Utaj. «rt laatW dlfl/ M~P« Holid.7«. GLASILO SLOVENSKE NAMODNE PODPORNE JEDNOTE (OSTRITE! E-KONOMSKE Kil-ZEV NEMČIJI -Aciooarne in revolucionarne Auprne se pripravljajo na od-ločilen boj Beriin. - (FP) - Nemško ^Uv»tvo, ki je v prejšnjem le-tu doživelo mnogo porazov, ni rtdi tega oplaAeno, temveč polje odločnost v borbi za letanje položaja. Na drugi ji se pripravlja na boj via-Ifejoti rtzred, ki bo storil vse> Dijaki odobravajo drhalska nasilja Zamorska organizacija proteati ra preti barbankemu članku, ki je iažel v dijaškem glasilu I Urbana, I1L — (FP) — Priob-čitev uredniškega članka, v kate-rem se je odobravalo linčanje in druga nasilja drhali, v "Daily H lini", oficielnem glasilu Iliinoiske univerze, je Izzvalo mnogo protestov. Harry Woodburn"Chaae, ki je nedavno postal predsednik uni verze, je sicer obsodil omenjeni članek in liat ga pozneje preklic cal, toda podvzeta ni bila nobena J* ■ ■ ' disciplinarna akcija proti uredni- d» »e Se nadaJje vzdrži na kr- ^ w w u priobči- i milu vlade. Vse to so znamenja, ki napovedujejo vihamo dobo, I y bo nedvomno prinesla spremembe v politični in ekonomski | strukturi države. Ekonomska kriza, ki tepe Nemčijo in ima izvor v vojnih ladikodninah, katere mora plakati bivšim zavezniškim drža-| vam, postaja resnejša z vaalklm _Chicago, IU., petek, 20. februarja (February >0), 1981. fc mailing'I?'speci»! r»U of poêUg* proejad fpr In ."üüoo 1108~Act of "K t, 1 »iT, author uJ^nSTuTrnT ttubMTipUoa IS.0P T ntii te v. Članek se je nanašal na linčanje nekega zamorca v Marjrvillu Mo. "Lfnčanje je predmet kritike", je rečeno v članku, "toda mi ga ne smemo obeojati preostro Kdo izmed nas ne bi občutil po sobnega veeetia, ko bi videl v objemu plamenov bitje,, ki je na-M pravilo ziočfav in je potem prišlo dnevom. Ce se stvar premotriva: v roke ljudem, ki so si osvojili apolitičnega in ekonomskega pravico, da ga kaznujejo po svo vidika, človek opazi, da so na [jem načinu in volji? To je ljud dihi tri sile: obstoječa vlada, ska pravica. Vpitje žrtve Je pri- [reakcija in revolucionarno gibanje. Nobena teh sil ni dovolj | močna, da bi se vzdržala na polju z lastno močjo in se mora |iana*ati na pomoč ene ali druge Sipine. Vlada, ki je sedaj na krmilu, | omahuje v to in ono stran, ker prezentira konflfktne ekonomije grupe. Reakcija, kt se očttu-je v fašizmu, in radikalizem, ki ima močno zaslombo v razrednih delavskih unijah, zbirata svoje like grupe. Reakcija, ki se očitu je j len boj, ki mora priti. PoioŽaj Je ii velik brezposelnoeti jkrgjg I no napet in političen in ekonomski preobrat je neizogiben. I Capone zafrknil generala M Hitlerja | j Ja\T,<> je pozval generala, naj do- ■ kaže. kdo Je večji dobrotnik ljudHtva in boljži državljan Miami. Florida. — General Smedley D. Butler, ki se je moral umakniti pri besednem naroku na italijanskega diktatorja Mussolinija, se je zdaj spravil na drugega italijanskega ■ugnata: Alfonza Caponeja, bu-tiegarskega in gangeškega kralja * Chicagu. V nekem svojem govoru v South Bendu, Ind., je reki, da bi bil Capone deportiran, k bi hc 1 j udatvo zavzelo za to. Capone, ki prež i mu je v svoji vili v Floridi, Je pa Jezen to dal j<- časopisom sledeči od-fovor Ilutlerju: "General Butler pravi, da sem Jjz kriminalec in bi moral biti deportiran iz Amerike. General MalK) informiran. Moral bi ve-■di. da Amerika ne deportira «voj»h državljanov, ki so tu roje-»1. Jaz aem bil rojen v Združeni državah. Edina obtožba pro-, « m«-ni, ki je meni znana, je, d* jw> vagal»und. Jaz nssičujsm v vsak dan 2500 do 8000 J*nih ljudi že Aest mesecev. A-** to vagabundaža, tedaj ae.„ J*Vštet med vagabunda. Pre-ameriškemu ljudstvu, J «*,.—P»t Hamroek. "rn>k državae Jetnlšnlee. Je Jr rpf|imsciJo in izstopil iz r**v»u< službe. Hamroek je v «♦rvau Itockofellerjeve farnih- 3"jal /enake in eMte, kp Je f^val drla v ni milici v tna- fns^akru v L M Kitajcev ubHih l*»^ 19. febr. -fri želez-5 ki ae Je pripetila ¿T*" pri »injangu. sto * tukaj, ko je v '«metih padel vlak s ti- fcVJT1?!?11 v H sfc ** «Wtih in 72 ranje- jetno za uho m vonj po peče nem človeškem mesu je blaži-len." Narodna asociacija za napredek zamorskega ljudstva je takoj poslala protest in vprašala dali uredniški članek reprezenti-ra mnenje državne univerze Predsednik Chase je to zanikal in list je potem prinesel preklic v katerem med drugim pravi, "de obsoja drhalska nasilja, za katere bi ne smelo biti prostora v civilizirani družbi." Iz Grosea, Kans.: Zadnjo nedeljo si je z revolverjem končal življenje Martin Imprl, star 46 let in doma od Brežic. Zapušča drugo ženo, dve hčeri in sina. BI. val je v Breezy Hlllu in bil Je član dr. št. 06 SNPJ. Kz Cleveianda: Umrl Je Frank dali, star 21 let in rojen v Eucll-du. Zapušča mater, dva brata in sestro. Dalje je umrl Frank Mi-helič, star 26 let In rojen tu; za-pušča očeta, mačeho, brata in se-stro. Nagle smrti je umrl Anton MericoviČ, etar 26 let in doma od Sv. Lovrenca na Efelenjskem; bil je član dr. it. 142 SNPJ In zapušča atarše ter hčerko. — Ger-trude Krmftič Je bila te dni operirana na očesni mreni in nahaja se v Charitjr Hospitalu. Iz PHtebarghs: Frank Golob, star 91 let, je na cesti, ko Js šel v hrivnlco, padel tako nesrečno, da je umrl za - poškodbami. — Krs. Vesettč, stara S4 let In doma k Bele Krajine, si je z brit- vi Jo prerezala vrat. Vzrok samo-mora ni znan. Oboo jen, ker as je udeležil de-monatradj Los Angeles, Cal^-Joe Holub je bil obsojen na dva meseca zapora, ker se Je udeležil pohoda bregpoeeinih, ki so zahtevali od-pomoč od mestne vlade. Trije drugi, Id so bili tudi aretirani, so bili pridržani za ponovno ob-vo, ker se porotniki, ki so vetovali 24 ur, niso mogli sedtnHi glede krivde. a je razbila pohod, pri katerem so bdi ti štirje aretirani, z bOmbami za aohenje. s konji in količki. Nogavičarji saetavkali 8troudbourg. Pa. — Dverfo delavcev pri Monroe Hosiery Co. je zastavkalo. kar je drušbs odsloviš pet delavcev, ki so agi tirali ga pristop v unijo.. Dels vel eo par tednov prej apelirali na glavni stan unije v flitladeiphi-Ji, naj Jim pošljs organizatorje Prišla sU Alfred Hoffman m William Smith In takoj pričela z delom. Oba apata, da bodo delavci vztrajali v stavki In tako ftsvojevali priznanje unije in Nin USARCI ZA FAŠISTIČNO ITALIJO Turizem je skrahlral in emigranti ne pošiljajo več denarja do-mov Rim, 10. febr. — Fašistične vo. ditefje še vedno boli glava radi neugodne trgovinske bilance. Lani Je Italija importirala za več kot pet milijard lir več blaga kot pa je ekaportirala; deficit za leto Vm je bil šest in pol milijar-de lir (približno 983,490,000). Kar fašiste najbolj boU, je nazadovanje turizma. Turisti, ki sc nekoč v velikih številkih obiskovali Italijo, zdaj izostajajo v vedno večjem številu. Samo katoliški romarji, Id hodijo gledat papeža, še prihajajo v Italijo. Zla-»ti izostajajo ameriški turisti, ki navadno puste največ denarja v tujih deželah. Druga nesreča je, ker izseljeni Italijani nočejo več pošUJati denarja domov v tolikih vsotah kot so prej. Kriza v Ameriki se zelo pozna, a tudi od drugod je vedno manj denarnih pošiljate v. fiosperflijt izzivalo sodnika ; flN ar V . • % . ' .. V. -"'ffci. ♦ * mmmmmmrnmm 0 "Stavka" sa znižanje len kruha se nadaljuje vzllc Injunkcljl, ki prepoveduje piketlraaje Chlcago. — (F1P)—Izzivajoč sodnika Denif Sullivana, ki je izdal Injunkcijo proti goapodi-njam, Id piketirajo pekarne na h , 1 1 „-I ., I 1 ..i., i... i.nul« srvernf' sarsTn mseza» -so senmce spet priredile velike demonstra clje prod pekarnami, ki zahtevajo deset centov za hleb kruha. Gospodinje zahtevajo, da se cena zniža na šest centov. Na ženske Je navalila policija, broječa 40 mož in aretirala pet žensk in tri dečke. Potielja ni sedaj nič bolj u-Ijudno postopala z ženskami kot pri prejšnjih demonstracijah, ko Je bHo tUdI več njih aretiranih. Pa tudi ženske so pokazale svojo bojevitost. Policajem so pulile lase in jim razpreskale obraze. Ko so bUe prignane prod .policijsko sodišče, so zahtevale porotno obravnavo. 2enske so o-pozorile sodnika na zaslišanja, ki Jih vodi senatni komitej in katera Imajo namen prikazati, da so cene kruhu in drugim živilom previsoke In so radi tega upravičene, da protestirajo. Predloga sa ženske porota les Buffalo, N. Y. — Socialistična stranka v okraju Erie, ki re-prezentira 10,000 volllcev, je naslovila petioijo državni legislatu-ri, v kateri Jo urgirs na sprejetje predloge, ds bodo lahko ženske služile v poroti pod enakimi pogoji kot moški. V peticiji navajajo, da Je bila sociaMatič-na stranka prvs politična erups, ki ss Je zavzele za žensko volilno prsvlco in js cslo prediagsla Ženske v Jsvne urade prej, prvino so dobils volilno pravico. Kampanja za organiziranje taps« tarjev Philadelphia, Pa. — United Teztile Workers unija Je otvori la kampanjo, da organizira tape-tarje. Akcija Je rezultat stavke pri Hardwick-Magee Co., ki Je nastala, ko Je družba odredile nadaljnjo mezdno znižanje. U-radniki unije se nadejajo, ds bo kampanje uspešna, ker Je že v prvem tednu pristopilo v organizacijo več kot petsto tapetarjev. Strah prod revolucijo v Philadelphiji Aretacije, stavka in izgredi so znamenja, ki ne obetajo nič dobrega, Zupan apelira zz pomoč brezposelnim, da se prepreči "revolucija" Philadelphla, Pa.-Kl')—Ne-glede kako mirno je v drugih ameriških mestih, v Philadelphiji tega ni ih človek, ki opazuje dogodke, dobi vtie, da se pripravlja revolucija. Policija razbija demonstracije brezposelnih; Župan Mackey svari bogatine, da bo moral pozvati državno milico, da bo varovala njihovo lastnino, ker se je bati revolte, če ne bodo hitro priskočili a prispevki sa naalče-vanje bednih, katerih število še vedno raete; velika stavfca ne-unijsklh nogavičar je v; javne kuhinje in krušne v ra te—to so stvari, ki razburjajo ljudstvo v Philadelphiji. Generahu» stavka neunijeklh nogavičarjev, katero je okMcala unija, je uatavfla obrat v 40 tovarnah hi število stav kar j ev se je pomnošilo na pet tisoč. V Philadelphiji je okrog 16,000 no-gavičaMih delavcev f od katerih je 9,000 organiziranih. Dve manjši nogavičafeki firmi sta se že podali In prtensUi unijo. Nedavno so se Vršile velike demonstracije brezposelnih na trgu pred mestne hišo. Na eni atranl so vodili demonstracijo socialisti, na drugi komunisti. Govorniki so pa klicali Imena philadetphljftklh mflijonarjerv, ki niso storili še nič za odpomoč brezposelnim. Ko so postale demonstracije precej burne, je bila pozvana pcAfelje hi po daljšem boju se S jeiv^fibraagnati demon strsnte. Sodi se, da je v Philadelphiji več kot 260,000 ljudi, med njimi 60,000 otrok, ki životarijo v največjem pomanjkanju. Tako je izjavil župan v svojem govoru v radio, ko je apeliral za takojšnjo pomoč. Dejal je, da policija ne bo mogla preprečiti izgredov in bo treba poklicati državno nrilioo, ako bo mesto moralo prenehati s dajanjem podpore, ker Je zadevni sklad skoro izčrpan. Zupan js tudi priznal, da je največji dal prispevkov prišel od zaposlenih delsvcev, dočim js bH s strani bogatinov odziv bolj slab. Nekateri so darovali po sto dolarjev, nakar so odhiteli v Florido na oddih ter prepustili reveže njihovi usodi. ^•laalU^mMI^ , Kam pa pejde dr. PHamlc? Belgrad, 10. febr. — (Associated Praas.) — Včeraj so poročali, da Ja dr. Hans Schwegsl, bivžl svatrijaki konzul v Združenih državah, imenovsn zs poslanika Jugoslavije v Wsshing-tonu. Dr. Schwegsl Js zsdnjl pondeljek resigniral kot minister brez portfelje. (Pred par dnevi Js prlšls vsst z Dunaja, da js kralj naredil več Izprememb v jugoslovanski vladi. Kabinetu je dodal podpred-aednlka ali kancelarja in to mesto Je dobil dr. Milan Srkič.) Westlnghease Co. zmsajšala obrat Pittsburgh, Ps. — Westing-house Electric Co. Je skrsjžsls o-hrat na pst dni v tednu s sorazmernim znižanjem mezde. Plaar nlšklm ualužbenoem in drugim, ki prejemajo tedensko plsčo, je rsduclrala msede sa 10^. V Wlsroaslaz sdpravljsje vlin jeve gsfcsae Msdison, Wis. — Nižja zbor oles wlsronslnake Isgislature je 11. t. m. odpravila vss višnjeve zakone, ki sabranjsjejo deki Is aportne zabave ob nedeljsh. i Sevjsil hoda ttaH »0,000 milj srečnih Halj Moskva, It. febr. — Sovjetska transportaeijs v zraku je za prihodnje poletje raztegne j na na 90,000 mftj Vas evropska ueija le Sibirija je prrfiriUna z novimi črtami, po katerih bodo aeropia nI redno raansiali ljudi In iPARIJA SE JE nWCA K CIVILNI DIKTATURI Alfoi^ In njsgovl reakcionarjl ao začasno spet v sedlu Madrid, 19. fdbr. — Politična kriza, ki je zadnjih pet dni majala Špansko monarhijo, je bila včeraj rešena začasno. Ostalo js pri atarsm s edino raallko, da je volilna kamlpanja ustavljena in volttev ne bo to spomlad. iNova vlada se imenuje "nevtralna", Na čelu vlade Je admi ral Juan Bautiata Afenar, zagrizen monarhkt. General Beren-guer, prejšnji premij ar, Je oatal v vladi kot vojni minieter. Ostali m fnIstri ao večinoma sami plemiči — grofje in ZAarkiji — In zagrizeni monarh Isti. Aznar je k^aVil, da "nekaj čs-sa" ne sme nihče misliti na volitve, nato bodo Spanci vpllll postopno: najprvo v občinah, potem v provincah In nazadnje v splošnem sa parlament. Cenzura je ostala bi vsa politična svoboda, ki je trajala nekaj diil, je odpravljena. Republikanci in revolucionarna levica pravi, da to pospeši revolucijo v Španiji. Tsdi Ogrska Ima pNstal naon Toda ta as povsem razlikuje od zovjetakega Dunaj. — (FP) — Grof Beth-lsn, lil d Irak tira smernice reakcionarne madžarske vlade, pobi- ja nsraščajofio ekoifonedm depresijo na dva načina: e are tac i Jami komunistov in drugih radi kalnih elsmantov in s dajanjem koncesij svojim dratim prijateljem v fašistični Italiji. Veliko števMo oseb Ja bilo ne-davno aretiranih na obtožbo "zarote proti državi." Ta zarota je obstojala v poskusu komunistov, da organizirajo mladino v proletarakom dietrlktu v Buda-peštl. Polllcija Ja poročaj da Je našla denar in obteftllno dokumente o zaroti v stanovanjih voditeljev tega gibanja. To Ja dslo l)ovod sa aretacije In naeNja. Sedaj je grof Bethlen aeaUvil nekaj, kar on imenuje "petletni načrt sa razvoj privatnih Industrij na Ogrskem." Ta načrt ss t!čc koncesij Voipijevt grupi 1-talijanekih finančnikov, ki so dobfH pgodne pogoje za razvoj In izkoriščanje narodnega bogastva. S tem se Je fašistično prijateljstvo med Italijo in Ogrsko še bolj utrdilo. Povest o pridal delavki Columbia, S. C. — Dvalnšest-deset let v tekstilni tovarni po 14 ur na dan. NI bilo Čass za možitev, niti za obisk klnogle-dslišča. NIČ drugega kot delo od zore do mraka, dan sa dnevom, leto za letom. To jo povest miss Epsie Scot-tove, 90-letne stranke, ki je pričela deUti v tekstilni tovarni, ko je bila stara jedva 10 let. 62 let je tlsčanlla in ko Ja bUe sta-ra 72 let, je prejela od uprave tovsrne bel listek, ki jI je naznanjal, ds Je več ne potrebujejo. Tako Je bila vržena na cesto brez denarja In od tistsga čass Je postala breme Javni dobrodelnosti. To js bils njena nagrada za 62 let trdega dsU v tekstilni tovarni. x Kanada asi* v tis nsssljsvaaje še zs dve leti Ottawa, Ont. — Kanadska vlada Je IS. februarja podaljšala svoj odlok glade zaprtih vrat I-migrant<*n za nadaljnji dve Isti. Vladni uradniki domaevsjo, ds Js danes v Kanadi dovolj izuče-nlh In neizurjsnih delsvcev v mestih la na farmah, tako da Jih ne oo primanjkovalo do leta Ugotovitve industrijske komisije Preiskava je dognala kršitve ss kuna a oeemurnlku In izkoriščanje delavk Dan ver, Colo. — (FP) — Ziv-1 j enaka mezda za delavko po poročilu državne Industrijske komisije bi morala biti 91740 na teden. To dovoljuje $1.60 na teden sa obleko, $1 ta ssibavo In druge stvari, oetall znesek pa za hrano In stanovanje. TVelskava položaja v podjetjih, ki uposlujejo Ženske, je ugotovila, da samo 2&6?t> delavk pivjema minimalno meado 77.u /t pa prejema manj, kar pomeni snižavanje žW1 j enakega standarda. Prodajalke v depart-mentnih trgovinah so aa pritožile, da morajo delati več kot o» sem ur, toda ne upajo sa obtožiti delodajalcev radi kršenja sa-kona o osem urniku, ker bi to po menilo izgubo dela. V pralnicah in drugih delavnicah, kjsr so u-poslene ženake, prevladuje sistem izkoriščanja. Beda In brezposelnost v Don ver Ju je velika, vendar meščan sko časopisje hoče na vsak na Čin Ignorirati to dejstvo. Ko U Fordova tovarna obnovila obrat ja časopisje prineslo to vest > takem tonu» kot da Je breapo solnost v Denverju popolnom odpravljena. Tovarna, ki Ja pn.' imela tisoč delavcev, jih Je sedaj uposllla samo pststo In produkcija sa radi priganjašklh metod nI veliko zmanjšala. Ostale tovarne v Denverju o-bratujejo a skrajšanim časom nekatere pa ao popolnoma usta vile obrat, toda o tam čaaoplajf molči. Kriza je udarila tudi tr govoe In mnogo firm Je bankrotiralo. je odlašll sa federalno kontro-lo elektrarne. Hoover nedvo mno vttlra ta sklep Waahlagton, D. C. — Muscle Shosla, radi kstersga Js še daagl let boj med kongresom In svsa-no vlado, Je bil v srsdo pometen z zakonodajnega koledarja komprombom, ki Je bil sklenjen v konferenčnem odseku. Kompro-misni sklep ss glasi, dz federalna vlada obratuje elektrarno na Jazu Muscle Shosla v Alabami, nitratno tovarno pa odda v najem privatni družbi sa proizvajanje cenenih umetnik gnojil. Originalni načrt senatorja Norriaa določa, da vlada obratuje oboje, elektrarno hi tovarno, dočim U tretja administracija vztraja, da se vse skupaj odda privatnim družbam. To vladno podjetje Je vredno okrog 160 milijonov dolarjev. Kompromis mora biti odobren v obeh sbomkah kongresa, ako bo to sploh mogoče v preostalih dvsnajztlh dnsh sedanjega zase danja. Ca pa bo odobrsn, ga skoro gotovo vetlra predsednik Hoo ver in boj sa bo nadaljevsl v prihodnjem kongresu, UrvdsUki Is a pravniški •SIT S. Lawadak Ava Offlas of Publica tíos i -»Sit Sautfc Lawsdsla Ave. Talapbona KoakesU 4M« Jetnlška delo v Norih Carolial Ralelgh, N. C. — Governer Gardner le pritožuje, da nima dovolj dela za Jetnike, ki se naha JaJo v driavnih jetnUnlcah. Ječe ao prenapolnjene, kajti samo v mesecu januarju 1.1. Je bilo poslanih v zapore več ljudi kot v ca. lom letu 1927. Država ima pogodbo a podjetniki, ki gradijo ca-ate, da morajo upoalevati Jetnike pri tem delu. Tods rsdi velikega števila jetnikov. nI dovolj dela zs vse, kar ustvarja napo-ko j, kajti po mnenju governer-Je Gardnerja morajo bltl Jstnlki primeri» f[žično Isčrpani. da ee počutijo srsčni In ssdovoljnl. Vadritavanjs Jstnlšnlc stane preveč dsnsrja. pravi Gardner, dssi js znano, da so samo v dveh drugih ameriških Jetnišniaah stroški sa peaamsenega jstniks tako aiakl kot v North Carolial. STEV.—NUMBER 43 DELNA ZlAfiA ILLINOISKIH Sodnik ja odločil, da Uwla ni |. mal pravice odpoklical 1 čar- terja Springfleld, IU.-—(FP)—Ker je sodnik Harry Edwarde podal kompromlani odlok, je a tem odprl pot, da se sporna sadova med staro in reorganizirano u-nljo lahko tira pred državno vrhovno sodišče In od tam naprej pred zveano vrhovno sodišča. Odlok, ki ga je podal sodnik Bdwards, ss glasi, da John L. Lewis »1 Imel pravice sa odpoklic čarterja dvanajstemu dla-triktu In s tem js Injunkolja, ki je bila isposlovana proti Lewi-su, postala permanentna. To ja deflnitlvna zmaga Hhnolsklh rudarjev, ki so se uprli Lewkmvi nadvladi. V istem odloku pa Je sodnik pobil trditev, da Ja stara unija prenehala ekalatlrati 91. maraa 1927, Ta odlok pomeni, da ja reor-vranklrana unija, kl Jo vodijo Howat, Fishwlck In Walkar, no-s unija. TI voditelji so tnlfli, ia Je stara unija prenehala ak-♦Utirati, kar Lewlaova grupa nI podaljšala ustave v smislu določbe ln je tako ustava potekla. Ko je konvencija v Sprlngflaldu sprejela novo ustavo, Ja bila u-nlja ponovno roj sna. Lewlaova frakcija Ja pa obratno trdNa, de je stara unija ostala pri življenju, ker Je bilo vprašanje ustavodajne konvencija na refersa- ustava še vrdno v veljavi. Jfio3&! efekt Bdweideeve ras- sodbe je stvar komplioirane špekulacije. Ustvarila ja status, kakršen Je bil 10. oktobra 1989, ko Je Lewis isdal odredbo, ki Je bila zdaj razglašena za ndigal-no ln nično, da sa odpokliče Carter ln odstavi uradnike dvanajstega diatrikta. Sodnik Js sam raetohnačfl, de odlok pomeni, da Je rudarska u-nlja "sna družina s Lewiaom na čelu, toda Fishwlck Ja poglavar llllnolskega distrikta. Howat pe je predsednik reorganklrane u-nlje In Walker njen tajnik." Bitka se bo nadaljevala, kar Ja skoro gotovo, da bo Lewis vložil prlzlv proti odloku na višja sodišče. Situaetja je vsekakor čudna, kajti, ker Je bila Injimk-olja, ki določa, da Lewis ne sme odstaviti Flshwleka, proglašena sa permanentno, ne more Lewis pod vzeti nobene akcije proti u-pornl grupi. MeeDoaaM zmaguje a Načrt sa povsčaajs kredita v prid brezpoNelnlm delsvrem sprejet pri drugsm čltaaja london, 19. fsbr. — MaoDo-naldovs delavska vlada Je bila včeraj porsšsna v lordski zborni-d, zmagala pa Je v nlšjl zbornici. Načrt vlada sa sto milijonov dolsrjev novsga kredita v prid državnsmu skladu sa brsspossl-ns delavce Js bil pri drugsm čl-tanju »prejet s 279 proti 211 glasovom kljub furioanl opoziciji, ki so Jo vodili konservztlvel. V«-na sedanjega kredita Je Mle 9860,000,000, ker pa Je U vsota bran malega že Izčrpana, je vlada zahtevala, da JI parlament zviša kredit na 9460,000,000 za sklad sodslnega zavarovanja. fforas v lordski zbornici se tiče šolske reforme, toda poraal v lord»ki zlMrnlel na pomenijo nič, dokler ima vlada večino v nlšjl Zbornici. I te milijonov ss fi ladja i. Pari«. 19. fsbr. — Prsneoeka sbomu-s Je danes dovolila vladi 120 milijonov frankov za gradnjo novih bojnih ladij.. WSIMH P ROS V ET A Ml ffls^f Ii» mi, èwHiMi (Im. M. MIH, Individualizira Inženir Hoover blagoslavlja ekonomski red "robustnega indlvkduallsma". Drugi, katerim je Rog svoji neskončni previdnosti poveril Združene drteve v vladanje," gs tudi blagoslavljajo. Neomajni hlapci, ki ae nikdar ne naveličajo lizatl pet prejšnji», pojejo alavo sistemu "individualnega napora", ki ga smatrajo za višek vseh perfektnoetl. Kako pa je v reenici? AH je iadividij (po-sameznik) rea Uko važen faktor tudi v današnji gospodarski In sodaini organizaciji? Ako odprto pogledamo dejstvom v obraz, vidimo, da ima posameznik zelo malo važnosti v kompleksu sedanje družabne organizacije. Ce-lo mogočni bankirji in osUU kapitalisti, o katerih važni osebnosti se toHko bobna, ne ŠU-jejo dosti; kadar umrjejo, nt radi tega nobene revolucija sli krize v njihovih podjetjih. Dru-gl stopi na mesto in vodi podjetje in v par letih Je mogočni magnet popolnoma pozabljen v Javnosti. Lastniki Industrij se menjavajo nt-presUno, medtem pa produkcija teče naprej ne oziraje ss na vprašanje, kdo je lastnik. Z delavci Je še slabše. Neprenehoma prihajajo In odhajajo. Neskončna procesija ae vleče od Atlantika do Pacifika ln obratno — kakor da Izvirajo Iz morja (n padajo nasaj v morje — Induatrijsk^ obrstl pa tečejo svojo pot ne glede na U, kdo pride in kdo odide. Delavec Je v kapitalističnem sisUmu socialne produkcije le majhen delec stroja Komaj Številka je I Kapitalizem ga je reduciral na ničlo. Vsak dan Js lahko najet in odslovi jen, U pa ne moti stroja. V današnjem r.iaUmu "individualistične" produkcije je delavec le pritfklfna, ki se drži jermena, škripca, koloea In ročaja pri mažinl. Tak je "robustni Indivldualizem" v procesu socialne produkcija in distribucije. Oa nit Izgubil ss Js v komfdeksu maštnerije. Nič ne ŽUJe. Kapital ŠUje, korj oracija elori, toda poaameznik je le figura. Najžalostncjša figurica pa Je Hooverjev "krepki poaameznik", kadar se proces socialns produkcije usUvl — kakor ss adaj godi. Na milijone "robustnih Indfvldijev" mora poeto-peti naokrog bres dela In Jela In padati morajo na kolena pred mašino privntne in Javna dobrodelnosti. da Jih nasiti. Hooverjev slavni red krepostnega indlviduallzma ne more jamčiti niti toliko prilotnoeti, da bi bil poaameznik. ki hoče In more dctati, varen vaaj pred gta-d< »m Tako Je — kljub temu nnm še vedno pri po-vedujejo s vso resnostjo, da ohranitev In na-prnk-k človeštva je le v družbi indtvtduatfcma In privatne Iniciative. Bunk? Turški svetniki V Turčiji je nekaj narolnv Namreč v oni Turčiji, katero ao nam vtianili v spomin, ko emo še hodili v šolo. V oni Turčiji aU vladala Alah tn njegov aultan, ki je bil nameetnlk pre. roka Mohameda — kakor je rimakl papež namestnik KrisU — turški m<*je so noatti na avojlh glavah suknene lončkr s cofi, katerim ao rekli fes In turške lene eo Imele zakrite obrase. Bile so še druge čista turške reči. Vsega tega ni več. Turčija se je v naši življenakl dobi temeljito spremenila. Sultans ai več. Aiiaha ni več. feea ni več in Turklnje kažejo lepe ln grde obrase kakor Američanke, celo kolena kažejo čisto po ameriško, kar še svetemu očetu v Rimu nI po volji. Kemal paša, novi vladar Turčije, je v par letih Turke poevrop« In poameričanU — kolikor jih Je. Od daleč ae nam sdl to čudovito velik napredek, kako je od blizu — ne vemo. Dogodki sadnjih meesrrv pričajo, da tudi Tufkl ae napredujejo bres težav. Ostalo Je še precej starih Turčinov, ki aovražijo napredek In hočejo nazaj su Ho na in Alaha, fea in sagri-njalo za svoje bebntee Začeli so revolto proti K «tnalo v i vladi, toda Kemal ne ne šali In dal jih je polovitl in 28 voditeljev je bilo kretko-malo obešenih. To je bfla precej trda kaaen. barbarska kazen. kar dokggujr. da tudi Kemal potrebuje le nekoliko napredka A pustimo ♦o. saj nié ne pomaga, tolar« po lahko njo-govlm domačim sovražnikom. Muslimani bodo imeli svoje mučealke in celo svetnike — če ae bodo učIM od kristjanov, kako je treba izrabiti čeztva mao» Hi skovati dober kapital la krvi ia lWwl • m m Glasovi iz naselbin Zanimive ? zvočnem Clevelaad, O. — Pred par tedni sem čiUl dopis iz Canoasburga, v katerem je izražena 64Ja, da bi ProsveU več pisala o Abrahamu Lineolnu. Prešnji teden je bil njegov rojstni dan (12. feb.) in meščanaki časopisi eo zopet laskavo plaali o Um v reenici velikem Američanu. V življenju aeveda ni dobil Ukega priznanja Imel je mnogo nasprotnikov, ki ao ga slikali kot nekakfooga ne-stvora ln mu nekateri celo stregli po življenju. Bil ja končno tudi umorjen. V njegovi državi, Illinoiso, so bili njegovi nasprotniki tako zvani "copper heeda" organizirani in vodili proti njemu boj netolerance in blgotetva, češ, da je "nigger lover." Ko ie predse poklical generala GranU, da mu izroči povelj ni -štvo armade eevernih držav, se je U pomlšljal rekoč, da Ima preveč nasprotnikov. Lincoln mu je odgovoril, ds Jih Ima on že več. Tudi danes bi jih Imel, ako bi živel. V mestnem Public Audltoriu v dvorani glasbe ravno eedaj predvajajo zvočno sliko "Abraham Lincoln". Ne brigam ee dosti za premične slika in grem v "movlee" U tedaj, ako je kaj zgodovinakega ali dobrg glasbena sllks. Dokler ni bilo Pros veto In tudi ProleUrca nisem dosti ČiUl, se nisem brigal in ne dosti vedel o zgodovini zaslužnih mol In Uko sem šel v kino zadnji teden. Prvi prizor nam pokaže moža (očeta Llncoliia), ki cepi drva pred borno kočo. Poklican je v hišo, kjer mu babica naznani, da je dobil sina. (Zunaj razsaja ln tuli snežni viher Ur se slišijo kajuti.) Sinu ao dali ime Abraham. To je bilo leU 1800 OSL februarja) na meji zapa^-ne civilizacije v Kentuckyju. V drugem prizoru vidimo Lin-colna v Salemu, 111., kjer dela kot pomočnik v trgovini s mešanim blagom Russell Simpsons. Lincoln tudi pri delu* nadaljuje s Študijami. Pri eebi Ima vedno knjigo, dtudlra advokaturo. V vedenju Je pravi narodnež. Mi bi mu rekli "hribovec" — pravi tip kranjakega hlapca, velik in izredno močan. Redke so ameriške slike brez tepeža. Tudi v UJ vidimo, kako ui Abc apopri-ne z okrožnim šampljonom in gb položi na hrbet in še par njegovih pomagsčev. Do spopada Je prišlo slučajno, ko je glsvar "rough neekov" prijezdil pred trgovino ln s svojim obnašanjem provociral Llnoolna. To mu je prinealo šampijonako alavo, kaUro ao po spopadu sslili z whl-skyjsm. Da Lincoln pokale svojo moč, nI boUl piti Is kozarca, pač pa je dvignil sodček, ga nagnil in is nJega potognll po-lirek. Lincoln je bil tudi poznan kot prvak v cepljenju hlodov v planke, ki eo jih rabili sa fsrm-ake ograje. (Te vreU ograje je še videti v rasnih državah Unije.) Kot "rall splitUr" se je Uncoln zaljubil v Anne Ruth* ledge, Ljubil je strastno to mls-do deklico, ki mu je vračsla ljubezen In mu pomagali pri študijah. -Tudi pri cepljenju plank Je Imel pri sebi knjigo, iz kaUre mu je včaaih čiUla tudi Anne, Usoda pa je prekrtUla njune sanje o lakonakam življenju. Anne je zboleU in umrla. Njena smrt ga Je isredno pot ris Tevsl Je okrog ln nikjer nI Imel ob-stanka. Neki večer med gromom. bliakom In v dežju Je leUl na njen grob in Jo klical k živ-IJenju„all Anne ga nI allšala ... V naslednjem prisoru vidimo Lincolna v glavnem mestu države Illinois, kjer praktleira kot odvetnik, Zaslovel je kot i«vr-ston odvetnik In kot nasprotnik telesne sužnosti. O njem Isve tudi precej izbirčne In naUknjena Mary Tndd, ki je v letih sa mo-iltev. Njen oboževalec je bil I tncolnov nasprotnik Stephen A. Douglas. Mati jo alll naj ga poroči, all Mary sanja o Lineolnu, ki je njen Ideal, das! ga «e al Do prvega ssetaaka mad njima je prišlo na pieau spring-fieldskih veljakov, kamer je Lincoln prišel v njegovi karak-Urietični površni noži: hlače prekratke in ravno tako Ulov-nik, ki ne pokrije srajce na trebuhu. Ko zagleda v dvorani svojega naeprotnika Douglaaa, ki je pleeal z Mary Toddovo, ae mu Lincoln približa in vpraša, Če sme plesati z njegovo tovarišico. Douglas ga predaUvi in Mary ae začodi, ker si je pač predeUv-Ijala bolj prikupnega Lincolna. Pleeal je prav nerodno, a Mary ae ga je držala, ker ai je hoUla moža, ki bo predsednik Združenih držav. Zelja ae ji je tudi izpolnila. Po uatoličenju Lincolna je prišU kriza med severnimi in južnimi državami do vrhunca. Člani njegovega kabinete so sklenili, da trdnjava 8umter, ki je bila napadena s strani konfederacij skih vojakov, ne dobi pomoči, češ, da bi to pomenilo vojno. Lincoln pa je odločil proti njihovi volji in poalal pomoč o-graženi poaadki. S tem ae je pričela vojna med jugom ln ee-verom (12. apriU 1861). Pričeli eo se hudi časi zs Lincolna in deželo. 21. junija so bile čete Unije poražene v bitki pri Buli Runu. Bil je ggvi poraz. Vojna, o kateri Je Lincoln mislil, da bo trajaU le nekaj mesecev, se je vlekla. V mesecu avgustu 1862 je bil prisiljen poklicati v prisilno službo za devet mesec 300.000 miličnikov. Od Uh jih je dobil pa komaj 87.000. LeU 1868 je bila raspi-ssns prisilna vojažka služba za vse sposobne moške. Radi tega so nasUll v deželi upori. V New Yorku je upor izbruhnil 18. julija in v splošnih pretepih je bilo ubitih in ranjenih do tisoč o-seb. Sledil je porsz za porazom Lincolnove armade in južne čete so bile enkrat*» v bližini Waah-ingtona. Predsednika je mučiU> vprašanje, kje dobiti sposobnega poveljnika. Končno je imenoval generala GranU na tp mesto. (Grant Je bil dobei* poveljnik, a isredno elab predsednik). Ta je bil straston kadilec in je rad pil Žganje. Pod poveljstvom Grsnta in generala Sheridana ao bile unijake čeU smsgovlU. Jug je bil poražen. Plantažniki so se hoUli maščevati nad Lincolnom in ae na skrivnem organizirali. Njihovo orodje je bil John Wilkea Booth, kl je v gledališču v Wash-ingtonu ustrelil Uga preprostega In blagega moža dne 14. aprila 1865. Pri Lineolnu nI videti tistoga ponosa kot se ga vidi pri "velikih" državnikih. Bil je preprost v besedi In obnašanju. Imel je lep, izrazit jezik, da ga je lahko vsakdo razumel. Posluševal se je aarkazma ln šaljivih pripovedk. Ko ao nekoč moralisti za-tožill generala GranU, češ, da se udaja pijači, jih je Lincoln savrnil, ako bi mu bilo snsno, da bi on poslal vsakemu generalu sodček Ukega žganja kot ga pije Grant. Imel je mnogo neprilik. Tisti, ki ao hoteli, da Ukoj odpravi te-leano sužnost, so ga nasivsli sa nesramneža, ker Je odlažal. Drugi so ga imenovali dikUtorja, da ai je prievojll moč Boga ln da Izrablja to božjo moč. Pri po-novnlh volitvah leU 1864 ao g* republikanci hoteli puatlti na ce-dllu in na njegovo mesto imenovati nekega Cahaaa. Lincoln jim je odgovoril, da upa, da ne bodo na njegovo mesto nikdar dobili slabšega moža kot je on. Pri volitvah niao republikanci hoteli imenovati Lincolnovega Imena, ampak so na glaeovnico sapisall: "Union party." Banes pižajo drugače, ker nimajo stre-ha pred aj.'m. Prank Barki*. V nedeljo val v dvorano HNPJJ Chicago» III. — V nedeljo 22. hbr. ob 8. popoldne bomo imeli v dvorani SNPJ na 2667 8, U-wndale ave. spored, ki bo v slovenski naaeftdnl v Chlcagu pni U vrste. Prireja ga mladinski ndaek klube K 1 J8Z. kateri je bil ustanovljen prod dobrim me-Mcem la vrst naše delavske mladine. Začel je takoj s veliko de-lavnostjo ln obaU poaUtl eden najživahnejšlh odsekov khtba. PETEK, 20. FEBRUARJA -rbski mlaidinaki zbor "Budučnoet", govornika bo. sU v angleškem jeziku generalni organizator unije A. C. W. oi A. A. Leo Krzycki in v slovenskem laško Oven, otvoritveni govor pa bo imel D. J. Lotrich. Culi bomo tudi prvovrstnega godca na akord)no, deklamacije, dvogovor dveh zamork, zaključna točka pa bo komedija "Hana von Smash". Program bo lavajan deloma slovensko in pretežno angleško zaradi mladine, zanimiv pa bo za vae udeležence. Namen kluba od nosno njegor vega mladinskega odseka je, da mladino navaja v razumevanje težkoč življenja, v pravilno pojmovanje danažnjih socialnih problemov, da ee bo znala boriti za izboljšanje svojih in vaših živi jenskih razmer. Bodočnost je zs delavsko ljudstvo temna, kar dokazuje sedanja kriza. Le delavstvo ima moč, da raaraere spremeni na bolje. To pa bo v sUnju šele kadar bo evojo nalogo razumelo Ur ee zanjo organiziralo. Po programu eledi plesna zabava v obeh dvoranah. V gornji bo John Kochevarjev orkester, v spodnji pa bo igral harmonikar domače komade. Vstopnice so v predprodaji po 50c in pri blagajni 76c. Dobite jih pri članih in članicah khiba ter "Save", pri Ujniku Petru Berniku in pri J. Raku v uradu Proletarce. Pridite v dvorano pravočasne. OdprU bo ob 2:30 pop. Povabite a sabo prijaUlje in znance Hvaležni vam bodo, ker bo U prireditev res zadovoljila vsakega. Na svidenje v nedeljo! John Rak, Uj. mlad. odseka Koncert naših dveh umetnikov in Milwaukee, Wfc. — V nedeljo dne 1. marca ae bo vršil v B. S. Turn dvorani pomemben koncert nažih dveh umetnikov, Sublja in Banovca, a sodelovanjem Soc. pevskega zlbora Naprej. Skoro v vsaki naaeR>ini so imeli priliko slišati petje Uh dveh umetnikov, zato bal vzbuja napoved skupnega naatopa Uh dveh pevcev poaebno veliko zanimanje. Vapored bo zelo bogat in nadvse zanimiv. y pesmih "psstir" in "Rož-marhr bosU oba umetnika pela z Naprejem tenor in bariton aolo. Obe aUri pesmi sU znani našemu občinstvu že dolgo let ln s sodelovanjem obeh opernih pevcev bo njih lepoU še izrazitejša. Mogočni power trust el je o-pekel prste v Madlsonu. Gospodje so poskusili svoj stari trik s podkupovanjem poslancev, toda to pot ae jim ni posrečila V glavne mmeatu naše države ee vršijo sedaj velike stvari. Delavska, oziroma ljudska zakonodaja je na dnevnem redu in Ukore koč v modi in veliki roparji pretakajo britke solze. Socialisti skupno s progreslv-ci so na delu, da ugrabijo gospodi veliki kos, na kaUrem se davi že več let. Ljudstvo je žele sedaj pričelo spoznavati, kako je bilo breamejno Izkoriščano vaa dolga leU. O delovanju naših ao-drugov v državni posUvodaji bomo poročali sedaj pogosteje. Slov. aoe. klub je sklenil na svoji aadnji aeji, da se mora naže občinstvo atalno obveščati o teh velevažnih dogodkih. V tovarni uanja Greenbaum v North Milwaukee se vrši še nekaj dni sUvka. Družba je zniža-la plače tako daleč, da bi znašal zaslužek po novi lestvici samo od 16 do SS dol. na teden. Izmed 800 delavcev jih je nad 200 stopilo v stavko. Ker je policija U koj poslala straže pred tovarno, je naetopil mestni župan sodrug Hoan in doaegel. da ae je policija odet ranila. Boj bo ljut, ker je družba najela veliko Število sUv-kokaaov. Plače pri UJ družbi ao bile že poprej slabe, toda tudi to beraško plačo hočejo snlžeti. Delovne razmere eo slabe, ka-kdr ao bile že od jeeeni; povsod pa ae opoauje enako stremljenje delodajalcev — plače znižujejo na vseh straneh. Mnoge tovarne eo odslovil* delavce aa par tednov in Jih potem aopet sapnelile, toda sa nMJe plače. V vsakem slučaju pa ae otresejo starejših de-lavoev ; izvzeti eo pri Um samo taki. ki posedujejo kake poaeb-ne spretnosti aU pa znanje. Polo. Je zelo žalosten- lnoat, boleean. šest o-trofc. nezadovoljnost v družini ln običajna družinska tragedija. V večer je 8*letna Rosa Ko-a kuhinjskim nožem zabo-evojega S^frtOSge soproga, »upu je m<* pfl, v pijanosti ae je pričel prepir, ki je končal tako žalostno. Smrtno ranjenega «noža eo odpeljali z ambulanco v zasilno bolnišnico, toda na potu je ambulanca trčila skupaj s __.. : • ■ • Miinuiii It i m in M pOllClJnBKim wmwiiwui h» « prevrnila. Obdukcija mrtveca bo u, ¿o je smrt nastopila vaisd rane z nožem aH valed po-nesrečbe z ambulanso. Nesrečna žena ee nahaja v zaporu ln čaka na uaodno odločitev. Javnost sim-patizira z nesrečnico, še bol j pa z mladoletnimi otroci. Pred nekaj dnevi ze je v naši nastBrini pripeto nizkoten dogodek, M je jasno pokazal ners sodnost ljudi U kako daleč je naša natelHra zastrupljena vsled bedastega hujskanja O stvari se bo mogoče pisale od druge strani natančneje— is prežalostno in prtsmešno za nafto naselbino, da bi take stvari objavljali. Toda baž U slučaj jasno priča, kako daleč smo že zašli.—Spartsk. Svetozar avtomobil*! nezgodi Cleveland, O. — N#ega o-pernega pevca Svetozar Banovca zasleduje zadnje čaae prav zla usoda. Komaj par tednov je minilo, odkar je prestal v bolnici operacijo na slepiču, že je bil v avtomobilski nezgodi občutno poškodovan. V nedeljo 16. februarja je peljal g. Majdič, ki je prišel iz New Yorka na Banovčev koncert v Forest City, Pa., našega pevca a avtomobilom na 26 milj oddaljeno železniško postajo v Scranton, Pa., odkoder je Banovee nameraval odpotovati v Cleveland. Veled padlega snega in dežja je bila cesta med Forest City in Scrawtonom valed nenad no naetopivšega mraza vsa poledenela. Tri milje pred ciljem je začel avto drčati z vso naglico po malem klancu, se par krat zavrtel in treščil v obcestni brzojavni drog. V hipu Je bil avto razbit, Banovca pa je vrglo z vso silo v steklena vrata. Drobci stekla so mu prizadejali zevajoče rane po celem čelu, medtem ko je laetuik avtomobila oeUl na čudežen način rasen malih udarcev ln praak nepoSkcJdovan. Vsega v krvi so Banovca odpeljali k najbližjemu zdravniku, kjer ao mu nudili prvo pomoč, odtod pa v bolnico v Scranton, kjer so mu isprin zašili zadobtjene rane na gUvi. Sreča v nesreči je bila, da je Banovee kljub večjim poftkod-bam čudežno ušel hujši kaU-strofi, kajti le za las je manjkalo hi sUklo bi rasreizalo desno oko, nad katerim ima globoko rano. Pojsvršeni operaciji je Banovee kljub zadoblje-nlm poškodbam in precejšni izgubi krvi zapustil bolnico in še Isti večer odpotoval v Cleveland—Jeanette Perdan. Zima udarila radarje Springfield. IIL — Ker je letošnja zima izredno mila, brez snega in mraza, premogovniki Jako slabo obratujejo pri naa. Tudi v tovarnah delajo le po par dni na toden in nekaj jth je aptoh za. prtih. V vaak i stroki je mnogo delarcev bres dela ln ne izgleda, da bo kaj bolje. Vsega je preveč, a delavec pa strada. Strada veliko po laatni krivdi, ker nameeto, da bi ae na volilni dan oeiral na program etranke kot ga ima socialistična, pa giaauje za "good" človeka. živimo v dobi atrojev, ki opravljajo večina deU. Za naa delavce je potrebno, da ae organiziramo strokovno in politično, da bodo atrojl tudi nam v korist ln da bomo upravičeni val do dela. V tem meatu je sodež reorganizirane rudarske unije in tukajšnji rudarji apedamo val k nji Ur I-mamo popolno zaupanje v organizacijo ln njene voditelje. Ru. darji, pridružite ae naši uniji In kmalu bomo imeli zopet organizacijo, a katero bomo lahko zahtevali naže pravice In bomo po-noani nanjo—Jen. Oven. Zadrege Švedske* mm/fM Prod akcija New York, N. Y. — Produkci-ja mehkega premoga v prvih dvrži tednih v februarju je zna-šala 7.806 ton. kot poreče Na-tK.nal Coal Aaa'n. Produkcija tarnamo je padec ca vel kot milijon ton. Normalna produkci ia je 6,*M* ton aa V Nov^ši r»rvoj *v«dskscs koniumnfr. _ druioittva |i šel vs»oredne t borbo prot, ** lističnim tsšajaai nekaterih vcleobrator. Piše Herman Stolpe, Stockholm Konzumno-zadružno gibanje je na Sv«i. akem razmeroma še mlado. Sicer ao bile u^ novljene ie krog 1860. leta prve zadruge po ae. katerih krajih, a šele 1890 je bilo njihovo its. vilo dovolj visoko, da je bilo mogoče osnovuj oerednjo organizacijo. Ta zveza (KoopenSl Forbundet—ali Skrajšano K. F.) jo bila ustT novi jena 1809. leta. Sprva ae je udejatvovslg! le z reklamo in naeveti, ki jih je delila pu* mesnim zadrugam; 1964. leta pa je začela K. p. tudi z velenakupovanjem.' Njen promet j» znašal leU 1904. 376,000 švedskih kron. y prvem letu svetovne vojne se je dvignil pronet prodaje na 9,899,000 kron, 1918 na 27,1)90,001 kron in 1928 na 135,297,000 kron. Leta 1901 je začela zadružna zveza z lastno produkcijo » kupHa tovarno margarinov, ki so jo pozneje mu domeatih z novo, moderno opremljeno tovarn» vo Norrkftpingu. LeU 1922 si je kupila velik mhn in kaanejo še enega. Poleg tega imt od 1. 1926 eno tovarno gumijastih izdelkov, en» kemično tovarno in več kavnih prsžarn. iste-ga leU (1926) je kupila zveza tovarno super. fosfate in skleniU, zgraditi tovarno žarnic. Od tedaj igrajo konzumne zadruge in nji. hove osrednja zveze važno vlogo v gospod«, skem življenju Švedske. V deželi je krog 901 zadrug, katerih skupni promet je znašal v 1928. leU 314,294,000 kron. Tem zadrugam pripadr 400,000 družin—približno ena petina vsegr prebivalstva. Spričo tega silnega porastka is razmaha zadrug so bili seveda boji s privatni-mi podjetji neizogibni. Poslovanje konzumnik društev na tem polju je orisano v spomenici ki jo je sestavil Mednarodni urad dela za go-spodarsko konferenco leU 1927. Poleg tega » vsi z velikim zanimanjem zasledovali korake, Id jih je Zadružna zveza podvzela proti monopoli, stičnim težnjam nekaterih velikih podjetij.! Njeno delovanje v tem oziru je bilo zadnjih de-1 set let uspešno in je zahtevalo mnogo sil. Od teta 1908 imajo švedski trgovci-obrtniki svojo centralno organizacijo "Deželno zven! švedskih malih trgovcev;" naloga te zveze je| predvaem: zatirati zadružno gibanje. Ta Zven malih trgovcev je zahtevala od veletrgovcev in industrijskih organizacij, ki so dobaljale zadru-gam rasno blago, da ne smejo več preskrbovati; zadrug z blagom. Tej zahtevi je bilo ugodeno. L. 1909 in 1910 ni prejemala Zadružna zven! nobenih margarinov, niso jim več dobavljiHj finega mils, in običajna engroe-dobava čokolade je bila s strani čokoladnih fabrikantov ukinjena. Prav tako so trgovci zahtevali od bani-, nih zvez, da na dajejo zadrugam nobenih kreditov itd., kar jim je enako uspelo. Vedno več-] je tefikoče so prisilile zadruge in njihovo zvezo, da podvzamejo krepke protikorake za ohranite?j in utrditev svojega položaja. Osnovali »o za-i tegadelj hranilnice; zveza je otvorila po vsej, državi podružnice. Da je Zadružna zveza it r Um težkem položaju imela dovolj sil in odgo-, govonvosti, dokazuje to, da se je znala rešiti preteče nevarnosti radi bojkota margarinskftj fabrik. Ko Je Zveza malih trgovcev hotela odvzeti Zadružni zvezi celo prodajo margarinov, je o-j snovala zveča fabrikantov kartel, v kateref» ao se združili razen enega ali dveh obratov viij švedski tovarnarji margarinov. Ksrtel je ure-| jeval produkcijo in prodajo. Vodstvo organi zacije ni določalo le pogojev dobave (raat, deksi ali popoln popuet prevoznih stroškov, trajanji kredita itd.), marveč je določalo tudi prodaj» cene. Tržišče je bilo razdeljeno med rame toj varne, ki So morale same vršiti reklamo in u-l sUnavfjati prodajne organizacije. Produkcij* pa ni smela prekoračiti množine, ki Jo je dolofrj lo vodstvo kartela. Večja produkcija je b" kaznovana z globo za vsak kilogram i>oseW. Globe so se stekate v blagajno družbe. Bojkot, ki so ga napovedali fabrikantl m*-garinov s svojim ksrtelom, je zsčel pritinkatiij 1. januarjem 1909. Zadružna zveza je Ukoj o-] čela z obsežno propagando, da bi predočila Ije» dem resno nevarnoat, ki preti zadružnim ofi ntzacijam a strani margarinakega kartela in i trto mogoče. Zveza je kupila margarineko tovarno, ki ni bila j^rikli»-1 čena h kartel u. Takoj je kartel znižal c«s margarinom za 0.06 kron pri kilogramu Ti znižanje cen je pomenilo za kupce letni \>rhr»< nek v zneeku 600,600 kron. Novo znižanje <*■ je pocenilo margarine za 0.20 kron pri kil«r* mu napram ceni začetkom leU. Nekaj številk o prometu margarinah t* varen v letih 1908 in 1909 zadostuje, da nhno, kakšne posledice aU imela bojkot io * družna produkcija margarinov. L. 190« »ta pJM izvajali obe glavni tovarni (Pellerin in ^ 8.7 mlMjonov kg margarinov v vradno*u J" milijonov kron. Te številke ao ae v 1. tale na 7.2 milijonov kg ln 8.4 ssHijon " kros j OeUle tovarne kartela eo prodneirale 1906 : ^ milijonov kg v vrednonti 8.4 m*Uo*o\ kma.» U 1909 pa: 4.6 milijonov kg v vrednosti " milijonov kron. Celokapna produ k je padla torej od 18.1 na 11.8 mili prodajna moU od 16.2 na 18.6 miKJ*"" k r V krtom času je naraatla produkcija zadn«S» margnrinske tovarne od 166,690 na »31^» Strnjeno delo Zadružne zveae je dosef» tem dehi znatno znižanje esn margarimn j čim je radi alne propagande promH ^ nih tovaren kartela močno opešal. Ta napadati posamezne nasprotnike, ss je ■ (Kaose jetdJ 7 T* - 20. FEBRUARJA Vestí ¿2 Jugoslavije (Poro^TtW Mi« PreeveU ▼ Jugoslaviji.) )||0R v STISKI - DVE ,N EN MESEC STROGEGA ZAPORA jja nezakonske matere ra-' nezakonske^ otroka Ljubljana, 28. jan. 1981. godnim senatom ljubljan-"sodiSča je sUla obtoženka tu Terezija Šiška £ Reke Dolenjskem. Kmečko dekle, j in močna, ki je živela ves deželi in je le aa osem dni ■ v Ljubljano v bolnico ro~ hvojega nezakonskega otio-f— stoji pred sodniki in se rjs m detomor. Za umor ¡g otroks. Toda ta stasita, _ ¿enaka je padla na kolena gklednjenimi rokami prosila jce, ko so odfili k posvetovat obairfbe, naj ji prizaneeejo. | močno dekle je ves čas razjokala in bila vsa uboga, jo je. ko so se sodniki vrnili od >vanja, so razglasili raz- [•dve leti in en mesec stro-japora. Na čelo obtoženke tisnili pečat morilke in kaz- je bilo z njo? Ona sama ri, da ne ve, kako je prišlo do j sUršev, ki ao podnevi zaposleni, tudi doslej sploh nimamo. Zato je socialni oddelek mestne obči ne v zvezi z bonsko upravo začel a delom, da zgradi novo stavbo, zgrajeno za te namene in temu primerno izvršena. Mestna občina je najela 500,000 Din posojila, banaka uprava je priapevala 500.000 Din. Ko bo stavba gotova, bo mestna občina dobila še kaj denarja v to svrho. prispeval pa bo tudi higijenski zavod. Za 166,000 Din je še nakuplje-no zemljišče v Mostah na Koro-ščevi ulici, kjer začno že spomladi z delom. Načrte je napravil arhitekt Tomažič, učenec velikega arhitekta Plečnika, in predvidevajo vse proetore za tak dom V domu bodo našli zatočišče do smrti onemogli starčki in starke, ki nimajo denarja, da bi se preživljali, v domu bo dnevno za. vetišče za otroke, prostori za Zdravstveni dom in javno kopališče. Stavba bo tako močno zgrajena, da se bo Čez čas lahko dozidalo še eno nadstropje, kar bo vsekakor potrebno. S tem domom bo mestna občina storila mnogo v socialnem pogledu in bo mestni občini kakor PROSVETA pojde letos krog 700 moških delavcev in do 2000 delavk. Torej tudi kmetice in kmečke hčerke pojdejo v tujino obdelovat tuja polja. Is Francije pa eo naroČili 600 delavcev ter krog 8000 delavk. Toda to še ni vae število delavcev in delavk, ki jih pošlje pasivna Slovenska Krajina s po mladjo v avet za kruhom. Precej jih odide tudi v Slavonijo. V Slavonijo je odpotovalo še 20 palkjev, da pregledajo in dol k naročila, koliko delavcev potre bujejo. Potem takem pošlje Slo-venska Krajina krog 6000 delavcev in delavk vsako leto na vae vetrove. Dežela Iras poslov šmaraki pošigalec nadaljuje e svojimi nastopi. — Troje pota rov je Še bilo v Šmarju v kratkem Času. Z&piaali smo, da so bili požari podtaknjeni. Preteklo nedeljo so opazili pofrigalca, ko je hotel zažgati Kastelčev kozolec na Velikem vrhu, pa so ga prepodili.. Tudi je nekoč ustavil šolarje ha poti iz šole ter jim dejal: "Vi boste me ie še spoznali." — Dasi so poidgalca še sledili in preganjali, ga vendar1 ne p6-znajo in ne vedo, kdo je. Prefei- ftudi mestu samemu to delo v po-ja, do detomora. Novembra' nos. Zato je želeti le uspeha in leta je prišla Terezija Kun-| skorajšnjega uresničenja? (tako se je pisala pred po- ¿^¡^ nMr^a ^ Mo6Urj|| v Hercegovini Pri Moetarju Se je te dni pripetila teika nesreča. V okolici Mostarja ob progi je zemlja zelo krušljiva. Kaj rada se ob deževju krha in spolzi navzdol. Pregled proge mora biti zato zelo pogost in natančen. Iz podobnega razloga je prišlo do nesreče. O-sebni vlak, ki je odpeljal iz Mostarja, je nedaleč od postaje zapeljal v maso aemlje, ki se je prav tkti hip usula na progo. Lokomotiva je trčila z vso silo v zemeljsko gmoto, tako da je eko-vo kmečko dekle moralo od,• tira z več vagoni ter se L izpred oči očeta otroka, ki P^vniila na rob globoke reke v ljubljansko bolnico rodit l Rodila je zdravega otro-| moškega spola. Cez osem dni, pustili iz bolnice. Odšla je kom v naročju, otroka je bil Franc Šiška, »k v Zalokah pri Raki. To-rnoiki je mrzil nezakonske U pred Terezijo je imel z nekim dekletom. Pa je tega zamrzil dekleta in ga 1. Nosne ni mogel videti, i je zbala tudi Terezija Kun-eva, da jo bo Šiška pustil. Veje, da je nosna z njim, a vi-i je ni maral. In tako je to pod srcem. Prišla je v »Ijam» ter dobila sluibo v dal-inski Operni kleti. In novem-i« šla v bolnico, so jo po 8 dneh predčasno stili iz bolnice z otrokom, sama ne ve kod je vse obho ali k fantu Šiški. Ce je no-ni maral videti, je tudi zdaj iom ne bo maral. Tavala je I ljubljanski okolici, in pra-|da »ama ne ve kod je vse ho-Bilo je v novembru, mraz itiakal, otroka je imela sla-[(Slečenega, denarja ni imela, kraja, kamor bi se lahko sa-l Kako je bilo, ne ve. Vrnila v domačo vas sama brez o- je ostal otrok? Fantu Siš-|ki jo je maja lani vzel za žeje dejala, da ga je dala v reso sta se poročila, je mož ho- | videti otroka. tej hudi stiski je postala «ja SiAka pretkana. Izmlali- je zvijačo. Odpeljala se je hfebljano v Dečji dom ter tam-tsprofiila in prejela — otro-Povedala je opis svojega o-~ >n iK)tcm izbrala enega iz-«•jencev, ki je bil iste staro-*»k<>r njen otrok, če bi živel ¿d»jala «e je za Angelo Zaje IZftofje Ukt\ » Wa otroka je prineala do-motu ter mu dejala, da je *«ov in njen otrok. Dečji P» i« povprašal v Skof ji Lo- ' 2V«H J* "troka umorila. Po- n nič, peragraf je lago- ■voje. VE8TI •srialaa ?L>«Njani V tujino obdelovat taja polja. — Prakmurje je bogato s poljskimi delavci. Ti ne iflUdejo za-slutka doma, povečini čar ji, ki vidijo denar VtakHi če gredo čet poletje kam delat na polja. Udinjajo ee ss poljske _ delavce. Vsako leto jih spomlt.-| njegovi starši, di mnogo odide v tujino, v Nemčijo in Francijo, kjer delajo na poljih ter ee na jeeen vrnejo i nekaj denarja — sa zimo — v rokah. Tudi letoe pojdejo. £e sdni valstvo je razburjeno ter je tamkajšnjih vaseh uvedlo nočne straže. Kmetje strašijo in pa tfjo, da kje ne zažge hiš ali hlevov. — Požigalec pa nadaljuje. Spravil se je tudi na otroke. V gozdu med vasjo Pleše ln Smar jem je požigalec ustavil učenca Antona Janea iz Pleš ga začel izpraševati, kako se piše, odkod je, kje še strašijo kmetje po noči in aH ima kaj denarja pri sebi. Pa ga je kar sam prelskal, pretipal mu je vse žepe; denarja otrok ni Imel. Požigalec mú je nato nameril samokres v glavo in dejal, da ga ustreli Fant je padel na kolena predenj ter ga prosil milosti. Ko se je fant napotil dalje in bešal, je požigalec ustrelil aa njim, ustrašiti ga je hotel. Fant je ves preplašen prišel domov ter pripovedoval ves dogodek. Orožniki so odšli v gozd. Ti primeri požiganja hiš kmetom so prav za prav nena-vadni. Na Gorenjakem že več let trpijo radi požigaka in zdaj" se je pričelo še na Dolenjskem. Ženske je hodil preiskovat V okolici Krartja »e je pojavil elegantno oblečen mladenič, ki se je izdajal za uradnega zdravnika, ki ima zapoved od banake uprave, da preišče tamkaj vse ženske, ker se baje širi med njimi nalezljiva bolezen. Kar stopil je v hišo ln zahteval, da se mu morajo ženeke sleči, da jih — preišče. Ce ni šlo ¡zlepa* Je postal pa kar nasilen. Kasal je tudi neki letak, na katerem piše nekaj o zdravniških pregledih. In ta letak jim je prebiral na gla*. Pred dnevi ae je zglasil v Žabnl-t\ v neki Mšl. Žentjca se mu sé-veda kar enostavno sleči ni marala. Postal je nasilen, da ga je ženska zapodila in je moral bežati. Potem ae je pojavil v Kuc-ni, kjer so ga pri opravilu napodi» fantje. Pobegnil je brez sledu. Na kake misli vse pridejo ... Zadušila se je — v Ptuju Mlet. na vdova Ana Zelenkova. Stanovala je aama. Ko je le nekaj dni ni bilo na ispregled, so vdrli v njeno sobo ter jo na^li mrtvo na Njegovo dobro sree ga je nagnilo, da mi je na-pleal nekrolog, ki sem ga bral ns «trašntfki ©osti. "Oprostite, kaj ni tukaj kakina restavracija", se je obrnil name ves zmešan ln obupan avtor mojega nekrologa. "Restavracija", sem se zssmo-jal. "Sedaj bova tkala čez pokopališki zid in na kakom nagrobnem kamnu se bova pomenila o nekrologu Splezajte naprej ln dajte ml roko!" «Jemo in tiho mi Je dal roko in skočila svm na pokopališče. Pod nama so škripale ciprese, Veter je melanholično šumel med križi. "Jas ne grem naprej," a« je Izvilo mojemu prijatelju it ust, "kam me vlečete?" "Sedaj", sem rekel veselo, in sem ga podprl, "si bova ogledala grobnico stare praške rodbine Bonepiani. Clato sapuščona grobnica v I. oddelku, 6, vrsti, ob si- ti. RASNO Psraftnaks kopeli Moteč ohraniti vitkost, so se 4oeleJ Američanko hranile zlo člko in zeleno, kar jim js dajalo sijajno polt. Parlšanke pe so se kratko in malo poettle. Uspeh je bil pogostoma pokvarjsno zdravje in trudne poteze v obličju. Učinki so bili tako ne-všečni, ds so se celo v Holly-woodu, kjer morejo "tvssde" tehtsti okoli 66 kil, odločili za to, da jih bodo pravilno redili. V zameno pa v kopeli tO mi-nut izgubi ženska kilo nepotrebne tolšče. Parafinske kopeli niso Uko naporne kakor turške (t. j. potil ne, znojne kopeli). — Večji del česa prsblje peclentka v nekakšni zaspanosti. Denejo jo v belo isbico, kjer gorkl pers-Un curlja po njej od rame do peta. Nato jo žurno zavijejo v povoščen papir ter ogrnejo t o-dejami, da srsk ns pronikns skozi vosek. Poleg "kamna modrosti" so pomsli sikom tati v srodnem veku tudi šs »Jsslh modrosti", potem "deviško oljs" in "vodico žlvljenjs", s katero ss je dels vssks mrtvs stvsr zopet oživeti. Al kemijo pa se Imenovali tudi "kovinarsko umetnost", ker so znali baje t zgoraj omenjeni ml sredstvi spreminjati "bolne" (t. j. manj žlahtne) kovine v zls« to In srebro. V Italiji Imajo o-hranjeno knjigo Is srednjsgs veke, kjer ' je napisanih nad 6000 paragrafov, kako ss kovine ItpreminjaJo v drugs. Vsebina te kajlgs je aa aas aerevnoet — toda kdo ve, kako ss kakih par sto let takrstni učenjski kejige«? Hotel sem ga prepričati, da ga poiskal, in Uko Js nasU-la U povest. Niti Poe, mojster grote ln strahu, si as bi bil mogel lzmi-eliti tako strahotne snovi aa novelo. Avtorja svojega nekrologa aem našel v neki praški vinarnl, ravno ob 18, ko ae vlnams aapi-rajo, na oodlagi rvekskšne cesarske odrodbs a dns II, aprila 1666. Glodal ja v strop. Z mis so snemali polite prte. Veedel sem se k njemu ln ga prijaano vprašal t "Dovolite, je tukaJ proetor Gledal jo nadalje v neznano točko na stropu ln odgovoril as-lo logično: "OprostiU, pravkar saptrgjo, ne vam, še ss hrplaiča Prijel sem ga aa roko In sem ga obrnil k sebi. Nekaj čaaa me Je nemo gledal, potem Je tiho rekel: "Oprostite, aU niste bUl na Ruskem T" Smeje sem rekel i "Torej tU me le spoanali. Bil eem Ubit, na Ruskem ko aem ae aprl v krčmi a sirovimi, pijanimi mor narji." On je obledel. "VI ste, vi ste . . ." "Ds," sem poudaril, "bil som ubit od mornarjev v neki odeškl krčmi, ln vi ste ml napisali nekrolog." NJemu je ušlo potlhem čss u-stnlre: "VI aU brali, kaj sem napisal?" "Seveda, aelo inUresanUn nekrolog, še isvzamem par nospo-rasumljenj, ln obenem izredno dolg. Niti o njegovem vellšanat-vu cesarju niso ob njsgovi smrti napisali toliko vrstic. Njemu je vaš Ust posvetil 162 vrstic In meni 166 po 88 vinarjev (kako slabo so bil I časnikarji vtosih plačani), kar da skupaj 66 kron 16 vinarjev." "Kaj hočeU prav za prav od mene?" Je vprašal ves v strahu. "AH hočste imeti tsh 66 kron 16 vinarjev T 'TOdiflU denar", sem odvrnil, "mrtvi ns jemljejo nlkskrš-nega honorarja ta tvoj lastni ns. krolog." Obledel je. "Vsste kaj V sem rekel, "plačaj va ln poj Ve še kam drugam. Nocojšnjo noč M rad )>rabil t vami." "Ali ne bi mogli počakati do Jutri r Pogledal sem gs, poki lesi Je i "Plačat." * Potom, ko sem poklical na o-glu fljakarja, aem uksesl avtorju mojega nekrologa, naj se vse-ds, In sem rekel voaniku t mrtvaškim glasom t "Pel j Ite nas na oišensko pokopališče!" Avtor mojega nekrologa ss Js prekrižal. Dolgo šsse js vladala mučna tišine, ki jo js motilo le pokanJs biča In sopihanja konj. Nagnil sam sf k svojemu tovarišu: "Ali se vam ne zdi, de nekje v žJžkoveklh ulicah (praško pred meet^e) tulijo psi?" Stresel se je, dvignil w VOHJ in tajecljal: Mie bili v| ree ne Ruskem?" "Ubk v odeškl krčmi r prepiru s pijanimi monterji", sem sabo odgovoril. "Jetus. Marija", se Js oglasil moj tovariš, saj to js hujše, kakor "Svatbene srajca" od Krbe-na!" (Ma#>olj mana čsdUu rodna balada.) In zopet ja vladala mu/na Ušlae. Nekje so v resnici tulili pai. Ko sov ae nahajali na straž- brž po svojem povratku v Prago. du. ZapeftČena od tiaUga dne, ko Obroke! je itredno elegantno *> pokopali v njej zadnjega potomca, ki ao ga prepeljali loU '1874. ia Odese, kjer js bil ubit v neki krčmi v prepiru a mornarji", Moj tovariš se je drugič pokrlittl. Ko sva se vsodla na nagrobni kamen, ki je pokrival prah tad-njega potomca praških meščanov Honeplanijev, sem prijel avtorja mojega nekrologa lahko ta roko ln tem tiho rekel: "Dragi prlJaUlj! Na gimnaziji ao vaa učili goepodjo profesorji lepega plemenitega reka: "Govori o mrtvih samo dobro." VI pa ste a» trudili o meni rajnem pisati kolikor mogočo slabo. Ce bi si sam napisal nekrolog, bi bil napisal, da nobena smrt ni napravila tako šalostnegs vtiss, ka. kor smrt gospoda toga ln Uga. Napisal bi, da je bila najlepša lastnost umrlega gospoda pita* Ulja dejanska ljubeaan k dobre-mu, k vssmu, kar je sveto It čistega srca. VI pa sU napisali po moji smrti, ds Js umrl lump in komedijant. Dobijo ss trenutki, ko sros prekipeva od hropenenjs orisati najlepše moment« it življenja pokojnikovega. Vi pa tU napisali, da Je bil umrli alkoholik." Avtor mojega nekrologa Je začel še huje Jokati. Njegovo ih-Unje Je žalostno prodiralo v tišino poknllšča ln se lagubljslo v daljavi pri Žlikoveklh dimnikih. "Dragi prljaUlj," sem rekel odločno, "ne JokaJU se, sedaj se ne da nič več popraviti." Po teh besedah sem se zavih-Ul čet pokopališki tid, Ukel k vratarju poevonlt In mu povedal, da sem slišal na potu domov t nočnega dela Jokati za iiokopall-iklnt tldom, v I. oddelku. l4To bo kakšen pijan vdovec" Je cinično odgovoril vraUr, "dali ga bftmo zapreti". Počakal aem ta oglom. Nekako čes deset minut so psljsli stražniki avtorje mojega nekrologa nt stražnico. Branil te je in kričal: "So to sanje aH Je resnica?!" Sede« člkašklh policajev suspen-dlranlh Chlcago. — Detektivi, ki abl-rajo dokazila za Izrodno velepo-roto, katera prelskujs afero policijske korupcije, so zadnjs dni v Imenu veleporoU in neodvisno od državnega pravdnlštva Izvršili več navalov v igralnice in "splkkljs" v snglewoodskem policijskem dlstriktu. Nsšll so do-volj evidence, da obstoji korupcija ln sedem policajev v omenjenem dietrikty Je bilo suspendiranih. O ministrih Od Tallcyrsnda so nekoč se-hUvall, naj napiše tvojo kritiko o zaščitnih carinah. Talleyrand Je storil U telo Izčrpno In js la* ročll rokopis UJnlku, ds gs prs-piše. Ko Js Ujnlk vrnil delo dl-plomstu, gs js svtor vprsšsl, kaj sodi o stvari. "O, to je selo duhovita ras-prava", je odvrnil tajnik, ampak — oprostiU, ds govorim odkrito — priznati morsm, da ml nI čisto Jssno, sil sU ta zaščitno carino ali proti." Talleyrsnd as Je nasmehnili 'Torej je spomenica popolnoma f rodu." Ali SU aarWeol na ■ "PrseveU"? PedglraJ» svoj N*J Tone Cafar: LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE t - ^ D», Janko, v tem, kar Mm TI povedala, je j.rav za prav velika vrednoet najinih anovanj. Stremljenje za zbiižanjsm nama ni mlačna dolžnost, ne svrha trgovskih računov, ampak nujna duševna in trčna potreba. Iz nje ze porajajo želje, zato «o tudi giobcfco Ukrene. Iz nje vro najine nade, najina pričakovanja Je mar to maJo? «aj naju bogati ter nama u-stvarja tiito nezlomljivo moč, ki je potrebna na vsakem koraku v današnjem evetu. A midva hočeva akozl avet, hočeva ekoai življenje, zato morava biti močna. Notranjo moč potrebujeva, notranjega bogaitva, z njfan ae nimava ničeaar bati. Tudi najine ubožnoeti ne. Brez denarja ava, le na delo avo jih rok navezana. Toda, aaj nisva edina. Tudi ni nič grdega, da upava z lastno močjo, z lastnim delom skozi življenje. To nama jamči, da bova vse zmagala, vse, kar že nieva. Vse bolj in bolj pogumna postajsm, srčna in smelo veru-joča v najino srečo. Ne zanNcam, da ze Ae priplazijo sence dvomov, da ee le zbojlm aa Tebe In sebe, toda te bojazni ao le tleti razumljivi trepeti pričakovanja velike reenice, ki je tako lepa, da ae težko vanjo verjame. Prave-lika je, prelepe. V najdrznejših sanjah bi Jo ne upala poždeti, toda zdaj ae zgodi in Jo bom doživela. Cez nekaj dni, si ml sporočil. • • Po ubogem tednu, po tedau radostnega razmišljanja, nestrpnosti, a spat pokojnih, u-mirjenih ur. Dolg bo U teden. In kratek. Ko pa premine, boš prišel, da ae objameva in ai izkaževe vso vročo ljubezen. Da se zttajdeva v ognju plameneče mladosti. In tedaj bom vsa Tvoja, dragi moj Janko, vsa Tvoja, le Tebe ljubeča, Trte, ki ei mi dal zdravja in solnca .... 16. Osmo njegovo pismo Ae to pismo, ljubljenka ljubljena( — Se te poslednje vrstleo pred svidenjem! Morsm TI še pisstl, čeprav bom po dveh dneh že pH Tebi in bodo najina pisma, v katera svs zlils svojo žsloet In veeelje, mračen obup in svetla upanja, samo še dokaz zllne žeje po iskrenem pogovoru, žeje po tistem, kar sva pogrešals in zdaj našla. Vse, Majdlca draga, vse, kar tva si napisala, Je le združen kilo po pomladi, te le naporen krik dveh premrašenih src po gorkotf. Iz mrzle zime sva m gnala za solnesm, si poželela človeške odkritosrčnosti, prijaznih besed. Zima je premagana, pomlad še trka na vrata ln nas pozdravlja. Prestanega mraza sem se tam v Jeeenl prav zares bal. Tudi bilo ga je to zimo dovolj, pa Je vendar vse s posebno naglico prešlo, tako mimogrede, ob najinem pričakovanju najinega dne. Ta dan Je zdaj dočakan. • Pomlad ga Je dala ln začetek pomledu tudi pomeni. Začetek najinih lepših dni. Vza grenčica preizkušenj, vsa sladka muka Iskanja, vse Je sa nama. Vm Je premagano, kakor f PRQ8VETA m petek, 20. FEBRUARJA Williams tvoji hčeri, ko Je bil'Boecklin ženo k sebi in zahtevel, Chawean gdéel. Tvoj oboševa- da morajo neati bolniku poa Ulj Je je premagana zima ia m zlomljene ovire, postavljene najini ljubezni. MoJa pot k Tebi bo tudi skromno zmagDelavje. Da, sam zmagovalec, ssj je bila borba, v kateri pa nisem podlegel. Zmagati sem moral, že radi Tebe, dragica moja, radi srečot ki si mi jo dala. Zmaga ni le moja, tudi T vojake. Brez Tebe bi m klavrno potikal tod okoH, m pomladi le toliko veselil, ker Ji zima odjenjš, ker je delo in življenje lažje v toplih mesecih. Drugače bi pa životaril kot lansko leto in druga lat^. Nesmiselnega žlvetarjenje je pa zdaj ko-nec. Ob mejniku stojim, ko Ti pišem zadnje pismo. Z vsem dosedanjim bom prelomil in m prepustil novemu življenju. Življenju s Teboj. Ko bova skupaj, m pomeniva za bodoče dni. Ce bova pa potem še ločena, ne bo ločitev trajna ln tudi dolga ne, pa piMla al bova. Ej, na. kak način že urediva evoje stvsrl ter želje, ki se sa nove dni porajajo, epravive v sklad s živ-ljenjem, ki bo možna Sej veš, da m vm nfltoli na izpolni, a večkrat kaj, kar ni bilo pričakovano. Svet nas premetava sem 4n tja. Nič na veva, ljubica draga, kje še bova, kam še «plavava v širnem morju. Tudi ni treba ve-detj za vm, aaj ja dovolj, da drug za drugega veva in m moreva eeetati. > »• To je zares dovolj» ker več tako ni treba. Sešla m bova, zgodi m, kar si lansko pomlad nissm predstavljal, kar m mi še sdaj zdi ču-dežno in le težko mogoče. To, kar je za naju silnega pomena, bo pa na zuaaj komaj vidno. Nekaj malega bo, tfaha.in drobna areča dveh ubogih bitij. Ko m odpravim, me bodo v hiši ie komaj pogrešili. Zdaj vm hiša aoČustvuje z nesrečnim je-tlčnikom. Vsak dan mislimo, da bo po nJem, a m Ae zdaj drži. Kar mučno je. Za jutršnjl dan m pričakuje odrešenje, m misli, da ga amrt razkuje vseh morečlh vezi. Ce m ne, on še ne bo v grobu, ko bom odhajal. Ko bo pogreb, me pa kdo res zna pogrešiti. Tudi v železarni me bodo nekateri Iz moja skupine. A k njim m še vrnem. Se bom železo premetaval, še poslušal ropot In m močil v dežju ali pa brez nJega okušal težlno našega dela. In v tovarni m bo dalje ustvarjalo, valovi življenja bodo gnali svoj tok naprej, a midva bova v tem toku drugačna kot ava bila. S trpljenjem prekovana ln očiščena ln s zopetnlm zračenjem prerojena. • Za dan erečanja pa želim, da m solnce razlije po Tvojem iMztu. Rad bi šel a Teboj po vseh cestsh ln ljudem povedal, da ava m dočakala, da ava m našla ln «i priborila pomlad. Vsem bi Ts pokasal, Majdlca moja, vsem izpričal, da najina ljubezen živi. In poudaril bi, da živi vzlic najini «kromnostl, vzlic temu, da sva brat denarja ln m bova morala ubijati za kruhom a lastnimi roksmi. Ničesar ne poseduje-va, a zopet vm! . •. Mlada sva in Imava vm pravico do življenjema ljubezni... (Konec.) Jaroslav Hašek: Mm zelo dobro prodal, denar pa naložil. NI vredno govora, da me je pozneje eden Izmed prevaranih kupmv obatrelll, kajti rsvolverskl strel, ki ml je zmečkal kost v desnici, ml Je prlneMl umo dva tisoč dolarjev odžkod-nine. Ko sem bil ozdravel nm kti-pll m vm svoj denar delnloe neke verske družbe m zidavo Mr-kva med Indijanci, Delili smo častne pa nismo zidali nobene. Družba Je morala v napovedati konkurz.' To m Je zgodilo baš teden dni potem, ko Mm bil zamenjal delnim verske družbe z nakaznicami m usnje, katerih cena m Je pričela dvigati. Ustanovil Mm trgovino usnjem, ki ml je priMela kup denarja, kajti prodaja) Mm Je proti gotovini, kupoval pa na knadlt Svoje premoženje Mm naložil v kanadskih bankah In napovedal konkurz. Zaprli m me ln na prvi obravnavi Mm govoril tako komično, da m me sodni sdravnlkl spoznali m neumnega In sem bil oproščen. Prej pa sem med prlaotnlml dere In nabral tal mogel odpeljati dvigniti svoj denar. S hčerjo brooktlnskega milijonarja Hamelstova Mm pobegnil v Sen Franc lato In on je na bil prisiljen deti ml hčer m že-so no, kar sem mu zapretil. de bom — Ne noben način, je rekel bančnik Wllllams mladeniču, ki je sedel v naslonjaču s stegnje-niml nogami. Na noben način, gospod Chawcan, poslušajte me pszljlvo in učite m od mene. Prosite m roko moje hčere Lote. To m pravil, da hočete postati moj zet In na podlagi tega dejstva upate dobiti denar. Ncdolgo tega ste odgovorili na moje vprašanje, če Imate premoženje, da ste revni ln da zna-Aa vae vaše premoženje samo d vrsto dolarjev. "Gospod VVillisms Je položil noge na mizo In nadaljeval: — Pravite, da Mm bil tudi jaz nekoč siromašen ln da nisem i m«-1 niti teh dve sto dolarjev. Nočem tajiti, rečem pa. da sem Imel v vaši staroetl že večjo vsoto. In iicer zato, ker sem bil pamaten, kar pa vi niste. Vidim, da se svljate v naslonjaču. ostanite mirni, toda opozar-Jam vas, da Imamo m elužabnl-ka telo motnega črnca. ' Poslušajte me pasljlvo ln ss zgledu-Jte! Ko sem bil star ŠMtnajst let. «em prIM k svojemu «tricu v Nebraako. Da si zaslužim denarja. sem j>regovortl strica, naj bi dovolil, da llnčajo črnca ki so ga hoteli baš IlitčsU, njegovem poeaatvu. Linčali torej črnca na posestvu mojega ¡živel s njo toliko šasa v Sen etrtaa, toda kdor Je hotel gleda- Pranrtseu. dokler ne bom poalal ti. Je moral plačati gotovo pri. čaanlkom senzacionalne vesti, stoj bi no, kajti prostor smo bili da Je njegova hči mati nerakon-ogradili. Vstopnino ssm pobi-' skaga otroka, rsl Jaz. In ko so bili obesi), črn-1 Vidite, goepod Chaffeat, tak-ca, sem v sel nabrani denar In sem zbežal M tisti vešar. Obe-trni t>rnec ml Je prineMl srečo. Nato »em kupil na aer zelo dobro, toda u vas ni imelo nobene praktične vrednosti, kajti pri tem ate al, kakor pravite, pokvarili nove čevlje. Zato ker ste m »ljubili v mojo hčer, vendar ne morem biti kaznovan jas ln poetati tast človeka, ki nima niti trohice pameti. Vidim, da m zopet premičete po netlonječu, zahtevam, da o-stanete mirni ln da odgovorite na moja vprašanja. Ali ste še kdaj kaj zakrivili? Ne. Imate premošenje? ' Ne. Ali žalite roko moje hče- vadno neumen človek, Id m ne bo nikoli izpeme-toval. — Torej ne more niti malo u-pati, da postane moj mož? Je odgovorila gpepodičn^ Leta. V teh okoliščinah nemogoče, Je rekel Williama Dokler m ne izkaže z kakržnimkoH pametnim dejanjem, ni niti malo u-panja. jsaT y Ia goepod Willlame Je pripovedoval .svoji hčeri o linčanem črncu na posestvu svojega strica, o razgovoru z Chaweanom in pristavil: — Povedal Mm mu zadpeti. Naslednji dan Je WilUms odpotoval po svojih poslih. Ko m je bil čez tedep dni vrnil domov, je našel na pisalni mizi tole pismo: 8poštovanl goepod! Zelo Vaa zahvaljujem m svet, ki ste mi ga dali pred enim tednom. Vaš vzgled me je tako navdušil, da sem v Vaši odeotnoeti odpotoval s Vašo hčerjo v Kanado. Ia Vaše blagajna mm vmI vm gotovino ln vm vrednostne papirje, Vaš Chawean. In spodaj je bilo prlplmna: Dragi oče! Sporočavnsi, da nieva mogla najti ključa do blagajne ter sva morala rasdreti blagajno z ni» trogi icerinom. Tvoje Lots. ANEKDOTE njim hrano, ker bo aicer umri. Za to bolenen ja umrl Boecklinu tudi sinček Bobert Tudi to dejstvo m očetu prikrili, Boeck-lin pa je v vročici povedal, da je vzrok otrokove amrti, ki m ga zdravniki dognali šele pri raztelešen ju mrliča. rs T "«vn. rrej pa ml shiral milo-II ko, da Mm m v Kanado In ljiače ia šel pri ga razširil, ker oranju zlato. U šen sem bil, vi pa do eedaj še ni-«te storili ntčeMr. kar bi dokazovalo. da ste pameten Človek. Pravite, da sta moji hčeri rešili ns- življenja, ko js zadnjič na teletu pedia Iz čolna v morje. To Je sU — Da. — Ali vm moja hči ljublT — Da. — No, to zadnje vprašanje: Koliko denarja Imate pri mbl? — Sestinštlrideeet dolarjev. — Rasgovarjal ecm m z vami pol u rs. Proall! ate me m v denarnih zadevah. Od vm dobim trideeet dolarjev. Za vm ko minuto dolar. — Dovolite, goepod Willlama, je protMtlral mladenič. — Nič dovolite, je rekel naemehom goepod W!lliama ln gledal no uro. Dobim edenln-trideset dolarjev, sopet je minula minuta. Ko Ja presenečeni Chewean Izplačal zahtevani denar. Je rekel goepod Wllllama ljubeznivo: — In sedaj ml dovolite, da vam rečem: Zapustite mojo hišo, sicer vm bom moral odstraniti a silo. — In vaša hči? js vprašal mlade rti* na pragu. — MoJe hčera ne dem bedaka. Je rake! mirne gospod WD-liams Zanustlte mojo hiša sicer M boste zabavali e poširamem je rekel 0 Bftddkia Dne 16. jen. Ja poteklo ¿0 let odkar Je umrl »lavni slikar Ar-nold Boecklin. Naslednje epizode fat umetnikovega življenja ja xa beležila njegova žena Angela. L. 1S61. Je bilo poletje v Birmi Izredno vroče. Ljudje m žilno trpeli poeefcno uradi žitnih muh. V tej vročini in zpričo nsdleinosti muh Boecklin ni mogel delati. Zato je preganjal čm z lovom na muhe, ki jih je rdeče pobarval.. Kmalu je bila vm hiša v ulici Gregiriana polna rdečih muh, V pritličju hiše Je stanoval tu0i star Italijan, a katerim m jp Boecklin včaai pogovarjal. Kojga je alikar obiskal, Je bil starec ves obupan zaradi "peklenakih muh". "Celo muhe postajajo rdeče", Je tožil, "to Je strežno!" L e Leto dni po "rdečih muhah" je potoval Boecklin v Bazel. Sel je peš čez šentgothardskl prelaz. Bil je oblečen v ceneno popotno obleko. Veder ln Čil Je korakal zvojo pot. Ko Je prišel na vrh prelau, m Je vlil dež. Obleka m je zmočila in šla na koM. Osupel Je gledal BoMklln, kaj godi z njim. Sole ko Je ol|leko natančno pregledal, je ugotovil, da nl^Hvana, temveč zlepljena. Klej m je bil Mradt mokrota razpustil inanMto obleke m na umetniku mahedrale — cap?. I Leta ln leta m Je sprehaja Boecklin pod oknom lepe Angele ter poskusil vm, da bi m JI približal, a umen. Niti tega nI mogel dognati, kdo je prav u prav kraMtlea, ki mu vnema srce. Tedanja vzgoja m je na-jnreč držala pravila, da se dekletu ne sme dovolili razgovor moškim na Mmcm. Zato m je Boecklin odločil u drug korak. Ko Je nekega dne Srečal lepo Angelo na uild v spremstvu nje nega svaka, ei je od t^ga izprosil dovoljenje, da bi smel govoriti e svojo oboševanko. Vprašal Jo je, kako m prav m prav piše. Gospodično Angelo je to tako osupnilo, de m Je prastra-šlla In vprašala, čemu to vi šenJe. Boecklin je odvrnil "Gospodično bl rad vprašal, ali bi hotela poetati moja žena." Otrok in pobožna mati Mittek: "Mama, zakaj Bog dopusti potres?" Mati: "Zato, da cannuje grešnike in druge brasverce." Miiček: "Mama, pri zadnjem potrasu je pedal sveti Anton oltarja in ai rasbil glavo in zlomil roke, kako to?" Mati ni vedela pametnega od govora in je v sveti joči Milčeka nabila. — A. B. iz Lo. "Natakar, zakaj ie pa danes porcija trikrat manjša, kakor včeraj?" "Kje ste pa včeraj sedeli?" "Tam pri oknu." "Cisto v redu, gostje pri oknih dobivajo vedno večje porclje — radi reklame." fV t • lifrli Je pa tudi gotovo^ m bil pri deki. Nekako pred 8 tedni sem opazil vaš oglas. K* sem skeptičen, sem kupil le malo steklenico, ampak takoj j» zaviitju prve žličke tega m je nered mojega Želodca prenehal Bilo je kot preklic obsojenca. Moja čreva delujejo sedaj kot ura in Jm jem kar in kadar m mi aljubi,—dovolite, da n vam zahvalim in verjemite mi, jaz sem odkritoerčen. Vm zvesti, W. C." To pismo pove celo povest; nezaupnoet bolnika, njegov» presenečenje, ki ga je našel v pravem zdravilu, njega veselji in zadovpljnoet! Tudi vi poekuaite Trinerjevo grenko vino! Ako trpite vzled neprebavnosti, slabem apetltu, zaprtnkl, plinu, glav» bolu, nervoznoati, izgubi spanca, ali prevsč utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino, Jemljite ga redno v malih količinah, čajno Žličko pred obedi ln pMlte na uepcfr! To zdi* vilo je drugačno, nJega dkratiii efekt doeeže vm 4 važne d* vašega teleM: Želodec, čreva, jetra ln mehur. V vaeh leksr» nah, DVE VELIKOSTI, MALA in VELIKA etoldenica. » .. J N. P. J. SPREJEMA VSA « TISKARSKO OBRT SPAIJUOCA KLA Tiska vabila sa vtsdiet In shoda, viritnica, čagnika, knjiga, koladar-Ja» letake Itd. v alovenakam, hrvatskem, alovaškam, češkem, namikem, angleškem jeziku In drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NPJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm pojaeaOa dala vodatve unijako delo prva víala PElle pa Informacije aa M 8. N. P. J. PRINTERY MS749 8a. Lawlali Avana CHICAOS ILL. tam se dobi na zeljo tudi vsa ustmena pojasnila