Lokalno gospodarstvo okraja Celje - okolica est - V okviru skupnih nalog, ki jih po- stavlja petletni načrt, se je okraj Celje- okolica lotil z vsemi silami izvedbe svo- jega gospodarskega načrta, v katerem zasega precejšen del obvez naše lokalno gospodarstvo. Že v prvem letu petletke je bilo usta- novljenih 6 okrajnih podjetij, ki so pre- bila led gospodarske odvisnosti. Prvotno delo v podjetjih je bilo še pomanjkljivo zaradi šibkega kadra in pomanjkanja razgleda s stališča skupnosti. Nedosta- jale so tudi surovine in samoiniciativa za organiziranje notranjih rezerv. Še da- nes pa je boleča točka knjigovodstvo, knjigovodski kader. Knjigovodski in po- slovodski tečaji, ki se vrše v Celju, Do- brni in po vsej Sloveniji, bodo v bodoče izboljšali to vprašanje. Kljub vsem takim težkočam pa je da- nes že 15 okrajnih podjetij močna opo- ra nadaljnjemu napredku. V jeseni preteklega leta so prišle 4 tekstilne tovarne in 1 lesni obrat iz re- publiške kompetence v okrajno. To so bila močno razvita podjetja, katerih iz- kušnje smo mogli prenesti na ostala. Tekstilne tovarne v Laškem, Žalcu, Šentpetru in Škofji vasi so prekoračile svoj proizvodni načrt v letu 1947 in ga presegajo tudi v prvih mesecih novega leta. Delavstvo in vodstvo tovarne v Skofji vasi s polnim razumevanjem iz- polnjuje svoje naloge v proizvodnji in kapitalni izgradnji. Stroji, katere so re- šili iz v vojni požgane tovarne, bodo v kratkem spet zapeli svojo delovno pe- sem: več tekstila ljudstvu. Delovni ko- lektiv se ne vprašuje in ne bega, kje bi naročil manjkajoče dele, ampak jih s požrtvovalnostjo in lastno iznajdljivo- stjo izdeluje v domači delavnici. Drugačno sliko pa daje tekstilna to- varna »Volna« v Laškem. Vodstvo ni zna- lo uvesti v podjetju delovno disciplino in evidenco, delovni kolektiv ni dovolj poučen o svojem proizvodnem načrtu in svoji odgovornosti. Šele ko bodo izbrali sindikalni odbor, ki bo delal z zavestjo odgovornosti do tovarne in skupnosti, ko bo vodstvo podjetja reševalo proble- me sporazumno s strokovnim svetom in sindikalno organizacijo, bo moglo biti delo uspešno. * Tri kovinska podjetja, Vitanje, Žalec in Rečica sicer ne dosegajo svojega na- črta, ker jim manjka osnovnih surovin, kljub temu pa delajo obrati, razen v to- varni v Rečici, s polno kapaciteto ter se bavijo z reparaturno dejavnostjo, kar omogoča nemoteno delovanje okoliških podjetij in zadovoljitev potreb okoliških potrošnikov. Opekarna Bukovžlak je končno ve- ljavno prešla iz sekvestra v polno last ljudstva. Delavstvo in uprava se požrt- vovalno trudita, da bo letošnje plansko leto, ki predvideva toliko gradbeno de- javnost, preskrbljeno z zidaki in streš- niki. Gradbeno podjetje že začenja z izva- janjem del po okrajnem investicijskem načrtu. Zaradi razsežnosti terena od- daljenosti gradilišč je tu problem po- manjkanja strokovnjakov še posebno občuten, zato pa je tudi potrebno pri- vodstvenem in administrativnem kadru več elastičnosti in prilagoditve. Za izboljšanje delovnih pogojev in raz- širitev obratov okrajne lokalne industri- je predvideva leto 1948 preko 7 milijo- nov investicij, s čimer bo povprečna ka- paciteta za 30% dvignjena. Da bo uspeh in efekt investicijskega načrta zado- voljiv, pa je potrebno zavestno sodelo- vanje vsega delavstva. Tudi posamezni krajevni ljudski od- bori so začeli ustanavljati svoja pod- jetja, premnogi pa se še ne zavedajo, da jih bo le lastno gospodarstvo osamosvoji- lo. Brez solidnega, dobro organiziranega lokalnega gospodarstva in napredka okrajni kot krajevni odbori ne bodo mogli izpolniti vseh obsežnih nalog, ki spadajo pod izključno njihovo pristoj- nost. Okraj Celje-okolica se je že resno lotil reševanja lokalnega gospodarstva na podlagi lastnih surovinskih virov, po- trebna pa je tudi močna samoiniciativa in iznajdljivost vseh krajevnih ljudskih odborov. G. M. šestem razširjenem plenumu Enotnih sin- dikatov Jugoslavije, ki se je vršil ko- nec februarja v Zagrebu, kjer smo pre- gledali dosedanje delovanje, uspehe in napake sindikalnih organizacij, je bilo mnogo govora tudi o birokraciji ter so bili sprejeti ustrezajoči sklepi. Omejili bomo v našem sindikalnem delu dopisovanje in pisanje okrožnic na minimum. Ne sme se več zgoditi, da bi na sejah in sestankih dolgovezno raz- pravljali o »perečih« vprašanjih, ki so že zdavnaj rešena in objavljena v našem sindikalnem časopisju v »Radu« in »De- lavski enotnosti«. Vsaka sindikalna enota naj bo naro- čena na naše sindikalne in dnevne časo- pise, študira naj navodila, ki jih prinaša- šajo tu — se uči na primerih drugih po- družnic, ki se stalno objavljajo. Tajnik naj strne okrog sebe mrežo agilnih de- lavcev — članov podružnice, sindikalnih odborov in grup ter naj preko njih pre- naša na članstvo vsa navodila in dnevne pereče zadeve. Le na ta način se bomo izkopali iz mrtvega birokratizma, z drobno agitaci- jo vnesli med člane sindikata več oseb- nega stika, poživeli zanimanje za sindi- kalno delo in izvršitev sklepov VI. ple- numa ESJ in nalog, ki jih postavljajo pred delavski razred Osvobodilna fronta, naša Partija in tov. Tito. Odpravimo birokracijo v sindikalnemu deiu Res čudna reč je ta birokracija, ka- kor kakšna nalezljiva bolezen ali pa še kaj strašnejšega razsaja po naših sindi- kalnih organizacijah od najvišjih forumov " pa vse do posameznih področij. V bistvu pa je le razvada kakor kajenje, pijan- i čevanje itd., če nekoga ujame v svoje S kremplje ga zlepa ne izpusti. Marsikdo j bi se je prav lahko otresel, če ne bi bila , tako vabljiva in če ne bi tako učeno dišala po aktih, okrožnicah in sličnih vabljivih sredstvih, ki iz najbolj puhle glave delajo učenega avtoritativnega funkcionarja. Samo pomislite, kaj naj bi sicer počel takle mlad nadebuden sindi- kalni funkcionar, recimo tajnik, če ne bi bilo pisalnega stroja, kako naj bi dokazal na članskih skupščinah svoje »trudapol- no« delo, če ne bi imel možnosti poro- čati n. pr.: »Sprejetih dopisov 799, od- poslanih 999, na 59 sejah se je razprav- ljalo in ugodno rešilo 99 okrožnic, izmed katerih so bile mnoge dolge 2,3 in tudi več strani. Zbrano članstvo zija in strmi in na mah postane tajnik ugleden mož ter takoj trdno sklene, da bo na drugi skupščini postregel članom podružnice s še večjimi številkami. Podnevi v znoju svojega obraza tipka, piše, podpisuje, iz obeša po oddelkih velike črne table na katere po trikrat in še večkrat dnevno piše nova in nova navodila, pozive raz- glase, obvestila vseh mogočih in nemogo- čih višjih forumov. Ponoči pa sanja o bla- ženstvu, o okrožnicah, o tisočih okrož- nicah. Zgodi se tudi, čeprav redkokdaj, da slučajno obišče podružnico višji funkcio- nar. Na prvi pogled najde vse v redu: lepo urejen delovodnik — Kaligrafirani a — a se kar vrste, bogat arhiv, skrbno urejena kartoteka članstva itd. vse v re- du. Vpraša, če so sestavljene komisije, tajnik mu takoj postreže z dolgim spi- som. Pozanima se o udeležbi na članskih sestankih, o delovanju komisij, tekmova- nju in drugem — tudi tu so podatki v procentih takoj pri roki — toda ka- tastrofalni. Popolnoma jasno — podruž- nica ne dela. Sedaj začne pridigati: po- družnica spi, ne dela, življenje v podruž- nici je treba razživeti v smislu IV., V. in VI. plenuma itd. Funkcionar odide, taj- nik pa znova plane po okrožnicah in pi- še in briše v znoju svojega obraza, skli- cuje dolgotrajne seje a uspeha ni in ni. Gornji primer sem navedel, ker je zna- čilen za delovanje naših podružnic. Na Nočejo delati... Ko začenjamo z mobilizacijo rezervne delovne sile je nujno, da se pobavimo s vprašanjem, kdo še danes ni vključen v delo, kdo še stoji ob strani? To vprašanje lahko rešimo takoj; tre- ba je samo malo pregledati tiste, ki še vedno »čakajo« zaposlitve. Res je, da neko število žena še ni dobilo zaposlit- ve, res je pa tudi, da bi bile lahko že vse zaposlene, če bi prijele za ustreza- joče delo, ki se lahko nudi. Ko se sedaj izvršuje pravilna razmestitev moške de- lovne sile po vseh obratih in tovarnah, se bo lahko zaposlila vsa ta delovna sila, ki še »čaka« na zaposlitev. Prepričani smo pa lahko, da bo precejšnje število »čakajočih« še vedno »čakalo«. Kdo so torej ti? Neka mladoletna tovarišica, ki živi v skupnem življenju s tov. Kantušerjem Rudolfom se je najprej učila za modi- stinjo, kar ji pa ni bilo všeč, pozneje je delala v Tovarni emajlirane posode. To pa spet ni bilo po godu zgoraj imeno- vanemu, češ, da ne sme biti tovarniška delavka (naziv je menda za njega ne- časten in ponižujoč). Tu je službo od- povedala in se obrnila na socialno skrb- stvo MLO Celje za dodelitev podpore z motivacijo, da ne dobi dela in zato nima nobenih dohodkov. Sedaj pa s svo- jim »možem« promenira po celjskih ulfr- cah in pelje včasih na izprehod še psič- ka na vrvici. Njen »mož« Kan tuš er Ru- dolf, po poklicu trgovski potnik, tudi »ne dobi« službe, zato pa več popiva in zapravlja dragoceni čas po gostilnah. Ta dva bosta verjetno čakala na za- poslitev vse dotlej, dokler jima ne bo zmanjkalo denarja, ki ga menda za last- no vzdrževanje dobivata po kakšmUi skritih kanalih. Verjetno je pa, da se bodo ostali delavoljni ljudje naveličali gledati lenarjenje in življenje na takšen način in oba, kot tudi vse podobne, ki jih je še precej, prisilili, da se bodo vključili na ta ali oni način v delo. Danes lahko samo delomrzneži, pijan- ci, naši. od strani reakcije podprti idej- ni nasprotniki trdijo, da dela ne dobijo, morda celo s posmehom gledajo na vc liki delovni polet naših zavednih delav- cev, ne vedo pa, da je lahko to njihovo pasivno zadržanje samo prehodnega značaja. Dolžnost vsakega zavednega držav- ljana je, da poišče vse take »čakajoče« in jih prepriča, da je tako ravnanje ®e- pravilno. »Vsakdo mora po svojih zmožnostih dajati skupnosti«! Uk. Pred popisom prebivalstva Popis prebivalstva, ki bo 15. marca prištevamo k zelo važnim nalogam. Od uspešne izvršitve tega popisa je mno- go odvisno, kako bomo izvršili naš pet- letni plan. Zadnji popis prebivalstva je bil pri nas leta 1931, Od tega časa so se razmere pri nas bistveno spremenile. Naša domovina je bila žrtev okupatorja, ki je neusmiljeno gospodaril z življenii naših narodov. Zato ni mogoče na pod- lagi računov točno ugotoviti števila na- šega prebivalstva, ker take dobe po- kvarijo vse račune o gibanju prebival- stva. Danes še nismo na jasnem, kako so zastopane posamezne starostne gru- pe, še manj imamo podatkov o socialn strukturi našega prebivalstva. Tu so na- stopile velikanske spremembe. Z zmago delovnega ljudstva so prešla razna pod- jetja v njegovo upravo, veliko ljudi je za poslenih danes v industriji, pri raznih lavnih delih, ljudskih odborih itd Do- hodki teh ljudi izvirajo torej popolnoma iz drugih sektorjev lastništva, kot je to bilo pred vojno. Da bi mogli točno planirati, so nam nujno potrebni tako podatki o številu prebivalstva, o starostnih skupinah in o njegovi socialni strukturi. Iz teh razlo- gov je bil odrejen kratek popis prebi- valstva. ki naj se iz^ii po stanju 5' marca 1.1. ob 24 uri. To fe takozva- ni kritični čas, to se pravi: kdor je pred trenutkom rojen, bo vpisan. Ravno tako bo popisan oni, ki bo umrl po tem roku. Podrobna navodila, kako je treba iz- polniti popisnico za posameznika, od- nosno za gospodinjstvo, bo do natanč- no objavljena v »Slovenskem poroče- valcu«, »Ljudski pravici« in za kmete v »Kmečkem glasu«. Vsak naj si ta na- vodila dobro prečita. Navodila sama pa bodo natisnjena tudi na popisnicah. Vsak- do si naj že naprej pripravi potrebne podatke, da bo popis šel hitreje od rok. Kmetje pa naj pripravijo podatke o svo- jem posestvu in živini. Popisnice naj vsakdo lepo in čitljivo spopolni. Mesto Celje bo za popis razdeljeno na 3 okoliše, takozvane popisne sektor- je. Prvi sektor bo obsegal prostor med Savinjo in savinjsko železnico do Lave. Ta komisija bo imela svojo pisarno v prostorih terenske pisarne na Tomši- čevem trgu. Drugi popisni sektor bo ob- segal kraje Zg. Hudinja, Sp. Hudinja, Gaberje, Čret, Zavodno, Jožefov hrib, ^r ;n Pečovnik. Ta popisna ko- misija bo imela svoj sedež v Mladinskem domu v Gaberju. Tretja j>opisna komi- sija pa bo popisala kraje Dobrova, Lok- rovec, Nova vas, Dolgo polje, Ostrožno, Lopata, Medlog, Babno, Ložnica, Lava, Lisce, Miklavški hrib, Breg, PoLule in Košnica. Ta komisija bo imela svoje poslovne prostore na Lavi v bivši pi- sarni KLO-ja. (Naprudnik). Poleg teh treh sektorskih komisij pa je še mestna popisna komisija, ki ima svoj sedež na mestnem ljudskem odboru (soba št. 85) in bo nadzirala delo sek- torskih komisij in popisovalcev. Popi- sovalci bodo imeli posebne legitimacije, ki jih opravičujejo vršiti popis na do- ločenem delu mestnega ljudskega odbo- ra. Ta okoliš je v legitimaciji točno opi- san. Kdor take legitimacije nima, ni upravičen vršiti popisa. Prebivalstvo naj točno izpolni obraz- ce, ker popisovalec ne sme prevzeti pomanjkljivo izpolnjenih obrazcev. Oni, ki bi bili v času popisa odsotni, naj pu- ste vse potrebne podatke v svojem sta- novanju. Če bi se pa koga pri popisu slučajno izpustilo, naj se 16. odnosno 17. zglasi pri svoji sektorski komisiji odn. pri mestni popisni komisji. Za časa po- pisa bodo na terenu tudi revizorji po- pisa, ki bodo imeli nalogo, kontrolirati delo popisovalcev. Tudi ti bodo imeli posebno legitimacijo. Ker je v Celju še vedno znatno pomanjkanje stanovanj in ker zaradi tega ljudje stanujejo tudi v prostorih, ki se navadno ne uporabljajo za stanovanje, naj hišni lastniki, odno- sno hišniki opozorijo popisovalce, ki pridejo v hišo, na vse hišne stanovalce.