IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
VEČ ZA STANOVANJA
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste je za občinsko sejo pripravilo izčrpno poročilo za leto 1971 in ga izdalo v privlačni in nazorni publikaciji. Posebej je pa še direktor stanovanjskega podjetja inž. Jože Erjavec na seji v skopih, vendar jedmatih besedah ocenil delo tega kolektiva.
Najbolj pereči problemi, s katerimi se srečuje startovanjsko podjetje, so gotovo vzdrževanje ter učinkovitost pri reševanju reklamacij stanovalcev in pristojnih hišnih svetov. Prav gotovo pontenihudo neskladje med finančnimi možnostmi in potrebami ter zahtevami hišnih svetov precejšnjo oviro za uspešno reševanje tekočega vzdrževanja.
Denar, ki priteka v .taiiovanj-     vrednost) v primerjavi s pretek-ska podjetja za te namene, ko-    linii leti zmanjšala kar za dva-
maj zaciošča za najnujnejše re-šitve. Redno pa zmanjkuje sred-stev za pleskanje skupnih pro-storov, obnovo tapet in prela-ganja lončenih peči. Vseskozi je stanovanjsko podjetje pred ne-izprosnim dejstvom, ki ga ma-nifestiiajo odstopi hišnih sve-tov, neplačevanje stanarin ipd. Res je treba povedati, da se je  stanarina (vsaj njena realna
krat. To pa v praksi pomeni, da bo v prihodnje sredstev v te na-mene vse manj in manj.
Čeprav so očitki stanovalcev na račun stanovanjskega pod-jetja velikokrat upravičeni, pa morda le ne bi bilo napak — razprava na občinski seji je to dokazala - pomesti najprej pred svojim pragom. Veliko pri-merov je, ko so povsem nove
stavbe že nekaj dni po vselitvi umazane, pošicodovane, zele-nice okoli spremenjene v sme-tišča, pozimi pa v parkirne pro-store.
S SKUPNIMI MOCMI
Gotovo ne more biti za vzgo-jo stanovalcev in red v hišah in okpli njih odgovoren samo ko-lektiv  stanovanjskega podjetja,
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
VEČ ZA STANOVANJA
(Nadaljevanje s 1. stranij ampak je potrebno v to vključe-vati   hišne   svete,  inšpekcijske službe, krajevne skupnosti in ne nazadnje tudi same stanovalce.
Bržkone bi h kulturi naših občanov lahko pomembno pri-spevala tudi sredstva javnega obveščanja — so posebej po-udarili odborniki moščanske občine.
Še zlasti pa je zanimivo po-udariti predlog nekaterih od-bornikov stanovanjskemu pod-jetju, naj v prihodnje vključi ra-jonskega tehnika, ki se bo enkrat tedensko ubadal s pro-blemi in pritožbami občanov.
Po zadnjih podatkih nam v Sloveniji manjka približno šest tisoč stanovanj, ocj tega samo v Ljubljani 17 tisoč. Očitno je, da stanovanjske stiske ne bomo rešili še vrsto let. To problema-tiko bomo morali obravnavati bolj organizirano, zlasti se bo potrebno čimprej odločevati za usmerjeno stanovanjsko grad-njo.
Razlika med ponudbo in po-praševanjem je namreč taka, da dopušča graditeljem stanovanj in njihovim kooperantom pro-ste roke pri oblikovanju cen; te pa zajemajo večkrat tudi najraz-ličnejše stroške, ki ne bi smeli obremenjevati stanovanj.
Pohvaliti pa je treba stano-
vanjsko podjetje, ki se je lotilo gradnje stanovanjskega bloka v Slapah in gradnje treh stano-vanjskih stolpičev v Črnučah ter skupaj z izvajalci zagotovilo najnižje cene za kvadratni me-ter stanovanjske površine v Ljubljani. V Slapah bo kvadrat-ni meter veljal samo 3.050 di-narjev, v Črnučah pa 3.200 di-narjev.
SOLIDARNOSTNI SKLAD
Z zadovoljstvom lahko ugo-tavljamo, da je bilo preteklo leto v znamenju sprejemanja novih pobud in iniciativ na pod-ročju stanovanjskega gospodar-stva. Že letos predvidevamo, da bo republika sprejela vrsto no-vih predpisov. S tem bomo lah-ko uredili probleme od progra-miranja, tekočega vzdrževanja in zbiranja sredstev do sistema-tične stanovanjske gradnje.
Do sedaj so delovne in druge organizacije združevale štiri od-stotke sredstev v svoj stano-vanjski sklad. Že prej navedeni podatki pričajo, da je teh sred-stev občutno premalo. Res pa je — in to morajo delovne orga-nizacije priznati - da so iz svo-jih sredstev izločevale več kot 4 odstotke za reševanje stano-vanjskih problemov svojih de-lavcev. Tako se giblje odstotek
porabljenih sredstev za gradnjo stanovanj v Ljubljani med se-dem in devet odstotkov.
Če bomo z novo zakonodajo vsaj formalno sistematično ure-dili vrsto problemov s področja stanovanjskega gospodarstva, je potrebno že sedaj razmišljati in se dogovarjati o večjem odstot-ku izločanja sredstev v stano-vanjsko gradnjo. Ta naj bi bil v naši republiki od 5 do 6 odstot-kov.
Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na problematiko vseh tistih občanov, ki jirn nihče ne pomaga do stanovanj: mlade družine, stari in onemogli, ob-čani v zasilnih bivališčih, kot so šupe, hlevi, barake. Najmanj 30 odstotkov vseh zbranih sredstev bi morali nameniti za tako irne-novani solidarnostni sklad, ki ga bo treba ustanoviti prav za reše-vanje teh problemov.
Pri tej obliki družbene po-moči moramo vsekakor vztra-jati, zlasti še zdaj, ko se na vseh ravneh prizadevamo, da bi od-pravili ali vsaj omilili velika so-cialna nasprotja, ki so se iz leta v leto večala v naši družbi. Od-borniki moščanske občine so to posebej podčrtali, kajti že sedaj ni malo tistih, ki ne želijo zdru-ževati sredstev v solidarnostni sklad.
M. D.