi bila zasnovana na krščanskih načelih. To je tudi dosegel. Vlada ga. je imenovala za »Vrhovnega 'pokrcviteilja Indijancev« (»Prnateator General de las Indias«)' ter ga z raznimi zakoni! dejiamsko podpirala. Po novem zakonu je bilo prepovedano zasužnjevati Indijance. Las Casas je prepotoval dober del španske Amerike ter osvobodili na stotisoč domačinov. Prt tem so bil/j seveda, želo prizadeti španski veleposestniki, 'ki so sie moraild odpovedati dobičkonosni in ceneni delovni sili po rudnikih in plantažah. V tem se je pojavili koit prava rešitev — za kolone seveda — zamorski suženj iz Afrike. Na pmve afriške sužnje naletimo na otoku Haitiju leta 1502. Poskus z afriškimli sužnji se je debro obnesel. Telesno in zdravstveno so prekašali Indijance; bili so zelo odporni proti 'podnebnim neprilikam. Sužnje so odkupovali Spanci (oziroma Portugalci) na zahodni afriški obali (Gvineja-Kongo), kjer so jih prodajatil zamorski poglavarji sami ali arabske karavane, ki so jih levili v notranjščini celine. V dobrih tristo letih je dospelo v Južno Ameriko čez 12 milir jonev teh nesrečnežev. Glavno središče za razprodajo sužnjev v španski Ameriki je bila Kartagenia (v sedanji Kolumbijti), kamor je prihajalo vsako leto okoli sto s človeškim blagom natrpanih ladij !2 Usoda teh ljudi je bila kaj žalostna, vendar sorazmerno milejša v Južni Ameriki, zlasti v Braziliji, kakor na Antilih in v Severni Ameriki. Osvoboditvi Južne Amerike izpod španskega jarma je takoj sledila tudi osvoboditev sužnjev. V tej zadevi je bila zadnja Brazilija. 1 »Las Inddas« za Španca je Amerika. * Tu se je mnogo let zavzemal za sužnje sv. Peter Klaver. (1654) “ ji iIiizii#! Amerikzi s bogastva J ki je odpravila sužznjstvo šele leta 1888. Toda s soncem svobode ni zasijal za črnce dan pravega izboljšanja njihovih socialnih razmer. Po večini so svoj položaj poslabšali, še najbolje se je godilo tistim, ki so zaradi dobrega ravnanja, katerega so bili že prej deležni pri človečanskih družinah, prostovoljno ostali pri svojih gospodarjih. Za nekatere je po osvoboditvi nastopila doba še hujšega izkoriščanja, drugi pa so krenili na poit brezdelja, potepuštva in hudodelstva. Dandanes so črnci v vsakem pogledu enakopravna državljani. Ker so na splošno pridni delavci, tudi dobro zaslužijo. Kljub temu pripadajo k revnejšemu sloju, kar je pa le deloma treba pripisovati kri-vičmlm socialnim uredbam posameznih držav. Največ so temu krivi črnci sami, ker nimajo Zg, .gospodarstvo pravih sposobnosti ter le pre-radi toliko razsipajo, kolikor zaslužijo. Vendar jih je znatno število ki živijo v srednjem in še celo izrednem izobilju. Kot značaj so črnci pozitiven element: žilavi, veseli, delavni in zvesti. Očitajo jim seveda tudi napake: prepirljivost, razuzdanost 'in praznoverje. Z rasnega vidika ne predstavljajo v Južni Ameriki nobenega resnega vprašanja. Mešani zakoni! so že od nekdaj na dnevnem redu. Za-tega delj število čistokrvnih zamorcev stalno pada, medtem ko narašča število mulatov, kvarteronov itd. Zračumali so, da bodo pravi črnci v Južni Ameriki Claginili v enem stoletju. Slednjič naj ugotovikno, da krvni prispevek afriškega elementa k splošnemu sestavu j užno-ameriškega življa ni samo ogromen, ampak tudi zelo ugoden, če stvar gledamo s fiziološkega vidika. Primes afriške krvi namreč uspcsablja narode za večjo odpornost proti neprilikam ekvatorialnega, podnebja. Ce na kulturnem polju doprinos Afrikancev ni bil ravno velik, je bil v tem večj.j glede na narodno folkloro, kat so: plesi, ljudsko petje, pravljice, vraže itd. (samba, manimbu, horopo). O KREOLIH »CriciUo« (krioljo) je spakedramka iz »eriado alja« (tam rojen) z njo so Španci označevali vsakega belca, ki je M rojen ali vzgojen v čezmorskih kolonijah. Kreoli so terej Španci (odn. Portugalci) z vsemi prednostmi in napakami pirenejskih narodov, vendar jih ne smemo istovetiti. Odnosi med enimi in drugimi (Spanci in kreoli) nikoli niso bili prav prijazni pogosto prej sovražna. Španec je prihajal v Ameriko kot »višji uradnik« in se je navadno vedel do kreoilcv z odvratno superiornostjo. Od tod tista mren j,a med enimi in drugimi, ki se še danes ni popolnoma polegla. Teda dober opazovalec bo kmalu izsledil, da so celo med kreoli samimi ne samo socialne razlike, temveč prave socialne plasti, nekaka delitev v višjo in ni^jo kasto. To bolj opaziš v andskih deželah, kjer dotok evropskih emigrantov še ni izibrisail značilnih -potez stare:ga kolonialnega režima. Višjo kasto tvcriijo podeželni veleposestniki, ki so po večini potomci prvih španskih »conquist!adorjew«, tistih namreč, ki so si izvojev-al-l deželo; Tu se je dobesedno uresničil stari pregovor, kili pravi: »Kdor prej pride, prej melje«. Ko se je kak španski »conguistador« odpravljal, da odkrije in si podjarmi neko novo kraljestvo, si je že vnaprej izposloval pri španskem kralju listino, ki ga je imenovala za (opotoomočenega) »guvernerja« ali »adelantada« vseh na novo odkritih dežel, če se je odprava dobro obnesla, je novi guverner prevzel nalogo, da deželo Civilno in gospodarsko upravlja. Pri tem je’seveda upošteval predvsem sorodnike, prijatelje, sopotnike in na splošno svoje vojščake. Dežela je bila razdeljena v province, te v mapjše »parcele«, ki so se imenovale »enco-miendas« — poverjenlloe. Na čelu poverjeinice je stal španski neneo-mendero.v. Vsaka »encomienda« je štela po eno, dve tri ali še več indijanskih vasic. Pravno in teorično nencomenderov. nil bil lastnik; on bi mora! samo »paziti, da se ohrani med Indijanci red in mir ter jih prevzga-ja,til in napotiti h krščanstvu.« Indijancem pa je bila naložena dolžnost ga ubogati, spoštovati in sevcda tudi »dostojno« vzdrževati. Toda v praksi in spričo dejstva, da Indijanci nikoli niso imeli privatne lastnine, so »encomendero« bi n< V' Pl G vse111 postali edini gospodarji, Indijanci pa brezpravni podrejeni, po podobni sužnjem razen po imenu. Ker je bila »encomienda« (P° rjenica) d:dnega značaja, je iz prvih »encomenderoscv« nastala ^ sta mogočna kasta južnoameriških veleposestnikov (»hacendado^^it ki so še danes vodilni sloj v državi in katerih premoči niso č zlomiti ne visoki 'španski uradniki iz poznejše kolonialne dobe, moderni meščanski kapitalisti. , »Hacendados« so po naravi konservativci in tradicionalisti. M4*1?: dostojanstvenega je v njihovi zunanjosti. So tudi izobraženi, t451.' in zalo pobožni. Da so njihove metode izkoriščanja nižjih slojev stvemo protikrščanske, tega se niti ne zavedajo. Tega se jim tudi beden ne upa očitati, še najmanj domači, podeželski kler, ki od $ živi in jzim je praktično podložen. te * * * Zraven te najvišje kaste životarijo po mestih druge nižje kN4' eke vrste, nasledniki tistih Špancev, ki so naknadno dospeli v dei^' tcda niso dosegli zaželene gospodarske neodvisnosti. Podobni so s*. nu »obubožanih plemičev«, katerim ponos prepoveduje vsako niži« ^ lo. ze njihova bela polt jih ovira, da se ne morejo svobodno' pom^jL med m stice in Indijance ter se posvetiti kateremu koli opravilu-*., so poklicni uradniki, politikanti zn vojaki in le v manjši meri ^ di trgovci ali industrijalci. Tega domišljavega, na pol izobražen4’, •in podlkiuipljiivega elementa, se poslužujejo »višje sile« v svoje politi411, namerne. Tu tiča jedro tistih večnih nemirov in jalovih revolucij, n katere je svetovna javnost že navajena. čistih kreolov (belcev) je — izvzemši Argentino, Urugvaj in Brarilijo, ki so popolnoma kreolske dežele — sorazmerno malo-Čilu tvorijo dobro polovico, v Venec,ueli in Kolumbiji 1/3, v Ekva1*4 rju, Peruju, Boliviji in Paragvaju pa komaj 10%. Kreoli! so kot vredni potemni Pirenajcev ponosen narod. Pob0®^ so na svojo kri, na, svoja junaštva, na svet)o kulturo, na svoja iz***! vanja in še bolj — česar Španci nimajo — na svojo bodočnost, 5 katero se radi in z optimizmom sklicujejo. Pri vsem tem se instinktivno zavedajo svoje nesposobnosti smotrno organizirano in praktično udejstvovanje; samim sebi ne & pajo, kakor tudi ne drugim Latincem. čeprav mnogo dajo na sv« latinsko poreklo, se rajši učijo od Germanov ali Anglosakscncev 4 jih posnemajo. To bi jih utegnilo tudi rešiti. Tare jih tista špabp lastna neuravnovešenost med idealizmom 'iin reaLizmom, 'ki jih ^ iz ekstrema v ekstrem. LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje) i: 11 is z 7 1 t t 1 6 t 1 1 tlo sti > iH tek, 15. junija 1956 GOSPODARSTVO Stran 3 SEDE 2. TRST . ULICA PARIO PILZI ST. IO/I. . TELEFON ST. T*.os vestnik ))^roEXOSPOCARSKEGA ZDRUZENX\ M PLAtILNA LESTVICA V TRGOVINSKI STROKI (nada jevanje) Klavci kat.: Neuradaiško osebje, dodeljeno Uradom, trgovinam in skladiščem za sortiranje lesa, izvežbani delavci za Dakiranje peh štva, stekla in keiami-- . j ke ter drugih artiklov, ki zahtevajo licij izrecno sposobnost, skladiščniki s po-t -‘1 zn VAJENCI DELAVCI znavanjem blaga, izde ovalci košaric '•‘lin ven: ev v cvetličarnah aI!1 moški strnad 20 let 9.790 m' 18-20 let ' 8 900 T"! 16-18 let 7.710 aiaT ka: : ..vratarji; in sluge US‘J nad 20 let 9,( 50 •at1] 18-20 let 7.820 al-s| 16-18 let 6.500 : ‘IPod 16 let Š^O kah: nosači, dodeljeni čiščenju, no-Jsači v trgovinali ženske 8 250 7.020 6.240 7.650 6.160 5 350 3880 ekljnad 20 let a, 18-20 le. ih j 16-18 let ji, I Pod 16 let pip kat : težaki, □r4 n so | 0 let itv418-20 let 12» 16-18 let ,g Itod' 16 let vese*1 kat.: težaki 13 j nad 20 let 18-20 let ,rfH 16-18 let poj tod 16 let e im s POMOŽNO OSEBJE ih r kat.: kvalificiratni delavci (meha. i-js ^i, mizarji, zl a ji, elekt/i isti, p es-Ki, 1 karji itd.) miški 9 790 8.900 7.710 delavci 8.770 7.530 H 170 4.106 zavija.ci itd. 8.320 7.160 5.870 3 800 za skladišča 8.770 7.530 G.170 4.ICO 11 ; ženske 8. 50 7.020 6.330 7.650 6.310 5 320 3.820 s s'ro-ur Pad 20 let ia sj 18-20 let rei>i 16-18 let >r. ]’• kat: navadni „ A nad 20 let 9., 50 M 18-20 let 7.760 pod) 16-18 let 6 380 .jmod 16 let 4.210 osep* kat.: šolerji in mctr.vozači je!kovno pri.jiavljenostjo za 8 >r 4 Pad 20 let 9.790 jjržj 18-20 let 8.450 i k) 16-18 let 7.050 d4 10 ur /m Pad 20 let 10.760 tral 18-20 let 9.230 ljeill6-18 let 7.670 ,dj(fk ka .: šoferji in motovozači brez po-nj4sebne strokovne priprave za 8 ur nil'1 Pad <20 let 9.650 /ul 18-20 let 7 820 ahl) 16-18 let 6.500 11 taK*" 10 ur ref Pad 20 let let iba 18-20 £b« 9.980 8.550 16-18 let 7.160 aU (i. kat.: kočijaži, vozniki Pad 20 let 9.750 18-20 let 8 470 ka*.: dnevni in nočni vozači Pad 20 let 10.290 18-20 let '• kat.: giasilici, čuvaji stanovanjem Pad 20 let 18-20 let 16-18 let 8.780 in vratarji 9 590 8.220 6.730 Prometne zi/eze za obmejni promet Avtobusne proge fkOGA TRST—BUJE: Ob ponedeljkih, sredah in sobotah: od Mitnice • Bariere) ob 7.15. Povratek isti dan <>b 17. — Ob torkih, četrtkih in petkih iz Buj ob 7.30. Povratek isti dan ob 16. kOGA TRST—KOPER: Vsak dan od ktitnice (Bariere) ob 7.30, 13, 15.30 in 19. — Vsak dan iz Kopra ob 7, 10.20, 15 in 18. kO G A TRST—SEŽANA : Ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah z avtobusne postaje ob 7. — Iz Sežane Jste dni ob 9. utOGA TRST—HERPELJE : Vsako drugo sredo in soboto z avtobusne Postaje ob 7. — Vsako drugo sredo .in soboto iz Herpelj ob 9.20. dfilJEVE PROGE V JUGOSLAVIJO ‘ftOGA GORICA—SOLKAN: Iz Gotice ob delavnikih ob 7 in 17.30, ob nedeljah in .praznikih ob 15. in 19 Uri. — Iz Solkana v Gorico ob delavnikih ob 8. dn 19. uri, ob nedeljah in Praznikih ob 16. in 20. uri. ■Boga gorica—siemipeter—vr-TOJBA: Vozi samo ob delavnikih ■2 Gorice ob 9. in 14. uri — Iz Vrtojbe ob 9.30 in 16.30. Boga gorica—steverjan—metana : Iz Gorice ob delavnikih ob 7, 12.30, 16. — Iz Medane ob delavnikih ob 8, 13.30, 17. — Ne vozi ob .nedeljah in praznikih. Boga trbiž—tolmin—gorica : Vozi vsak dan, tudi ob nedeljah in Praznikih: Iz Trbiža ob 6 uri. — Iz .. i, Dorice ob 16. uri. .iJBoga TRST—GORICA: Iz Trsta ob delavnikih ob 13 in 19 uri. — Ob nedeljah in praznikih ob 12.30 in 19.30 Iz Gorice ob delavnikih ob 7.15 >n 13.30. — Ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in 14 uri. Zveze ■im po morju nik »Monjalcoue« vozi v Koper ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in y. Petkih. Odhod iz Trsta ob 7. uri. jo, ''iTnik »Italan vozi v Koper vsak dan razen ob nedeljah. Odhod iz Trsta ob 17. uri. Iz Kopra v Trst vozi ^te dni. Odhod ob 8. uri. Ta proga kba v Kopru zvezo za Umag. Iz Umaga v Koper vsak dan ob 5.15 in , <2 Kopra v Umag ob 19. uri. kidja Jadranske linijske plovidbe vo-21 vsak dan razen nedelje na progi TVsf—Koper—Umag. Iz Trsta odpele ob 17. uri; ob 17.45 prispe v Ko-Per, od tam odpelje ob 18.30 in pripluje v Izolo ob 18.55, v Piran ob 19.25, v Umag pa ob 20.10. Na po vratni progi zapusti Umag ob 5.15 Pirana odpluje ob 6.05, iz Izole ob 9-35 dn iz Kopra ob 8. uri. V Trst Ptispa ob 8.55. Ob petkih odhaja iz Trsta ob 8. uri v Koper, Piran Umag, Rovinj, Poreč in dalje proti JPdranu. ttOVE LADJE. V ponedeljek, 11. ju-'jia so v ladjedelnici Sv. Marka splovi motorno ladjo »Marco U. Marti IjB«, ,kil so jo bili splovili v nedeljo ^Pio simbolično, radi stavke delav-*va. moški ženske i. leto: nad 20 let 6.350 5 420 18-20 let 5 870 4.600 16-18 let 5.090 4.250 -pod 16 let 3.520 3.240 II. leto: nad 20 let 7.050 5.930 18-20 let 5.550 5.150 16-18 let 5.760 4.800 ipod 16 let 4.200 3.790 IH. lelo: nad 20 let 7.690 6.580 18-20 let 7.110 5.700 16-18 let 6.430 5.350 pod 16 let 4 870 4.350 V gornjih lestvicah niso vključeni 7 410 5.980 5.180 3.700 7.040 5.680 4.900 3.470 7.410 5.980 5.180 3.7UO premični zneski za večletno službo, ki se bodo obračunavali posebej. Tudi krušna doklada je izvzeta in se ob.e-čunava posebej y višini 520 lir mesečno (ali 120 lir tedensko) in 780 lir mesečno za delavce zr,po lene v težkih delih (ali 180 lir tedensko). Pusluimi koledar Do 18. junija morajo davkoplačeval-i plačati šesti obrok davkov in tal?', gla-om davčnega pl č Inega, lista za 1955-56 in tre, ji obrok davkov in taks gla-.om davčnega plačilnega lista za leto 1656. Do 30. junija morajo trgovci n« drobno, obrtniki, gostilničarji im svobodni poklici, ki plačujejo davek na poslovni promet v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu pl.čati drugi ob ok tega davka za leto 1956. Do 30. junija mo.ajo trgovci in in-dustrijci, ki so pccb aščeni, da plačujejo davek na iposlovni promet z mesečnim nakazilom plačati ta davek na prodaje izv. šeni'' v tem mesecu. Višina jugoslovanskih kontingentov za Tržaški velesejem Kontingent blaga, za ka croga so vprašali uvozno dovoljenje jugoslovanski laz? avl jaku- na tržaškem vrl sejmu, se nanaša na c koli 40 različnih artiklov v skupni vrednosti 373,940 000 Mr. Poleg običajnih prehranjevalnih artiklov so tudi izdelki jugoslovanske in-dustuije, kakor bakelitne mase, metor-ji, razni kabli ter porcelanas l izolatorji. Vsi, ki se zanimajo za posamezne artikle in zneske določene za posamezno blago, lahko piej , ej > podrobne in-iorma ije pri tajništvu Slov. gospodarskega združenja. Tržaški velesejem je pred nami Komaj nekaj dni nas loči od začetka letošnjega velesejma, ki bo trajal od 24. junija do 8. julija. To bo VIII. Mednarodni vzorčni tržaški velesejem. Uprava velesejma ,si prizadeva, da bi velesejmu dala obeležje, bi ustreza gospodarskim nalogam tržaškega prisia-nišča. Trst piedstavija že po svoji legi kakor tudi po svojih tradicijah važno mednaroino prometno križišče, ki veže zaledne d žave s. čezmorskimi deželami, zlasti z Bližnjim vzhodom. Tem nalogam prime.no skuša vs.lesejem&ka uprava pridobi,i zlasti sodelovanje držav na Bližnjem vzhodu poleg seveda držav iz n ep o rednega in daljnega tržaškega zaledja. Prepričani smo, da bo glede na splošno po i. čn,) pomiti ev v zaledju Trsta in tudi zbliževali e med vzho. nimi in zahodnimi državami, uprava iržsškegi velesejma v tem svojem prizadevanju v bodoče žela čedalje večje uspehe. Kakor smo že poročal i bo Letos udeležba Jugoslavije na sejmu mnogo bol; obsežna kakor pre šnja leta. Jugoslovanski razšla vi jate i nastopijo pod pokroviteljstvom Zvezne zunanje trgovinske zbornice v Beogra u, 'si bo organizirala in financirala jugoslovansko razstavo. Poi očali /mo tudi že, da bo Jugoslavi » razstavljala ne samo v svojem paviljonu, temveč tudi na mednarodni lesni razstavi. Uprava je napovedala razne posebne »dneve«, ki bodo posvečeni posameznim državam Itako 'bo 27. junij posvečen Avstriji, 28. d.žavam Bližnjega vzhoda in 29. Jugoslaviji. Dne 30. junija bo sestanek Skuppssti jadranskih pristanišč, 2. julija mednarodni dan lesa, 3. julija renski dan. 4. ameriški, 5. gtški in 6. madžarski. ZGUBLJAMO KOS ZA KOSOM SVOJE ZEMLJE Ni dolgo tega, kar so začeli z delom na zemljišču za industrijsko pristanišče, kjer bo zrastlo novo naselje »San Sergio«. Buldožer je že začel riti po zasajenih njivah in travnikih. Zemljišče je last kakih trideset slovenskih kmetov, katerim je uprava ipristanišča v začetku ponujala po 150 lir za vsak meter razlaščene zemlje. Po enotnem protestnem nastopu kmetov je ustanova sklenila, da zemljo »začasno« zasede. Potem, ko bodo izpeljali ceste, zgradili 50 hiš in namestili vanje ljudi, bodo pa poravnala s kmeti. Vsekakor demokratično ravnanje! IZVAJANJE LOND-NSKE POGCD BE. Vladni generalni komisar za Tržaško ozemlj e dr. G. fialcmara j s pričel z odlokom št. 190 z dne 11. junija uveljavljati londonske sporazume, ki so bili sklenjeni oktobra 1954 med Italijo Jugosla.ijo, ZDA in Vel. Britanijo. Z odlokom vladnega komisarja je bila u-ve'javljen'a 6. tečka lonconske Spomenice, po kateri »se ne jme začeti ali nadaljevati nobeno sodnijsko ali upravno postopanje, s kate im bi bila podvržena postopku ali dlvkrlmimaciji o-seba ali imovinia katerega koli prebivalca na Tržaškem ozemlju zaradi političnih dejanj, ki so v zvezj z reši,tv-jo Svobodnega tržaškega ozemlja in ki so billa izvišena do vključno 5. oktobra 1954. LETALSKE ZVEZE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. V torek, 5. junija je pristalo prvo jugoslovansko letalo na progi Beograd—Zagreb—Milan na milanskem letališču »Malpensa«. Proga bo tedenska, am sicer ob torkih Vožnja v eno smer traja tri ure in pol. Kmalu bodo uvedli tudi progo Beograd—Dubrovnik—Rim, kii pa bo menda obratovala samo med letno še zono. PRIZNANJE. — Tržaški skladatelj Ubald Vrabec je prejel nagrado za svo- !\! a šini oglaševalcem Kakor hitro naš list objavi kakšen nov oglas, plane na novega oglaševalca vsaj pet akviziterjev drugih listov vseh barv in. smeri, pogosto celo z »Gc&poda stvormc v rekah: »Saj ste dali oglas »Gosiodarstvu«, spodobi se, da ga daste tudi nam!« Ko se podjetnik obotavlja, češ da ne more potrošiti toliko za reklamo, da bi lahko zadovoljil vse liste, pričrio licitirat! navzdol, pi-že in niže samo da dobijo oglas. Ko se kasneje pri tem oglaševalcu oglasi naš akviziter, da bi og ar obnovil, ga ta zavrne češ: Ali mi ra javite isto črno kakor diugi. ai pa r.e bo nič iz tega! S temi vr.-.tami bi r;di naš m oglaševalcem poveda'1, da mi re moremo rra pot, ki jo ubi a.o on enjeTni listi. Prvič ker gre za ne'ojalno konku en-co; drugič ker nam finančne razmere ne dovoljujejo, da bi se tudi mi udeležili te li.itacie navzdol. Izdajanje gospodarskega lista je razmeroma mnogo dražje — zaradi nabav strokovnega časopi: ja in višjih honor; rjev za prispevke — kakor izdajanje drugih listov in časopisov. Tretjič, mi se ravnamo po načelu Dobro blago, se ne more prodajati i pod cene! Naše oglcševa'ce pro im \ da upoštevajo te okolnosti. Upoštevajo naj tudi, da je ni£š list razširjen ne samo med čla j strokovnih organizacij, kakor sta »Slovensko gospod: rdeo združenje« in »Kmečka zveza«, temveč tudi med drug'mi sloji na Tržaškem in po svetu, zlasti pa v go. opdarskih središčih po vsej Jugoslaviji. Tržaškemu velesejmu bo »Gospodarstvo« posvetilo dve štev Iki. Opozarjamo naše oglaševalce naj izkoristijo to izredno priložnost, ko pridejo v Trst poslovni ljudje in drugi obiskovalci iz 'tržaškega zaledja, zlasti iz JugesU-vije in z vsega Balkana. »Gospodars.vo« jo skladbo »Ciklus«, s katero se je uveljavil na. zadnjem natečaju »Nagrada tržaškega mesta« (Premiio Trieste). Skladba je bila izbrana med prvimi tremi, med 54 deli iz vse Italije. čestitamo! PRENOS TOVARNE. V industrij skem pristanišču so odprli novo tovar no mila »Hauser«. Tvrdka Hauser že dolgo deluje v Trstu; dosedanje obra te je imela na Senenem trgu. POSTNI PPOMET TRST—KOPER V prostorih Tržaške trgovinske zbornice so se te dni sestali jugoslovanski in Italijanski predstavniki pošte, tele-igrafa in telefona. Na konferenci, k; je imela posvetovalen značaj, so razpravljali o izboljšanju zvez med Trstom in bivšo cono B, o zadevnih ta rifah ter o pošiljanju paketov. SLABA I RED:EZONA V BENETKAH. Zaradi s’abega vremena je bile v Benetkah konec maja manj turistov kakor v začetku. Skoda je toliko večja, ker so že tedaj odprli 75% gostinskih obratov, plesne dvorane na Lidu so bile piazn?. Pokrajinska ustanova za turizem se prizadeva, da bi podaljšala predsezono in posezono, toda tu-n stični obra i se upirajo temu poskusu, ker je letošnja izkušnja pokazala, da se predsezone ne obnesejo. Splošni se turisti ustavljajo v Bere kah manj časa, ker potujejo dalje v notranjost. 1UDI V JUGOSLOVANSKIH LETO- V SCIH je bila predsezona splošno slaba. Mednarodna razstava psov v Gorici V nedeljo je bila v Goriškem občinskem parku mednarodna razstava psov. Nastopilo je 131 razstavi jajce v s 144 psi 43 različnih pasem. Razstavljale! so bili Italijani, Jugoslovani, Avstrijci in Nemti. Razstavo je obiskalo veliko število ljudi in moramo reči, da je v tem pogledu dobro uspela. Le nekaj ni bilo v redu. Kletke s psi so bile razdeljene po raznih oddelkih parka, kar je povzročalo, da so se obiskovalci morali izredno truditi, da so pregledali vse. Skratka, manjkala je tista preglednost, ki je za slične prireditve nujna. Na razstavi smo opazili pse skorc vseh evropskih pasem, pa tudi izven-evropske — n. pr. iibetan.sk! chox-chox Izredno dosti je bilo nemških ovčarjev. Opazili smo turi do 90 kg težke pse čuvaje — pruske ala .e. Manjkal ni niti niaš ša idaninec (ilyrischer Schaffer-hund). To je izrediep peg sive barve, ki ga- uporabljajo l?ct pomožnega čuvaja svojih čred pastir.i r?a Balkanu. Ta pes nosi običajno poličasto ovratnico, da mu volk ne more p egrizniti vratu, ko se spopade a. Sai laninec velikokrat premaga volka. Vzrejen je bil v izredno težkih okoliše r.ah, zato je sila odpore® pioti vsem neprilikam. Na razsU.všču srno opazili tudi nekaj glav istrskega goniča, ki je sijajen pes lovec. Izvira iz Istre, kjer pa je izumrl. Ohranilo se je več psov te pasme le v Vipavski dolini in v okolici Ilirske Bistrice. Po vojni se. je pa precej razmnožil in danes ga upo. abljajo številne lovske družine šhom Slovenije in Jugoslavije sploh. Ta pes geni zajca kilometre in kilometre, dokler ga ne prižene pred lovčevo puško. Na razs avl >ni o bil pripeljani vsi najboljši slovenski psi, prisotni so bili predvsem psi iz obmejnih krajev, povečini iz To mina in Vipave ter dresirani pri Klubu ljubiteljev psov iz Ljubljane, ki so popoldan 'nastopili na cbč. stadionu v ulici -Bajamo®ti z raznimi izvajanji ip odnesli prvo nagrado. Ves d'an do nastopa v ulici Baiamon-ti je žirija ocenjevala posamezne pse. Imela je težko delo, ker je bila konkurenca ostra, vendar je svoje deb odlično izvedla. Nagrade niso bile podeljene za posamezne pse, temveč raz-stavljalcem, ki so pripeljali največ kvalitetnih psov. Ham m rjluiuljpuje in oddih? Paj/(> {c 'zcUcu/fe! Naši ljudje, ki bolujejo na kroničnih boleznih ih jih morajo zdraviti po raznih naravnih zdraviliščih, ali drugi, ki ne bolehajo prav akutno, pa želijo- v času sezone svoj odmor izkoristiti tudi. za preventivno zdravljenja, si pogosto niso na jasnem, v kar tero zdravilišče bi šili. Zato bo morda ustreženo širši javnosti če v naslednjem podamo pregled slovenskih zdravilišč z njihovimi indikacijami, ureditvijo, posebnostmi in zanimivostmi. Rogaška Slatina zasluži vsekakor, da jo omenimo na prvem mestu. To je slatinsko zdravilišče (mineralni vrelci so hladni) s staro in renomira-no tradicijo. Leži ob železniški progi LJjiujbiJjana — Celjei — Gtrobelno — Rogatec — Zabok v prijazni dolini, ki je od severne strani zaščitena od Boča in Donačke gore, od vzhodne in zapadne je obdana z gozdnatim gri-či-vjem in sadovnjaki, proti jugu pa odprta. Okolica je vsa prepražena s sprehajalnimi potmi, da ne omenjamo posebej velikega in edinstveno lepo urejenega parka. Za časa sezone je bogato preskrbljeno za vse vrste razvedrila: glasba, koncerti, kulturne trn umetniške prireditve, raznovrstne druge zabave, kino, odprto športno kopališče, moderno kegljišče 'itd. Številni hoteli ki so notranje sodobno urejeni. Glede udobnosti in seveda tudi glede cene imajo gostje veliko Sizbiiro, prav tako glede prehrane, za katero skrbe številne restavracije. Nekdanja enotna Rogaška Slatina je sedaj decentralizirana. Tako poslujejo v njej Zdravilišče (zdravstveni zavod) in 3 gostinska podjetja (Slovenski dom, Soča in Bohor), od katerih ima vsako po več hotelov, restavracij in depandans. Zdravilišče-sšmo sprejema v cslotno zdraviliško oskrbo samo socialne zavarovance, zdravstvene storitve pa nudi 'tudi vsem ostalim gostom, ki se nastanjujejo po drugih hotelih. Zmogljivost vsega zdravilišča je okoli 900 postelj. V Rogaški Slatini s? zdravijo s priznanimi uspehi naslednje bolezni: zapeka, zlata žila, želodčni, 'katarji, čiri na žeL ipdcu in dvanaflfjtoikui, črevesni katarji, bolezni jeter (zlatenica, vnetja, Tudi ;a Slovence izvenšolska strokovna izobrazba! Konec maja je bila v Trstu redim seja Pokrajinskega konzorcij-a za tehnično in strokovno vzgojo, ki deluje pod nadzorstvom vladnega komisariata. Predsedoval je predsednik dr. ing. Ugo Crovetti. Po kratkem uvodu je predsednik podal podrobno 'poročilo o delovanju konzorcija. Iz njega posnemamo, da je konzorcij v tem dvoletju posvetil svoje delo stiokovr.i izobrazbi. Konzorcij j,e vse svoje delo usmeril v delovanje kopzor-ciiiailmh strokovnih šol in teča.ev, da se dvigne omika in strokovno znanje mladih delavcev. Pod neifosreij .im vodstvom konzorcija so delovale večerne šole za vajence j.p vajenke, ki naj b: postale tudi danes vzgajališča bodočih kvalificiranih in specializiranih delavcev. Konzorcij se je nadalje zanimal tudi za tiste šolske, podjetniške, sindikalne in strokovne ustanove, ki na razne načine sodelujej > i t pomagajo tehnični! vzgoji delavcev. Pokrajinski konzorcij ra stroko/no vzgojo je tudi dajal nasvete i® priporočila vedno večjemu številu organizacij, ustanov in po ameznikov, ki so se zatekli po nasvet pri izb ri dela ali poklica. Vzpcredno s potrebami krajevnega go:podar.-.tva :o delovale večerne kvalifikacijske šole in tečaji, za vajence naslednjih strok: mehaniška. električarska. mizarska pcmorskoigrad-ber.a, trgovska stroka in umetniški pripravljalni tečaj. Vpeljan ie bil tudi poseben tečaj za mladino, ki je dccol-nila 14. leto, -a nima zaključene osnovne šole, da bi se ji omogočilo obiskovanje strokovnih šol. Na novo je bil ustanovljen tečaj za tapetnike. V šole pod neposrednim vodstvom konzorcija se je vpisalo 2519 učencev in učenk, ytevši izpopolnjevalni tečaj za računovodje (ragoneci). Ob k n-cu leta je bilo prisotnih 1941 učencev in 1631 j ih je z uspehom' izdelalo razred' ali doseglo odpustnico; Za ženske je delovalo več večernih šol in tečajev, ki sprejemajo dekleta nad 14 let in imajo vsaj osnovno šolo. Sole se delijo na štiri oddelke: za šivilje (4 le.®), umetno vezenje (4 leta), pletenje (4 leta) in tečaj za srajce (2 leti). 241 najboljših učencev in učenk je prejelo nagrade v skupnem znesku 742.000 lir. Konzorcij je v novembru 1953 ustanovil center za poklicno usmeritev (o-rientacijo) in izvršil več kolektivnih in individualnih poskusov v vseh petih raz.eddh osnovnih šol. Psihotehn čna posvetovalnica je dajala nasvete dijakom nižjih in viš.ih srednjih šol ter strokovnih šo!.. ki so se spontano ali na pobudo svojih profesojjev ob, ačali za nasvete pni izb ri poklica. Ustanovi eni so bili tudi praktični tečaji za brezposelne vajence tistih strok, ki čutijo pcimpjl anje de ovne si e, kakor zidar ji cementisti i. dr. S tehničnim sodelovanjem konzorcija je pokazal veliko aktivnost Tehnični industrijski zavod »A. Vo la«. Poleg industrijsko-tehničnega zavoda (s 25 razredi) industrijske strokovne šole in že ne k e st: okovr.e šole so delovali pod nadzorstvom in finančno pomočjo konzorcija še večerni kvalifikacijski tečaji (21 razredov) i® večerni specializaoijiskl tečaji (4 razredi), Ol oktobra do ajrila deluje tudi strokovna ribarska šola, ki je letna in dvoletna glede na specializacij c. Finančno poročilo je zelo pregledne in kaže več kot 5 milijonov pribitka. Konzorcij ni dobičkona ima ustanova; zato je pribitek že vnaprej namenjen za nakup raznega or dja in materiala. Konzorcij je bil brezdvoma zelo aktiven in. njegovo delo je pripomoglo velikemu številu fantov in deklet, da so bodisi izpopolnili -vaje strokovno znanje, bodisi prejeli določeno strokovno izobrazbo in se tako aktivno vključili v gospodarska življenje našega ozemlja. Na žalost pa moramo ugotoviti, da poročilo ne omenja niti enega tečaja za slovensko mladino. Zakaj bi tudi naša mlad''na ne bila deležna ;ega, kar je konzorcij nudil mladim itali.a ske narodnosti? Konzorcij ses avljajo ljudje priznanih sposobnosti; vodita ga upravni odbor in izvršni odbo-. V teh so zastopane strokovne in šolske ustanove. Njihovo delovanje dopolnjujejo posebne tehnične komisije. Kakor smo zvedeli, sta) v upravnem odboru tudi dva Slovenca, in sicer ravnatelj Trgovske akademije dr. Vladimir Turinai in sindakalist g. Manj Grbec, ki je nedavno izvoljen zal pokrajinskega svetovalca. Njuna na’oga za pri-hodn e šolsko leto naj bi bi'a ta, da se us'-ar novi o tudi za Slovence tečaji, ki nam pripadajo predvsem po šolah s katerimi razpolagamo, da bi se tako tudi mladini slovenske na odnesti omogočila izvenšolska izobrazba, ki je nuj.no potrebna za kvalita iven dvig delovne sile. Lah ciroza), bolezni žolčnika, (vnetja, kamni), sladkorna bolezen, protin, tol-ščavost. Za zdravljenje se uporabljajo v glavne pitne kure (iz vrelcev Tem-pel, S-tyraa, Donat), dalje pa še mine ralne, smrečne in slane kapeli, elek-troiterapdja in dieta pod zdravniškim nadzorstvom. Radenska Slatina (Slatina Radenci) se je v zadnjih 50 letih afirmirala v sveltu zaradif svojih silaitiinsklih vrelcev, ki vsebujejo takoj za vrelci v Naiuheimu največ prirodne ogljikove kisline > Srednji Elvropi. Radensko slatinsko zdravaldšče leži v severnem delu Slovenije, na podnožju Slovenskih goric, ob Muri, nedaleč od avstrijske meje. Gostje pridejo tja po železnici! do Maribora in od tu dalje z avtobusom P® progi Maribor — Murska Sobota ali ipa po železnici Ljubljana — Pragersko — Ormož — Ljutomer — Gornja Radgona. Zdravilišče leži silcer v ravnini, je pa okrog in okrog obkroženo z gozdovi, sadovnjaki dn na jugu z vinskimi goricami. Razen obsežnega parka imajo gostje veliko možnosti za krajše in daljše sprehode na vse strani. Za razvedrilo in zdravo zabavo je sodobno preskrbljeno. Za nastanitev je na razpolago 9 hotelskih objektov s približno 300 posteljami, normalna in dietična re-stavracijia, kavarna, bar, kino itd Indikacije so v Radencih zelo obsežne: kronične boleizni srca (srčne napake, hipertonija, srčne motnje), krvnih žil lih krvnega obtoka (skleroza, tromboza, visok krvni tlak), ledvic (vnetja, kamni, pesek), živcev (ne-vrastenlja, nervoze), notranjih žlez (protin, Basedotv), ženske bolezni (razna vnetja, nerodovitnost). Kot zdravilna sredstva služijo pitne kure (iz Vilminega, Zdravilnega, Kraljevega in 2eleznega vrelca), naravne ogljikove kcpelii (mineralne, dozirane, čiste iz Jurijevega, Kopališkega, in Murskega vrelca) itn obsežna elektro-terapij-a/. Za pmifcjriaviljanijie khpeili je na razpolago 40 kabin. Zanimiva je zbirka ledvičnih kamenčkov, ki so se izločili pacientom po naravni poti kot uspešna posledica pitne .kura. Dobrna, termalno zdravilišče, uži va že dolgo sloves kot zdravilišče za ženske bolezni. Zaradi svoje lege in podnebja pa dobiva tudi značaj kli-maitčlčngga zdravilišča. Leži 18 km se-verozapaidno od Celja. Tu ima avtobusni priključek k vsem vlakom proti Ljubljani in Mariboru. Zdravilišče ima zelo lepo lego, tudi v dolinici, ki jo pred mrzlimi vetrovi ščiti Paški Kozjak; vseokrog pa so gozdovi in razseže-n park. Dobrna kot zdravilišče je sicer zdravstveni zavod, sprejema pa tudi privatne goste in paciente. Za razvedrilo in zabavo je v sezoni obilno preskrbljeno. Za nastanitev je na razpolago 5 hotelov (Zdraviliški dom, Zagreb, Triglav, Union in Beograd), 1 vila in 1 depandansa s skupno zmogljivostjo okoli) 500 postelj. V zdravilišču je več normalnih in 1 dietna restavracija. Za zdravšino-ko-palne namene služi zaprt bazen (16x8 m) in .18 kabin. Indikacije: kronične ženske boleasli, betežni živcev (funikcioniailne in organske motnje, nervoze, nevralgije, paralize in pare-ze), 'baleanil srca to motnje v krvoto- S priznanimi uspehi zdravi bolezni srca, ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnov, ž v če v ja, krvni pritisk, sklerozo in slabokrvnost Sezona od 1. mišja do 31. oktobra Stalna koncertna in plesna glasba Vrelci za prodajo; vrelci za kopanja in vrelci za pitna zdravljenja so svetovno znani Zahtevajte p os pek (e Rogaška Slatina vos vabi! BOLEZNI jieler, žo ča ledvic, črevesnega katarja in diabeiis jako uspešno zdravi znana »Rogaška zdravilna voda« Vodeči hotel A kategorije z depen-dansami v Rogaški Slatini »SLOVENSKI DOM« Vam nudi prvo-raz.edni pen j ion z dietično in normalno hrano Do 15. junija to eben popust 15% na ceno od 1.050 do 1.460 din Rezervirajte tako', iel.fon št. 8 Hotel “Soča,, GOSTINSKO PODJETJE »HOTEL SOČA« s svoj mi prenovljenimi obrati: hotel »Pošla«, hotel »Sonce«, »Slatinski dem«, restavracija »Bel evue i, dvestezno keglišč? s točilnico, se priporoča za obisk Gene pensiona od 900 do 1.300 din. V predsezoni dajemo 15-30% popusta (PoVciHtiCT/le ku. v ^ v S UL. CA R D U C C! Postrežemo najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom si Cm Ai IMPORT EXP0RT TRST - TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi It. 04.252 privatno 26.364 TELEURAM SIC MAMARE Ing. K. TVRDKA TVRDKa KNEZ IIMLTER niARR cžinii Vam nudi: Šivalne stroje Singer Radioapnrate Philips Kolesa Legnano - Wolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele. Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kotdarila za Jugoslavijo po znižani ceni HIFURMACIJII - Telefon 22-523 IHTO CA«0 IMPORT-EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISIJE Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in druge države Trst - Ul, Torrebianca 19 Tel. 37-839 P. 0. B 384 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pmnorski prevozi in nbaliio plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,38 Komercialni oddelek; Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE SMDAR0- SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35 783 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 06-847 SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADliPEDIT „V I S T TAST. OL CAHCC115 - TEL 29-S5F Bogata izbira naoMkov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala JUGOLINIJA RUEKA - Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni: JUUULINIJA - KMERA 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter , JUGULINE 62526 VZDRŽUJE REDNE ULAGUVNE IN POTNIŠKE PURGE Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N OR D-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. BORT0LUZZ1 — Telegrami: ..NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l Gondrand" TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali POTOVALNI URAD Adria Portorož Tel. št. 12 Piliiila Koper tel. 04 Menjalnica blok Šhutije ▼▼ Hotelske sobe, prodaja vseh vrst vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov TRANS - TRIESTE' S. a r. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-82? 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA ; vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. LE. L MAT. IIVIPORT-EXPORT Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-970 Telegr, lELMAT-Trieste Kupuje: odpadke mu!ula, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete Zalaga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 dom 20-70 TRŽNI PREGLED Tržaški trgr TRST. (Čepe kave na viru proizvodnje se splošno krepko držijo, razem indonezijske. Največje je povpraševanje po kavi slaibše vrste, ki seveda manj stane. Izvedenci predvidevajo, da bo trg kmalu oživel, ker bodo trgovci izčrpali svoje zaloge. Cene kave na tržaškem tranzitnem trgu za 50' kg foo tržaška prosta luka so naslednje: Rio 3 50 prostih dblar-jev, Rio 5 48; Mimias 2 52; Santos ex-tra prime 08-72; Victaria 7 40, Victo-ria 5 45; Uganda 260-265 šilingov; Tan-ganika A im AA 570-580 šilingov: Kostarika BGA 610-625 šilingov, Kostarika SKlB 630-700; Kenya 580-620. Cene že vkrcane kave ali pripravljene na Viru proizvodnje za vkrcanje imajo i-ste kvotacije kot kava že pripravljena v prosti luki. Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v lirah za kg lob: Rio N.Y. 5 594; Rio (N.Y. 3 632; Santos extra prime good to large bean 870; Victoriia 5 igood to large bean 524; irednjeamer.ška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 58,50; Salvador naravna 68,50; Kostarika 87,50; arabska kava: v šilingih za 50 kg cif: Gimma 430; Moka Hodeidah 1 470; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 260; inuone-zijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robueta 10-12% nečistoče 225. Povprečne cene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca y lirah za kg neto ponovpo pretehtano: brazilska: Rio N.Y. 5 1400; Rio N.Y. 3 1425; Santos extra. prime good to large bean 1720; Victoriia 5 good to large bean 1350; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1620; Salvador 1725; Kostarika 1900; arabska: Gimma 1560; Moka Hodeidah 1 1660; alriška: Uganda oprana in prečiščena 1265; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1220 lir. POPER TRST. Malenkostno je povpraševanje po popru. Vrsta Saratvak beli kvo-tira 205 šilingov za cwt cif Trst proti vkrcanju v juliju-avgustu 220/6 šil. proti vkrcanju v septembru-oktobru; Sa-rawak arnš 165 šil. proti vkrcanju v juniju, 162/6 proti vkrcanju v juliju-av-gustu in 160 šil. proti vkr.anju v septembru-oktobru. Mialabar črni' stane 237/6 šil. proti vkrcanju y juiiju-avgu-istu in 230 proti vkrcanju y septembru-oktobru; Teil'liicherry stane proti vkrcanju v juniju 247/6, proti vkrcanju v juliju-avgustu 245 in proti vkrcanju v septembru-oktobru 245. It ali j o riški trg Na itailiijaniskem' trgu s kmetiijskimi pridelki se je število; siklenjenihi kiupčiji skrčilo. Prekupčevali so previdni pri skleplanju večjih kupčij, ker še ni točnih podatkov o novi letini. Izjema so tržišča s klavno živino, trdim dir, rom in vinom. Najbolj so padite cene žita, ker bo prispel kmalu nal trg nov pridelek in ker zaloge lanskega žita niso še izčrpane. Vsekakor ni pričakovati še nadaljnjega padanja cen, ker bo država nakupila najmanj1 16 milijonov stotov za državna skladišča. ŽITARICE LODI. Cene za stot: Mehka pšenica lina 7250-7650, dobra 6950-71.50; koruza fina 6800-7000, srednje vrste 6000-U200, dobra 5550-5650; inozemska koruza 5600 do 6500; inozemski ječmen 5200-5700; inozemski oves 5200-5400; inozemska rž 5500-5600; proso 6000-7000; inozemsko proso 5300-5800; pšenična moka tipa «00» 10.000-10.600; krušna moka tipa «0» 9000-9150, tipa «1» 8650-8750, tipa «2» 7700-7800; moka za testenine tipa «0» 9900-10.000; pšenični zdrob tipa «0» II. 800-12.000, tipa «1» 11.300-11.500; koruzna moka I. 7700-7900, II. 6500-6700, III. 5900-6100; pšenični otrobi 3900-4000. ŽIVINA LODI. Klavna živina, cene za kg žive teže fco hlev: voli il. 385-390, H. 285 do 300; krave I. 315-385, II. 235-285; biki I. 340-380, II. 29C-335; junca in mlade junice I. 310-380, H. 270-290; teleta I. 470-510, II. 400-460. Vprežni voli 290-320.000 lir par; vpr. junci .1-2 let starosti 150-180.000 lir par; junčki do 1 leta starosti 70-100.000 lir glava; molzoe krave 70-90.000 lir glava; krave prvesni.e 120-140.000; junice 80-90.000 lir glava; telice za rejo 35-45.000; miladii biki za pleme 155-255.000. Prašiči: cene za kg žive teže: prašički za rejo do 15 kg 480-500 lir; 15-25 kg 450-470; mlade svinje za rejo 460-560; suhi prašiči 4C-50 kg 370-400; suhi prašiči 50-80 kg 340-360, 80-100 kg 330-350; debeli prašiči 130-i50 kg 330-340, 150-180 kg 336-340, nad 180 kg 330 do 340 Ilir. KRMA i VICENZiA. Majsko seno iz mamaka-negia travnika 1850-2150, seno majske košnje z naravnega travnika 1600-1900; detelja I. košnje 1600-1900. PERUTNINA I MILAN. Živi piščanci I. 850-930, II. 800-850; zaklani piščanci I. 1000-1100, II. 900-950, zmrznjeni inojeimki piščanci 550-760; žive kokoši 680-700; inozemske kokoši 520-600; zaklane kokoši 850-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 750 do 770; inozemske zmrznjene kokoši 525-675; žive pegatke 900; mladi golobi zaklani 750-300; živi golobi 850-950; inozemske zmrznjene pure 4704 30; inozemski zmiznjeni purani 450-480; za- klane race 550-650; račke za rejo 280-320 lir komad; gosi za rejo 500-900 lir komad po teži; živi zajci 440-460 lir kg; zaklani s kožo 600-630; zaklani brez kože 600-660; piščeta 90-110. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 800-820, lombardsko maslo iz smetane 760-770; emilij-sko maslo iz smetane 700-710, maslo II. 720-730, HI. 680-690, emilijski sir majske proizvodnje 1954 615-660, majski proizvod 1955 485-505; trdi sir grana majski proizvod 1954 600-650; zimski proizvod 1954-55 480-530; majski proizvod 1955 480-550, 1-30 dni star 340-370, 30-60 dni star 375-390; Sbrinz svež 430 do 450, postan 540-580; Emmenthal svež 490-510, postan 540-600'; Frovolone svež 420-430, postan 490-520; Italico svež 340 do 380, postan 390-410; Taleggio svež 280-300, postan 370-4C0; Mascherpone 800-850 lir. JAJCA MILAN. Sveža jajca 25 60-26,50; navadna 24,50-25,50; inozemska sveža 22 do 26 idr komad. OLJE FIRBNZE'. Na trgu z oljem vseh vrst prevladuje ponudba. Olivno olje extra do največ 1% kisline kvotira 900-950 lir kg, do največ 1 50% kisi. 870-900, do največ 2,50% kisi. 830-870, do največ 4% kisi. 760-830; dvakrat rafinirano tipa «A'» 700-720, tipa «B» 490-iU0; semensko olje I. 400-405; olje iz zemeljskih lešnikov 410-415 lir kg. VINO J VJOENZA. Vino Clinton 10-11 stop. 3600-3900 lir stot; črpO' vino krajevne vrste 16-11 stop. 4806-5000; belo vino 10-11 stop. 4900-5300; 11-12 stop. 53C0-5800. 'TREVISO. Raboso Piave in Verone- Po kratkem popuščanju se je cena bakra zopet utrdila. Tb velja tudi glede cina ip kavčuka — pa tudi cene volne so čvrstejše; dvignila se je tudi cena kayi. ŽITARICE V tednu do 8. junija je cena pšenici v Chicagu poskočila od 203 1/8 pa 208 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Tudi koruza je napredovala, in sicer od 149 1/8 na 153 3/3 dolarja za bušel. Ta raz.oj spravljajo v zvezo z zasebnimi cenitvami letošnjega pridelka y ZDA, ki so nižje kakor cenitve ministrstva za kmetijstvo. Tako naj bi zimska setev po zasebnih cenitvah vrgla 663,4 milijona bušlov, po državnih pa 681,4; spomladanska setev naj bi dala 226,4 milijona bušlov. Po vsem tem naj bi pridelek znašal 18,6 bušlov na aker, medtem ko je lansko leto znašal 20,9. Poleg tega bo zunanji minister Dulles ver.etno zahteval od Gongresa pooblastilo, da proda nekaie-re kmedjsfce presežke vzhodnim evropskim državam. SLADKOR, KAVA KAKAO Čeprav so se ameriški trgovci uprli visokim zahtevam, ki so jih postavile države pridelovalke kave, se je cena kavi po zadnjem skoku ohranila še vedno na visoki ravni. V t-ednu do 8. junija je v New Yonku narastla od 74 na 74,85 stotinke dolarja za funt. proti izročitvi v juliju. — Cena sladkorja je ostala v bistvu neizpremenjena ;na-zadovala je od 3,38 na 3,37 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. — Kakao se je za malenkost dvignil, od 23,33 na 23,50. VLAKNA Z bombažem ni bilo v New Yorku posebnih kupčij. Cena je ostala pri 36,65 stotink dolarja za funt. V Liverpoolu je ameriški middling mapredoval od ,25,75 na 26,10 ipenijia za funt, medtem ko je v Aleksandriji ka-mak občutno nazadoval, in sicer od 126,75 na 114 talarja za kaplar proti izločitvi v juliju, ašmuni pa od1 87 na 82 25 proti Izročitvi v juniju. Cena volni je v New Yorku ostala i eizpremenjepa pri 156,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je bila cena za vrsto 64’s B 119 (115 1/4 teden poprej') penija za funt. Učvrstitev cene spravljajo v zvezo z delovnim sporom v avstralski volneni industriji. Zaradi tega so bile preklicane nekatere prodaje v Sydneyu in lNew Casttu. V Roubaixu (Francija) je cena ostala neizpremenjena pri 1080 frankov za kg. se 10-11 stop. 5600-6300; Merlot in Ca-bernet 11-12 stop. 7200-7800; belo iz ravnine 10-11 stop. 6100-6600; belo z brd 10-11 stop, 6600-7200; belo z brd Valdohbiadenie 7600-8100. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 120-130 lir kg, v škatlah 1 kg 145-155, v škatlah 1/2 kg 155-165, v škatlah 1/5 kg 195-205. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 105-115 lir kg, y škatlah 5 in 10 kg 140-150, v škatlah 1 kg 150-160 v škatlah 1/2 kg 165-175, v škatlah 1/5’205-215. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Nov česen 60-90 lir kg; beluš 105-140; korenje 60-80, čebula 55-80; rožmarin in žajbelj 120-220; koromač 30-70; cikorija 70-90; solata endivija 50 do 70; ločika 60-80; krompir binthje 40-50; Majestic 40-50; grah 70-90; paradižniki 200-350; peteršil 70-100; zelena 80-100; špinača 50-70; bučice 80-130. Marelice 380-450; češnje extra 200-380, navadne 1C0-160; gozdne jagode 650-750; debele jagode 190-250; jabolka navadna mešana 50-75; jabolka vrste Delicious 170-230, vrše Morgenduft 130-150; pomaranče 240-tfJO; limone 130 do 160. GRADBENI MATERIAL FIRBNZE. Cene fco opekarna: opeka (26 x 13 x 6) 9875-10.000 lir 1000 komadov; dvoprekatni votlaki 9000-9165; šestprekatni votlaki (26 x 13 x 8) 9875 do 10.000); dvoprekatni votlaki za zunanje stene (26 x 26 x 13) 31.500-32.000, strešniki marsejskega tipa (15 komadov na kvadratni meter) 3 kg težki 21.000 dio 21.500; strešniki marsejskega tipa (14 komadov na kv. m.) 21.000-21.500. KAVČUK Cena kavčuku je v New Yorku v tednu do 8. junija po.kočila od 25 15 na 30,05 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju, v Londonu pa od 21 3/8 na 23 3/4 penija za funt pri kupcu in od 21 3/4 na 24 1/2 pri prodajalcu. To napredovanje cene spravljajo v zvezo z ukinitvijo zapore, ki je doslej veljala za izvoz kavčuka iz Ma’ laje in Singapura na Kitajsko. Cena bi bila še bolj napredovala, ko ne bi nastala kriza v a.reriški avtomobilski industriji. ki zdaj ne potrebuje več toliko gumija. KOVINE Padanje cene elektrolidčnemu bakru se je ustavilo. V New Yor.ku se je cena ohranila na 37,70 (prejšnji teden 37,95) stotinke dolarja za funt. Ameriški industnijcii so ostali pri ceni 46 s.o-tink za funt. V Londonu računajo, da se bo odprl tudi izvoz bakra na Kitajsko, kakor se je to zgodilo glede izvoza kavčuka. V pivih petih mesecih tega leta so v Čilu pridobili 167.850 t. bakra (lansko leto 174.700 ton). Cena činu je napredovala, in sicer v New Yorku od 92,25 na 93,50 stotinke dolarja za funt. Neizpremepjen antimon Laredo pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 59,09 dolarja za tono, Buffalo pri 59, medtem ko je cena staremu železu padla od 47,50 na 45,83. Cena živemu srebru je y New Yorku popustila y tednu od 8. junija od 265-268 na 263-265 do arjev za steklenico Cone barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 8. junija: oin 903 DM za 100 kg, svinec 148,73, cink 128,16 do 128,45 DM za 100 kg. DA BI SE CENA VINU OHRANILA V francoskem ministrstvu za kmetijstvo so ustanovili poseben odbor, ki naj bi proučil vprašanje vinskih cen. Odbor je zdaj prišel do zaključka, naj bi se ustanovila posebna družba, ki bi v primeru padamjn cene vina pokupila večje količine vina ter s tem preprečila nadaljnje padanje cene. Ta bi morala ostati na višini, ki je bila določena kmalu po trgatvi. Družba bi vino spravila v skladišče. Iz skladišča bi vino vrgli na trg, ko bi zavladalo pomanjkanje, ali pa bi ga predestilirali v alkohol. Trgovska podjetja so proti temu predlogu. PRGIZVODNJA JEKLA V ZDA je aprila 1956 dosegla 10,547 milijona kratkih ton, medtem ko je v marcu znašala 10,925 milijona ton. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 16. 5. 31,5 13. 6. Pšenica (stot. dol. za bušel) .... 229V2 2U374 200 7s Koruza (stot. dol. za bušel) 1497, 154 78 NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) ....... 43,— 40,- Cin (stot. dol. za funt) 94.25 94.50 Svinec (stot. dol. za funt) 15.80 16,- Cink (stot. dol. «a funt) 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) 25.90 25.90 Nikelj (stot. dol. za funt) 64.50 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) .... 36.65 36 70 36.80 Živo srebro dol. za steklenico ..... 265.- 262,— Kava (stot. dol. za funt Santos 21 . . . . , 58 25 58.25 59.90 LONDON Baker (f. štor. za d. tono) 342 7* 3937* 307-7* Cin (f. šter. za d. tono) .... /o/V* 722- 742 — Cink (f. šter. za d. tono) .... 9474 8174 98 74 Svinec (f. šter. za d. tono) 112.— 110 74 116 7* SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .... 458.90 467.40 482.40 BOUKSEiV VALUTE V MILANU 1. B. 1956 12.6,1956 Min. Maks. Dinar (100) 93 90 90 93 Funt šterling 6.450 6.400 6400 6.450 Napoleon 4.600 4.600 . Dolar 634.- 626.25 626.25 634 Franc, frank (100) 163.— 160.25 196,23 163,- Švicarski frank 148.25 146,— 146.- 148.23 Funt št. papir 1.740 1.705 1.705 1.740 Avstrijski šiling — 24 24,- 24 50 Zlato 719 715 715 719,- BANKOVCI V CURIHU 12. 6. 1956 ZDA (1 dol.) 4.28 Belgija (100 fr.) 8.37 Anglija (1 f.št.) 11.67 Holand. (100 fi.) 111.50 Francija (100 ir.) 1.09 Švedska (100 kr.; i 81.25 Italija (100 Ur) 0.67 Izrael (1 f.št.) 1.63 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 1. 6. IfSB 12. 5 1956 Min. Maki, Avstrija (400 i.) Cehoslov. Nemč. (100 DM) 16 4674 Španija (100 pez.) 9.74 lU/j, Argent (100 pez.) 12,35 101.— Egipt (1 I.št.) 10.40 Južna železnica 1.390 1.290 1.290 1.390 Splošne zavarov. 20.000 19.750 19.750 20.000 Asslcuratrice 4.310 4.310 —.— —.— Riun. Adr. Sle. 6.350 6,250 6.250 6.350 Jerolimič 8,600 8.600 —.— —.— »Istra-Trst* 645 645 — —,— »Lošinj« 11,300 11.300 —.— —# — Martinolič 6,000 6.000 —.— —.— Premuda 21.900 21.900 —.— —. — Tripkovič 15.450 15.450 —.— Openski tramvaj 2.385 2.385 — —.— Terpl 260,— 245,- 236 245 ILVA 571.— 586 400 571 Zdr. jadr. ladjedel 332,— 400,- 298 719 Ampelea 1,450 1.450 —.— —.— Arrigonl 1.000 1 000 — tSthlk KMEČKE ZVEZE Značilnost vrtnarstva leži v bi hitrem obratu v zemljo viože- pretvoriti rem avstrijskem zakonu je junija 1929 bilo takšnih P*1 moženj 11.941. V zemlji^ knjigo je bila pripisana Pr pomba, da se ta premoženja J smejo deliti med ded.če. * vsem tem je bilo število šnih premoženj zmanjšano * 736. V primeri smrti lastnika® takšno premoženje prenese 11 . 'P° deželnem zakonu od me- prvega sina medtem ko se® Skušah delovne ure stroja praktičnih primerov in pretvo- seča maja 1954 se v bocenski stalim dedičem izplača ustr«* V človeške delovne ril njihovo vrednost na hek- pokrajini na Južnem Tirolskem SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O F(LZI ŠT. TO I. - TELEFON ŠT. 54-58 Tudi vrtnarstvo moramo mehanizirati! PREMOŽENJE SE NE SME RAZDELITI nega kapitala. Zahteva, da si dni, bi to znašalo približno tarsko vrednost. Ce upošteva- 11.205 premoženj ne sme raz-rastline slede y čim krajšem 82,5 do 109 delovnih dni in u- mo, da so na površini 625 kv, dehti med naslednike. Po sta- izplaoa na odškodnina v denarju ^ drugi vrednosti. Ir metiov (25x25) razni kmetje prištedili približno 12.000 lir, je času, je postala v vrtnarski s;rezajoča vsote bi znašale od proizvodnji, zakoni. V vseh pa- 123.000 do 163.000 lir. nogah gospodarstva težimo da- 2e pri tem vidimo, da smo s razvidno, da znaša na 1 hek-nes kot vedno za tem, da pri- strojem prištedili približno 100 taru prihranjena vsota 192.000 demo čimprej do gospodarske- tisoč do 130.000 lir. Ce pa pri-ga učinka. V mesecu juniju je merjamo dejanski izdatek za lir. Iz teh podatkov je razvidno marsikatera' rastlina zapustila stroj in dejanski izdatek za roč- kje mora Lkati naše kmetij- gredo, na kateri je rastla. Grah, no obdelovanje, vidimo da se sivo izhod iz težkega poožaja. solata, redkev so dale svoj de- prištedena' vsota vrti ckrog v katerega je zašlo zaradi kom lež in zdaj zapuščajo znmljo. 200.000 lir. To moramo čimprej obdelati, pognojiti in ponovno zasejati. Splošno biološko pravilo pravi, da ne smemo puščati zemljo nepokrito. To velja še posebno za te vroče poletne dneve. Ce zemlja ostane odkrita, se kurenče od zunaj. Te poda ke sem povzel iz Ing. J. P. Malokrvnost prašičev in železo Železo ,spada med tiste prvi- ste plesni. Proti tej bolezni se drobnoživke, ki so y gornjem ne,'ki so bistvene za obstoj in borimo z žveplan jem. Pazimo sioju, umaknejo pred sončno razvoj vsake živali. Je glavna tudi, da se ne pojavijo drugi pripeko in njihovo ugodno de- sestavina rdečili krvničk in škodljivci, o katerih je bilo go-iovanje se tako prekine. Ua bi samo na njihovo železo se ve- vora že v prejšnji š.evilki na-zamljo' čimprej pokrili z zete- že fisije y pljučih ali obratno šega vestnika. Peronospore se nim plaščem, jo moramo obde- ogljikov dioksid v stanicah, ko moramo bati le če nastopijo lati čim zadnje rastline zapuste se izloča kot škodljiva in ne- vlažni ali deževni dnevi, njivo. Praktiki so ugotovili, da potrebna snov. Rdeče krvničke V sadovnjaku. Važno opra-že nekaj dnevna zamuda pri vodijo kisik p nav v vse stani- v>i'o, tako v drevesnici kot v obdelovanju povzroča krvarje- c e telesa kjer povzroča izgore- mladem sadovnjaku, je pincira-nje .strutkuie tal in dia je ob- vanje hrane. Železo je torej pr- nje poganjkov, ki nam ne slu-delovanje .takšne zemlje zelo o- vj^m, brez katere bi bilo naše žijo za gradnjo krone in kate-težkočono, zaradi česar po.re- živ.jenje nemogoče. Odstotki re nameravamo odstraniti pri bujtrno dosti več sile kot sicer, železa y živalskem organizmu obrezovanju. Borimo se proti Naši vrtnarji ;.o do pred krat- so pa zei0 majhni, komaj 0,004 uš; m, ki v toplih poletnih dneh kim obdelovali svoje vrtove le 0:st. celome teže. Cim se pa ostro napadajo sadine rastline, z motiko, danes vedno bolj u- običajna količina železa v or- Da se obranimo gosenic jab-porabljajo obdelovalne stroje, ganizmu zmanjša, tedaj nasta- lanovega zavijača, postavimo Naše kmetijstvo se bo moralo nejo motnje, ki so znane pod na debla lovilne pasove. Ti se-čim bolj mehanizirati. Med de- imenom anemija ali malokrv- stoje iz valovne lepenke kate-la katera bi morali do skrajno- nost. Ta bolezen se pogosto po- ro smo namočili v Betanaftolu. sti pospešiti spadajo okopava- javlja pri mladih prašičkih. Pasove moramo vsakih 15 dni nje, košnja zelenjave in, ne y začetku obolenja se zdijo pregledati in če je potrebno zadnje po svoji važnosti, obde- prašički popolnoma normalni jih zamenjamo, lovanje in priprava zemlje z |e po^i mrak pride do izraza Na vrtu. Vse izpraznjene gre-motornimi plugi ali s prekopal- n.eke vrs e bledost. Koj za tem de prelehamo in pripravimo za n.ki (škrabnice - freze). bomo opazili zmanjšanje apeti- setev. Ostanke rastlin, bi so PREKOPALN1KI ALI ŠKRAB- ta živahnosti. Prašički prič- rastle na gredah spravimo na nejo zaostajati v rasti in, po- kompostni kup in jih mešamo NICE (FREZE) stanejo bilavi. Opazili bomo tu- z gnojem. Bučam, melonam in Zadnje čase čuješ tu pa tam di motnje na prebav lih, srce kumaram pinciramo vrhove. Se-po vrtovih brneti male motorč- bo bilo hitreje. Koža ip sluzni- jemo endivijo, peso, razne kake in marsikateri starček ob- ce postanejo vedno bolj blede pusniice, fižol por, peteršilj, čuduje delovanje prekopalnika Žival hira, slednjič pa pogine, radič. Presajamo ka.pusnice, in hitrost, s katero opravi de- Ta bolezen napade prašičke, P01’ in zeleno. Ob koncu tega lo. Ni samo hiti ost dela vred- ki se hranijo izključno z mate- meseca in začetkom drugega na občudovanja ampak tudi rinim mlekom. Nastopi pa, ka- spravimo pridelek česna, stanje, v baterem zapusti cme- dar je premalo železa v krmi „ njeni stroj njivo. Vse kepe so ki jo pokladamo svinji. Poleg KMETIJSKI STROKOVNJAKI dodobra zdrobljene in njiva je pomanjkanja železa v krmi je biAJ POMAGAJO! že pripravljena za setev. Miar- vzrok malokrvnosti tudi hitra Od nekega umnega kmeto- sikateri se branijo le novotari- rast prašičkov; saj pridobijo na valca smo prejeli naslednji do-je. Ko pa so enkrat videli stroj teži 4-5 krat od časa, ko so bi- pis: Prejšnja leta so na našem •na delu, ga ne morejo prehya- li rojeni. Sorazmeipo z rastjo Krasu gesenke objedle mnogo liti. Posebno dober je ta stroj bi se morale množiti tudi rdeče našega drevja, 'popolnoma so za obdelovanje strnišč ali vit- krvničke. Te pa se jie morejo obrale celo hraste. Letos so se narskih površin, y poletni dobi, tvoriti, bo je v materinem mle- goseni. e in razni zavijači poko navadno ne p odoravamo ku premalo železa. Cim pride javili na vseh vrstah drevja, gnoja. Freze uporabljamo po- prašič na svet, ima y zalogi zla- jia sadnem drevju, na rešeiaki, sebno na majhnih površinah; sti v jetrih večje ali manjše gabru, lipi itd. Boj proti temu zato so za naše razmere izred- količine železa. Precej je torej škodljivcu je za posameznega no prikladne. Ko stroj opravi odvisno od krme, ki jo je uži- kmeta nemogoč. Zato bi bilo svoje delo, nam ni treba raz- vala svinja v zadnji dobi bre- treba organizira i splošno ak-bijati kep z grabljami (čeka- josti in od števila mladičev, cijo. Zganejo naj se Kmetijsko ti). Skrabnica je pošteno zm.lt- Cim več je prašičkov, tem nadzorstvo pa tudi naša občin-la zemljo. Tudi glede globine manjše količine železa bodo eka uprava in kmetijski siro-obdelovanja škrabnica ne za- prejeli. kovniaki sploh! Dobro bi bilo ostaja preveč, saj seže do 30 Bolezen preprečimo s tem, da bi bmeta poučili, kaj naj cm globoko, kar popolnoma za- da pokladamo materi krmo bo- stori, in da bi mu kmetijska dostuje za vrtne rastline. Na gato z železom. V ta namen je oblastva dala ra razpolago po-piretežki zemlji je obdelovanje zelo priporočljiva špinača, trebna isr;dstva, sicer se ne bo-s škrabnico otežkečeno; prav ta- Zdravimo pa bolezen z razni- mo nikoli znebili teh škodljiv-ko na močno zaplevljeni njivi mi zdravili, ki vsebujejo žele- cev, Ki so se letos pojavili, ali na zemlji, ki vsebuje mnogo zo. Zlasti uporabljamo želati- kljub astri zimi. PRIZNANO MEONARORNO J|p3 V, tl PODJETJE GORIZIANA 60RIZIA ■ VIA DUCA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA V 4 C 'jo Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavije d. d. IMPORT - EXPORT Vseh Test lesa, trdih goriv iu strojev za lesno industrijo TKST - Sedež : ul. CJicei one 8/II - Telefon: ul. Ciceroiic 30214 - Sealo Legnami 00710 '■Va š 1 d 'li R šse ttr St v i TjimIIui ' ! ! ški lit r tez, tej G ali 10 • fcc lite tiše P, te UVOZ SIE.A JOŽEF izvoi Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-0^ A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE MOŠKE OBLEKE IN PODLOGB RH/A TRE NOVEMBRE 9 - TELEFON 24=883 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIEStC '•, ':1( /i; :.U ■'il s Vi 'hr kr, d ■Or iivi kit t d 'S ( % bl< P ■So ■’'-<■ ds' fr se, iu ■H’ d: to ikc ier •ra b . )o kamna,. Na takih tleh obslcka naste kapsule, ki vsebujejo že-nevarnost, da se polomijo kiju- iezni ,su'fat. Priporoči j ive so KAKO KAŽE LETiNA Deževno vreme je pokvarilo ^ marelice že, ko so cvele. Tudi ko hitrostjo okrog delovne osi vega sulfata ali razne druge te-katero poganja bencinski motor kocine, ki vsebujejo železo. Z Škrabnico vodimo z ročicami njimi namažemo seske doječe f5 d Vinosradni- kot plug, le da so te premične svinje. V tem primeru ostane S g in hrušk ne bo mnogo. Zarod na rti je zelo begat, toda do tr- KS (končkih sil). Te obdeluje- k: tekočm vbznzgne veterinar nQ adel ,,olora(iski hloše. i ^ ^ Seno je precej redko, ker je škrabnico ne moremo dobi o za- Posebno na Angleškem izde- travo razredčil prehud delati gnoja, ker se nam klini Iujejo okusna mazila, ki vsebu- -azredC11 Prenud mažejo. mraz. Zadnji vihar je polomil mnogo m'adik in napravil po trtah veliko škodo. jejo železo in manjše količine 'Dobre strapi obdelovanja s bakra. S temi n: mažemo več-škrabnico moramo iskati v iz- krat jezik bolne živali; takšnih . ... . T , rj,.., , . boljšam strukturi, v zračnosti maž v Italiji še ne izdelujejo, i/j IstLA T, 1JA in izboljšanih toplotnih ter vod- Znanstveniki so zadnje čase do- ' eumbardui nih razmerah; dalje v dejstvu, kazali, da male kol čine bakra Zadnje dni maja se je v Pie-da zemljo dobro premeša, tako povzročajo hitrejše vsrkavanje montu ih v Lombardiji vsula da je prepeirevainje v zemlji železa v črevesju in naglo iz- silna toča; na bližnjih planinah Ribarič I uvoz van IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 zelo ugodno, in da zemljo pri- preminjajo anorganskega v or-pravi za setev z enim samim gansko železo. mahom. Tako prištedimo čas. Ali ni ravno čas, poleg gnoja in vode, eden glavnih činite-ijev, ki neposredno vpliva na gospodarski učinek vrtnarstva? Zimsko obdelovanje zemlje dr. D. R. Krnel in vrtnar v juniju je celo snežilo, temperatura je padla tudi 10 pod ničlo. Skoda na polju in v vinogradih znaša okoli eno milijardo lir. Spuščanje raket proti teči ni nič zaleglo. Dober teden nato so sledile nove nevihte. ODLIKOVANI ŽIVINOREJCI Na zadnji razstavi ž vine v Na njivi. Okopavanje in rah- bomo rajši opravili z motika- hsnje zemlje je vedno na me- ___ ____^ _______ ______ , mi, da dobro zadelamo gnoj. '^u posebno sedaj, ko sonce ta- Doberdobu je bilo 118 glav go-Kadarkoli ne podkopavamc piipeka. Snetljive klase bo- veje živine. Kmetijsko nadzor-gnojia, bomo uporabljali Škrab- mo Pobrali y mirnih dneh še ništvo je razdelilo med naj-nico. preden se razpočijo in se trosi boljše živinorejce za 39.000 lir razširijo na zdrave rastline, nagrad. PRIMERJAVA STROŠKOV Proti koncu tega meseca, če bo PRI STROJNEM IN ROČNEM še trajalo senčno vreme, bo že MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTL' in ,,BETA' S temi motocikli se smeš voziti brez vozniškega dovoljenja it brez evidenčne tablice OPČINE. NARODNA 46 OBDELOVANJU ZEMLJE čas za žetev ječmena. Ko ječ- p,,™--!™ t« podlagi poizvedovanja pri velikem. številu kmetov. Ti podatki nam dovolj jasno prikazujejo razliko med posameznimi načini obdelovanja. Pri ročhem delu ne upoštevamo le kopanje, ampak tudi, pripravo zemljišča jati ajdo, repo, činkvan-tin ali pitnik za klajo. Znanstveniki priporočajo ,naj nekaj vrst za koscem sledi krožna brana, kultivator ali drugi stroj, ki zemljo plitvo obdela. Tako o-za setev ;zato je y to obdelavo hj”0 v zemUi Prepotrebno \7lrl i 1 v f.iirl! •** o-7 .Vi I t o,n i za Irza-ti ^ vključeno tudi razbijanje kep (čekanje). Z,a analizo ,so mi služila posestva s srednje težko zemljo. Na travniku. Košnja je v polnem teku. Sončni dnevi so kort nalašč za to opravilo. Ne smemo več čakati, ker sicer bomo Ko sem se lani natančneje zamudili ugodni trenutek. Ta-pozanimal za to vprašanje, so ■*coi P° košnji lahko polijemo po mi rekli ,d'a stane izposojeni travniku gnojnico, kateri pri-stroj z vodnikom vred 1.000 lir mešamo na vsakih 100 litrov na uro. 'Iz gornje tabele sledi, ^ ® i-S superfosfata. de znaša dejansko plačana ce- V vinogradu. V vročih dneh na za obdelavo 1 hektara, pri- moramo posebno paziti na mo-bližno 25.000 do 33.000 lir. Ce rebitni pojav oidija ali pepela- BAZZANELLA UlfERTO TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 Zastopnik za Trsi, Vita, Gorico in FUJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERM0REL - Škropilnico -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki. CINGANO - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLl - Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na nalto in sanitarni predmeti. 9olob Jvo GORICA - TrgE. VE AMICISl Telefon 21-38 Prodaja in izVaža nad°‘ mestne dele in pritiklin* za avtomobile, motorje t* kolesa 7ši io i io iivi bd te te te te, te ; te tei te G te tet k tog te «i fro, te te. los] tep te, »im tej tej ‘ir.' »ija te tet te' R tej kŽE »lat Drž 8t>v »eč tok te ske PlfTMK ™1ST,CK0 p0Di,zEfiB j tej % JUGOSLAVIJA Praška ul. br. 5 - Tel. 32257 8, 9 Odjcljcnju za inostransti/o telelon: 32-7^ Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste vozni!1 isprava za Zemlju i inostranstvo - željezničke, brodsM aviouske - organizira izlete, putovanja i ekskurzija vrši mjenjačku zlužbu, službu pasoša i viza te fotoslužbu G. M. MIH 0 FIGLIO UVOZ - IZVOZ in IZDMLKOV Trst, Ulica I. della Croce4 TEL. 94-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE Radio TV-SOSSI OPČINE — Trg Monte Re 4 Tel. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoli) PRODAJA IN POPRAVILA VSAK"-VRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJU P ital »se »i te kŽE io te te te h k i »o« dia stih ter Stoj ift ; bij Bel