Acrocephalus 22 (109): 219 – 223, 2002 219 1. Uvod Ceste so hudo breme za okolje. To se ka`e v uni~evanju habitatov med graditivijo cest in v drugotnih vplivih na okolje in organizme: onesna`evanje okolja z izpu{nimi plini in hrupom ter vplivi na pove~ano smrtnost ptic in drugih organizmov. Z ve~jimi hitrostmi (nad 80 km/h) se na cestah znatno pove~a zlasti smrtnost ptic. Celo za faktor 20 ali ve~ (Illner 1992). Na {tevilo povo`enih `ivali na dolo~eni cesti ne vpliva gostota prometa. Ta in {tevilo povo`enih `ivali sta lahko celo v negativni korelaciji (Bergmann 1974). Pri tem je bolj pomembno, kje je cesta speljana oziroma kak{na je Prispevek k poznavanju smrtnosti ptic na cestah v Sloveniji A contribution to the knowledge of bird mortality on Slovene roads Borut Rubini~1 & Al Vrezec2 1 Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net 2 Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail:al.vrezec@uni-lj.si Slika 1: Raziskanost cest po Sloveniji v letu 1993. Prikazano je {tevilo mesecev za posamezne kvadrate v ~asu, ko so bili najdeni kadavri: najmanj{a pika 1 mesec, najve~ja pika 10 mesecev. Figure 1: The extent of research carried out on Slovene roads in 1993. Depicted herewith is the number of months for separate squares at the time when cadavers were found, with the smallest dot delineating 1 month and the largest 10 months. Kratki ~lanki / Short articles 220 gostota `ivali v okolici (Holi{ova & Obrtel 1986). Prvi je na problem poginjanja ptic na cestah v Sloveniji opozoril Gregori (1987). Predlagal je, da bi bele`ili povo`ene ptice ob cestah, da bi vzpostavili pregled nad vrstno sestavo in gostoto povo`enih ptic. Vogrin (1991) je v popisih najdenih pti~jih kadavrov v severovzhodni Sloveniji ugotovil, da je vzrok smrti pri ve~ini najdenih kadavrov (32,0%) povezan s prometom. Illner (1992) je v raziskavah smrtnosti sov na cestah v Nem~iji pri{el do podobnih zaklju~kov, in sicer, da je bilo pri 30% najdenih kadavrov sov Strigiformes vzrok smrti tr~enje z avtomobilom, pri nadaljnjih 33% pa je bila smrt povezana z drugimi ~love{kimi dejavnostmi. Namen ~lanka je prikazati vrstno sestavo in spreminjanje starostne strukture povo`enih ptic med letom ter opozoriti na nekatere zna~ilnosti tega pojava. 2. Metode in obmo~je raziskave Leta 1993 sva od januarja do oktobra ob cestah na~rtno popisovala povo`ene ptice. Popisala sva vse kadavre, ki sva jih na{la na cesti{~u ali ob njem, in za katere sva menila, da je vzrok smrti povezan s prometom. Zapisala sva si datum in kraj najdbe, vrsto ptice in, ~e je bilo le mogo~e, njeno starost in spol. Pri izra~unu dele`a mladih osebkov sva upo{tevala le osebke, pri katerih je bila dolo~ena starost. Cesti{~e in o`ji pas ob cesti sva pregledovala pe{, med vo`njo s kolesom ali med vo`njo z avtomobilom (predvsem avtoceste). Kadavre sva popisovala zlasti na izbranih cestah Primorske, [tajerske in ljubljanske okolice (slika 1). Od bolje preiskanih cest velja omeniti I`ansko cesto na Ljubljanskem barju (od ^rne vasi do Iga) in avtocesto Ljubljana-Razdrto. 3. Rezultati in diskusija V letu 1993 sva od januarja do oktobra na slovenskih cestah v 125 terenskih dneh (tabela 1) na{la 513 kadavrov oziroma 57 vrst ptic (tabela 2), od tega je bilo nepevcev Nonpasseriformes 13 vrst (34 osebkov ali 6,6%) in pevcev Passeriformes 44 vrst (479 osebkov ali 93,4%). Tabela 1: Število terenskih dni, opravljenih v letu 1993 (n = 125) Table 1: Number of field days covered in 1993 (n = 125) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt 2 4 16 18 20 24 15 14 10 2 Tabela 2: Seznam 57 vrst najdenih kadavrov ptic na slovenskih cestah v obdobju od januarja do oktobra 1993 s {tevilom najdenih osebkov in dele`em zastopanosti Table 2: List of 57 bird on Slovene roads during January and October 1993 with no. of individuals recovered and their share Vrsta / Species Število / Number % Accipiter nisus 2 0.4 % Buteo buteo 1 0.2 % Falco tinnunculus 1 0.2 % Perdix perdix 1 0.2 % Phasianus colchicus 8 1.6 % Rallus aquaticus 1 0.2 % Gallinula chloropus 2 0.4 % Fulica atra 1 0.2 % Larus ridibundus 1 0.2 % Columba palumbus 1 0.2 % Streptopelia decaocto 13 2.5 % Asio otus 1 0.2 % Dendrocopos major 1 0.2 % Alauda arvensis 1 0.2 % Galerida cristata 1 0.2 % Hirundo rustica 10 1.9 % Delichon urbica 2 0.4 % Motacilla alba 30 5.8 % Troglodytes troglodytes 3 0.6 % Sylvia atricapilla 7 1.4 % Sylvia borin 1 0.2 % Sylvia communis 2 0.4 % Sylvia curruca 1 0.2 % Acrocephalus palustris 3 0.6 % Hippolais polyglotta 1 0.2 % Phylloscopus collybita 2 0.4 % Phylloscopus trochilus 1 0.2 % Regulus regulus 1 0.2 % Regulus ignicapillus 1 0.2 % Erithacus rubecula 27 5.2 % Luscinia megarhynchos 1 0.2 % Phoenicurus ochruros 1 0.2 % Phoenicurus phoenicurus 1 0.2 % Saxicola rubetra 2 0.4 % Saxicola torquata 2 0.4 % Turdus merula 95 18.5 % Turdus philomelos 9 1.7 % Turdus viscivorus 5 1.0 % Parus caeruleus 3 0.6 % Parus ater 1 0.2 % Parus major 17 3.3 % Oriolus oriolus 1 0.2 % Lanius collurio 11 2.1 % Garrulus glandarius 6 1.2 % Acrocephalus 22 (109): 219 – 223, 2002 221 nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2 Corvus cornix 1 0.2 % Corvus frugilegus 1 0.2 % Passer montanus 10 1.9 % Passer domesticus 180 35.0 % Fringilla coelebs 10 1.9 % Serinus serinus 4 0.8 % Carduelis carduelis 8 1.6 % Carduelis chloris 5 1.0 % Carduelis cannabina 4 0.8 % Coccothraustes coccothraustes 1 0.2 % Emberiza citrinella 2 0.4 % Emberiza schoeniclus 1 0.2 % Miliaria calandra 3 0.6 % Skupaj / Total 513 100.0 % Po relativnem dele`u pojavljanja najdenih kadavrov ptic sva le-te razdelila po stopnjah dominance (Tarman 1992): a) evdominantne vrste (2 vrsti: doma~i vrabec Passer domesticus, kos Turdus merula) b) dominantne vrste (2 vrsti: bela pastirica Motacilla alba, ta{~ica Erithacus rubecula) c) subdominantne vrste (3 vrste: velika sinica Parus major, tur{ka grlica Streptopelia decaocto, Lanius collurio) d) recendentne vrste (10 vrst: kme~ka lastovka Hirundo rustica, poljski vrabec Passer montanus, {~inkavec Fringilla coelebs, cikovt Turdus philomelos, fazan Phasianus colchicus, li{~ek Carduelis carduelis, ~rnoglavka Sylvia atricapilla, {oja Garrulus glandarius, carar Turdus viscivorus, zelenec Carduelis chloris) c) subrecendentne vrste (40 vrst) Najve~ji dele` povo`enih ptic v Sloveniji (71,3%) sestavljajo vrste urbanih okolij. To so antropofilne vrste in vrste, ki so pogoste gnezdilke mnogih ve~jih evropskih mest: tur{ka grlica, bela pastirica, kos, plav~ek Parus caeruleus, velika sinica, siva vrana Corvus cornix, poljski vrabec, doma~i vrabec, gril~ek Serinus serinus, li{~ek in zelenec (Witt et al. 1985, Rabosée et al. 1995, Cignini & Zapparoli 1996, Kuzniak 1996, Luniak et al. 2001). Z ve~jim dele`em (>1%) so bile med povo`enimi pticami najdene tudi vrste, ki jih po Geistru (1995) v Sloveniji uvr{~amo med zelo pogoste in pogoste gnezdilke: kme~ka lastovka, ~rnoglavka, ta{~ica, cikovt, carar, rjavi srakoper, {oja in {~inkavec. Vrste, ki so bile najdene le enkrat ali dvakrat (0,2-0,4%), lahko ozna~imo kot slu~ajnostne, saj spri~o njihove redkosti ali druga~nega na~ina `ivljenja (ali specifi~nega habitata) te`e postanejo `rtev prometa. Vpliv prometa na te vrste je verjetno majhen. Kljub temu pa so slu~ajnostne vrste sestavljale velik dele` 57,9% (33 vrst) med najdenimi kadavri ptic. Ve~ina nepevcev Nonpasseriformes (z izjemo tur{ke grlice) in velik del pevcev Passeriformes je spadal v to skupino. Meniva, da se vrstna sestava med leti pri evdominantnih, dominantnih in subdominantnih ter deloma tudi recendentih vrstah verjetno ne spreminja veliko. Ve~je razlike je pri~akovati v vrstni sestavi pri subrecendentnih vrstah zlasti pri tistih, ki sva jih ozna~ila kot slu~ajnostne. Vrstna sestava povo`enih ptic je med razli~nimi dr`avami lahko zelo razli~na (tabela 3) in je po vsej verjetnosti odvisna od vrstne sestave zdru`be ptic na obmo~ju. Vrstna sestava, ki sva jo ugotovila z najino raziskavo, je {e najbolj podobna nem{kim razmeram (Bergmann 1974), kjer podobno kot v Sloveniji pevci sestavljajo nad 90% vseh najdenih kadavrov ptic, evdominantni vrsti pa sta doma~i vrabec (15,5%) in kos (11,0%). Druga~e je na Nizozemskem (Tempel 1993), kjer se je kot evdominantna izkazala le ena vrsta, postovka Falco tinnunculus (16,3%), kot skupina pa prevladujejo pobre`niki Charadriiformes (29,2%), in na ^e{kem (Holi{ova & Obrtel 1986), kjer sta bila z visokim dele`em zastopana fazan (31,9%) in jerebica Perdix perdix (10,1%). Slika 2: Spreminjanje starostne strukture povo`enih ptic od januarja do oktobra 1993 na cestah v Sloveniji (n = 513) Table 2: Changes in the age structure of birds run over on Slovene roads between January and October 1993 (n = 513) nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2 Kratki ~lanki / Short articles 222 V maju sva poleg odraslih osebkov med povo`enimi kadavri na{la `e prve mladi~e (bela pastirica, cikovt, velika sinica). S 5,8% v maju se je dele` mladih osebkov pove~al na 24,8% v juniju in 43,0% v juliju. Dele` mladi~ev je bil najve~ji v avgustu (47,4%), ko se v populaciji pojavijo {e mladi~i iz drugih in tretjih legel, v septembru pa se je vnovi~ zmanj{al na 25,0%. V drugi polovici raziskave, od junija do oktobra, sva ugotovila za spoznanje ve~jo smrtnost ptic (4,45 kadavra/dan) kot v prvi polovici raziskave, od januarja do maja (3,73 kadavra/dan). Pove~anje pripisujeva predvsem pojavu mladih osebkov, katerih {tevilo se je zelo pove~alo z 0,05 kadavra/dan v prvi polovici raziskave na 1,21 kadavra/dan v drugi polovici raziskave. Pri tem se {tevilo odraslih osebkov ni izrazito spremenilo: 2,85 kadavra/dan v prvi polovici in 2,40 kadavra/dan v drugi polovici. Ravno tako ni bilo zaznati sprememb v gostoti pri starostno nedolo~enem delu ptic, ki je bila v teku celotne raziskave enaka (0,83 kadavra/dan). Med bolje pregledanimi cestami sva `e v uvodu omenila avtocesto Ljubljana-Razdrto (50 km), ki sva jo od marca do septembra pregledala v 34 terenskih dneh. V tem obdobju sva tu zabele`ila 126 kadavrov ptic. [tevilka je glede na ~as, ki sva ga namenila popisu kadavrov te ceste, gotovo podcenjena, zato jo bova uporabila le kot zelo grobo oceno. Dne 30.3.2001 je bilo v Sloveniji zgrajenih in funkcionalnih okoli 402 km avtocest in hitrih cest (DARS), ki jih glede smrtnosti ptic lahko zdru`imo pod isto kategorijo. Po najini zelo grobi oceni iz zgoraj omenjene avtoceste to pomeni, da v enem letu na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji pogine vsaj okrog 1010 ptic. V to seveda niso vklju~ene {e vse druge glavne in regionalne ceste. V prispevku sva sku{ala predstaviti vrstno sestavo in gostoto povo`enih ptic na cestah v Sloveniji, kar je pred leti predlagal `e Gregori (1987). Potrebne bi bile temeljitej{e raziskave, da bi ta problem zares ovrednotili in ocenili njegov vpliv na slovensko avifavno. Posebno pomembno bi bilo ovrednotiti kriti~na obdobja leta in to~ke v Sloveniji, kjer pogine najve~ ptic z mo`nostjo vnaprej{njega sklepanja na pti~jo smrtnost glede na gostoto in strukturo pti~jih zdru`b na obmo~jih, kjer so na~rtovane nove ceste. Povzetek V ~lanku predstavljava rezultate popisa kadavrov ptic, ki sva jih registrirala v ~asu od januarja do oktobra 1993 na razli~nih cestah v Sloveniji. 513 kadavrov je pripadalo 57 vrstam, in sicer 13 vrstam nepevk (34 kadavrov ali 6,6%) in 44 vrstam pevk (479 osebkov ali 93,4%). Najve~ji dele` povo`enih ptic je {el na ra~un vrst urbanih okolij in vrst, ki v Sloveniji veljajo za pogoste gnezdilke. Evdominantni vrsti sta bili doma~i vrabec Passer domesticus (35,0%) in kos Turdus merula (18,5%). Vrste, katerih relativna gostota je bila le 0,2- 0,4%, sva ozna~ila kot slu~ajnostne in so dosegle kar Red / Ordo Slovenija / Slovenia ^e{ka / Czech Nem~ija / Germany Nizozemska/ (to delo / this work) Republic (Holi{ova & (Bergmann 1974) Holland Obrtel) 1986) (Tempel 1993) Pelecaniformes 0,0 0,0 0,0 0,01 Ciconiiformes 0,0 0,0 0,0 5,1 Anseriformes 0,0 0,0 0,0 2,1 Falconiformes 0,8 0,8 0,0 19,4 Galliformes 1,7 42,0 1,3 0,3 Gruiformes 0,8 0,0 0,0 3,1 Charadriiformes 0,2 0,0 0,0 29,2 Columbiformes 2,7 10,1 0,2 0,6 Strigiformes 0,2 0,8 0,3 19,4 Apodiformes 0,0 0,0 0,3 0,0 Piciformes 0,2 0,0 0,0 0,0 Passeriformes 93,4 46,2 97,9 20,7 [tevilo / Number 513 119 625 9665 Tabela 3: Primerjava dele`ev (%) redov povo`enih ptic med raziskavami v razli~nih dr`avah Table 3: Proportions (%) Hordines of different of run over birds according to the surveys carried out in separate countries 57,9% vseh registriranih vrst. Meniva, da se vrstna sestava povo`enih ptic med leti spreminja predvsem na ra~un slu~ajnostnih vrst. V drugem delu raziskave, od junija do oktobra, sva ugotovila nekoliko vi{jo smrtnost (4,45 kadavra/dan) kot v prvem petmese~nem obdobju leta (3,73 kadavra/dan), kar pripisujeva ve~jemu dele`u mladi~ev v tem ~asu. Najve~ji dele` povo`enih mladih ptic je bil avgusta (47,4%), vendar je bil v primerjavi s prvim obdobjem leta (0,05 kadavra/dan) veliko ve~ji v drugem obdobju leta (1,21 kadavra/dan). Summary The article presents the results of the survey of run over birds registered between January and October 1993 on different Slovene roads. The 513 found cadavers belonged to 57 species: 13 to non-passerines (34 cadavers or 6.6%) and 44 passerines (479 cadavers or 93.4%). The largest share of the run over birds went to the species of urban environments and the species considered very common and common breeders in Slovenia. The eudominant species were House Sparrow Passer domesticus (35.0%) and Blackbird Turdus merula (18.5%). The species whose abundance was merely 0.2-0.4% were marked as accidentals, and they reached no less than 57.9% of all registered species. The authors believe that the species structure of run over birds changes during the years mainly at the expense of accidentals. During the second part of the survey, i.e. from June to October, a somewhat higher mortality rate (4.45 cadavers per day) was recorded than during the first five months of the year (3.73 cadavers per day), which can be ascribed to the higher share of the young in this particular period. The largest share of the run over young birds was recorded in August (47.4%), although compared with the first half of the year (0.05 cadaver per day) it was much greater in the second part of the year (1.21 cadaver per day). Literatura Bergmann, H.H. (1974): Zur Phänologie und Ökologie des Straßentods der Vögel. Die Vogelwelt 95 (1): 1-21. Cignini, B. & M. Zapparoli (1996): Atlante degli Uccelli Nidificanti a Roma. Fratelli Palombi Editori, Roma. DARS (2002): internetna stran, naslov: http//:www. omegaconsult.si/drsc/ceste.htm Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gregori, J. (1987): Pti~i poginjajo tudi na cestah. Acrocephalus 8 (31-32): 19. Holi{ova, V. & R. Obrtel (1986): Vertebrate casualties on a Moravian road. Acta Sc. Nat. Brno 20 (9): 1-44. Illner, H. (1992): Road deaths of Westphalian owls: methodological problems, influence of road type and possible effects on population levels. In: Galbraith, A., I.R. Taylor & S. Percival (eds.): The ecology and conservation of European owls. Peterborough, Joint Nature Conservation Committee, UK Nature Conservation No. 5: 94-100. Kuzniak, S. (1996): Atlas ptaków legowych Leszna w latach 1990-1993. Prace Zakl. Biol. i Ekol. Ptaków UAM 6, Poznan. Luniak, M., P. Kozlowski, W. Nowicki & J. Plit (2001): Ptaki Warszawy, 1962-2000. Polish Academy of Sciences, Warszawa. Rabosée, D., H. de Wavrin, J. Tricot & D. van der Elst (1995): Atlas des oiseaux nicheurs de Bruxelles. Société d’études ornithologiques Aves, Liége. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. DZS, Ljubljana. Tempel, R. van den (1993): Vogelslachtoffers in het wegverkeer. Technisch rapport Vogelbescherming 11, Ministerie van Verkeer en Waterstaat, Directoraat – Generaal Rijkswaterstaat Nederland, Zeist. Vogrin, M. (1991): Kadavri, najdeni v severovzhodni Sloveniji. Acrocephalus 12 (49): 141-147. Witt, K., H. Elvers, J. Herrmann, P. Miech, J. Schwarz, K. Steiof & D. Westphal (1985): Brutvogelatlas Berlin (West). Ornithologischer Bericht für Berlin (West), Bd. 9 (1984) Sonderheft, Berlin. Prispelo / Arrived: 6.1.2001 Sprejeto / Accepted: 1.3.2002 Acrocephalus 22 (109): 219 – 223, 2002 223