ISSN 1501-0373 1 770156 163733 Kniiž ) Velenje ' trg 05 Velenje LETO XIV ŠT. 11 29. NOVEMBER 2007 1,50 EUR Moč energije Nove energije odpirajo nova obzorja prihodnosti. ' V mestu, ki temelji na energiji, sega pogled desetletja naprej. Z novimi močmi vidimo še dlje! V prihodnost smo zazrti skupaj z okoljem, v katerem delujemo. HSE-za kulturo! www.hse.si j www.modra-energij'a.si TV programi za vse okuse že od 12€ 2.875,68 SIT Celovita ponudba za vaš dom! Kličite ceneje z UPC Telemachovo digitalno telefonijo Kabelska televizija Vam že danes mogoča nadgradnjo vseh najsodobnejših komunikacijskih storitev-digitalne televizije, interneta, telefonije in mnogih dodatnih storitev kot so varnostni paket, povečanje hitrosti od uporabnika, ipd. Ne odlašajte in postanite član družine UPC Telemach. Čaka vas obilo ugodnosti, prijaznih svetovalcev, pomoči na domu in izobraževanja o najnovejših tehnologijah. In seveda prihranek stroškov, saj boste prejemali samo en račun. UP TeLeUhcH Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode J 2, 3325 Šoštanj zanj Kajetan čop, direkter Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. Uredništvo Jožica Andrejc, Milojka Komprej, Tjaša Rehar, Peter Rezman in Rafko Srebernjak Fotografija na naslovnici: Dejan Tonkli Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Produkcija Vp Dtp Studio -Vinko Pejovnik Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 12 (december 2007), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 10. decembra 2007. ISSN 1501-0373 Fotoreportaža / stran 44 VSEBINA 4 Fotografija meseca 5 Uvodnik 6 Dogodki in ljudje 8 Naša občina 10 Tretja razvojna os 14 Cerkev in mi 15 Dogodki in ljudje 17 Prostor za komentar Informacije v prostoru 18 Šport 19 Dogodki in ljudje 20 Narava in ljudje 21 Varovanje naravne dediščine 22 Sredina vabi 24 Podoba kulture 26 Lutkovni kotiček 28 Gledališče 30 Portret 31 Knjige 32 Čez Uršljo goro 36 Potopis Romunska avantura 2007 40 Svetloba 41 Horoskop 42 Križanka 43 Fotoreportaža Martinovanje v Martinovi vasi 44 Fotoreportaža Poletje pozimi Foto meseca V Gaberkah se je na zboru »krajanov«, kljub ločenemu vabljenju, zbralo veliko lastnikov Foto: Aleksander Grudnik zemljišč iz zaselka Velunja, ki bi jim tretja razvojna os poslabšala življenje. Kajetan Čop Delo krepi duha. Duh krepi človeka. Človek krepi družbo. Družba uničuje svet. Načelo ovc in načelo volkov. Kje so pastirji? Opažam, da je vedno več pastirjev, ki čuvajo volkove. Saj veste, da se nebi zastrupili, ali kakor koli (p)oškodovali, ko koljejo ovce. Sprašujem se, skoraj vsak dan, čemu je tako. Čemu ovce in volkovi. Zakaj ne vsi ljudje? Vem. Domišljam si. Sem paranoičen. Prestrašen. Zaveden. Danes me zavajajo na levi strani, jutri na desni. Mar to pomeni, da moram hoditi naravnost? Da ne smem pogledati na levo, niti na desno? Ne vem. Se mi zdi nekako nepomembno kam gledam, če nič ne vidim. Če že gledam, je pomembno, da vsaj nekaj vidim. Ali če poslušam, da slišim. Zopet, kako razumeti slišano, kako slišati ali bolje rečeno poslušati? Koga poslušati in koga ne? Kje so koristi? Kaj so koristi? Zakaj sploh razmišljam o koristih? Skupen dejavnik vsem vprašanjem je zmeda. Torej bom začel s tem, da priznam, da sem zmeden. Kdo želi, da sem zmeden? Ne vem. Kaj si želim? Biti srečen? Da bi vsi bili srečni? Tudi moji sovražniki. Lepa beseda, sovražniki. Kar pojavi se. In mi jo imamo radi. Lahko jo obračamo in smo zadovoljni, ko se oralno zadovoljujemo v lastni nevednosti in bedi. Sovražnik je razlog da smo nesrečni. Sovražnik je dar iz neba. Brez njega bi mogoče ugotovili, da je krivec zelo blizu nas, celo preveč blizu nas. Mogoče v nas samih. Ne vem. Ali smo sposobni sprejemati kompromise? Ali je mogoče sodelovanje več ljudi brez kompromisov? In če jih ni, ali je potemtakem to kar je, še vedno sodelovanje, ali bolj uboganje ukazov? Volja enega. Volja enega je ena volja. Zakaj se volje ne morejo seštevati in krepiti za dobro vseh nas. Zaradi koristi enega? Kaj pa korist vseh nas? Četudi nas je samo milijon ali dva? Jih smemo imeti? Koga moram vprašati? Kdo je kompetenten, da mi pove, kdo lahko ima korist in kdo ne? Ne vem. Načelo skupnega odločanja. Vsaj enkrat na ne- kaj časa lahko večina odloča. Po odločitvi, to ni več stvar večine. Tisti ki so dobili pozitivno odločitev, si lahko samovoljno razlagajo zaupanje, ki so ga dobili in se seveda izgovarjajo nanj, kadar jim to koristi. Ne pa, ko so dolžni oziroma, nočejo slišati, da so dolžni. Mogoče bi moralo vsako zaupanje, ki se nekomu preda masovno skleniti kot nekakšno pogodbo, katere podpis, bi bil nekaj podobnega kot pogodba, ki jo je sklenil Faust. Samo na žalost izgleda, da je očitno še hudič opustil upanje. In se ne upa odnašati zaslužnih, saj bi izgubil pekel. Mu bolj paše biti v pravljicah in ameriških filmih. Monolog večno nezadovoljnega. Pa tudi, če je treba. Samo dajmo te monologe združiti, ne glede na to ali pišemo iz leve proti desni ali iz desne proti levi. Dajmo si vsaj pet minut na dan želeti, da nam bo vsem bolje. Da ne bomo povsod iskali krivce za našo nesrečo, da bomo pogledali vase in si končno priznali, da sosed ni kriv, da ima boljši avto, da sodelavec ni kriv, da bolje dela, da je nepomembno kam piha veter, ampak kako bomo obrnili mline na veter, da bo moka za vse in ne samo za lastnike mlinov. Ne govorim o spremembah. Vsaj ne o spremembah, ki jih zahtevajo večni lastniki ali solastniki mlinov, ker se pač bojijo, da bo nekdo postavil še večjega. Pred njihovega. Govorim o začetku prijaznega odnosa do vseh. O tem, da se zamujena priložnost res ne vrne. Da priložnost ne pomeni, postati volk, ampak odgovornost in željo pomagati ustvarjati bolj zdravo, strpno in humano okolje v katerem živimo. Aja pa še to: besede so lepe reči. Čarobne. Zavajajoče, če ni dejanj! Treba je samo prisluhniti gostu Potem, ko so v Termah Topolšica pred tremi leti odprli vodni park Zora in so bili z rezultati, ki jih je ta investicija prinesla, zelo zadovoljni, so se odločili, daje čas za nova vlaganja. Zlasti v letni sezoni se dogaja, da ne morejo ustreči povpraševanju, ker imajo nastanitvene zmogljivosti povsem zasedene, prav tako pa so polni tudi bazeni. Direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh je v pogovoru izpostavila predvsem dva načrtovana projekta in sicer projekt z delovnim naslovom Wellness ter apartmajsko naselje. Objekt za Wellness bo stal neposredno ob sedanjem hotelu in bo z njim tudi povezan. Dostop bo zato za hotelske goste udobnejši. Številne storitve bodo popestrile dogajanje zlasti zunaj poletne sezone, ko je vodni park zaprt. Wellness ponudba pa bo zanimiva tudi za kopalce, ki niso nastanjeni v hotelu in se hodijo v Topolšico le kopat. »Pri tem ne želimo samo posnemati nekaterih drugih zdravilišč s podobno ponudbo, pač pa želimo stopiti v kakovosti še korak naprej,« pravi Fijavž Špehova. Omenjeni projekt so prijavili tudi na Ministrstvo za gospodarstvo. Uspelo jim je, da so dobili odobrena nepovratna sredstva iz evropskih skladov za infrastrukturo, iz katerih bodo pokrili del stroškov nove naložbe. Drugi projekt je apartmajsko naselje Ocepek na vzpetini ob hotelu. Zgradili bodo 29 apartmajev s sto posteljami. »S tem naseljem bomo dobili dodatne nastanitvene zmogljivosti, hkrati pa bo to nova kakovost v naši turistični ponudbi. Gostje bodo tukaj lahko našli potrebno zasebnost in neodvisnost od hotelskega reda, če bodo tako želeli. Ponudba bo zlasti zanimiva za družine z majhnimi otroki.« Direktorica, ki je na čelu Term Topolšica že skoraj dvajset let, nam je povedala, da so deset mesecev letošnjega poslovnega leta v Termah zaključili uspešno, saj je bil poslovni uspeh za 25 odstotkov boljši od tistega v lanskem enakem obdobju. »Iz leta v leto nam uspeva izboljšati poslovne rezultate, za kar pa se je potrebno ves čas truditi. Predvsem prisluhnemo gostom in njihovim željam. Čeprav naši gostje pridejo zlasti zaradi miru, zelenih gozdov in neokrnjene narave, to ni dovolj. Trudimo se, da se gostje pri nas zabavajo, da jim vsak dan ponudimo kaj vznemirljivega. Tako jih popeljemo v Muzej premogovništva, v Mozirski gaj. Skupaj z Goltmi ponujamo jadralno padalstvo, priredimo zabavni večer v kmečki gostilni in podobno. Veliko je možnosti za pohodništvo, sprehajanje in rekreacijo. Seveda imamo tudi za tiste, ki želijo ostati v hotelu, animacijske večere,« je povedala Fijavž Špehova. V skupnem prihodku odpade na nastanitev (posteljo) 56 odstotkov, na medicinske storitve 22 in na bazen 12 odstotkov. V strukturi gostov pa je kar 60 odstotkov domačih gostov. Poleg avstrijskih in nemških obiskovalcev, ki so stalnica, je v porastu število Italijanov. Ti radi sežejo nekoliko globlje v žep in si privoščijo tudi dodatno ponudbo, kot so različne masaže. Razveseljivo je posebej to, da se gostje radi vračajo, saj je takih, ki pridejo večkrat, nad polovico. LidijaFijavž Špeh meni: »Zagosta je pomemben celoten vtis, zato se zavzemamo za še večje povezovanje na različnih nivojih turistične ponudbe. Pri tem mislim zlasti na vključevanje kulinarike in različnih ročnih izdelkov ali spominkov, ki jih gostu lahko ponudijo ljudje v naši bližnji okolici. Ponuditi mu je treba stvari, ki so naše, domače in jih ni najti vsepovsod drugod.« V Termah pa računajo tudi na sinergijske učinke, te bodo prinašali med drugim projekti, ki jih nameravata v Topolšici realizirati Bolnišnica Topolšica z novo ponudbo diagnostičnega centra, Občina Šoštanj z domom za varstvo starejših oseb in garažno hišo ter KS Topolšica z izgradnjo doma krajanov. V Termah Topolšica, ki so pred kratkim dobile novega lastnika, je stošestdeset zaposlenih, od tega v medicinskem delu okoli petdeset. Marija Lebar : GZS Savinjsko-šaleška območna j zbornica Velenje Regija SAŠA bo imela samostojno gospodarsko zbornico Tako je sklenil upravni odbor Savinjsko-ša-leške območne zbornice na svoji tretji redni seji. Ta je bila v torek, 24. septembra, v Termah Topolšica. Soglasno so sklenili, da se prične s postopkom preoblikovanja območne zbornice v samostojno pravno osebo. Na seji so imenovali delovno skupino, ki bo pripravila predlog aktov in model članarine Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje. Predvidevajo, da bo ustanovna skupščina nove zbornice že v začetku novembra. Predsednica upravnega odbora dr.cvetka Tinauer in direktor zbornice Franci Kotnik sta predstavila razloge za predlagano statusno preoblikovanje območne zbornice. To so: neposreden vpliv na obseg prihodkov in stroškov poslovanja, možnost neposrednega vstopanja v pravna razmerja in partnerstvo z razvojnimi institucijami v regiji SASA in zunaj nje, možnost samostojnega kandidiranja na razpisih za sredstva. Imeli bodo večji vpliv v strukturah nove regije in večjo možnost povezovanja gospodarstva, zato tudi večji interes in vpliv članov zbornice na njeno delovanje, boljši servis za člane in pregledne odnose z Gospodarsko zbornico Slovenije. Ko je prevzemal funkcijo direktorja območne zbornice, je Franci Kotnik v svojem programu podal tudi nujnost približevanja zbornice potrebam gospodarstva. Zato je upravni odbor na svoji drugi seji sklenil, da bodo imeli seje po različnih podjetjih na svojem območju. Vsak gostitelj bo tako lahko člane odbora in goste bolje in natančneje seznanil z gospodarsko problematiko, s katero se srečuje. Tokrat so jim v Topolšici predstavili smele načrte, ki jih imajo Terme Topolšica, Bolnišnica Topolšica, Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica. Tako nameravajo glede na nenehno rast števila zdraviliških gostov zgraditi apartmajsko naselje in nov objekt za wellness s ponudbo višje kvalitete. V neposredni bližini sedanjega bodo naredili še en hotel s štirimi zvezdicami. Nasproti bivše vratarnice bodo zgradili garažno hišo. Krajevna skupnost bo gradila nov dom krajanov, občina Šoštanj pa dom za starejše občane. Bolnišnica Topolšica načrtuje obnovo dotrajanih objektov in njihovo oživitev; v vili Bredi raziskovalno dejavnost, v Smrečini pa polikliniko z diagnostičnim centrom. Pri vsem tem bo potrebno aktivno in čimprejšnje vključevanje Ministrstva za zdravje v nameravane projekte, saj je ministrstvo največji lastnik zemljišč in opuščenih objektov. Gostitelja prihodnje seje upravnega odbora območne gospodarske zbornice bosta podjetje PUP in Komunalno podjetje Velenje, kjer se bodo člani odbora podrobneje seznanili s problematiko ravnanja z odpadki, urejanjem okolja in komunalno preskrbo v obeh dolinah. Marija Lebar Nova prodajalna Elkroja v Lendavi V prizadevanju, da bi svoje izdelke čimbolj približali kupcem, so se v Elkroju odločili odpreti še eno prodajalno in sicer na severovzhodnem koncu Slovenije - v Lendavi. Svečano odprtje je bilo v četrtek, 4. oktobra. V trgovini ponujajo svoj celoten program - moške hlače, suknjiče, obleke, srajce in žensko kolekcijo. »V prizadevanjih za boljši jutri v Elkroju razvijamo mrežo lastnih trgovin. Imamo šestdesetletno tradicijo v izdelavi kvalitetnih moških in ženskih hlač z dopolnilno kolekcijo moških oblek in ženskega programa,« pravi direktorica Štefanija Glušič. Odločili so se, da bodo svojo šestdesetletnico praznovali delovno. Tako so v marcu odprli trgovino na Ptuju, maja v Mariboru, septembra Foto: Marija Lebar pa v Ljubljani. V prodajalnah po vsej Sloveniji ponujajo srednje in višjecenovna oblačila lastnih blagovnih znamk. Odprtje prodajalne v Lendavi je svojevrstna odločitev, če upoštevamo veliko tovarno modnih oblačil ( Mura) v neposredni bližini. »Naš in njihov proizvodni program sta različna in se kvečjemu dopolnjujeta. Sicer pa je konkurenca zdrava,« nam je še povedala Glušičeva. Sredi oktobra mineva eno leto, odkar je 51 % delež Elkroja odkupilo družinsko podjetje Red-nak, ki ima svoj sedež v Florjanu pri Šoštanju. Njihova pretežna dejavnost je usnjena konfekcija in izdelki ter program delovne zaščite. V nakupu Elkroja so videli zanimiv poslovni izziv, saj je Elkroj edino večje podjetje tekstilne branže v regiji. Marija Lebar Zaposlitveni sejem -možnost in priložnost V torek, 9- oktobra, je bila na Zavodu za zaposlovanje Velenje tiskovna konferenca, kjer so predstavili novost - zaposlitveni sejem. Ta je bil v Rdeči dvorani v Velenju v četrtek, 18. oktobra. S prireditvijo na Zavodu vnašajo novo kvaliteto na trg dela. Sejem je sicer prvenstveno namenjen delodajalcem, ki težko najdejo kadre za svoje specifične potrebe in tistim brezposelnim, ki jih štejejo na zavodu za težje zaposljive. To so predvsem starejši nad petdeset let in invalidni, pa tudi mladi z nižjo šolsko izobrazbo in brez izkušenj, ki torej prvič iščejo delo. Hkrati pa naj bi bil sejem tudi priložnost za vse tiste, ki sicer so zaposleni, pa iščejo boljše pogoje ali nove izzive pri svojem delu ter si želijo zamenjati delodajalca. Sejem naj bi realno odrazil stanje na trgu dela pri nas. Delodajalci so se predstavljali z video projekcijami in propagandnim materialom. Uredili so tudi kotički, kjer je bil možen individualen pogovor obeh zainteresiranih strani. Na prireditvi so delodajalci predstavili tudi svoje bodoče kadrovske potrebe, zato so na sejem povabili osnovnošolce in srednješolce, saj se bodo na podlagi videnega lažje odločali za nadaljnje šolanje in izbiro poklica. Na območni službi Velenje so pripravili dva taka sejma in sicer koroškega in tistega v Rdeči dvorani v Velenju za zgornjsavinjsko šaleški del. Dogajanje na sejmu je potekalo od 10. do 16. ure, da so se ga lahko udeležili tudi starši ali pa zaposleni po koncu delovne obveznosti. Srdan Arzenšek, ki je nosilec projekta v Velenju, je povedal: »Z uspehom sejma smo zelo zadovoljni. Delodajalci oziroma ponudniki so zasedli vseh petintrideset stojnic, kolikor smo jih imeli na razpolago. Uidi obisk brezposelnih je bil zadovoljiv. Gotovo bomo takšne prireditve organizirali tudi v bodoče!« Veliko zanimanje pri obiskovalcih je med drugim vzbudil praktični prikaz nekaterih poklicev v gradbeništvu, ki so izredno deficitarni. Veliko pomanjkanje kadrov je tudi na področju kovinarstva. Marija Lebar Na Golteh si bodo pomagali z žirafami V družbi Golte so potegnili črto pod izkupiček poletne sezone, ki je bila, kot kažejo številke, dokaj uspešna. Sedaj so že krepko sredf priprav na zimski del, saj ta po številu obiskovalcev še vedno prevladuje. Uidi letos so smučarske karte s krepkimi popusti v predprodaji že od septembra. Ernest Kovač, direktor Golte d. 0. 0. pravi, da so z obiskom v letni sezoni zadovoljni. V tem času so zabeležili 11.000 prevozov z nihalko, kar je enkrat več, kot lani v istem obdobju. Ogromno obiskovalcev pa prihaja na planino tudi peš, s kolesi ali avtomobili, števila teh izletnikov ni mogoče oceniti. Precej gostov so privabile razne prireditve, kot je bila uspela gobarska razstava. Zelo privlačna je bila ponudba nedeljskih kosil, saj je vključevala prevoz z nihalko, kosilo in ogled Alpskega vrta za vsega 12 evrov. Tako so dosegli rekord, ko so v eni sami nedelji v hotelu postregli kar s 350 kosili. Kovač pravi, da so gostje večinoma zadovoljni, saj se v hotelu trudijo za kakovost storitev. »To pa je včasih težko zagotoviti, saj nimamo stalnega kadra, ker nam sezonska nihanja tega ne omogočajo. Tako je glede na sezonske trende osebje v hotelu treba zaposlovati začasno. Ravno zaradi te fluktuacije gostinskega osebja se je za zagotovitev kakovosti potrebno še bolj truditi,« je povedal Kovač. Sicer so za stacionarne goste v hotelu tudi letos ponudili nekaj novosti. Tako so usposobili apartma s savno, predelali skupna ležišča, uredili računalniški kotiček. V sobe so namestili TV sprejemnike, kjer je na voljo več kot 200 programov. Poleg tega je na širšem območju hotela dostopen tudi brezžični internet, brez česar dandanes nekateri gostje ne morejo (ali pa nočejo) več. K obisku v letni sezoni znatno pripomore Alpski vrt. Tega vsako leto sproti še bogatijo in ureja- jo. Vendar so nekateri obiskovalci v njem nabirali zdravilna zelišča in celo ruvali in odnašali nasajeno cvetje. Zato so se na Golteh letos odločili in pričeli pobirati za obisk vrta vstopnino. V ta namen so ob vhodu postavili lesen objekt, kjer je bila tudi info točka. V tej koči je bilo mogoče kupiti tudi spominke. Zaposleni, ki je tukaj prodajal vstopnice, je bil hkrati paznik in oskrbnik vrta. Računajo, da bodo z zimsko sezono pričeli okoli 15. decembra, če bo vreme dopuščalo, pa že prej. Pomembne so predvsem ustrezno nizke temperature ozračja, saj imajo pripravljen za zasneževanje sodoben računalniško voden sistem snežnih topov. Na Starih stanih bodo letos k temu dodali novost - naprave, ki na težjih terenih zasnežujejo od zgoraj navzdol in se imenujejo snežne žirafe. Marija Lebar Urejanje zunanje podobe občine Šoštanj Od konca prejšnjega tedna turiste, obiskovalce in občane občine Šoštanj v vstopu v mesto pozdravi iz okrasnega zelenja oblikovan napis mesta. Zaključena ideja k lepšemu izgledu občine predstavlja le enega od začrtanih ciljev Občine Šoštanj, ki želi v prihodnje popraviti preteklo podobo in prepoznavnost svojega mesta in okolice. Že predvidoma naslednji teden bodo lahko turisti in obiskovalci na info panojih dobili tudi nekaj uporabnih informacij o občini. Na njih bo predstavljen načrt občine z zgodovinsko predstavitvijo in z grbom ter promocijske predstavitve podjetij in samostojnih podjetnikov, ki delujejo v občini. Eden od dveh predvidenih panojev bo stal pred Kajuhovem parku v Šoštanju, drugi pa v Topolšici. Andreja Moškon Foto: Marija Lebar ___ Foto: Andreja Moškon Luči na cestah Konec oktobra je Občina Šoštanj zaključila z deli na lokalni cesti pri Mazeju in lovski koči v Belih Vodah. Vgradile so se PVC cevi za priklop površinskih voda iz novega peskolova na teren, vgradil cestni tampon in izdelale mulde za odtekanje površinskih voda. Pri pripravi cestišča je sodelovalo tudi Lovsko društvo Smrekovec. Z asfaltiranjem križišča, ki vodi k dvema priljubljenima izletniškima točkama Smrekovec in Sleme, se je rešil problem prašenja za stanovalce in vse uporabnike omenjene ceste, i V istem »bloku« je Občina Šoštanj zaključila tudi dela na lokalni cesti pri domačiji Žlebnik. Tukaj se ob spominu na pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je svojo življenjsko pot končal pod streli okupatorja na pragu Žlebnikove domačije, vsako leto pred spomenikom zberejo na proslavi številni obiskovalci. Prostor je bil do sedaj makadamski in ob slabem vremenu je povzročal organizatorjem in obiskovalcem kar nekaj nevšečnosti. Zato se je na omenjeni lokaciji opravila vgradnja cestnega tampona, izdelal pe-skolov jaška z izpustom za površinske vode ter se opravilo asfaltiranje v velikosti dobrih 200 m2, § V začetku novembra pa se je rekonstrukcija lokalne ceste pri Podbregarju v Ravnah. V času izvajanja del se bo obnovilo cestišče, uredilo odvodnjavanje, se saniral cestni tampon ter se v zaključni fazi nato še asfaltiralo. V času gradbenih del se bo na tej lokaciji hkrati uredil tudi novi vodovod in se položili optični kabli za širokopasovne povezave. Zaradi del je promet delno oviran, zato vse uporabnike ceste na tej lokaciji prosimo za razumevanje in strpnost ter upoštevanje prometne ureditve. P Kot smo že poročali, je pred dobrim mesecem dni Občina Šoštanj na lokaciji stare bencinske črpalke v središču mesta uredila nova parkirna mesta. Sedaj pa se je postavila še nova javna razsvetljava, saj je bila prejšnja vezana na bivši obstoječi objekt. Do sedaj so bila parkirišča slabo osvetljena, saj je razsvetljava ob državni cesti bila namenjena le cestišču. Nove luči bodo izključno namenjene le osvetlitvi parkirnih prostorov na bivši bencinski črpalki. Ob enem se je dodatno s kovinskim obročem zaščitila tudi omarica za elektro napajanje v Kajuhovem parku, saj je bila ta v preteklosti pogosto tarča vandalizma. P Občina Šoštanj je tudi nad križiščem pri Skorno-Šoštanj, mimo Rotovnikove jame do železniškega viadukta, postavila javno razsvetljavo. Cesta je bila pred tem slabo osvetljena, nepregledna in neustrezna, saj je bila ta postavljena na drogovih prostega voda. Danes in jutri na omenjeni lokaciji poteka inšpekcijski pregled, tako da predvidevamo, da bo jutri javna razsvetljava tudi začela delovati. S tem bo stanovanjski del Penka dobil potrebno osvetljenost cestišča, saj so do sedaj predvsem šolski otroci bili pri čakanju šolskega avtobusa izpostavljeni številnim prometnim nevarnostim. Nova javna razsvetljava bo krmiljena na obstoječi »celonočni« avtomatiki. P __________OBČINA ŠOŠTANJ_____________ ŽUPAN Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št,: 33/2007) ter 37. čl. Statuta občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj št.: 10/2000-prečiščeno besedilo) izdaja župan občine Šoštanj naslednje JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah veljavnega prostorskega plana Občine Šoštanj (za območje TEŠ) I. Javno se razgrne: 1. dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine Šoštanj, dopolnitve v letu 2004, spremembe in dopolnitve za območje TEŠ v letu 2007; 2. grafični prikaz območja sprememb in dopolnitev; 3. povzetek za javnost. II. Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno za obdobje 30 dni, od ponedeljka, 12. novembra 2007, do srede, 12. decembra 2007, in sicer v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Javna obravnava bo potekala v sredo, 21. novembra 2007, s pričetkom ob 16. uri v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12 v Šoštanju. V času javne razgrnitve bo gradivo v obliki povzetka za javnost na vpogled tudi na spletni strani: www.sostanj.si. III. Z odlokom o spremembah in dopolnitvah veljavnega prostorskega plana Občine Šoštanj se spreminja namenska raba zemljišč oz. delov zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: - k.o. Lokovica: 1292,1293,1294,1295,1296, 1298,1299,1300,1301,1302,1303,1304, 1305,1306,1307,1308,1309,1310,1311, 1314,1344,1345,1346 in 1347 ter - k.o. Šoštanj: 1152/1,1152/2,1206,1207,1208, 1209,1210/1,1210/2,1210/3,1211/1,1211/2, 1211/3,1212,1213,1214,1215,1216,1217, 1222, 1223,1226,1228/1,1228/2,1228/3, 1229,1228/4 in 1387. IV. H gradivu lahko v času javne razgrnitve, najkasneje do srede, 12. decembra 2007, podajo svoje pripombe in predloge vse zainteresirane fizične in pravne osebe. Pisne pripombe oziroma predlogi se posredujejo na upravo Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, ali na elektronski naslov: ob-cina@sostanj.si, lahko pa se podajo ustno na javni obravnavi V. To javno naznanilo se objavi na spletni strani Občine Šoštanj: www.sostanj.si, na video straneh KRS ter na oglasni deski Občine Šoštanj. Besedilo In .fotografije: Andreja Moškon, univ.dipl.nov, svetovalka za odnose z javnostmi Župan občine Šoštanj Darko MENIH, prof., ir. OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/2007) ter 37. čl. Statuta občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj št.: 10/2000-prečiščeno besedilo) izdaja župan občine Šoštanj naslednje JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za hladilni stolp in dimnik bloka 6 TEŠ I. Javno se razgrne: 1. dopolnjen osnutek dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za hladilni stolp in dimnik bloka 6 TEŠ, ki ga je izdelalo podjetje ZUM, v novembru 2007, pod številko: 6042-2; 2. grafični prikaz območja ureditve OPPN; 3. povzetek za javnost. II. Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno za obdobje 30 dni, od petka, 23. novembra 2007, do ponedeljka, 24. decembra 2007, in sicer v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Javna obravnava bo potekala v sredo, 19. decembra 2007, s pričetkom ob 16. uri v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12 v Šoštanju. V času javne razgrnitve bo gradivo v obliki povzetka za javnost na vpogled tudi na spletni strani: www.sostanj.si. III. Z odlokom o spremembah in dopolnitvah veljavnega prostorskega plana Občine Šoštanj se spreminja namenska raba zemljišč oz. delov zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: - k.o. Lokovica: 1307,1292,1295, 1296,1298,1304,1305,1306, 1309,1310,1314,1346 ter - k.o. Šoštanj: 1209. IV. H gradivu lahko v času javne razgrnitve, najkasneje do ponedeljka, 24. decembra 2007, podajo svoje pripombe in predloge vse zainteresirane fizične in pravne osebe. Pisne-pripombe oziroma predlogi se posredujejo na upravo Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, ali na elektronski naslov: obcina@so-stanj.si, lahko pa se podajo ustno na javni obravnavi. V. To javno naznanilo se objavi na spletni strani Občine Šoštanj: www.sostanj.si, na video straneh KRS ter na oglasni deski Občine Šoštanj. Župan občine Šoštanj Darko MENIH, prof., ir. OBČINA ŠOŠTANJ Na podlagi 10. člena Zakona o Športu (Uradni list RS, št. 22/ 98), 7. točke Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00, 31/00), Pravilnika za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 10/07 - uradno prečiščeno besedilo), Sklepa o sprejemu letnega programa športa Občine Šoštanj v letu 2008 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 11/07) Občina Šoštanj objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj za leto 2008 I. Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, ki opravljajo športno dejavnost na področju Občine Šoštanj, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva in imajo sedeže na območju Občine Šoštanj, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, s sedežem v Občini Šoštanj. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. V skladu s sprejetim letnim programom športa Občine Šoštanj za leto 2008 so predvidena sredstva za šport v odstotkih v občinskem proračunu za leto 2008 naslednja: Proračunska postavka Namen Proračun 08 v % 1805 ŠPORT IN PROSTOČASNE DEJAVNOSTI 18059001 Programi športa 100.00 1 18051001 Športna vzgoja otrok, mladine in študentov 23,00 4120 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam (društva) 15,00 ■ 4133 Šport-osnovna šola 6,89 4133 Šport - vrtec 1,11 2 18051002 Športna rekreacija 8,00 3 18051003 Kakovostni šport 46,00 5 18051004 Šport invalidov 0,30 6 18051005 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov 3,00 1 18051006 Založniška dejavnost 1,00 9 18051017 Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga 3,00 10 18051007 Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 7,00 11 18051008 Informacijski sistem na področju športa 1,00 12 18051009 Delovanje društev in športne zveze 7,70 Zato se s tem razpisom razpisuje sofinanciranje za naslednje vsebine po nacionalnem programu športa v RS: 1 - Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, 2 - Športna rekreacija, 3 - Kakovostni šport, 4 - Šport invalidov, 5 - Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje stro- kovnih kadrov, 6 - Založniška dejavnost, 7 - Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga, 8 - Velike mednarodne, državne, medobčinske in občin- ske športne prireditve, 9 - Informacijski sistem na področju športa, 10 - Delovanje društev in športnih zvez. Z letnim programom športa za leto 2008, objavljenim v Uradnem listu Občine Šoštanj, št. 11/07, niso določeni zneski sofinanciranja Občine Šoštanj, ampak le odstotki, ki se porazdelijo med posamezne sofinancirane vsebine, natančni zneski se opredelijo v proračunu Občine Šoštanj za leto 2008. Na podlagi razpisa se bodo razdelile vse postavke z izjemo dela postavke 18051001, ki je namenjen javnima zavodoma osnovni šoli in vrtcu, ki se bo delila po zgornjem ključu. II. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis: 1. da imajo sedež v občini Šoštanj, 2. da aktivno delujejo vsaj dve leti na področju občine Šoštanj, 3. da so registrirani v skladu z zakonom, 4. da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, 5. da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih (velja za izvajalce kakovostnega in vrhunskega športa), članstvu ter plačani članarini (velja za športna društva in športne zveze) in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, 6. redno dostavljajo občini programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke, 7. da nimajo narave vojaških bojev in podobno, 8. izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov. Posamezni izvajalci športnih programov lahko s svojimi programi za proračunska sredstva lokalne skupnosti po posameznih vsebinah kandidirajo na posameznemu razpisu le enkrat. III. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 10/07 - uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju športnih programov med Občino Šoštanj in izvajalcem. IV. Rok za predložitev prijav in način predložitve: rok za prijavo programov je do ponedeljka, 07.01.2008 do 12. ure. Prijave na enotnih obrazcih pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom “javni razpis - Sofinanciranje športa v Občini Šoštanj za leto 2008". Prijav, poslanih po roku, ne bomo upoštevali. Enotne obrazce za prijavo in ostalo razpisno dokumentacijo dobite v tajništvu župana, Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj in na spletnih straneh Občine Šoštanj: http:// www.sostanj.si. Prijava mora biti dana na obrazcih naročnika. Obrazci morajo biti v celoti izpolnjeni; ne pozabite na obvezne priloge (na dnu vsakega obrazca je navedena obvezna priloga, ki spada k posameznemu obrazcu)! Obvezen del prilog so tudi poročila in dokazila o izvedenih športnih programih za leto 2007 (tudi na predpisanih obrazcih). K obrazcem za prijavo priložite kopijo bilance stanja za leto 2007 (lahko naknadno, a ne kasneje kot 31.03.2008) in druge zahtevane priloge. V primeru nejasnosti se predhodno obrnite na kontaktno osebo Občine Šoštanj. Občina Šoštanj bo sofinancirala programe v skupni višini največ 60% zneska prihodkov posameznega društva iz leta 2007, ki so razvidni iz priloženih dokumentov. Kontaktna oseba je Tjaša Rehar, tel. št. 03 / 8984315, e-na-slov: tjasa.rehar@sostanj.si. Odpiranje in vrednotenje prijav bo izvedla Komisija za šport, ki jo je imenoval župan Občine Šoštanj, v zasedbi Janko Za-cirkovnik (predsednik), Boris Goličnik, Albin Ošlovnik, Nataša Nedeljkovič, Tanja Globačnik, Janko Bukovič in Roman Pibernik. Poročilo o vrednotenju športnih programov za posamezno leto s sklepom potrdi župan Občine Šoštanj. Prijavitelji bodo o dodeljenih sredstvih obveščeni predvidoma do 31. marca 2008. V. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju športnih programov. Darko Menih, prof., I. r. Župan Občine Šoštanj » «Oll its*« 'S**;, viadukt 340m / 300m Po naročilu DARSa, ki ima sedež v Celju, je meseca septembra letos Direktorat za prostor Ministrstva za okolje in prostor po izvedeni študiji variant pripravil Predlog najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj - Koper in mejo z Republiko Avstrijo. Osnovni cilj te nove prometne povezave je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t.i. tretje razvojne osi. Koridor tretje razvojne osi poteka na obravnavanem delu v smeri od severa proti jugu od meje z Avstrijo pri Dravogradu oziroma Holmcu do Spodnje Savinjske doline. Direktorat za prostor je izbral t.i. srednjo varianto. V študiji so zapisali: Funkcija nove prometne povezave bo predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav ter večjo integracijo prostora izven obstoječih panevropskih prometnih koridorjev. Z načrtovano novo prometno povezavo bodo zagotovljene medsebojna povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju Slovenije, prometna povezava v okviru V. in X. koridorja in med koridorji, povezanost tujih središč mednarodnega pomena preko ozemlja Slovenije, navezava pomembnejših lokalnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave, razbremenitev obstoječih prometnic, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen prometter izboljšanje kakovosti potovanja, skrajšanje potovalnih časov in povečanje prometne varnosti. V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Trasa, ki pride v Šaleško dolino, se prične z izstopom iz predora Graška gora in poteka trasa najprej po desnem bregu Črnega potoka, nato preči potok skupaj z deviacijo lokalne ceste preko podvoza in preide na viadukt dolžine 339 oz. 301 m, s katerim prečka dvakrat Črni potok in dvakrat potok Velunja, nato pa se spušča po pobočjih Potoškega vrha ob levem bregu potoka Velunje. V nadaljevanju proti zaselku Gabrk trasa hitre ceste v ozki dolini še večkrat prečka Velunjo. Pri Gabrkah se trasa hitre ceste z dvema krajšima viaduktoma dolžine 180 m in 100 m obrne proti jugovzhodu ter se dvigne na hribovje okoli Skal na severni strani Velenjskega jezera. Tu se trasa vkoplje do globine največ 30 m in širine do 130 m vrh vkopa. Preko vkopa je z viaduktom dolžine 216 m speljana regionalna cesta R3-696 Velenje-Slovenj Gradec. V nadaljevanju izdelave projektne dokumentacije se bo na podlagi podrobnejših geoloških analiz na tem mestu eventualno predvidel krajši predor kot racionalnejša rešitev. V nadaljevanju prečka hitra cesta dolino potoka Ljubela z viaduktom dolžine 320 m. Predviden je priključek Vele-nje-sever v obliki trombe z navezavo na tako imenovano severno obvoznico Velenja oz. na regionalno cesto R3-696. Trasa se na območju Skal še enkrat nekoliko dvigne, prečka blizu pokopališča ob cerkvici Sv. Jožefa severno obvoznico, ki jo nato še enkrat preči z viaduktom dolžine 150 m preko Potočnice, se zaseka v zahodna pobočja Turnške gošče ter zavije ob vzhodni strani Škalskega jezera proti jugozahodu preko področja že opuščenih rudnikov. Na območju Tičnice na vzhodni strani Škalskega jezera je predviden priključek Velenje z navezavo na deviirano obvozno cesto oz. R3-696. Hitra cesta se nadaljuje mimo smetišča in preide v pokriti vkop dolžine 1350 m, ki poteka po robu bodočega naselja na jugovzhodni strani in postrojenji starega rudnika ter rekreacijsko cono na severni oz. severozahodni strani. Izpod železniške proge Celje - Velenje poteka pokriti vkop tik ob prezračevalnem jašku pri novem prodajnem, centru Merkur. Južno odproge ob RTPsepokriti vkop zaključi. Pred koncem odseka jeformirana še zahodna polovica priključka Velenje-jug. Tu se trasa nadaljuje na južnem delu Velenja z izvoz-no/uvozno rampo in štirikrakim krožiščem. Trasa se nadaljuje v nasipu proti jugu mimo vkopa na desni strani pri Maravšniku do obo- priključek VELENJE SEVER. -/t' ' • , Vtf • * " J!\ . Tfr.4 ' ’Ti*. OBČINA ŠOŠTANJ IZJAVA ZA JAVNOST jestranskega vkopa pri Podkraju, mimo kraja Podkraj do kombinacije treh predorov. Prvi je dolžine300 m (območjeStrmška Gošča), drugi dolžine 200 m (območje Pri Cigoncah) in tretji dolžine 600 m (območje Veliki vrh). Naprej se trasa nadaljuje po dolini med hribovji večji del v vkopu z opornimi zidovi. Pri prihodu iz doline se cesta nadaljuje proti jugu večinoma v rahlem nasipu in se nato obrne proti JZ do priključka Letuš. Svet občine Šoštanj Izvleček iz zapisnika 7. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek, 24.09.2007. (Nelektroriano.) Obravnava predlogov in izoblikovanje stališča glede tretje razvojne osi. Župan Darko Menih pove, da je danes zgolj informativna predstavitev, saj so sedaj predstavljene tri variante in bi bilo dobro, da se svetniki seznanijo z vsemi tremi variantami. Kratko obrazložitev predlogov poda arhitektka Veronika Hajnrihar. Podjetje URBIS, d.o.o., iz Maribora, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, in prostor, še vedno vrednoti več variant trase tretje razvojne osi, ki bo potekala tudi čez občino Šoštanj oziroma občino Velenje. S svojimi podvariantami so zaenkrat predlagane tri trase: - zahodna, ki bi bila preko Metleč locirana čez samo mesto Šoštanj, - srednja varianta, ki bi ob severozahodni strani obšla Škalsko jezero in se naprej mimo Pesja izognila mestu Velenje in - vzhodna varianta, ki bi potekala vzhodno od Velenja in se pri Arji vasi priključila obstoječi avtocesti. Ker je dolžnost občine, da v postopku vrednotenja predvidenih variant cestne trase sodeluje mora izoblikovati enotno stališče, ki ga bomo o umestitvi hitre ceste zavzeli kot Občina. Ta pa bo prispevala k samemu vrednotenju predlaganih tras. Informacija je dana v razpravo. Svetnik Drago Koren (N.Si) pove, da je pritiskal na ministrstvo, da se je ta projekt izpeljal v začrtanem roku. Predlaga, če ima Svet občine Šoštanj kakšno enotno stališče, bi bilo dobro, da to stališče kot informacijo pošljejo na ustrezno službo. Mnenja je, da mora bodoča trasa zajemati čim več prometa, se pravi tam, kjer je izvor prometa, to sta tovarna Gorenje in Premogovnik Velenje in zato osebno misli, da bi bilo za občino sprejemljiva sredinska varianta, ki jo sam tudi podpira. Svetnik Viki Drev (Lista Viktorja Dreva) se strinja s predhodnikom in podpira sredinsko varianto, saj zahodna varianta posega najbolj v prostor občine Šoštanj - Metleče, kjer je edina možnost, da se mesto razširi. Stališča bo potrebno na eni od naslednjih sej tudi zagovarjati. Svetnik Roman Kavšak (N.Si) je zelo vesel, da svetniki ne zagovarjajo več zahodne variante, ki bi potekala čez Lokovico, ampak da se zavzemajo za srednjo varianto, ki je najbolj sprejemljiva. Potek hitre državne ceste V torek, 23 oktobra, so se v Dravogradu zbrali župani, katerih občin zadeva potek tretje razvojne osi. Občina Šoštanj je s predstavljenim potekom hitre državne ceste več kot zadovoljna, saj poteka po meji občine Šoštanj in ne posega v njeno že tako degradirano in prizadeto območje. Že na septembrski seji so svetniki sprejeli sklep, da je za Občino sprejemljiva tudi srednja varianta, saj je bil pred tem sprejet uradni akt, ki je podpiral le zahodno varianto, saj srednja takrat ni bila predstavljena. Kot je izpostavil na seji svetnik Peter Radoja, bi z realizacijo zahodne variante izgubili dragocen prostor v Metlečah, saj bi potekala skozi samo mesto Šoštanj. Najbolj sprejemljiva in najustreznejša varianta s stališča Občine Šoštanj bo tako potekala po vzhodnem delu meje občine, mimo naselja Gaberke, Škalskega jezera, Pesja, Podkraja, Letuša, Braslovč in nato do razcepa Šentrupert. Občani Šoštanja se bodo lahko na hitro cesto, katere izgradnja naj bi se predvidoma začela v začetku leta 2009, priključili v Gaberkah ali v Pesju. Občina Šoštanj si od nove prometne povezave obeta številne gospodarske, razvojne, kulturne in turistične priložnosti, ki bodo povečale konkurenčnost njenega območja ter hkrati okrepile njene domače kot tudi mednarodne gospodarske povezave. Andreja Moškon, univ.dipl.nov. Svetovalka za odnose z javnostmi Svetnik Vojko Krneža (SDS) meni, da bi vzhodna varianta bila precej oddaljena od Šoštanja, kateri nasprotuje, zagovarja pa zahodno in srednjo varianto. Zahodni varianti ne nasprotuje in potrebno bi bilo pridobiti ustrezne obrazložitve, kakšne dele zemljišč bi prizadela ta varianta. Ne strinja se z Vikijem Drevom, da bi trasa ceste skozi Lokovico zaradi tega povzročala več prometnih nesreč. Manjka mu strokovnih podlag, ki bi jih bilo potrebno v čim krajšem času pridobiti in na osnovi le teh, se bo odločil oziroma podprl ustrezno varianto. Prav je, da jim stroka predloži ustrezne strokovne podlage in apelira, da se pozovejo ustrezne službe predstavnike podjetja ORBIS, da na eni od naslednjih sej to tudi predstavijo. Svetnik Roman Kavšak (N.Si) replicira svetniku Vojku Krnežu in sicer, da je. Lokovica zelo razdeljena na dva dela in da povezave z zgornjo in spodnjo Lokovico ni. Poda pobudo, da se v spodnji Lokovici naredijo zebre za prehod za pešce. Ne bo pa zagovarjal, da bi čez Lokovico šla kakšna hitra cesta. Svetnik Milan Kopušar (LDS) pove, da že imajo uradno sprejet akt, ki podpira zahodno varianto in Svet bi moral imeti že predlagan sklep oziroma stališče, ki bi ga danes svetniki samo potrdili. Vsebinsko niso seznanjeni o dogovorih med ostalimi župani, kakšne variante podpirajo ostali in bi morali biti usklajeni med seboj. Zaradi samega razvoja občine Šoštanj predlaga, da se ta sklep dopolni, da podpiramo tudi srednjo varianto. Svetnik Drago Koren (N.Si) pove, da imajo res že sprejet sklep, vendar sta takrat bili predstavljeni samo vzhodna in zahodna varianta. Potrebno bi bilo, da se sklep dopolni, da podpirajo tudi srednjo varianto. Župan Darko Menih odgovori na očitek, da s sosednjimi župani ne sodeluje, to ne drži, saj se pogovarjajo, vendar končnega stališča še nimajo in da tudi Velenje podpira srednjo varianto. Kdaj bo končni rok, še ne vedo, vendar predlaga, da se na naslednji seji o tem odloči. Svetnik Peter Radoja (SDS) meni, da so veliki pritiski iz savinjske, ki se zavzemajo za zahodno varianto in bi bilo dobro, da bi od srednje variante, ki bi v južnem delu zavila proti Letušu, s čimer bi bila najbrž sprejemljiva tudi za občine Zgornje Savinjske doline, njim pa bi s tem za gradnjo ostal dragocen prostor v Metlečah. Z županom MO Velenje bi bilo čim prej treba navezati stike in se dobiti z ostalimi župani Zgornje Savinjske doline na to temo in doreči določena skupna stališča. Svetnica Judita Čas Krneža (SDS) predlaga, da se zahodna in srednja varianta še enkrat podrobno predstavita in se na osnovi tega Svet odloči in sprejme določena stališča. Župan Darko Menih predlaga pet minut odmora, da sprejmejo sklep. Prisotnih 17 svetnikov. S17 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI SKLEP št. 9/7-07 Svet Občine Šoštanj je po podani informaciji in razpravi o tretji razvojni osi sprejel naslednji sklep. Svet Občine Šoštanj sprejme Sklep, da je za Občino Šoštanj sprejemljiva tudi srednja varianta o poteku tretje razvojne osi. Velunjski graben v naših srcih dolina miru ali energetska in prometna žila Šaleške doline (Naslov smo si sposodili iz kolumne Dvignjeni zastor, izšla je marca 1988 v Našem času. Takrat je javnost Šaleške doline složno protestirala proti domnevni nameri izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Veiunjskem grabnu...) Kot strela z jasnega je na začetku novembra v javnosti završalo. Na dan je namreč prišel predlog trase za avtocestno povezavo med Dravogradom in Arjo vasjo. Občani so si traso lahko ogledali na spletni strani Občine Velenje in mnogi so lahko pri tem začudeno ugotovili, da bo šla cesta tako rekoč čez njihovo domače dvorišče. Prvemu šoku je sledila treznost nekaterih, ki so se združili v Civilno iniciativo Šaleške doline (CISD), ki je pričela pospešeno delovati in iskati boljše, okolju prijaznejše rešitve. Zdramili so se tudi prebivalci t.i. zaselka Velunja, saj bi umestitev hitre ceste v najgosteje naseljen del doline potoka Velunje, prinesla njej in njenim prebivalcem nepopravljivo škodo. Ljudje so se že od nekdaj radi naseljevali ob rekah, saj so jim te velikokrat služile kot energetski vir za poganjanje vodnih koles za mline, žage in kovačije. Posebno v ozkih dolinah so izbirali tista mesta, kjer se je dolina vsaj toliko razširila, tako da je bilo poleg reke še nekaj prostora za domovanje in nekaj obdelovalne zemlje. Tudi naseljevanje zaselka Velunja, ki je dobil ime po živahnem potoku Velunja, dolgem približno 18 km, je potekalo na podoben način. Potok Velunja izvira nekje pod Uršljo goro in se na svoji poti vije skozi ozko dolino, ki se le tu in tam razširi. Ker teče potok v zgornjem toku po hribovitem svetu, obenem pa ga napajajo številni majhni pritoki, se ob večjih nalivih spremeni v hudournik, ki vsake toliko časa uide iz svoje struge in se razlije po travnikih, njivah, dvoriščih in prebivalcem ob vodi vzbuja strahove pred poplavo. V svojem spodnjem toku prečka naselje Gaberke, nakar se v nekdanji katastrski občini Družmirje izteka skozi Družmirsko jezero v Pako. Zaradi ugrezanja Družmirja se je v zadnjih 40 letih struga potoka skrajšala in v prihodnosti se bo ta trend samo še nadaljeval. Potok meji tri občine in sicer zgornji levi del na Slovenj Gradec, desni breg je Šoštanjski, nekaj levega brega pa meji Občina Velenje. V spodnjem delu je celotno obrežje v šoštanjski občini. Dolino, ki jo je izoblikovala Velunja, bi lahko poimenovali tudi dolina miru. Ozka in dolga dolina je namreč vase privabila le malo številčno prebivalstvo, zato tudi nikoli ni bila deležna kakšne večje modernizacije. Že asfaltna cesta se je gradila dolga leta, pa še danes ni dosegla prebivalcev Spodnjega Razborja. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je dolino dosegla končno tudi analogna telefonija. Mobiteli zaradi visokih hribov in zavite doline marsikdaj ostanejo brez signala. Tudi TV signal je tu skozi celo leto bolj Pogled na Velunjo iz Čančovega vrha, v ospredju je čistina 110kV daljnovoda ali manj »snežen«. Le kdaj, če kdaj, bo to dolino dosegla moderna digitalna telefonija, televizija in internet, kakršnega poznamo v mestih. Pred dvema letoma so v Gaberški del Velunje končno pripeljali plin, vodo in kabelsko televizijo in posledično zaradi razkopane ceste še novo plast asfalta in na določenih odsekih širšo cesto. In vsi so bili veseli teh pridobitev, ki so bile že nujno potrebne. A veselje je trajajo le do letošnje jeseni, ko je na svetlo prišla novica o novi hitri cesti. Kljub svoji odmaknjenosti, pa je ta ozka dolina že od nekdaj veljala za najugodnejšo povezavo med Koroško in Šaleško dolino. Prva tehnična inovacija, ki je omejila prostor v nekdaj Ravenskem zaselku, sedaj pa v gaberškem delu Velunje je bil enosistemski 110 kV daljnovod, ki so ga med drugo svetovno vojno zgradili Nemci. Zaradi zelo redke poselitve, takrat to čudo tehnike ni nikogar oviralo, omejilo pa je kasnejšo svobodno planiranje rabe prostora. Gradnji daljnovoda v tistem vojnem času tudi nihče ni upal oporekati, poudariti pa je potrebno, da so nemški inženirji pri načrtovanju pazili, da so traso postavili tako, da je bila škoda minimalna. Vseeno je bilo potrebno izsekati precej gozdnih površin skozi katere prehaja daljnovod. Obstoječi daljnovod sicer s hrupom ne moti okolice, razen ob slabem vremenu, ko se lahko pojavi brenčanje izolatorjev. Je pa ta daljnovod prinesel v ta del doline neznatno elektromagnetno sevanje (EMS), ki se nekaj 10 metrov stran od daljnovoda sicer izniči. Kakšno pa bo stanje EMS po montaži drugega 110 kV sistema na obstoječi trasi, pa je druga zgodba. Še večjo rano pa so tej dolini zadali gradbeni stroji, ki so v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja skozi dolino gradili visokotlačni plinovod. Tudi takrat temu ni nihče oporekal, saj so cevi skrite pod zemljo, zaradi česar se kvaliteta življenja prebivalcev ni posebno poslabšala. Travniki in njive so plinovodno traso zakrili in razen rumenih oznak na travnikih se danes ne vidi nič. Velike rane pa so nastale v gozdovih, saj se široki poseki ne smejo več zarasti. Plinovod je poleg tega dolini kljub svoji nevidnosti prinesel omejitev svobodnega planiranja. V 2.5 metrskem omejenem pasu na vsako stran plinovoda, obstajajo določene omejitve kmetovanja, kot je npr. omejitev globine oranja, prepovedano pa je tudi sajenje večjih dreves. Nadalje mora biti območje 5 metrskega varnostnega pasu zemlje na vsako stran cevovoda skrbniku plinovoda vedno na Nestrinjanje s predlogom hitre ceste na odseku E2 skozi zaselek Velunja Prebivalci KS Gaberke in KS Plešivec, stanujoči v zaselku Velunja, se s tem dopisom obračamo na vas in izražamo nestrinjanje s predlagano traso hitre ceste, ki poteka po našem bivalnem prostoru. Načrtovana trasa ne upošteva vseh parametrov ustreznosti, ki jih navajajo DARS, Ministrstvo za okolje in prostor ter podjetje URBIS. Hkrati pa se želimo izogniti hujšim konfliktom, ki bi se zgodili, če bi načrtovalci vztrajali pri sedanjem predlogu. Dolina Velunje je že sedaj precej zožena in degenerirana, saj skoznjo poteka glavna os plinovoda, 110 kV omrežni daljnovod, ki se bo v kratkem še podvojil, obremenjena lokalna cesta in pogosto poplavljajoči potok Velunja. Poleg že omenjenih vplivov bi izgradnja in obstoj hitre ceste pomenila še dodatne slabosti, saj bi se zaradi ozko omejene doline zadrževanje emisij strupenih plinov in prahu držalo pri tleh, s tem pa zelo negativno vplivalo na mikro klimo in kakovost zraka, posledično pa na zdravje in počutje tukaj živečih prebivalcev. Vsa navedena dejstva nam jasno povedo, da načrtovalci hitre ceste na tem območju nikakor niso upoštevali okoljskega vidika in specifičnosti naše doline, temveč je upoštevan zgolj ekonomski vidik, le ta pa nikakor ne bi smel pretehtati okoljskega in zdravstvenega vidika. Podpiramo projekt tretje razvojne osi, hkrati pa poudarjamo, da tako zastavljen predlog hitre ceste skozi našo dolino ni sprejemljiv za nas ki nosimo odgovornost tudi do naslednjih generacij. Predlagamo, da se hitra cesta pri izhodu iz predora Graška Gora Iv Kotižnikovem grabnu) nadaljuje skozi nov predor Velu-nja-Gaberke, ki bi ga lahko z nekaterimi pokritimi vkopi in krajšimi viadukti izpeljali skozi celotno dolino Velunje, dela Plešivca in Gaberk, zaključil pa bi se v Ležnu. S tem bi se nevtralizirali negativni učinki ceste na ozko območje doline Velunje, izognili bi se posegom v bivalni prostor, hkrati pa bi obvarovali več gozdov in zmanjšali število regulacij Velunje na tem območju. Kontaktna oseba: mag. Damjana Kotnik voljo za servisne posege. Na koncu vsega tega pa obstaja še nadzorovani pas plinovoda, ki je 100 m širok pas na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov. Glede na ozkost doline tako širok varnostni pas močno omejuje razvoj doline, razen če se k večjemu razvoju nekega območja šteje umestitev 21 metrov široke hitre ceste s pripadajočimi varovalnimi pasovi. S tem bi »svobodne« zemlje v tem delu doline zmanjkalo, prebivalcem bi se močno poslabšala kvaliteta bivanja, ta del Velunje pa bi lahko dobil nov »spoštovanja« vreden naziv energetska in prometna žila Šaleške doline. Kaj bo torej dobrega in lepega prinesla nova hitra cesta skozi ozko dolino Velunje, po kateri bo dnevno prevozilo okoli 23000 vozil, bo krajanom težko obrazložiti. Tisti, ki jih bo cesta zaobšla, v svoji želji po čimprejšnji izgradnji ceste, le skomigajo z rameni, češ, nekje pa cesta le mora iti. Vsi se zavedamo, da razvoj in vedno večje potrebe po energiji od okolja zahtevajo svoj davek. A zaleteti se ne smemo, saj smo zaradi zaletavosti in nepremišljenosti že preveč ran zadali okolju. Zato si je smiselno vzeti še nekaj časa in takšne večje projekte s treznim premislekom umestiti v prostor, saj po izgradnji postanejo večni spremljevalci življenja v njihovi okolici. A,Grudnik, Z,Mazej Zbor krajanov KS Gaberke 14.11.2007 se je v domu krajanov Gaberke ob 17.00 uri zbrala množica krajanov zaselka Velunja, ter dela Gaberk - Brode, ki ni bila zadovoljna s predlagano traso za hitro cesto. Od uradne predstavitve projekta v Dravogradu je bilo na voljo dva tedna časa za pritožbe. Tako je na pobudo krajanov zaselka Velunja predsednik KS Gaberke Pavel Župevc organiziral predstavitev trase in sestanek z županom Občine Šoštanj g. Darkom Menihom ter podžupanom Vojkom Krnežo. Dejstva za sklic zbora krajanov je v precej razgretem ozračju predstavila krajanka Damjana Kotnik. Povedala je, da je občina Šoštanj je na svoji seji soglasno podprla predlagano traso za hitro cesto, vendar v določenem roku 14 dni za pritožbe niso nameravali predstaviti trase v ogroženem prostoru - zaselku Gaberke in Velunje. Na poziv krajanov Velunje so se le dogovorili, in izvedli predstavitev trase tudi v Gaberkah in v Gaberkah je neposredno ogroženo 31 hiš. Ker se je tudi občina Velenje v celoti strinjala s traso hitre ceste, se jim ni zdelo vredno, da bi v teh dveh tednih za ogrožene krajane Plešivca organizirali predstavitev trase cest, ali jih povabili na katero izmed organiziranih predstavitev. 7. novembra se je Damjana Kotnik kot predstavnica zaselka Velunja udeležila izredne seje MO Velenje in bila zelo razočarana, saj nihče ni niti omenil krajanov Plešivca in Gaberk oziroma Velunje (na odseku od Kotižnikovega grabna do Luknerjeve puše), kar pomeni, da njihovih nestrinjanj in predlogov sploh niso vzeli resno. Na koncu pa so kljub številnim nestrinjanjem sprejeli SKLEP o podpori predlagani trasi. V Plešivcu je neposredno ogroženih 12 hiš. V predelu Velunje vse hiše zapadejo v varnostno cono, saj so od roba ceste oddaljene približno 50 m, ponekod še manj, kar pomeni, da so močno ogrožene zaradi hrupa.Okoljski vidiki planiranja trase po dolini Velunje so bili popolnoma spregledani - Žal se teh nevarnosti premalo zavedamo! Ker župan in vodja urada za okolje in prostor Občine Šoštanj Peter Vidmar na nekatera vprašanja krajanov zaradi mnogo neznank v projektu nista mogla podati konkretnih odgovorov, je ZBOR KRAJANOV sprejel naslednje sklepe: Predlagana trasa in način izvedbe hitre ceste za krajane Gaberk nista sprejemljiva, saj preveč posegata v življenjski prostor. Glede na to, da projekt ni zaključen, se ga da še spreminjati. Zahtevali, da se strokovno proučijo druge možnosti, ki bodo za krajane KS Gaberke sprejemljivejše. Če stroka ne najde druge ustrezne rešitve, potem zahtevajo, da se hitra cesta pri izhodu iz predora Graška Gora (v Kotižnikovem grabnu) nadaljuje skozi nov predor Velu-nja-Gaberke in se z nekaj pokritimi vkopi izpelje skozi dolino Velunje, dela Plešivca in Gaberk, zaključi pa v Ležnu. Občino Šoštanj pozivajo, da razveljavi sklep o podpori predlagani trasi, ki ga je posredovala Ministrstvu za okolje in prostor in da upošteva naše zahteve. V nasprotnem primeru zahtevajo, da svet OŠ sprejme dopolnitev Sklepa, v katerem navede, da sicer podpira obstoječo traso, vendar s pridržkom, ki zadeva območje Velunjskega grabna. Za ta del pa naj predlaga MOP-u, da prouči tehnične možnosti, ki bi ohranile ta biser narave in omogočile nadaljnje bivanje in sožitje ljudi in živali vtem okolju. Oziroma krajani KS Gaberke občino Šoštanj pozivajo, da zavzame odločno stališče do III. razvojne osi, v katerem navede, da sicer podpira obstoječo traso, vendar s pridržkom, ki zadeva območje Velunjskega grabna. Svet krajevne skupnosti Gaberke oblikuje odbor KS za hitro cesto, ki bo, če bo potrebno usmerjal in vodil aktivnosti v zvezi s traso hitre ceste na območju KS in koordiniral aktivnosti z drugimi prizadetimi KS. V odboru bodo zastopani predvsem prizadeti krajani. Župan je bil z pripravljenimi predlogi zadovoljen. Obljubil je podporo ogroženim krajanom, uredil pa bo tudi to, da bo dokumentacijo s pripombami pravočasno prispela na MOP v Ljubljano. Na koncu je Roman Rebernik krajanom predstavil Civilno iniciativo za okolju prijazno in prebivalcem sprejemljivo umestitev hitre ceste skozi Šaleško dolino, krajše Civilno iniciativo Šaleške doline ter njena stališča, ki jih lahko najdete na domači strani www.cisd.si A.Grudnik Cerkev 1n m1 Spoštovane bralke in bralci LISTA F'stopamo v adventni čas. Od 2. do 25. decembra se bomo pripravljali na praznovanje Božiča, kije naš najlepši praznik. Naj nam ves adventni okras pomaga, da bomo Jezusov rojstni dan doživeli kot razodetje Božje ljudomilosti. Zato naj bo ved-no bolj osvetljen adventni venec znamenje, daje tudi v nas vedno več luči medsebojnega spoštovanja in ljubezni. Bodimo odprti in dojemljivi za nagovor, ki prihaja k nam po adventnih bogoslužjih v naših cerkvah. Vtem duhu Vam želim doživeto obhajanje božičnih praznikov. msgr Jože Pribožič župnik in dekan ADVENTNI ČAS To je čas pričakovanja Jezusovega prihoda na svet: prvega in drugega. V prvem delu adventnega časa (od prve adventne nedelje do 16. decembra) še ne govorimo o božični skrivnosti, saj nam bogoslužna besedila govorijo o Jezusovem drugem prihodu na svet, torej o dogodku v prihodnosti, ko bo Jezus ponovno prišel, da bo sodil svet. Odlomki iz Svetega pisma nas opominjajo, naj napredujemo v tem, kar smo v veri prejeli, naj čujemo in molimo da bomo pripravljeni stopiti pred Kristusa - Sina človekovega in Sodnika živih in mrtvih. Druga polovica adventnega časa (od 17. decembra dalje) pa je posvečena spominu na Jezusov prvi prihod na svet, torej božičnemu dogodku. Prerok Janez Krstnik napoveduje, da se bo kmalu rodil pričakovani odrešenik, ki mu on ni vreden odvezati jermena na sandalih, evangelisti pa poročajo, da je Marija iz Nazareta spočela od Svetega Duha in bo rodila sina, ki bo Sin Najvišjega. Jezusov prvi in drugi prihod na svet nas navdajata s pričakovanjem in upanjem, zato je adventni čas čas upanja. Zgodba v premislek: UPANJE V nekem intervjuju je Usoda takole razlagala novinarjem: »Moji udarci so trdni in moje desnice se je treba bati prav tako kot levice. Zvestobo, ljubezen, skratka: tudi najtežje nasprotnike sem že premagala. Vsi brez izjeme so podlegli. Samo enemu še nisem bila kos. Kadar koli mu zadanem smrtni udarec in sem prepričana, da je z njim konec, se vedno znova dvigne.« »In kdo je ta nepremagljivi?« je vprašal novinar. »Upanje,« je zamišljeno odgovorila Usoda. MOLITEV OB ADVENTNEM VENCU Gospod, ko pred seboj opazujem ta adventni venec, se ti naprej zahvaljujem in te slavim. Slavim te za oči, ki se na njegovi zeleni barvi odpočijejo, za prste, ki morejo otipati njegovo strukturo, za nos, ki ob njem zaznava prijeten svež vonj, za srce; ki se veseli ob njegovi lepoti. Zelem barva vej mi govori o upanju, ki miga daje vera vate. Neprekinjen krog venca me spominja na vse, kar se ponavlja; kakor se ponavljata dan in noč, kakor si sledijo letni časi. Zelena vejica me opozarjan na večnost, ki kakor krog nima ne začetka in ne konca; me spominja nate, ki so Začetek in Konec, Alfa in Omega. Brez besed opazujem sveče, ki mirno gorijo. Veselim se svetlobe in toplote, ki jo širijo okrog sebe. Zdijo se mi kot štirje mejniki v zgodovino sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta. Prižigam jih postopoma: vsako nedeljo eno več. Kakor da moje oko ne bi preneslo nenadne svetlobe vseh. Tudi nenadnega srečanja s teboj, ki si Luč sveta, nebi prenesel. Naj se navajam počasi: sedaj te srečujem v stvarstvu, človeku, Svetem pismu. Šele takrat, ko bodo moje oči zavedno ugasnile, ta bom lahko gledal »iz obličja v obličje, kakršen si«. Zdi se mi, da slišim sveče govoriti: »Veselite se! Vaša blagost bodi znana vsem ljudem, Gospod je blizu.« Gospod, skupaj z zelenjem adventnega venca in sveč na njem tipojem hvalnico in se veselim tvojega prihoda: na božični večer in na zadnji večer mojega življenja. Amen. Tadej Linasi, kaplan 2. december 2007 - 1. adventna nedelja - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. Zavodnje ob 10. uri Gaberke ob 9.45 uri. 8. december 2007 (sobota) - Brezmadežno spočetje Device Marije - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. Zavodnje ob 10. uri. 9. december 2007 - 2. adventna nedelja - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. Zavodnje ob 10. uri Topolšica ob 9.45 uri 16. december 2007 - 3. adventna nedelja - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7 in ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. Zavodnje ob 10. uri Gaberke ob 9.45 uri. 23. december 2007 - 4. adventna nedelja - svete maše: . _[ Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. |T. Zavodnje ob 10. uri Topolšica ob 9.45 uri 24. december 2007 - Sveti večer - polnočnice: Šoštanjska župnijska cerkev ob 24. uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 22. uri. Bele Vode ob 20. uri. Zavodnje ob 22.30 uri. Topolšica ob 21. uri. Gaberke ob 21. uri. 25. december 2007 (torek) - Božič - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob11.in18.uri. Bele Vode ob 8.30 uri, Zavodnje ob 10. uri. Gaberke ob 9.45 uri. Topolšica ob 9.45 uri. Sv. Križ ob 19. uri. 26. december 2007 (sreda) - Sv. Štefan - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri, Zavodnje ob 10. uri. 27. december 2007 (četrtek) - Sv. Janez - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. uri z blagoslovom vina. Šoštanjska mestna cerkev ob 18. uri z blagoslovom vina. Bele Vode ob 8. uri z blagoslovom vina. Zavodnje ob 8 uri z blagoslovom vina. 30. december 2007 - Sveta družina - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 uri (skupni krst), Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. Zavodnje ob 10. uri Gaberke ob 9.45 uri. 1. januar 2008 (torek) - Novo leto - svete maše: Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. Zavodnje ob 10. uri. Gaberke ob 9.45 uri. Topolšica ob 9.45 uri. Dogodki 1n ljudje Centralna čistilna naprava Šoštanj gostila sejo zbornice V četrtek, 22. novembra, je v prostorih Centralne čistilne naprave za Šaleško dolino v Šoštanju potekala 4. redna seja upravnega odbora GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice. Seje se je udeležil tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. V uvodu je spregovoril Jože Mraz direktor podjetja PUP d. d. in pojasnil okoliščine ter predstavil izhodišča za razpravo o organiziranosti komunalne dejavnosti na našem območju v luči bližajoče se regionalizacije-države. Omenil je razdrobljenost izvajalcev komunalnih storitev. Bodoča ŠAŠA regija šteje okoli 6l tisoč prebivalcev, kar je za učinkovito in predvsem ekonomsko smotrno izvajanje komunalnih služb premalo. Za dolgoročno stabilno izvajanje dejavnosti in doseganje optimizacije bi bilo torej potrebno dosedanji radius 30 km razširiti. Interesno območje bi tako obsegalo poleg 10 zgornjesavinjsko-šaleških občin še pet spodnjesavinjskih, s čimer bi dosegli potrebni prag 100 tisoč prebivalcev. Kako zagotoviti dolgoročno kakovostno komunalno oskrbo za sprejemljivo ceno in z ustreznim standardom? Odgovor vidijo v združevanju neprofitnih in profitnih delov sistema. Razmišljajo o oblikovanju komunalnega poslovnega sistema z mešanim lastništvom, v katerem bi imele lokalne skupnosti 26-odstotni delež, zaposleni in menedžment 25 odstotkov, ostali zainteresirani partnerji pa 49 odstotkov lastništva. Direktor MarijanJedovnicky je predstavil delovanje in načrte Komunalnega podjetja Velenje z 230 zaposlenimi. V podjetju že dalj časa skrbno spodbujajo izobraževanje svojih zaposlenih. Računajo, da bo pri njih do leta 2016 v pokoj odšlo okoli 70 sodelavcev. Za nadomeščanje imajo že sedaj pripravljene usposobljene kadre. Zato lahko storitve teh ponudijo tudi morebitnemu tržišču. Prav tako imajo na razpolago sodoben in zmogljiv laboratorij. Ustanovili pa so še novo službo Investicijski inženiring, saj so ugotovili, da na trgu ni dobiti dovolj kakovostne projektne dokumentacije, cene zanjo pa so trikrat višje od lastnih. Od županov je bil prisoten le Srečko Meh iz Mestne občine Velenje. Dejal je, da je ne glede na povedano v nekaterih lokalnih skupnostih iz različnih razlogov težnja po lastni komunalni službi dokaj velika. Zato se je izoblikovala pobuda, naj se v razpravo o razvoju komunalne dejavnosti vključijo vse lokalne skupnosti pa tudi ostali zainteresirani subjekti v regiji. Zbornica bo v razpravi o prihodnji organiziranosti komunalne dejavnosti aktivno sodelovala. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS je v nadaljevanju članom upravnega odbora območne zbornice predstavil predlog programa skupnih nalog in dela podpornih služb GZS ter model članarine za leta 2008. Ta sloni na obsegu letošnjih aktivnosti in višini članarine. Predsednica upravnega odbora SŠOZ dr. Cvetka Tinauer je povedala, da je to tematiko že obravnavalo predsedstvo območne zbornice, ki meni, da model članarine skupnih nalog GZS ni združljiv z modelom članarine samostojne Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, ki je bil sprejet na nedavni ustanovni skupščini le-te. Predsedstvo tudi meni, da so skupne naloge preohlapno definirane in ker niso ovrednotene, ni jasno, koliko članarine bo dejansko potrebno za njihovo izvajanje. Člani upravnega odbora so podprli stališče delovnega predsedstva in menili, da mora samostojna regionalna zbornica avtonomno izvajati pobiranje članarine za svoje delovanje, pogodbeni delež pa nato prenakaže GZS. Ta stališča in sklepe bo predsednica UO dr. Tinauerjeva zastopala na seji upravnega odbora GZS 4. decembra. Marija Lebar Da bo dom res dom Odprtje doma krajanov krajevne skupnosti Skorno -Florjan, ki je bilo 27. oktobra, je pospremilo veliko krajanov pa tudi ostalih gostov. Na odprtju je zbrane nagovoril predsednik te krajevne skupnosti, dr. Valter Pirtovšek, besede veselja in pohvale za dobro opravljeno delo, pa je dodal tudi župan občine Šoštanj prof. Darko Menih. Dom ni dom, če ni v njej sožitja in spoštovanja, zato je besede blagoslova novi stavbi in krajanom dodal dekan Jože Pribožič. Vzdušje je popestril družinski ansambel Golavšek, v notranjosti doma je po rezanju traku, kjer je sodeloval tudi poslanec v DZ Drago Koren, sledila pogostitev in pesem odličnega vokalnega sestava Mihelce pod vodstvom Anke Jazbec. Dom bo imel tudi hišnika, v njem in ob njem, se bodo spet lahko zbirali številni krajani, saj so v njem prostori za večnamensko dvorano in majhno kuhinjo, zunaj je lepo urejeno igrišče in velik parkirni prostor. Veselje ob zaključku del, je bilo resnično iskreno, saj je bila pot do tega resnično naporna. Ta krajevna skupnost namreč združuje naselja, ki so med seboj zelo raznolika in s tem po potrebah in zahtevnostih diametralna. Kljub temu jim lepo uspeva marsikateri projekt. Eden izmed takih je bil tudi prej omenjena obnova, oziroma kar izgradnja doma krajanov. Dom stoji v zgornjem Florjanu že od leta 1980, ko ga je začelo graditi pravzaprav par entuziastov, ki so v sicer ozki soteski našli dovolj širok prostor, kjer so se zbirali in predvsem športno združevali. Takrat jim je uspelo postaviti tako imenovano »barako«, katero so za dom krajanov vzeli pravzaprav kar vsi krajani tega predela, pa tudi dela ostale krajevne skupnosti. Ob tako imenovani baraki so zgradili lepo igrišče za različne športne aktivno- sti, tudi zimske, v baraki pa so se dogajale različne prireditve. Stavba je bila seveda z leti potrebna obnove in kar je bilo najvažnejše, gradbenega dovoljenja. Zato je predsednik krajevne skupnosti ob odprtju dejal: Danesjeza našo KS lep in vesel dan, saj smo po dolgih letih dobili nov Dom krajanov. Prej je na tem mestu bila baraka, ki je služila za druženje in prireditve našim krajanom vse od leta 1980 do danes. Vse prisotne prav lepo pozdravljam in vam izrekam dobrodošlico. Že kar na začetku bi se zahvalil vsem ki ste finančno podprli našo gradnjo, zlasti občini Šoštanj in TES. Leta 1998 sem nastopil prvi mandat kot predsednik KS in našim krajanom obljubil da bomo zgradili nov dom. Takrat so mnogi mislili da so to sanje, danes pa so te sanje resničnost. Pri gradnji doma smo imeli veliko težav in zapletov. Graditi smoga začeli2002 in pozidali dvorano. Leta 2003 smo pozidali pisarniške prostore. Potem smo za dve leti morali gradnjo ustaviti, ker še vedno nismo uspeli dobiti vodnega soglasja, kije bilo potrebno za izdajo gradbenega dovoljena. V času gradnje so se zakoni spremenili. Končno nam je pomagala občinska uprava, oziroma tam zaposlena Sonja Novak, kije napisala peticijo na Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi omogočila izdajo soglasje. Peticija je bila uspešna in 6. avgusta 2005 smo z ministrstva prejeli Uredbo, nato vodno soglasje in 13- septembra 2006gradbeno dovoljenje. V enem letu smo nato dom dokončali in uredili okolico. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste prišli na današnjo otvoritev, gospodu poslancu v DZ Dragu Korenu, bi se zahvalil, ker si je pri pristojnih organih trudil za ureditev našega problema. Gospodu županu Darku Menihu in tudi prejšnjemu županu Milanu Kopušarju, ter vsem, ki ste si prizadevali in pomagali pri izgradnji našega doma. Milojka Komprej V šmarškem vrtcu Dan odrtih vrat Kot že več let zapored so v okviru praznovanj občine Šmartno ob Paki v tamkajšnji enoti vrtca tudi letos priredili Dan odprtih vrat. Tako so odprli vrtec za širšo javnost 7. novembra. Kot je povedala vodja enote Marinka Globačnik, je bil tokrat odziv še posebej dober, saj so za obveščanje med drugim poskrbeli tudi s plakati, ki so jih nalepili po Šmartnem. Medse so povabili otroke, ki sicer ne obiskujejo vrtca, starše in ostale krajane, obiskal pa jih je tudi župan, taje vsakemu otroku prinesel darilce. Otroci so skupaj s starši delali v različnih ustvarjalnih delavnicah in z veseljem pokazali, kaj vse se (na)učijo v vrtcu. Tako so lepili in ustvarjali izdelke iz naravnih materialov, izdelovali škatle, delali izdelke iz lesa... V petek, 16. novembra, pa so vrtec obiskali čebelarji v okviru vseslovenske akcije »En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih«. Med, ki so ga podarili čebelarji, je teknil vsem, tudi vzgojiteljicam in županu Alojzu Podgoršku, ki se je pri tem dogodku pridružil čebelarjem in obiskal svoje najmlajše občane. Vrtec Maja je enota šoštanjskega vrtca. Šmarski vrtec deluje na dveh različnih lokacijah, za 106 otrok pa skrbi štirinajst vzgojiteljic in dve kuharici. Marija Lebar Otvoritev ceste proti Pergovniku Od nedelje, 18. 11. 2007, je KS Ravne uradno bogatejša za 460m na novo asfaltirane ceste odcepa proti Pergovniku, (Šuniku). Za vse uporabnike te ceste, posebno pa še za domače, je ta dan predstavljal enega največjih praznikov, vsaj tako nam je ob pozdravu povedal g. Herman Pergovnik. Predsednik KS Ravne Jože Sovič je povedal, da si želi, da bi bilo takih dogodkov v prihodnjih letih še več in se hkrati zahvalil občini Šoštanj ter županu Darku Menihu za dobro obojestransko sodelovanje ter zaupanje. Potrdil je tudi podporo in skupno sodelovanje celotnega sveta KS Ravne. V tem letu so v Ravnah asfaltirali še dva odcepa, in sicer: Cigler Švare, v dolžini 170m, ter Cigler - Srakovnik, 250m. V novembru pa se zaključuje tudi na novo asfaltiranje ceste proti Podbregarju v dolžini 500m, ki je bila v zelo slabem stanju. Velik del sredstev so v tem letu namenili tudi za razširitev in utrditev javnih poti. V delu pa sta tudi dva velika projekta. To sta Dom krajanov in javni vodovod v levem krilu Raven. Gradbeno dovoljenje bi radi pridobili še v tem letu, ali pa takoj spomladi. Župan Darko Menih, je povedal, da se zaveda, da bo v Ravnah potrebno še veliko truda in sredstev za izgradnjo prepotrebnih cest. Dobro sodelovanje bo prav gotovo še naprej obrodilo sadove in veselje krajanov ob podobnih dogodkih kot je bil to novembrsko nedeljo. D, Pergovnik Čebelarji obiskali osnovno šolo in vrtec Čebelarska zveza Slovenije je namreč sprejela pobudo, da bi otrokom v vrtcih in šolah bolj približali med kot zdravo hranilo. Podporo so izrazila številna ministrstva pa tudi Skupnost vrtcev Slovenije. Priprave na akcijo so trajale več mesecev. Slovenski čebelarji so v akciji otrokom podarili in razdelili več kot 1.500 kg kakovostnega domačega medu. Hkrati so razdelili tudi izobraževalno promocijsko gradivo z nagradno igro in križanko 55.000 otrokom v vrtcih in 178.000 otrokom v osnovnih šolah. Akciji pa bodo sledila še tri žrebanja nagrad. Ravnateljica je ob tem povedala, da je sama -n redna potrošnica slovenskega medu, na to pa na I šoli navajajo tudi otroke, saj imajo med za zajtrk > vsaj enkrat na mesec. Ker bi radi to zdravo živilo ? otrokom ponudili večkrat in ob enem zagotovili kvaliteten domači med in ostale prehranske artikle, so že objavili razpis v Uradnem listu, na katerega se lahko prijavi tudi domače čebelarsko društvo. Ob tem je Završnik Pucova dejala, da je že lani razmišljala o tem, kako otrokom približati potrebno znanje o čebelah, njihovem vplivu na okolje in njihovih pridelkih. Predsednik Čebelarskega društva Ravne pri Šoštanju Dušan Gorenc je ponudil sodelovanje in dogovorili so se, da bodo člani ČD v petek, 6. decembra, na šoli za višje razrede organizirali predavanje z ustreznim didaktičnim materialom, učitelji - animatorji pa bodo na temo čebelarstva za šolarje pripravili različne delavnice, kot je izdelava medenjakov, risanje čebelnjakov, oblikovanje voska in podobno. Že v novembru bodo domači čebelarji obiskali vse tri podružnične šole in tudi tam pripravili predavanja. Ta dejavnost naj bi postala na Osnovni šoli Šoštanj tradicionalna. Šoštanjski čebelarji so bili z odzivom ravnateljice zelo zadovoljni, korist pa bodo imeli nedvomno učenci, posredno pa tudi starši, ki bodo bolje spoznali življenje Jr* * r j j E * e» V okviru humanitarno promocijske akcije »En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih« so člani Čebelarskega društva Ravne pri Šoštanju obiskali tudi šoštanjsko osnovno šolo oziroma tamkajšnjo ravnateljico Majdo Završnik Puc. Predstavili so ji omenjeno akcijo in ji izročili plakate in zgibanke ter med. čebel in uporabo njihovih pridelkov. Čebelarji so nato obiskali še tamkajšnji vrtec in se dogovorili za izvedbo akcije. Na dan, ko je bil v vrtcu »medeni zajtrk«, to je v petek, l6. novembra, je malčke v spremstvu čebelarjev obiskal tudi šoštanjski župan Darko Menih. Marija Lebar Foto: Marija Lebar Edi Vučina »Mesto se danes vse bolj izmika celostnemu planskemu nadzoru z dolgoročnimi urbanističnimi plani velikega merila, ker so postali preveč togi, da bi lahko zagotavljali operativno uresničitev ves čas porajajočih se prostorskih projektov«. Citirano misel je zapisal profesor urbanizma Janez Koželj, ki trenutno kot podžupan, skupaj z razvpitim županom Jankovičem, poskuša na novo »urbanizirati« našo prestolnico. Prav te dni predstavljajo številne dih jemajoče projekte, s katerimi naj bi Ljubljano popeljali med atraktivne evropske prestolnice. Tildi sosednje Velenje napoveduje številna nova gradbišča, ki so v glavnem posledica vedno večjega števila trgovskih objektov. Po mnenju omenjenega profesorja lahko tudi s posameznim prostorskim projektom, kot ustrezno strateško premišljenim sistemskim členom organizacije višjega reda, dosežemo dolgoročno zastavljen cilj preobrazbe mesta. URBANISTIČNE ZASNÖVE poskus celovite V načelu se strinjam z ugotovitvami spoštovanega profesorja, ki je »vzgojil« velik del trenutno delujočih arhitektov. Dodal bi samo nekaj opozoril na nevarnosti, ki prežijo v prenašanju metod urejanja sodobnega mesta v okolje, kot je naše malo mestece. Tudi Koželj ugotavlja, dav vsakem evropskem mestu poleg sodobnega tehnološko pogojenega mesta, sobiva tudi tako imenovano zgodovinsko mesto, ki se je oblikovalo skozi nalaganje različnih kulturnih plasti skozi čas. Stare Ljubljane tako ne more ogroziti nekaj novih nebotičnikov predvidenih v predmestju, tudi Velenje ima, čeprav šele pol stoletja stare, a dovolj jasne izražene temelje mestnega ogrodja, zato ga še nekaj novih trgovskih centrov ne bo ogrozilo. Šoštanj, nekdanje okrajno središče, pa še vedno temelji na historični podlagi srednjeveške zasnove na levem bregu Pake in nastavkom predvojne ulične gradnje na desnem bregu Pake. Zaradi, na silo zaustavljenega razvoja Šoštanja, ki sovpada z razcvetom novega Velenja, je »nedonošeno« mestece pod Pustim gradom bistveno bolj občutljivo za nove posege. Za razliko od Ljubljane, ki sta jo med drugim načrtovala slovita J. Plečnik in M. Fabiani in Velenja, ki sta ga načrtovala V. Strmecki in J. Trenz, se z razvojem Šoštanja na podoben, celovit način, ni ukvarjal še nihče. O.K., doživeli smo zanimiv natečaj o razvoju našega mesta, o katerem sem že večkrat pisal, ki pa je žal ostal brez epiloga. Sintezni urbanistični načrt (glej priloženo sliko) menda ni bil všeč takratnim občinskim svetnikom. Ne samo mesto, tudi celotna občina, še vedno nima usklajenega dokumenta, v katerem bi zapisala svoje strateško razvojne vizije, da bi jih skozi sistem prostorsko urbanističnih načrtov potem poskušala realizirati. Bojim se, da je zadnji vlak za kaj takega že odpeljal. Da gre za ključno leto, sem v spomladanskem LlST-u poskušal opozoriti z dramatično izjavo: »Usoda našega mesta je na razpotju«. Uidi napoved, da bodo o smeri bodočega razvoja, kot že mnogokrat do sedaj, odločali drugi, se je žal uresničila. O dveh najpomembnejših razvojnih dilemah te občine so odločitve očitno že sprejete. Gre za gradnjo nove elektrarne s širitvijo proti mestu ter določitev trase hitre ceste mimo naše občine. Za prvo se pravkar predčasno spreminja veljavni strateški prostorski načrt, za drugo pa so svoje strinjanje skupaj z županom že izrazili občinski svetniki. Obe odločitvi so dozoreli v glavah nekje drugje, mimo (pre)dolgo nastajajočega občinskega prostorskega načrta (prej SPRO). Vsiljuje se logično vprašanje, s čim se naj tak strateški prostorski načrt sploh še ukvarja in ali sploh še ima svoj smisel? Primerjava že izdelanega gradiva, ki se ukvarja z usmerjanjem gradnje novih stanovanjskih hiš, s pobudami občanov, ki bi si želeli graditi na zaenkrat še nezazidljivih zemljiščih, nam nakaže temeljno nasprotje med stroko in željami občanov. Boj urbanistične stroke proti RAZPRŠENI GRADNJI je tako že vnaprej izgubljen. Kdo izmed svetnikov pa bo, potem ko je, kljub vsem negativnim vplivom na občane, dvignil roko za novo termoelektrarno, upal posamezni družini odreči pravico, da si zgradi svoj dom na svoji zemlji? Kako naj za urejanje prostora pristojna občina nasprotuje razpršeni gradnji, če pa na drugi strani gradnjo trgovskega centra v središču mesta brez posebnih pogojev prepusti kar samemu trgovcu? Mogoče, se pa tudi Šoštanj da preobraziti zgolj s posameznimi projekti, brez predhodno usklajene dolgoročne vizije? Vsa ta leta, ko smo v okviru svoje občine samostojno urejali naše mesto, smo to počeli brez prave vizije. Pravzaprav smo po potrebi prilagajali vizijo bivše občine Velenje. Novi objekti so v mestu nastajali brez posebnega reda, stihijsko, s hitrimi spremembami prostorskih aktov po željah vsakokratnih investitorjev. Tako bo zgrajen tudi nov trgovski center na lokaciji mestnega bazena. Po Koželju je tudi s posameznim, a strateško premišljenim projektom možno kvalitetno dograditi mesto. Že res, a za kaj takega potrebujete vrhunske projektante in razsvetljene investitorje. Sodeč po zadnjih realiziranih in napovedanih projektih pa obojega v Šoštanju primanjkuje. Ne ozirajoč se na zapisano lahko brez pretiranega cinizma ugotovim, da v Šoštanju sploh ne potrebujemo strateških prostorskih načrtov. Kaj bistveno slabše itak ne more biti, lahko pa se, kdo bi vedel, posreči tudi kaj dobrega. P Na svetovno prvenstvo Jolando Belavič ne moremo predstaviti drugače, kot pa naše someščanke. Po poklicu je optik, z uveljavljeno obrtjo v Šoštanju, z družino živi v Metlečah, a hkrati je odlična igralka na miznega tenisa, kateremu se v svoji kategoriji invalidov, posveča nadvse uspešno. Preko trideset let že njeni loparji odbijajo čarobno malo žogico po teniški mizi, dolga leta preko domačega društva Spin, zadnji dve leti pa tudi preko slovenske reprezentance. Letošnje leto je bilo za Belavičevo leto nabiranja točk za normo za para olimpijado, ki bo v Pekingu. Tja gre po svetovnem rangiranju osem ljudi iz celega sveta in Belavičeva je v kategoriji »9« trenutno na sedmem mestu. Ker sta pred njo še dve tekmi, ena v Puli in druga na Siciliji, Jolanda krepko trenira, da bi si še izboljšala pozicijo. Njen cilj je biti šesta. Dokončno bodo rezultati znani šele konec leta, po turnirju v Chickagu. Trenutno potekata še azijsko - evropsko prvenstvo in v decembru afriško, kjer so uvrstitve tekmovalcev direktne. Tekmujejo namreč štirje kontinenti, Evropa, Amerika, Azija in Afrika in ne samo od kvalitete in borbe, temveč tudi veliko od sreče, je odvisna uvrstitev na svetovno prvenstvo. Jolanda pravi, da bo seveda vesela, če bo uspela, a svet se ji zaradi morebitne smole ravno ne bi zrušil Je pa res, da tako blizu, kot je sedaj uvrstitvi na svetovno prvenstvo, najbrž ne bo nikoli več. V takšni poziciji še ni bila nobena Slovenka iz sorodnih kategorij. Jolanda trenira pod vodstvom Gorazda Vecka in Gregorja Škafarja, domači SPIN, pa je še vedno klub, ki ji pomaga in se zato Jolanda zahvaljuje vsem, ki soji omogočili letošnjo sezono. Ko smo že pri letošnji sezoni, verjetno še mnogo ljudi ne ve, da imamo v domačem Šoštanju 4. uvrščeno igralko iz evropskega prvenstva, ki je bilo od 10. do 20. septembra v Krajnski gori. Čestitamo tudi za tako velik uspeh in seveda navijamo za Jolando, da bi ji šlo v Pekingu kar najbolje. Seveda je treba najprej priti tja, a upamo, da bo Jolandi Belavič stal ob strani tisti majhen delček sreče, ki ga potrebuje. Milojka Komprej Športna Upravni odbor Športne zveze Šoštanj na podjag; 7. člena Pravilnika o priznanjih ŠZŠ in na podlagi sklepa 10 seje, z dne 13. november 2007, objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNE ZVEZE ŠOŠTANJ za leto 2007 1. Z namenom popularizacije športne dejavnosti ter z namenom nagrajevanja naporov in dosežkov posameznikov, ekip in društev, Športna zveza Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: ŠZŠ) razglaša in podeljuje priznanja najboljšim posameznikom, ekipam in društvom, ki so športno aktivni na področju Občine Šoštanj. 2. Za dosežene športne uspehe se lahko podelijo priznanja v naslednjih kategorijah: A. priznanje najboljšemu športniku/športnici oz. dvojici; B. priznanje najboljši športni ekipi; C. priznanje perspektivnemu športniku/športnici; D. priznanje perspektivni športni ekipi; E. priznanje športnemu trenerju za strokovno delo; F. priznanje za športno-tekmovalne uspehe v neolimpijskih športih; G. priznanje nadpovprečno uspešnemu članu športnega društva, ki ima stalno bivališče izven Občine Šoštanj; H. priznanje športniku-invalidu oz. ekipi športnih invalidov; I. priznanje športnemu društvu; J. priznanje zaslužnemu športnemu delavcu za organizacijsko delo. 3. Individualni dobitniki priznanj v kategorijah A, C, E, F, H in J morajo imeti stalno bivališče v Občini Šoštanj. Dobitniki priznanj v kategorijah B, D, F in H so lahko ekipe športnih društev s sedežem v Občini Šoštanj. Dobitnik priznanja v kategoriji I je lahko športno društvo s sedežem v Občini Šoštanj. Dobitniki priznanj v kategoriji G so lahko samo posamezniki, ki imajo stalno bivališče izven Občine Šoštanj. 4. Priznanje v kategorijah A, B, C, D, E, F, G in H zajema obdobje koledarskega leta. Priznanji v kategorijah I in J lahko zajemata obdobje koledarskega leta ali daljše časovno obdobje. 5. ŠZŠ vsako leto podeli največ šest (6) priznanj. 6. Za podeljevanje priznanj se upoštevajo še naslednji pogoji: - v kategorijah A in B se upoštevajo tekmovalni dosežki v olimpijskih panogah, pri tem pa se upošteva nivo tekmovanja (olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo oz. sodelovanje v evropskih tekmovanjih, državna prvenstva ter kategorije članov, mladincev...); - rezultati v kategorijah A in B se vrednotijo na podlagi primerjalne tekmovalne vrednosti njihovih dosežkov v mednarodnem in državnem merilu upoštevajoč razvitost, priljubljenost in pomembnost športne panoge tako doma kot v svetu; - za ekipe (kategorija B) velja, da štejejo 3 ali več članov; - za športnike (kategorija C) in ekipe (kategorija D) se upoštevajo uvrstitve na področnih in državnih šolskih športnih tekmovanjih ter na tekmovanjih panožnih športnih zvez in mednarodnih tekmovanjih. Priznanji se podeljujeta mladim do vključno 19. leta starosti; - za športnega trenerja (kategorija E) se dosežki vrednotijo po enakih principih, kot za kategorijo A in B; PP klub Šturbeki medse sprejel nove člane V petek, 28.9.2007, se je v popoldanskih urah pred taborniškim skladiščem Rodu Pusti grad Šoštanj res veliko dogajalo. Foto: SiNi Stara taborniška navada je, da se ob prehodu v novo starostno skupino kandidate preizkusi v šaljivih igrah in preizkušnjah, kjer dokažejo, da so si vstop tudi zaslužili. PP klub Šturbeki (klub tabornikov srednješolcev) ni nikakršna izjema in nadaljuje tradicijo zanimivih rodovih PP prehodov. Letošnjih pet kandidatk se je z rahlimi težavami prebilo skozi ne preveč zahtevne in za gledalce vizualno zanimive naloge ter pogumno stopilo v svet popotnikov in popotnic. SiNi - za športno-tekmovalne uspehe (kategorija F) se upoštevajo športni dosežki v neolimpijskih panogah; - v kategoriji G se dosežki vrednotijo po enakih principih, kot za kategorijo A in B ali F; - v kategoriji H se dosežki vrednotijo po enakih principih, kot za kategorijo A in B ali F; - priznanja športnim društvom (kategorija I) se podeljuje za nadpovprečno aktivnost in športne uspehe, pri čemer na ocenitev celovite uspešnosti vpliva tudi stopnja organiziranosti, amatersko delo, racionalnost delovanja, številčnost članstva ter vsesplošni vtis o izjemni uspešnosti napram drugim podobnim športnim panogam; - za športne delavce (kategorija J) se upošteva vso organizacijsko delo na področju športa, ki v pozitivni smeri močno izstopa iz povprečja. 7. Kandidate za posamezna pjiznanja lahko predlagajo športna društva, organi ŠZŠ, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, organi Občine Šoštanj, druge organizacije in posamezniki. Predlog mora poleg osnovnih podatkov o kandidatu, vsebovati tudi podrobno utemeljitev in ustrezno dokumentacijo. 8. Rok za oddajo pisnih predlogov izključno na določenem obrazcu (dostopen na spletni strani ŠZŠ ali na spodnjem naslovu) je petek, 11. januar 2008. Pisne predloge na določenih obrazcih pošljite na naslov: Športna zveza Šoštanj Kajuhova cesta 15, 3325 Šoštanj ali na: info@sportna-zveza-sostanj.si V Šoštanju, 13. november 2007 Predsednik ŠZŠ: Bojan Rotovnik Elektra - letni bilen 2007 Na naslovnici specifična kožna hrapavost »ba-sketa«, ki je vsem ljubiteljem košarke tako ljuba na otip, na hrbtu reklama firme Esotech. Takoj za naslovnico pozdrav predsednika Darka Lihtenekerja, ki nam piše: »Košarka je šport, ki je v Šoštanju resnično vtisnila močan pečat.« Na njegovi levi čez celo stran modra svetilka, ki se napaja v TEŠ-u. Na naslednji strani nam prijazen župan Darko Menih zapiše: »Košarka v Šoštanju je pojem, s katerim se danes identificira marsikatera občanka in občan, saj je njen obstoj in razvoj pomembno vplival na športno zgodovino mesta.« Na njegovi desni pariška modrina in na njej šest sličic mondenega interjerja Hotela Paka Velenje. Stran naprej »blitz« zgodovina košarkarskega kluba Elektra, ozaljšana z belo - rdečo vitico občinske zastave. In tako se hitro prelistamo skozi živopisno knjižico formata A5, vse do 60-te strani in tam nekje, tik pred koncem najdemo kolofon, iz katerega razberemo, da je Bojan Rotovnik poskrbel še za en pisni dokument, ki ga bo, čeprav nosi skromen naslov »LetnrMten«, marsikdo skrbno postavil v svojo knjižno polico. Veliko več vsebine vam ne mislim razkriti, saj bi bilo prav, da si trideset listni zvezek pridobite -delijo ga brezplačno in se sami sprehodite skozi 60 let šoštanjske košarke. Naj rečem le to, da je urejen spretno in domiselno tako, da je na eni strani dostopna precej bogata zgodovinska statistika kluba, na drugi pa Elektra ta trenutek, od vodstva in igralcev, do tehničnih karakteristik njihovih dresov. Morda prvi hip zmoti dejstvo, da bralec vizualno ne loči reklamnih strani od vsebin, ki pravzaprav tvorijo letni bilten. A je ta »provokacija« ravno pravšnja, da neuki bralec hitro spozna, kakšna je narava današnjega »amaterizma«. Brez sponzorjev ne gre in je zato to sporočilo vtkano v zunanjo podobo biltena, ki jo je »zagrešil« mojster, ki pripravlja tudi revijo, ki jo ta hip držite v rokah. Čisto na koncu si je urednik v biltenu privoščil še eno provokacijo. Zapisal je: »Teksti niso lektorirani, zato so vse napake v biltenu namenjene pozornim bralcem.« Jasno, da jim ta (nejskrb za jezik ni ravno v čast in najbrž ne bi škodilo, če bi eno stran reklam odrinili za lektor ja/lektorico, a zvezek je vseeno živ dokument, tako da najbrž nikomur ne bo žal, če bo med pozornim branjem res našel kakšno slovnično napako. PeteR Projekt Jesen je tu Na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti je v dneh od 12. do 26.oktobra potekal projekt Jesen je tu, na katerem so osnovnošolci spoznavali izobraževalne programe turistični tehnik, gostinsko-turistični tehnik, ekonomski tehnik, trgovec in oskrbnik. Učenci so sodelovali v različnih delavnicah, ki so jih pripravili dijaki PTŠSD pod vodstvom men- torjev. Tako so osnovnošolci podrobneje spoznali martinovanje in noč čarovnic, izdelovali so jesenske dekorativne izdelke, pripravljali pogrinjke in jedi iz jesenskih pridelkov, izdelovali jedilne liste, oblačili čarovnico in uprizorili njen ples ter spoznavali jesenske praznike v angleščini, nemščini in francoščini. Svoj obisk so učenci in učitelji zaključili z ogledom maja letos odprtega Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki predstavlja vez med šolstvom in gospodarstvom, dijakom pa prinaša dragocene praktične izkušnje in veščine potrebne za delo v podjetjih. Na dnevih delavnic so se zvrstile OŠ Petrovče, OŠ Šmartno, OŠ Šalek, OŠ Anton Aškerc, OŠ Miha Pintar Toledo, OŠ Dobrna, OŠ Gorica, OS Gustav Šilih, OŠ Ljubno in OŠ Šoštanj. Učiteljica Danica Švare z Osnovne šole Šoštanj je o projektu Jesen je tu povedala: »Zelo sem bila vesela, da smo bili tudi letos povabljeni na Šolo za storitvene dejavnosti. Učenci so se predhodno razdelili v skupine glede na svoje interese. Vsi mentorji so se zelo dobro pripravili na posredovanje dela v delavnicah. Učenci so bili ustvarjalni, pridni, všeč jim je bil način dela in tudi prijazen odnos mentorjev. Delo v delavnicah je bilo zanimivo in mislim, da si bodo učenci dobro zapomnili delo v njih. TUdi spremljevalke smo se ob tem veliko naučile. Učenci morajo doma izdelati mapo. V njej morajo predstaviti Poklicno in tehniško šolo Velenje, opisati svoje delo v delavnici, opisati, narisati in prilepiti slikovni material o jeseni, martinovanju in noči čarovnic. Za prijetno dopoldne se moramo posebej zahvaliti gospe ravnateljici, ki nas je lepo sprejela, koordinatorki delavnic gospe Marijani Novak, vsem mentoricam ter seveda tudi mentorju. Tudi za naslednje leto bi si želela podobnega medsebojnega sodelovanja med osnovno in srednjo šolo.« H, Zupanc Lovili smo prve snežinke! Sredina novembra sicer še ni mesec za tisto pravo snežno zimovanje, a jesenovanje tabornikov rodu Pusti Grad Šoštanj se je tokrat zaradi zgodnjih snežnih padavin prelevilo v zimovanje. Vsako leto v rodu organiziramo dva tovrstna dogodka, ki potekata preko vikenda. Kot prvo je letos bilo na vrsti GG zimovanje, torej tisto namenjeno tabornikom starosti od 11 do 15 let. Letošnja lokacija (planinski dom na Paškem Kozjaku) se je izkazala za imenitno izbiro. Lep, a zelo hladen taborniški vikend je minil predvsem v piljenju znanja orientacije in medsebojnem druženju. Orien- tacija je res ena izmed najbolj zahtevnih, a v teh moderni časih še vedno zelo aktualna taborniška veščina. Naše gozdovnike in gozdov-nice smo skušali naučiti kako pravilno branti zemljevid, orientiranja v naravi s pomočjo kompasa, risanja skic terena, prepoznavanja topografskih znakov, merjenja azimutov, merjenje razdalje s parnim korakom... in še vrsto drugih orientacijskih spretnosti in znanj. Da pa vse skupaj ni le temeljilo na učenju smo veliko časa prebili ob različnih zabavnih igrah. Taborniški večerni programi pa so kot vedno prava poslastica. Najbolj zanimiv in svečan je bil prvi večer, katerega smo izkoristili za sprejetje novih članov, ki so prerasli svoje rdeče rutice, v GG družino. Posebej pa nas je v sobotnem popoldnevu razveselil sneg. Otroci in tudi mi smo uživali ob lovljenju prvih letošnjih snežink. Ponovno je bilo na zimovanju res lepo in GG- ji že komaj čakajo na 2.' naslednjo taborniško dogodivščino. Da pa je vse skupaj izpadlo tako dobro kot je, se je v prvi vrsti i potrebno zahvaliti GG načelnici Mojci Čebul in < vsem vodnikom. SiNi Srečanje bratrancev družine Potočnik iz Raven pri Šoštanju v Se nedolgo nazaj sem po pošti prejel pismo v katerem je pisalo: »V škatli po naključju najdeš pismo starega prijatelja. Mar ni to sreča?... Naše korenine so zagnale v istem gnezdu - v Ravnah pri Šoštanju! Šestnajst nas je in nekateri men nami se na ulici sploh ne bi prepoznali.« Tako je zapisala sestrična Irena, ki je bila organizatorka srečanja. Res je, da nas je veliko, in da se marsikje sploh ne bi prepoznali, zato smo se v soboto 11. novembra 2007, na dan Martinovanja, zbrali vsi sestriči in sestrične v gostišču pri Pirnatu v Topolšici. Večina je že odraslih in že ima svoje družine, zato se ne vidimo ravno pogosto. Pripravili so nam dobro večerjo, nato pa smo se ob pijači zabavali pozno v noč. Zabavno se je bilo spominjati trenutkov, ko smo bili še otroci in živeli brezskrbno mladost. Takšna srečanja so nadvse dobrodošla, tako za manjše kot tudi večje družine, saj pravijo, da se dandanes »žlahta« srečuje samo še na pogrebih. Marko Potočnik Nekdaj so ljudje pozorno spremljali naravne pojave, saj je bilo od tega odvisno njihovo preživetje. Svoja spoznanja so vpletli v življenje in svojo kulturo. Ohranjeno ljudsko izročilo je postalo del naše dediščine. Nesnovna kulturna dediščina Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 razlaga pojem »nesnovne kulturne dediščine« kot skupek dejavnosti, predstavitev, izrazov, znanj, veščin, predmetov in orodij, ki so povezani z določenim kulturnim okoljem. To je lahko vezano na narodne skupnosti ali določene skupine ljudi. Ze ime samo pove, da gre za dediščino, ki ni iz »snovi«, ki bi bila neposredno fizično otipljiva, kot je npr. cerkev, stara kašča ali znamenita kraška jama. Gre za dediščino, ki se prenaša iz ust do ust, iz roda v rod ter tako živi med ljudstvom brez da bi puščala za seboj kakšne posebne »snovne« spomenike. Sem torej sodi ustno izročilo kot so ljudske bajke, legende in druge pripovedke, različne šege in navade, različne oblike umetnosti kot so pesmi, ples ali lutke, znanja in prakse v zvezi z naravo kot so npr. kmetijske dejavnosti, ljudska medicina, priprava hrane, merski sistemi ali štetja ter seveda tradicionalne obrti in veščine. Na prvi pogled se nam morda ne zdijo kaj dosti pomembne, uporabljamo jih kot pravljice za otroke ali priložnost za zabavo. Toda, če se vanje nekoliko poglobimo, bomo spoznali njihovo pravo vrednost. Posredujejo nam namreč ljudska spoznanja o naravnih pojavih, življenjske modrosti in povezanost človeškega dela z naravo. Nesnovna kulturna dediščina daje identiteto narodu ali etnični skupini, po njej se razlikuje od drugih. Z njenim ohranjanjem bogatimo kulturno raznolikost v materialnem, družbe- nem in duhovnem obsegu. Zaradi vse večje povezanosti sveta v procesih globalizacije preko komunikacije, jezika in sprejemanja novih navad pozabljamo na svojo nesnovno kulturno dediščino, ki se nam tako lahko porazgubi in odide v pozabo. Zavedanje o pomenu tovrstne dediščine se je formalno pričelo šele v sedemdesetih letih 20. stoletja. Takrat so se začeli z njo načrtno ukvarjati etnologi in njim sorodni raziskovalci ter se zavzemati za njeno ohranitev. Sad njihovega dela je zgoraj omenjena konvencija Združenih narodov, ki pa je Slovenija žal še ni ratificirala. Listopad V besedišču vsakega naroda so še posebej zanimiva imena za mesece. V zadnjem stoletju smo v Sloveniji, tako kot po skorajda vsem svetu, za imena mesecev prevzeli tuja imena. Ob tem pa bi bilo dobro, da slovenskih imen ne pozabimo, saj so del naše nesnovne kulturne dediščine. Slovenska imena mesecev so bila prvič zapisana v škofjeloškem rokopisu iz leta 1466, zapisal naj bi jih Martin iz Loke. Pa poglejmo, kako se je izoblikovalo ime za minuli mesec listopad oz. november. V omenjenem rokopisu ga imenujejo »ko-zoporsk«, Primož Trubar leta 1557 pa že »listognoj«. Slednjega imena so se večidel držali tudi drugi slovenski pisci, le da so včasih uporabili zanj kar izraz »gnilec«. Pomen besede listognoj je spričo naravnih dogajanj v tem mesecu jasen. Sorodno ime »listopad«, ki je bilo pri drugih Slovanih že dolgo znano, pa srečamo na Slovenskem šele v 19. stoletju. Med prvimi ga je uporabil J. N. Primic v Abecedi za Slovence leta 1812. Z objavo v Novicah leta 1843 pa je listopad tudi nekako uradno zamenjal listognoj. Zanimiva so še ostala imena, ki so se občasno pojavila za imenovanje novembrskega meseca, kot so andrejšček, gnilolist, martinščak, martinšček, martov-šek, listnik, vahtnik in listnik. Martinovo Martinovanje velja za šego, ki naj bi ohranila največ vezi z nesnovno kulturno dediščino in ki se tudi danes praznuje kot veseli jesenski praznik. Povezan je z navado zahvale za vse kar so ljudje čez leto ustvarili in pridelali, imenuje se tudi »jesenski pust«. V predkrščanskih časih se je praznoval kot praznik zahvale do- bri letini. V tem času so imeli koline, da so si pripravili zaloge mesa za zimo. Na ta dan so bile mize obilno obložene, polne mesa, pogač in novega vina. Na Slovenskem je bil nekdaj to tudi pastirski praznik, tedaj se je zaključila služba za pastirja, in dan, ko so ljudje poravnali najemnine, razne dajatve in dolgove. Ob pokristjanjevanju praznika niso ukinili, temveč so ga preimenovali v martinovo, po svetem Martinu, ki se je rodil leta 316 v Sombotelu na Madžarskem. V času martinovanja največkrat govorimo o gosi in vinu. Etnologi menijo, da je »martinova gos« stara obredna jed, ki je imela vlogo daritvene živali v poganskih jesenskih šegah. Značilna jed pa ni bila le gos, temveč v posameznih območjih Slovenije tudi kokoši in petelini, race in razne vrste mesa. Foto: Jože Miklavc Naravna dediščina Lahko bi bila fantastična grozljivka - pa ni! Besedilo in fotografije: Marija Lebar V kulturnem domu na Rečici ob Savinji so v soboto, 27. oktobra, predvajali film o gensko spremenjenih organizmih z naslovom »Življenje uhaja iz kontrole«. Po filmu je sledilo predavanje Mete Vrhunc iz društva Ajda. Zbirali pa so tudi podpise za peticijo proti sprejetju Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Predavateljica je odgovorila na številna vprašanja, ki jih je postavljalo občinstvo. Predvajani film bi se lahko zdel kot fantastična grozljivka, če ne bi bil dokumentarec, narejen na resničnih dogodkih in dokazanih dejstvih. Kanadski kmet, ki je imel bio farmo za pridelavo oljne ogrščice, pojasnjuje, kako so močni vetrovi več kilometrov daleč na njegova polja zanesli seme gensko manipulirane ogrščice, ki se je nato zasejala in je ni moč iztrebiti. Na njegovih poljih ne bo NIKOLI VEČ mogoče pridelovati bio pridelkov. Njegova eksistenca je s tem ogrožena. On in še tisoč kanadskih kmetov sedaj toži veliko multinacionalko, ki je pridelala in prodajala gensko predelano seme, tožba še ni končana. Dr. Vandana Shiva, indijska fizičarka in Nobelova nagrajenka, že 20 let vodi borbo proti ameriškim koncernom, ki so si s patenti pred ameriškimi sodišči prilastili patentno pravico že do semena 1/3 vseh indijskih kultur. Nič kaj bolje ni drugod po svetu. Veliki koncerni imajo posebne »lovce na semena«, ki po vsem planetu nabirajo seme, nato pa koncern za seme prijavi patentni zahtevek. »Pod izgovorom, da bodo z gensko spremenjenimi organizmi iz- koreninili lakoto na svetu, vsiljujejo domačinom njihova lastna, a sedaj gensko zmanipulirana semena avtohtonih rastlin, ki so stoletja pomenila vir preživetja domačega prebivalstva. V resnici gre tukaj za popolno prevlado petih največjih multinacionalk nad svetovnim tržiščem hrane. Izgovor o odpravi lakote je prazen. Hrane je že sedaj dovolj za vse ljudi, vprašanje je le prerazdelitev,« meni znanstvenica, ki je v vznožju Himalaje na svojem posestvu uredila nekakšno banko za gensko čista semena. Vedeti je namreč treba, da je že tudi velika večina grosističnih semenarn po svetu v lasti omenjenih koncernov. Ne vzdrži niti trditev, da bo okolje čistejše zaradi manjše porabe insekticidov. Res je, da BT koruza in BT bombaž, potem ko so jima vgradili v gen bacil, sama proizvajata insekticide, ki uničujejo škodljivce. Toda pomrejo tudi koristni opraševalci, kot so čebele in čmrlji. Poginilo pa je tudi 1.600 ovac, ki so se pasle na poljih, s katerih so poželi bombaž, kar se prej, pri tradicionalnem sajenju bombaža ni dogajalo. Kmetom v Iraku so zahodne sile z vojaškim dekretom naložile oddajo zanesljivih tradicionalnih semen in obvezno sajenje gensko spremenjenih! Če ne gre drugače, si multinacionalke pomagajo s tako imenovano »humanitarno« pomočjo in na tak način vsilijo rušilce reda v naravi nekemu narodu. To še posebej v tako imenovanem tretjem svetu, kjer je lakota in ljudje nimajo dovolj dostopa do verodostojnih informacij. Ne samo koruza, soja, ogrščica, riž, krompir, tudi živali, ki so namenjene prehrani, so že gensko spremenjene. Film pokaže prašiča in govedo, ki so jima vsadili človeške gene, da bi pridobili večjo maso mesa. Živali so pravi monstrumi, ki ne morejo obvladati lastnih mišic, težko se gibajo, ne funkcionirajo normalno, da o izgledu niti ne govorimo. Lososu so vgradili človeški hormon in je zdaj štirikrat večji, kot tisti naravni. Njegova prisotnost v naravi pa že v nekaj letih pripelje do izumrtja gensko čiste populacije. Združenje za zdravo Slovenijo, v katerega se vključuje tudi društvo Ajda, skrbi da bi prebivalci dobili čim več točnih informacij o nepopravljivi škodi, ki jo prinaša uvajanje gensko spremenjenih organizmov v naše okolje. Da pa se ljudje za tovrstne informacije zanimajo, je bilo videti tudi iz sobotne debate po koncu filma, ki je marsikateremu gledalcu odprl oči. Po filmu je sledilo še predavanje Mete Vrhunc. Sama ima kmetijo na Vrzdencu in se ukvarja z bio-dinamično metodo pridelovanja poljščin. Dalj časa je bila na izobraževanjih v Nemčiji, od koder prihaja ta metoda. Biodinamični pristop ni novost. Poleg ustreznih - bioloških načinov dognojevanja in varstva rastlin ta metoda upošteva še kozmične energije in posamične ugodne ali neugodne konstelacije različnih planetov. TYidi to ni novost, saj so se pri različnih kmečkih opravilih po luninih menah ravnali že v davnini. Vrhunčeva trdi, da je bodočnost kmetijstva v tako pridelani hrani in krmi brez strupov in gensko predelanih organizmov. Res je, da je v take pridelke potrebno vložiti veliko več truda in ročnega dela, vendar ni težava tako zdrave hrane prodati za trikrat višjo ceno kot tiste iz konvencionalnih pridelav. Evropska unija zahteva od svojih članic, da sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočala sajenje gensko spremenjenih rastlin. Vendar se nekatere dežele temu vztrajno upirajo. Tako se je avstrijska pokrajina Zgornja Štajerska izrekla proti takemu nasilju v naravi. Tvegala je celo tožbo, ki jo je na prvi stopnji iz- gubila, vendar se je pritožila, ta postopek še teče. Če se že ne morejo evropskim direktivam upreti države članice, pa se lahko uprejo posamezne pokrajine. Prav bi bilo, da so med temi tudi slovenske, saj imamo pri nas še dokaj »čisto« kmetijsko proizvodnjo. Raste namreč število kmetij z biološko, organsko in integrirano pridelavo hrane in krme, ki že po definiciji in predpisih ne smejo uporabljati gensko spremenjenih organizmov. Meta Vrhunc meni, da izraz »rastlina« ni primeren za kulture, ki so jim vsadili živalske ali človeške gene. Prav tako pravi, da je sam naziv nameravanega slovenskega zakona zavajajoč. Zakon naj bi se imenoval Zakon o soobstoju gensko predelanih z ostalimi kmetijskimi rastlinami, kar je že samo po sebi nemogoče. Soobstoj ni možen, saj gensko predelani organizmi s svojo agresivnostjo in s pomočjo opraševalcev kontaminirajo ostale, gensko čiste, da ti iz narave povsem in ZA VEDNO izginejo. Če krava mlekarica uživa krmo iz gensko manipuliranih rastlin, se to pozna na mleku in tudi na končnem porabniku - človeku. V kratkih desetih letih, odkar obstaja genski inženiring, ne more nihče zagotovo trditi, kakšne so ali bodo posledice ne samo za človeštvo, temveč za vse življenje na zemlji. Brez zadostnih poizkusov so namreč taki izdelki že na tržišču povsod po svetu, najti jih je celo v otroških bombonih. V Ameriki ni treba niti označiti, da izdelek vsebuje gensko spremenjene snovi. Prav je, da se postavimo ZA BODOČNOST življenja na našem planetu, dokler je še čas. Ne sme nam biti vseeno, kaj v našem imenu odločajo zakonodajalci. In pohvalno je, da se je kampanji »Občine brez gensko spremenjenih organizmov« pridružila tudi šoštanjska občina. 2007 Listopad List RJ 23 kabelsko razdelilni sistem Šoštanj Šoštanr.iiifii http://202tanj.inf0>f NAPOVEDNIK PRIREDITEV december 2 KDAJ ZVRST KAJ KJE VABI VAS 1. teden sobota, 1.12. ob 15:00 bridge 6. odprto parsko prvenstvo v bridžu za Pokal mesta Šoštanj Terme Topolšica Šaleški bridge klub Velenje sobota. 1.12. ob 17:30 odbojka Kajuh Šoštanj : Slovenj Gradec {3. državna odbojkarska liga za ženske) Telovadnica OŠ Šoštanj Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj sobota, 1.12. ob 19:00 košarka Elektra Esotech : Hopsl Polzela (1. A slovenska košarkarska liga) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra nedelja, 2.12. ob 10:00 odbojka Kvalifikacijski turnir starejših dečkov Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica nedelja, 2.12. ob 15:00 koncert Veselo nedeljsko popoldne Gasilski dom Gaberke Kullurno turistično društvo Kulturnica Gaberke nedelja, 2.12. ob 16:00 religija Dvig adventnih vencev Trg bratov Mravljakov v Šoštanju Turistično-olepševalno društvo Šoštanj 2. teden ponedeljek, 3.12. ob 18:00 bridge Internacionalni simultani turnir posameznikov Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje torek, 4.12. ob 17:00 delavnica TORKOVA PETA ■ ustvarjalnlca za otroke in starše: "Veseli december je tu” Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje sreda, 5.12. ob 18:00 predstava Obisk Miklavža in obdaritev otrok Trg bratov Mravljakov v Šoštanju Turistično-olepševalno društvo Šoštanj sreda, 5.12. ob 20:00 predstava Poroka čistilke Marije (napisal TONE PARTLJIČ, igra MOJCA PARTLJIČ) Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj četrtek, 6.12. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 6.12. ob 16:30 predstava Prazniki z nami - prikaz Dneva dejavnosti učencev in učiteljev Osnovna šola Šoštanj Osnovna šola Šoštanj petek, 7.12. ob 20:00 part» Union party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavama in slaščičarna Štorman Šoštanj sobota, 8.12. ob 17:30 odbojka Kajuh Šoštanj : KLS Ljubno (3. državna odbojkarska liga za ženske) Telovadnica OŠ Šoštanj Zenski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj sobota, 8.12. ob 19:00 odbojka Šoštanj Topolšica : Beltinci (3. državna odbojkarska liga) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica sobota. 8.12. ob 20:00 party Union party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj nedelja. 9.12. ob 10:00 odbojka Odbojkarski turnir za starejše deklice Telovadnica OŠ Šoštanj Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj 3. teden ponedeljek. 10.12. ob 18:00 bridge Internacionalni simultani turnir posameznikov Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje sreda, 12.12. ob 8:00 pohodništvo Zaključni izlet pohodniške sekcije občina Šoštanj Društvo upokojencev Šoštanj sreda, 12.12. ob 20:00 košarka Elektra Esotech : Helios Domžale (1. A slovenska košarkarska liga) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra četrtek, 13.12. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 13.12. ob 16:30 predstava Zimske zvezdice sreče Vrtec Gaberke - enota Mojca Vrtec Šoštanj četrtek, 13.12. ob 18:00 razstava Otvoritev Jaslic avla Občine Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj petek, 14.12. ob 14:00 posvet Strokovni posvet o Muzeju usnjarstva Slovenije (odprt za javnost) Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj petek. 14.12. ob 20:00 party Red Buli + Vodka party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj sobota. 15.12. ob 15:30 predstava Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje sobota, 15.12. ob 17:00 predstava Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje sobota, 15.12. ob 20:00 party Red Buli + Vodka party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj nedelja, 16.12. ob 09:00 predstava Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok Šola Bele Vode Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje nedelja. 16.12. ob 11:00 predstava Predstava Pravljica o belih zobeh ter obdaritev predšolskih otrok Dom krajanov Zavodnje Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje nedelja, 16.12. ob 14:00 predstava Predstava Pravljica o belih zobeh ter obdaritev predšolskih otrok Dom krajanov Skorno Florjan Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje nedelja, 16.12. ob 16:00 predstava Predstava Pravljica o belih zobeh ter obdaritev predšolskih otrok Kino Topolšica Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje 4. teden ponedeljek, 17.12. ob 16:00 predstava Predstava Pravljica o belih zobeh ter obdaritev predšolskih otrok Osnovna šola Ravne Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ponedeljek. 17.12. ob 18:00 bridge Internacionalni simultani turnir posameznikov Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje ponedeljek. 17.12. ob 18:00 predstava Predstava Pravljica o belih zobeh ter obdaritev predšolskih otrok Gasilski dom Gaberke Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ponedeljek. 17.12. ob 19:00 koncert Božično-novoletni koncert učencev glasbene šole Kulturni dom Šoštanj Glasbena šola FKK -'oddelek Šoštanj torek. 18.12. ob 17:00 predstava Pojemo in ustvarjamo v prazničnem vzdušju Vrtec Topolšica - enota Urška Vrtec Šoštanj torek. 18.12. ob 18:00 predstava Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok Dom krajanov Lokovica Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje sreda, 19.12. ob 16:00 obravnava Javna obravnava prostorskega plana za hladilni stolp in dimnik TEŠ sejna soba Občine Šoštanj Občina Šoštanj sreda, 19.12. ob 16:30 predstava Z lučkami v praznični večer Vrtec Šoštanj - enota Lučka Vrtec Šoštanj četrtek, 20.12. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek. 20.12. ob 18:30 bridge Bridge - razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Šaleški bridge klub Velenje četrtek, 20.12. ob 19:00 razstava Otvoritev razstave: stalna zbirka Napotnlkove galerije Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj petek. 21.12. 09:00 sejem Božično-novoletni sejem isejem poteka do 18:00) Rokometno igrišče Šoštanj Občina Šoštanj petek, 21.12. 20:00 predstava Stand up comedy night 2 Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj petek. 21.12. ob 20:00 party Heineken party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj sobota, 22.12. ob 10:00 sejem Božično-novoletni sejem (sejem poteka do 18:00) Rokometno igrišče Šoštanj Občina Šoštanj sobota. 22.12. ob 17:30 odbojka Kajuh Šoštanj : Mežica (3. državna odbojkarska liga za ženske) Telovadnica OŠ Šoštanj Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj sobota. 22.12. ob 20:00 party Heineken party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj 5, teden torek, 25.12. ob 16:30 planinstvo Božični nočni pohod na sv. Križ 1051m (start in cilj pohoda: gostišče Grebenšek) Bele Vode Planinsko društvo Šoštanj sreda, 26.12. ob 18:00 predstava Žive jaslice v Skornem Cerkev sv. Antona v Skornem Turistično društvo Skorno četrtek. 27.12. ob 12:30 izlet Izlet za otroke v praznično Ljubljano Ljubljana Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje četrtek. 27.12. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek. 27.12. ob 20:00 Projekcija Projekcija dokumentarnega filma: Z mopedom nad Istanbul Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj petek, 28.12. ob 20:00 party Jägermeister party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj sobota. 29.12. ob 20:00 party Jägermeister party Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik^^U ■\ Foto: Jožie Miklavc 'x .; ■ l