TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice Glasilo Ob c i n e M o ra v s k e Topiic e SKOPA ZIMA - Snega nam je nasula le za vzorec, premalo za zimsko veselje, prav nič za vodo podtalnico. UVODNIK Februarja proslavljamo kulturni praznik. V spomin na velikana slovenske poezije Franceta Prešerna. Obilneje kot letos, že dolgo nismo proslavili tega svetka! V Soboti so odprli novo knjižnico, tudi v naši občini se je zvrstilo več kvalitetnih prireditev. Večji del glasila je tokrat namenjen objavi proračunskih dokumentov (strani 6-11). Vodstva športnih kolektivov in kulturne ustvarjalce posebej opozarjam na letni razpis sredstev za dejavnost in investicije. Rok za prijavo: 20. marec 2004. Kmetje bodo morah ponovno prijaviti škodo po lanski suši (opozorilo je na strani 4). Na 20. strani objavljamo poziv vlagateljem v telefonsko infrastrukturo, da prijavijo zahtevek in predložijo dokumentacijo. Ne spreglejte niti razporeda odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov, ki bo v naši občini v začetku maja. Lepo vas pozdravljam. Urednik BOGOJINA: V ZNAMENJU PREŠERNA IN KUZMIČA - Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so z bogatim in domišljenim programom nastopili mladi domačini, učenci osnovne šole in več kulturnih skupin. Slavnostni govornik je bil podžupan Geza Džuban. Na sliki: folklorna skupina KUD Attila Jozsef iz Motvarjevec med nastopom. FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR OB KULTURNEM PRAZNIKU Proslava ob kulturnem prazniku v Bogojini OB PREŠERNU POČASTILI TUDI MIKLOŠA KUZMIČA Prireditev, katere organizator je bilo tamkajšnje Kulturno-umetniško društvo (KUD) Jožef Košič in je bila posvečena 204. obletnici rojstva največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna in 200. obletnici smrti prekmurskega katoliškega pisca Miklo-ša Kuzmiča, je na najlepši, tako rekoč šolski način izpričala tisto, kar je od takega praznika mogoče pričakovati: razmišljanje, vezano besedo, glasbo, pesem in na koncu Za odličnost izvedbe prireditve sta v dobršni meri z zanosom mladosti poskrbela odlična povezovalca programa Klarisa Kržanko in Marko Vugrinec, oba domačina, ki sta z interpretacijo misli Mikloša Kuzmiča, dr. Jožefa Smeja, Simona Červiča, dr. Vilka Novaka in Marka samega sicer z obiskovalci prepolno dvorano kulturnega doma še dodatno zapolnila. V slavnostnem nagovoru je podžupan Geza Džuban poudaril, da je Bogojina s celo vrsto pomembnih kulturnih ustvarjalcev, ki so že nekaj stoletij aktivni sooblikovalci slovenskega kulturnega prostora, več kot primeren kraj za obujanje spomina na Prešerna. Ta je že v prvi polovici 19. stoletja vizionarsko za- še ples. pisal nekaj, kar je mogoče razumeti in prenesti tudi v današnji čas. Ta je zadnja leta kljub vsemu naklonjen tudi Pomurcem, saj smo dobili kar nekaj pomembnih pridobitev. Tudi dolgo pričakovano knjižnico. Kje smo Slovenci danes? se je vprašal, in takoj kritično pristavil odgovor, da nas je morda malce zapustil spomin, da (več) ne sprejemamo tistih, ki so k nam prišli in ki niso prav nič drugačni od nas. Zato ne preseneča njegov poziv, ki si ga je prav tako sposodil iz Zdravljice in ga je prebral čisto na koncu, preden je izrekel čestitko za praznik: Edinost, sreča, sprava, k nam nazaj naj se vrnejo! Umetniško dovršeni in vsebinsko bogati so bili tudi nastopi kulturnih skupin in učencev OŠ Bogojina: bogojinske dekliške skupine Talita pod vodstvom Marije Kolenko, harmonikarja Blaža Čemela, mladih kitaristov Tomaža Turnerja in Aleše Cipot, kvarteta ljudskih pevcev pri KUD Jožef Košič pod vodstvom Štefana Vogrina ter folklorne skupine KUD Attila Jozsef iz Motvar-jevec, ki jih vodi Geza Dora. Priznanje za odlično prireditev velja izreči vsem nastopajočim, najbolj pa tistemu, ki si je program zamislil: prof. Jožetu Vugrincu. Geza Grabar Večer kulture v Tešanovcih UPOKOJENCI SO PREVZELI POBUDO Člani Društva upokojencev (DU) občine Moravske Toplice so v dvorani vaško-gasilskega doma v Tešanovcih pripravili prvi večer kulture. Pester program nastopajočih, dober obisk ter dobro razpoloženje obojih skozi vso prireditev je samo dokaz več, da si ljudje takšnih prireditev želijo. Marljivi upokojenci moravskotopliške občine pa so z organizacijo prve tovrstne prireditve izpolnili svoj glavni cilj: presekali so mrtvilo na kulturnem področju v zimskih mesecih v občini in dali mladim novega zagona. To je bil tudi eden od glavnih razlogov za prireditev, ki naj bi jo še v zimskih in prvih spomladanskih mesecih ponovili v Bogojini, Sebeborcih, Prosenjakovcih in še kje. Ubrani glasovi in plesni ritmi nastopajočih so marsikoga prevzeli in ga prepričali, da v naši občini živi cela vrsta odličnih ljudskih pevcev, plesalcev, godcev... Izjemno je bilo petje ženskega pevskega zbora DU, ki jih spremlja na harmoniki in vodi Štefan Zelko, prav tako nastop kvarteta ljudskih pevcev iz Bogojine in mešanega pevskega zbora iz Sela ob spremljavi harmonikarja Marjana Nemca. S šaljivimi zgodbami je večer popestril Oskar Makari iz Sela. Led na začetku so razbili in piko na koncu s plesnim nastopom postavili plesalci in godci folklorne skupine KTD Tešanovci. Program je povezovala tajnica društva upokojencev Olga Gutman. Nad vsebino večera navdušen župan Franc Cipot je ponovil staro resnico, da je življenje ljudi sestavljeno iz drobcev lepih trenutkov, zato jih ne kaže zamuditi. In kulturni večer je bil nedvomno tak. Vesel je, da je kulturno dogajanje v občini tako raznoliko, tako bogato. In posebej ponosen, da vlogo koordinatoija igrajo prav ljudje z največ izkušnjami, torej »najmlajši« (upokojenci). Geza Grabar Nastop ženskega pevskega zbora DU občine Moravske Toplice. JL LIPNICA_____________________________________ Filovci ZAPOJMO KOT NEKOČ V počastitev bližajočega se slovenskega kulturnega praznika so Filovske pevke v kulturni dvorani vaško-gasilskega doma predstavile pravkar posneto zgoščenko in kaseto (posnel jo je Drago Jošar). Na zgoščenki je trinajst pesmi, ki so vsebinsko raznolike, saj pripovedujejo o ljubezni do domačega kraja, žalostnih dogodkih iz naše preteklosti, nesrečni ali minuli ljubezni... Marsikatera pesem je znana in se bo s posnetkom ohranila poznejšim rodovom. Program predstavitve so z lepim in ubranim petjem obogatili gostje, pevci moškega zbora iz Gančan, ki ga vodi Ludvik Šuklar, z igranjem na harmoniko pa je prisotne razveselil mladu up Primož Čemela. Zbrane je z lepimi besedami o kulturi nagovoril predstavnik sveta KS Filovci Jože Gutman. Pevkam je čestital ob njihovem uspehu. Potem so se pevke še same na kratko predstavile: druži jih veselje do petja, rade se družijo in so vesele, da jim je uspelo posneti pesmi, ki jih rade pojejo. Denarna sredstva za izdajo kasete in zgoščenke so pri sponzorjih zbrale pevke same. V zahvalo so se jim zahvalile in vsakemu podarile kaseto in zgoščenko. Možje iz vasi so v imenu KS in društev vsaki pevki podarili lončnico s posebnim posvetilom in željo, da jim lončnica raste in cvete, kot naj raste in cvete tudi ljubezen do petja, do lepe domače slovenske pesmi. Andreja Trajbanč Omenimo ustvarjalce te skrbno in izvirno pripravljene prireditve: scenarij je delo Marije Domonkoš, program je vodila Andreja Traj-barič, sceno domače sobe z gramofonom sta pripravili Marija in Petra Ivanič, ozvočenje pa Ivan Gyorek. Za pogostitev so poskrbeli člani vaških društev. 16. februar 2004 VSEBINSKI POMEN REGIONALIZMA Franc Cipot, župan REŠITEV POMURJA NAJ BI BILA V ZAKONU O SKLADNEJŠEM REGIONALNEM RAZVOJU V proceduro za sprejem na državnem zboru je vložen Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Ta zakon naj bi okrepil možnosti financiranja razvojnih projektov v najmanj razvitih regijah v Sloveniji in na ta način zaustavil naraščanje razvojnih razlik med regijami v obdobju do leta 2006. Da se zakonska materija močno povezuje tudi s Pomursko regijo, ni potrebno posebej poudarjati, saj se je po kazalcih iz leta 2003 pri nas ponovno povečuje stopnja brezposelnosti, ki bo ob vstopu v EU lahko še bistveno večja. REGIONALIZEM V SLOVENIJI Novi zakon naj bi bil predvsem nadaljnja podpora regionalizmu v Sloveniji in nujnost glede na dejstva, da bo Slovenija po 1. maju, ko postane tudi uradno polnopravna članica EU, lahko neposredno koristila sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU le, če bo imela za to primerno organizirane spremljajoče službe, ki bodo zagotavljale strokovni in celostni pristop pri porabi evropskih sredstev. Ker gre za predpis, ki bo v marsičem spremenil dosedanji način koriščenja državnih in po novem predvsem evropskih pomoči, se mi zdi zelo pomembno, da predstavim njegove poglavitne rešitve in predloge. Te pa je najkrajše možno razvrstiti v naslednje točke: 1. Skladnejši regionalni razvoj je opredeljen kot skupna odgovornost države in občin, ki naj bi ga uresničevale z vzpostavitvijo javno zasebnega partnerstva in oblikovanjem regionalnih razvojnih svetov ter območnih razvojnih partnerstev; to naj bi bile začasne rešitve do sprejema Zakona o pokrajinah. 2. Razvojna regija, ki naj bi nadomestila pokrajine do njihove ustanovitve, bi naj imela kot osnovo Zvezo občin tega regionalnega območja, ta pa bi naj sklenila pogodbeno povezavo z gospodarskimi združenji na ravni regije in drugimi organiziranimi razvojnimi partnerji na območju razvojne regije. Ti partnerji pa bi potem oblikovali kolegijski organ, ki bi se imenoval razvojni svet oziroma neke vrste pokrajinski svet, ki bi odločal o najpomembnejših razvojnih vsebinah. 3. Zveza občin, ki bi imela pravno subjektiviteto, bi sprejemala regionalni razvojni program, ustanavljala regionalno razvojno agencijo in osebe javnega prava za opravljanje regijskih, štipendijskih, garancijskih, mikrokreditnih in drugih shem. Medtem ko bi o vseh drugih izvedbenih nalogah na ravni takšne razvojne regije odločal regionalni razvojni svet. 4. Regionalni razvojni svet bi bil tako sestavljen iz dveh petin predstavnikov občin, dveh petin predstavnikov gospodarstva ter ene petine predstavnikov civilne družbe, ki je organizirana na regionalni ravni. V svet bi bil dodatno vključen, tudi v našem primeru, predstavnik madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti. 5. Razvojna regija bi pridobivala sredstva za delovanje razvojnega sveta in razvojne agencije v višini 50 % iz državnega proračuna in 50 % iz sredstev vseh partnerjev, torej občin, gospodarskih subjektov in drugih udeležencev v regionalnem svetu. 6. Strokovno in tehnično (administrativno) podporo za delo zveze občin in regionalnega razvojnega sveta zagotavlja regionalna razvojna agencija. 7. Predlog zakona predvideva, da regionalne vzpodbude ne bi smele biti na državni ravni nižje od enega odstotka bruto domačega proizvoda. V tem odstotku pa so zajete t. i. neposredne in posredne regionalne vzpodbude. 16. februar 2004_ POMEMBNO: PRESEČI NASPROTJA IN PREDSODKE Sprejem takšnega zakona bo pomenil, da se bo potrebno čim hitreje zelo dobro organizirati na regionalni ravni in doseči konsenz v zvezi z najpomembnejšimi razvojnimi prioritetami. Glede na znane težave pri dogovarjanju o prednostnih naložbah, ki so velikokrat obremenjene z občinskimi mejami ali še s kakšnimi drugimi predsodki (Prekmurje-Prlekija, Goričko-Ravensko-Dolin-sko, mesto-podeželje...) se lahko zgodi, da bomo zaradi lastne neusklajenosti tudi pri tem zakonu potegnili v Pomurju krajšo, kot bi jo lahko. Moji pomisleki so vezani na izkušnje iz preteklih obdobij, ko je neke vrste regija vsaj na statistični ravni že delovala (Murska Sobota, Lendava, Radgona, Ljutomer), so pa bila dogovarjanja zelo težavna in proti koncu takratne delitve občin že skoraj popolnoma onemogočena. Čeprav želi zakonodajalec s tem zakonom preskočiti lastno nemoč pri doseganju konsenza oblikovanja pokrajin, pa je takšna rešitev lahko le začasna, saj bo sicer veliko preveč energije izgubljene v prepričevanje prepričanih in medsebojno usklajevanje kot pa v iskanje pravih rešitev in uresničevanje idej, ki edine lahko regijo premaknejo iz trenutne situacije. V OBČINI IMAMO PRIORITETNE CILJE RAZVOJA V Občini Moravske Toplice smo sicer že davno določili prioritetne cilje razvoja, ki so vezani na razvoj turizma in prestrukturiranje kmetijske proizvodnje, povezano z urejanjem okolja in varstvom narave na eni strani in podporo k razvoju družbenih dejavnosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja na drugi strani. Naši razvojni programi so več ali manj vsaj srednjeročno povezani s projektom Rimska Čarda in razvojem turistične destinaci-je Moravske Toplice, ki vključuje tako podporo izgradnji hotela v okviru Term 3000 kot tudi gradnji turističnih objektov v okviru območja hotela Vivat in njegove okolice. Ob tem pa izgradnja kolesarskih poti in turističnih cest z vzpodbujanjem novih ponudnikov ob teh poteh, predvsem s prekvalifikacijo v kmečke turizme, vinotoče, izdelavo domačih obrti, izdelavo in prodajo domačih pridelkov in drugo. Večina teh projektov je že našla svoje mesto v obstoječem regionalnem razvojnem programu in je pripravljena za prijavo na različne razpise v okviru državnih in evropskih sredstev. Zato morda največ pričakujemo od novega organiziranja, predvsem na področju izgradnje vodooskrbe na Goričkem, ki naj bi bil prvi in najpomembnejši tovrstni skupni projekt. Sicer pa bo tudi tokrat veljalo, da bo odvisno predvsem od nas samih, koliko spodbud in drugih ugodnosti bomo uspeli pridobiti. Pri tem mislim tako na vsakega posamezno kot tudi na vse institucije, ki bodo dobre ideje poskušale podpreti z zagotovitvijo določenega dela različnih pomoči in vzpodbud, pa naj se te imenujejo regionalne, državne ali evropske. Zaželimo si torej, da novi predpis ne bi ostal, kot se to velikokrat dogaja - le mrtva črka na papirju ali prazne obljube. Feri Cipot, župan ______________________________________________LIPNICA 2. KMETIJSTVO Suša - naša vsakdanjost? PADAVIN VSE MANJ, TEMPERATURE ZRAKA VIŠJE Vedno bolj smo priča podnebnim spremembam. Ponekod se pojavljajo velike poplave, na drugi strani spet suše. Enako velja tudi za temperature. Ekstremni vremenski pojavi se vse bolj kažejo tudi v našem podnebnem pasu. Suša, ki se vse bolj očitno in permanentno pojavlja že zadnjih deset let, ni samo problem kmetijstva, kjer se najprej odraža, temveč zaradi razsežnostih postaja nacionalni problem. Na severovzhodu Slovenije dobiva vse večji obseg hidrološka suša. Širi se krog gospodinjstev, ki so odvisna od dovoza pitne vode. Zato bi k reševanju problema morali pristopiti interdisciplinarno in preučiti vse možnosti za dvig podtalnice. Kmetijska stroka sama namreč vse bolj resnih problemov v zvezi s pomanjkanjem vode ne bo rešila. ŠTEVILKE SO ZGOVORNE Vrednosti 30-letnih povprečnih letnih padavin z merilne postaje Murska Sobota več kot očitno kažejo, da je padavin iz desetletja v desetletje manj. Nizke vrednosti padavin meteorologi sicer beležijo tudi na drugih merilnih postajah v Sloveniji, vendar je severovzhod s subpanonskim klimatskim območjem specifičen tudi zato, ker je tod že ob HUMUS - SKLADIŠČE VODE Sogovornik se pri zmanjšanju posledic suše s kolegi iz kmetijske stroke opira tudi na povečevanje deleža humusa v tleh, ki je pomembno skladišče vlage in ga rastline ob pomanjkanju padavin s pridom koristijo. »Če je le možno, svetujemo uvajanje travno-poljnega kolobarja ter setev strniščnih dosevkov za normalnih vremenskih pojavih najmanj padavin. In vsak malo večji manjko padavin v najbolj izrazitem kmetijskem območju že pomeni sušo. Na skrajnem vzhodu, v Lendavi, in na severu Goričkega, v Velikih Dolencih, pa je najnovejše 30-letno povprečje še nižje (745 oziroma 785 1/m2 na leto). To so tudi najnižje vrednosti v državi. Lanska suša, tretja v zadnjih štirih letih, je | bila za severovzhod države pogubna. Na cen- 3 tralni merilni postaji v Murski Soboti so izme- j rili vsega 514,7 1/m2 padavin, kar je 63,9 % | že itak nizkega dolgoletnega povprečja. Po drugi strani pa povprečna letna temperatura vsako leto odstopa navzgor v primerjavi s 30-letnimi vrednostmi (9,2 °C). V zadnjih letih redno za več kot celo stopinjo, lani kar za 1,3 °C. RAJONIZACIJA PRIDELAVE Da je prav pomurska regija (z delom Štajerske in Posavja) najbolj na udaru, kar zadeva hidrološko, še bolj pa kmetijsko sušo, se že vrsto let zaveda tudi kmetijska stroka. Dr. Stanko Kapun, specialist za poljedelstvo pri soboški enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pravi: »Glede na to, da smo v regiji v zadnjem obdobju izgubili več kot 85 % dolgoletnega povprečja padavin, je težko svetovati oziroma za kmetijstvo najti idealno rešitev. V nasvetih kmetom dajemo največji poudarek čimprejšnjemu spomladanskemu zapiranju brazde, da ohranimo zimsko vlago. Za čim boljši izkoristek spomladanske vlage je prav tako potrebno opraviti čimprejšnjo setev jarin.« Na zavodu dajejo vse večjo pozornost rajonizaciji pridelave. Izkušnje kažejo, da sušo dobro prenašajo lucerna, pasja trava in njihove mešanice. »Vedno večji pomen dobiva v pomurskem kolobarju tudi sudanska trava, predvsem kot naknadni posevek po spravilu mnogocvetne ljuljke, v zadnjem času pa tudi kot glavni posevek namesto koruze na prod-nejših tipih tal. Pri setvi koruze pa dajemo prednost tistim hibridom, ki so se v preteklosti izkazali kot odporni na sušo.« PONOVEN POPIS ŠKODE PO SUŠI Občane obveščamo, da je zaradi novega postopka potrebno ponovno prijaviti škodo po suši iz lanskega leta. Škodo prijavite na Občinski upravi Občine Moravske Toplice do 31. marca 2004. Prijava škode bo potekala po razporedu, ki bo pripravljen za vsako naselje posebej. O razporedu bomo občane obvestili na krajevno običajen način. Škodo je potrebno prijaviti v občini, kjer se nahaja zemljišče, lahko pa jo prijavijo tudi tisti, ki doslej še niso podali prijav. Jože Novak, vodja soboške izpostave Ministrstva Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, celo trdi, da se je nivo podtalnice v Murski Soboti v zadnjih 40 letih znižal kar za 4-krat, z 1,5 na 6 metrov! GORIČKO ŽE NEKAJ LET NIMA VODE Hidrološka suša se je najprej pojavila na hribovitem Goričkem, kjer vodna oskrba ni zadovoljivo rešena oziroma je še vedno odvisna od lokalnih virov. Vodna zajetja so tam začela presihati že pred desetletjem. Vse več je kmetij in gospodinjstev, kamor gasilci, komunalne organizacije in drugi redno dovažajo vodo. Tudi pozimi. Najhujše je v osrednjem in severnem Goričkem. V občini Moravske Toplice so gasilci lani prepeljali 664 kubičnih metrov pitne vode. Po podatkih, ki nam jih je posredoval Slavko Jauk, svetovalec za zaščito in reševanje v Murski Soboti, so minulo leto v Pomurju prepeljali kar 37.485 m3 pitne vode, večji del prav na Goričko. Leto pred tem so v regiji prepeljali 31.297 m3 vode, kar je dobrih 55 % vse vode, prepeljane v Sloveniji. Težko je napovedati, kdaj se bodo vodnjaki spet napolnili z vodo. »Če bo prišlo do večjih padavin, bo za kratek čas problem rešen, saj je tam količina vode v vodnjakih v veliki večini primerov odvisna od padavin, torej talne vode, in ne nivoja podtalnice,« prvi Boris Petrič. Prepričan je, da je za celotno pomursko regijo edina rešitev regijski vodovod. Kdaj bo projekt uresničen, pa je odvisno od županov, ki bodo morali stakniti glave in nehati vsak na svojem dvorišču vrtati vodo-nosne vrtine, ki na dolgi rok niso rešitev. Geza Grabar Pomurskemu kmetijstvu se tudi letos ne obeta nič dobrega: novembra in decembra 2003 in januarja 2004 je v Murski Soboti skupaj padlo le 901/m2 padavin, kar je vsega 60 % dolgoletnega povprečja teh treh mesecev. Za primerjavo: v sezoni 2002/2003 je v omenjenih treh mesecih padlo 127,81/m2 padavin, v sezoni 1999/2000 pa 132,31/m2. A K . I)r. Stanko Kapun. KGZ Murska Sobota. zeleni podor, in sicer: bele gorjušice in oljne redkve, s katerima lahko v pozno poletni setvi še pridelamo obilico zelinja, ki je osnova za nastanek trajne oblike humusa v tleh.« Dr. Stanko Kapun omilitev posledic vedno pogostejših suš vidi tudi v dvigu podtalnice in pravi, da bi za območje Pomurja kazalo ponovno preučiti upravičenost izgradnje pretočnih hidroelektrarn na reki Muri in pretočnih zajezitev vodotokov, melioracijskih jarkov ter izgradnje zadrževalnikov. Akumulirano vodo bi lahko uporabljali za namakanje kmetijskih površin. »Najverjetneje bi ti ukrepi imeli dolgoročno pozitivne učinke na zvišanje podtalnice,« pravi in priznava, da na zastavljeno vprašanje ne more odgovoriti samo kmetijska stroka. BISTVENO NIŽJA PODTALNICA »Vode je sicer tudi v Pomurju dovolj, vprašljiva pa je njena kvaliteta,« je na temo vse težje oskrbe prebivalstva z vodo na severu Pomurja (gričevnato Goričko) povedal Boris Petrič, vodja upravljanja vodovodov pri soboški Komunali. Njihovo podjetje posebej gibanja nivoja podtalnice (zaenkrat še) ne spremlja. Kljub temu nam je postregel s podatkom, da se je v zadnjih desetih letih nivo talne vode v okolici njihovih največjih črpališč, vodnega zajetja pri Krogu, znižal za meter. Ker so vodna zajetja le okrog 200 metrov oddaljena od reke Mure, se je po njegovem prepričanju drugod podtalnica znižala še precej več. ± LIPNICA 16. februar 2004 IZ DELA OBČINSKEGA SVETA 8. REDNA SEJA 16. december 2003 9. REDNA SEJA 29. december 2003 Med vsebinskimi točkami je Občinski svet: • Prvič obravnaval predlog proračuna občine za leto 2004, • Sprejel odloka o ustanovitvi javnih zavodov Pokrajinski muzej in Galerija Murska Sobota, • Potrdil pogodbo o prodaji 49-% ustanovitvenega deleža TIC Moravske Toplice, • Dopolnil odlok o ustanovitvi TIC, • Soglašal z razglasitvijo Donšove hiše (Noršinci 8) za kulturni spomenik lokalnega pomena, • Potrdil županov sklep o višini komunalnih taks v letu 2004 (višina točke 8,50 SIT, prej 8,00 SIT), • Sprejel sklep o nakupu zemljišča (2590 m2) za parkirišče in vodohran v Zgornjih Moravcih, • Slavka Škerlaka na lastno prošnjo razrešil članstva v odboru za zaščito in reševanje. Več vprašanj - med drugim tudi o Art centru - je zastavil svetnik Janez Škalič iz Sela. Svetniki so med drugim: • V drugi obravnavi sprejeli proračun Občine Moravske Toplice za leto 2004, • Določili ekonomsko ceno programov v javnem VVZ Vrtci Občine Moravske Toplice (70.510 SIT na otroka mesečno), • V odbor za zaščito in reševanje imenovali Štefana Kuharja iz Moravskih Toplic, • Se seznanili s predlogom letnega programa športa v občini in s pobudo za ustanovitev zveze občin za območje Prekmurja, • Podali soglasje k sklepom Mestnega sveta MO MS o delu plače za delovno uspešnost direktorja in zaposlenih v zavodu Galerija ter zaposlenih v Pokrajinskem muzeju M. Sobota, • Soglašali, da se za direktorja Zdravstvenega doma v Murski Soboti ponovno imenuje Jože Felkar, dr. med. spec., • Določili višino občinske subvencije za pomoč družini na domu, • Sprejeli program prodaje nepremičnega premoženja občine. OBČINSKI PRORAČUN »TEŽAK« 1,348 MILIJARDE TOLARJEV Na obeh decembrskih sejah so svetniki obravnavali - na 9. seji pa tudi potrdili -proračun občine za leto 2004 v višini 1.348.875.800,00 SIT, kar je (če upoštevamo tudi presežek iz preteklega leta) 29 % več od predvidene realizacije v letu 2003. Najmočneje je povečana proračunska postavka »Namenski in drugi prihodki« (indeks na leto 2003: 210, na leto 2002 celo 427). Prihodki (in odhodki) krajevnih skupnosti, ki so vključeni v občinski proračun, so predvideni v višini 44 mio SIT. Sicer pa Odlok o proračunu, bilanco prihodkov in odhodkov proračuna občine za leto 2004 objavljamo na straneh 6-11. OBČINA OSTAJA SOUSTANOVITELJICA MUZEJA IN GALERIJE S 1. januarjem 2003 je začel veljati Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Z njim je potrebno uskladiti ustanovitvene akte javnih kulturnih zavodov (Pokrajinski muzej Murska Sobota in Galerija Murska Sobota). Po novem sta ustanoviteljici Mestna občina Murska Sobota, na katero je večina prekmurskih občin prenesla ustanoviteljske pravice, in Občina Moravske Toplice (razmerje ustanovitvenih deležev: MO MS: 76%, OMT: 24%). Svetniki so potrdili odloka o ustanovitvi obeh zavodov. TIC Z AVTOBUSNIM PODJETJEM Svet je potrdil pogodbo z Avtobusnim podjetjem d. d. o prodaji in prevzemu 49-% ustanovitvenega deleža v javnem go- spodarskem zavodu TIC (Turistično informativni center) Moravske Toplice. V razpravi so ugotavljali, da je TIC opravil pomembno delo pri turistični promociji, vendar dejavnosti v sedanji obliki sam ne more širiti, zato je povezava z Avtobusnim podjetjem smiselna (selitev v večje prostore trgovine Putra, nakup mini vlaka, avtobusni prevozi...). Svetniki so spremenili in dopolnili člene Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega podjetja TIC, saj je bila doslej občina edini ustanovitelj javnega zavoda. SPREJETA POBUDA ZA ZVEZO OBČIN Župan je pojasnil, da se je pobuda za ustanovitev zveze občin za območje Prekmurja pojavila pred dobrim mesecem dni, njen namen je izvajanje skupnih razvojnih investicijskih programov, predvsem pri oskrbi z vodo in na področju turizma. Glede na to, da je dokumentacija obširna in zahtevna, evropska sredstva pa bodo težko dosegljiva majhnim občinam, je smotrno, da se ustanovi zveza občin, ki bo kot pravna oseba lahko zbirala vire pri sofinanciranju velikih projektov. Svetniki so podprli pobudo za ustanovitev zveze občin in pristop Občine Moravske Toplice k zvezi. BREZ MNENJA O DIREKTORICI PISK Svetniki niso podali nikakršnega mnenja k predlogu sveta Pokrajinske in študijske knjižnice (PISK) Murska Sobota. Ta je na seji v začetku decembra 2003 sklenil, da za direktorico imenuje Suzano Szabo Pa- hič. Občinski svet je potrdil stališče občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da ne poda mnenja k imenovanju direktorice, saj nima ne informacij niti možnosti vplivanja na potek izbora direktoija PISK. SUBVENCIJA POMOČI DRUŽINI NA DOMU & To pomembno obliko varovanja starejših občanov izvaja Center za socialno delo Murska Sobota. Ekonomska cena efektivne ure pomoči znaša 2.237 SIT in je enaka kot v letu 2003, od tega je 1.200 SIT dolžan pokriti uporabnik, razliko do ekonomske cene v višini 1.037 SIT pa za svoje občane subvencionira Občina Moravske Toplice. ART CENTER Pod točko dnevnega reda »Predlogi« je župan seznanil svetnike z informacijo, ki jo je o stanju zavoda posredoval v. d. direktorja Miran Žilavec (center ni plačilno sposoben, terjatev ni, žiro račun je blokiran, z nesklepčnostjo oziroma obstrukcijo se onemogoča delo sveta zavoda...). Svetnik Tibor Voroš je opozoril, da poteka mandat v. d. direktorju, ki je pripravil sanacijski program, vendar ga člani sveta zavoda niso sprejeli. Občinski svet je pooblastil člane sveta Art centra, imenovane s strani Občine Moravske Toplice, da zavzamejo stališča v okviru informacije v. d. direktorja, če ne bo druge možnosti pa tudi podprejo predlog za uvedbo stečajnega postopka v zavodu Art center Središče. Po zapisnikih povzel: Ludvik Sočič 16. februar 2004 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2004 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02) ter 16. člena Statuta občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 29. 12. 2003 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2004 1. člen S tem Odlokom se ureja sestava, priprava in izvrševanje proračuna Občine Moravske Toplice, upravljanje s premoženjem občine, poroštva občine, upravljanje dolgov občine, računovodstvo in proračunski nadzor. Določbe tega odloka veljajo tudi za druge neposredne uporabnike sredstev občinskega proračuna in ožje dele občine - to so Krajevne skupnosti (v nadaljevanju KS). Ta odlok ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina. 2. člen Proračunska sredstva se uporabljajo za financiranje vseh izvirnih in prenesenih funkcij občine in delovanje njihovih organov pri izvajanju teh nalog, ki so opredeljene v ustavi in z zakoni oz. občinskimi odloki. Pri trošenju oz. porabi proračunskih sredstev so se vsi porabniki dolžni obnašati racionalno in gospodarno. V proračunu občine so izkazani vsi prejemki, ki pripadajo občini, vključno s prejemki KS in vsi izdatki občine vključno z izdatki KS. Pregled prihodkov proračuna občine in njihova razporeditev po namenih sta sestavni del tega odloka. Sestavni del proračuna občine je račun financiranja ter račun finančnih terjatev in naložb. Proračun občine sloni na proračunskih izhodiščih, ki so obvezni sestavni del proračuna občine. Sestavni del občinskega proračuna je tudi splošni del proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe in načrt razvojnih programov 3. člen VIŠINA PRORAČUNA Z odlokom o proračunu občine Moravske Toplice za leto 2004 so predvideni: Prihodki - prihodki za pokrivanje primerne porabe v višini - prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov - namenski in drugi prihodki v višini - prihodki KS iz naslova samoprispevka in drugi viri KS v višini 1.348.875.800,00 649.909.000. 00 130.000. 000.00 524.821.800,00 44.145.000,00 Izdatki za javno upravo za obrambo (civilno zaščito) za javni red in varnost (protipožarna varnost) - za gospodarske dejavnosti - za varstvo okolja - za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj - za zdravstvo - za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij, združenj, društev - za izobraževanje - za socialno varnost 1.348.875.800,00 192.324.000. 00 2.507.000,00 13.064.000. 00 455.652.000. 00 53.759.000. 00 285.619.800,00 11.200.000. 00 39.898.000. 00 231.809.000. 00 63.043.000. 00 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A/ BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Prihodki 1.343.375.800,00 - Prihodki in drugi prejemki proračuna 1.299.230.800,00 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 362.639.000. 00 217.247.000. 00 53.395.000. 00 91.997.000. 00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 82.354.000,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 11.000.000,00 711 Takse in pristojbine 3.552.000,00 712 Denarne kazni 52.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.200.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 63.550.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 150.000.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč 150.000.000,00 73 PREJETE DONACIJE 20.500.000,00 730 Prejete donacije od domačih virov 20.500.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 683.737.800,00 740 Transferni prihodki 683.737.800,00 - Prihodki in drugi prejemki Krajevnih skupnosti 44.145.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 44.145.000,00 710 Udeležba na dobičku in drugi nedavčni prihodki 5.450.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 38.695.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI / 740 Transferni prihodki / II. O d h o d k i 1.325.675.800,00 - Odhodki in drugi izdatki proračuna 1.281.530.800,00 40 TEKOČI ODHODKI 234.632.000,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 54.037.000,00 401 Prispevki delodajalcev 8.962.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 153.528.000,00 403 Plačila domačih obresti 10.700.000,00 409 Rezerve 7.405.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 328.928.000,00 410 Subvencije 16.305.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 78.810.000,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam 36.384.000,00 413 Drugi domači transferi 197.429.000,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 693.308.800,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 693.308.800,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 24.662.000,00 430 Investicijski transferi 24.662,000,00 - Odhodki in drugi izdatki Krajevnih skupnosti 44.145.000,00 40 TEKOČI ODHODKI 26.565.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 26.565.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 3.450.000,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam 3.450.000,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 14.130.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 14.130.000,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI / 430 Investicijski transferi / III. SALDO bilance prihodkov in odhodkov B/ RAČUN FINANCIRANJA IV. Zadolževanje 50 ZADOLŽEVANJE 550 Najem kreditov V. Odplačila dolga 55 ODPLAČILA KREDITOV 550 Odplačila dolga VI. NETO zadolževanje + 17.700.000,00 / / 23.200.000,00 23.200.000. 00 23.200.000. 00 - 23.200.000,00 C/ RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB VIL Prejetavračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 5.500.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 5.500.000,00 750 prejeta vračila danih posojil 5.500.000,00 VIII. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 44 DANA POSOJILA 440 Dana posojila IX. Prejeta minus dana posojila +5.500.000,00 SKUPNI SALDO NA RAČUNIH 0 Globalna višina prihodkov in odhodkov opredeljenih v tem členu se spreminja z rebalansom letnega plana. 16. februar 2004 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2004 V okviru proračunskih izdatkov se oblikuje obvezna rezerva občine v višini 3.230.000,00 SIT. Ta sredstva se uporabljajo in razporejajo v skladu z 49. členom Zakona o javnih financah in statutom občine. 4. člen Uporabniki proračuna lahko izvršujejo svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim bila zagotovljena v občinskem proračunu za posamezno proračunsko leto in ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva v proračunu. Sredstva proračuna se praviloma delijo enakomerno čez vso leto. Med izvajanjem proračuna lahko župan, zaradi nižjih prilivov od načrtovanih, zniža mesečno porabo do višine, ki jo omogočajo dejanski prihodki. V tem primeru so prioritetni tisti uporabniki proračuna, ki imajo znotraj porabe tudi zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je pooblaščen: • da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve, • da odloča o prerazporeditvi porabe sredstev znotraj proračunskih postavk, če gre za porabo do višine 1 mio SIT v okviru temeljne porabe proračuna, oziroma 5 mio SIT v okviru investicijske porabe proračuna in odloča o razporejanju sredstev za že začete investicije, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih proračunskih letih v okviru sprejetega načrta razvojnih programov občine, • da odloča o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebino in jih prej ni bilo možno predvideti, • da odloča o vlogah za sponzoriranje in donacije različnih prireditev do višine 350.000 SIT po vlogi znotraj možnosti, ki jih dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezerva, • da odloča o pridobitvi oz. odtujitvi premoženja občine v skladu s statutom občine, • da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla KS, ki presega 250.000 SIT, • da odloča o izdaji soglasij in poroštev za najem posojila javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, • sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljišč v lasti občine pod pogojem, da se vrednost občinskega premoženja ne znižuje, • sklepa poroštvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema občinski svet. 6. člen Finančna služba občine je zadolžena za: • sprotno spremljanje poslovanja in tekoče evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, • pripravo analiz in polletnih ter končnih realizacij proračuna, • za pripravo odloka o zaključnem računu proračuna za preteklo leto, premoženjsko bilanco občine ter poročila za potrebe statistike finančnih računov v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti, • za pomoč KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proračuna pri pripravi finančnih načrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravočasno pripravo zaključnih poročil, • za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proračunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni, • za izvrševanje nakazil in izplačil iz proračuna v skladu z veljavno zakonodajo. 7. člen Tajnik občine je zadolžen za upravljanje z občinskim premoženjem v duhu dobrega gospodarja ter spremlja in nadzira upravljanje s premoženjem KS. i Občinska služba za nadzor nad investicijami, katerih investitor je občina oz. KS, je dolžna spoštovati določila zakona o javnih naročilih in le-te izvajati v skladu s tem zakonom. 8. člen Da bi župan, občinski svet, nadzorni svet in finančna služba občine lahko vključili potrebe posameznih porabnikov proračuna v tekoče financiranje in opravljali ustrezni nadzor, so le ti dolžni v roku do konca oktobra tekočega leta za naslednje leto poslati ustrezne finančne načrte z obrazloženimi postavkami. V kolikor posamezni uporabnik teh načrtov ne predloži pravočasno, se mu zagotovijo za naslednje leto le sredstva v višini porabe preteklega leta, brez sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. 16. februar 2004__________________________________________________________ 9. člen Uporabniki proračuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi blaga spoštovati Zakon o javnih naročilih s podzakonskimi predpisi in Zakon o izvrševanju proračuna. Amortizacijska sredstva se pri proračunskih porabnikih formirajo in trošijo v skladu s proračunskimi izhodišči Občine Moravske Toplice za posamezno proračunsko leto. Za začetek izvajanja vseh investicij v občini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finančna sredstva oz. zaprta finančna konstrukcija, ki je potrjena s strani župana občine. Za pogodbe in druga naročila proračunskih uporabnikov, ki nimajo tega soglasja, občina ne prevzema nobenih obveznosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti naročajo blago in storitve le ob sopodpisu naročila s strani računovodje občinske uprave, računovodstvo pa vodi evidenco naročil KS. Za izvrševanje finančnega načrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS oziroma predsedniki krajevnih odborov. Knjigovodska opravila za KS in administrativno tehnična opravila za organe KS opravlja Občinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode in javne gospodarske družbe, katerih ustanovitelj je občina. 10. člen Če se po sprejemu proračuna občine za tekoče leto sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi katerega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. V proračunu tekočega leta se najprej zagotovijo sredstva za pokrivanje že nastalih obveznosti iz prejšnjih let in odplačilo najetih kreditov v skladu z njihovim načrtom odplačevanja. 11. člen Pogodbe, ki zahtevajo prenos plačilnih obveznosti v prihodnje proračunsko leto, se lahko sklepajo le za namene, ki imajo že planirana določena sredstva v proračunu tekočega leta ali je za njihovo vključitev sprejet ustrezen sklep ali stališče občinskega sveta ali so sestavni del sprejetega razvojnega programa občine. 12. člen Občinsko premoženje je po tem odloku finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, kapitalske naložbe, ovrednoteno premoženje v lasti občine, ki ga upravljajo javni zavodi, in terjatve. Kapitalske naložbe so deleži v gospodarskih družbah in javnih podjetjih. Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine. Premoženje javnih zavodov v lasti občine se v njihovi bilanci vodi kot obveznost do občine oziroma kot sredstva prejeta v upravljanje. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoženjem KS. Občina ne odgovarja za obveznosti društev in zvez na področju občine. 13. člen Vsak proračunski porabnik je dolžan opravljati notranji nadzor nad porabo in namenskostjo sredstev. Nadzor nad izvajanjem proračuna občine, finančnih načrtov krajevnih skupnosti, zavodov in zvez, ki so ustanovljena na občinski ravni, izvaja nadzorni odbor občine. Ta je dolžan opraviti vsakoletni nadzor nad proračunsko porabo in vsaj vsako drugo leto nad porabo in trošenjem sredstev ostalih proračunskih porabnikov. Občina ima v skladu z zakonom pogodbenega izvajalca notranjega nadzora proračuna in porabnikov proračuna, ki tekoče spremlja izvajanje proračuna in o ugotovitvah poroča županu ter nadzornemu odboru občine. 14. člen Do sprejetja akta o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Občine Moravske Toplice opravlja dela povezana s stavbnimi zemljišči župan in o tem sproti obvešča občinski svet. 15. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 01. 01. 2004. Številka: 403-02/03-2 Moravske Toplice, dne 29. decembra 2003 Župan Občine Moravske Toplice Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., I. r. ____________________________________________________LIPNICA 2- PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2004 PRIHODKI PRORAČUNA Prorač. postavka KONTO Pod-konto NAMEN PRORAČUN 2002 Predvidena realizacija 2003 PRORAČUN 2004 INDEKS INDEKS 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A. Prihodki za pokrivanje primerne porabe 570.049.632,95 618.035.000,00 649.909.000,00 114 105 A/I Prihodki po 21. členu zakona 15.350.374,96 20.400.000,00 13.264.000,00 86 65 01. 703 7032 Davek na dediščine in darila 571.397,16 900.000,00 940.000,00 165 104 02. 704 7044 Davek na dobitke od iger na srečo 595.354,61 9.500.000,00 643.000,00 108 7 03. 703 7030 Davek na promet nepremičnin 9.357.809,24 7.000.000,00 8.129.000,00 87 116 04. 711 7111 Upravne takse 4.825.813,95 3.000.000,00 3.552.000,00 74 118 A/II Prihodki po 22. členu zakona 43.812.433,93 48.371.000,00 47.627.200,00 109 98 06. 710 7103 Davek od premoženja 1.034.213,87 1.000.000,00 1.050.000,00 102 105 07. 703 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 20.911.134,13 22.004.000,00 23.104.200,00 110 105 08. 704 7047 Turistična taksa 18.231.283,08 19.000.000,00 19.950.000,00 109 105 09. 704 7047 Pristojbine za gozdne ceste 686.762,91 776.000,00 815.000,00 119 105 10. 704 7047 Odškodnina zaradi spremembe namembnosti 660.282,21 0,00 0,00 0 11. 704 7047 Požarna taksa 2.287.013,00 2.541.000,00 2.656.000,00 116 105 12. 703 7030 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo 1.744,73 50.000,00 52.000,00 2980 104 13. 710 7103 Koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo 0,00 3.000.000,00 0,00 0 0 A/III Drugi prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo 6.410.012,83 6.800.000,00 7.283.000,00 114 107 14. 713 7130 Prihodki uprave 3.336.590,70 0,00 0,00 0 0 15. 704 7047 Komunalna taksa (taksa za obremenjevanje vode) 3.073.422,13 6.800.000,00 7.283.000,00 237 107 A/IV. 700 Prihodki po 23. členu 185.831.811,23 198.527.000,00 217.247.000,00 117 109 16. 7000 Dohodnina 185.831.811,23 198.527.000,00 217.247.000,00 117 109 16.01. 7000 Davek od osebnih prejemkov 166258.685,72 177.603.000,00 194.311.000,00 117 109 16.02. 7000 Davek od pogodbenih del 3.444.912,71 3.555.000,00 3.704.000,00 108 104 16.03. 7000 Davek od dohodkov iz nagrad 547353,40 500.000,00 637.000,00 116 127 16.04. 7000 Davek iz kmetijstva 37.87424 60.000,00 63.000,00 166 105 16.05. 7000 Davek iz dejavnosti (dobička) 6.739.973,30 7.550.000,00 7.935.000,00 118 105 16.06. 7000 Davek od dobička iz kapitala 2.422.753,75 2.623.000,00 3.388.000,00 140 129 16.07. 7000 Davek od dohodkov iz premoženja 1.619.547,07 1.712.000,00 1.934.000,00 119 113 16.08. 7000 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic 3.740.402,09 3.777.000,00 3.967.000,00 106 105 16.09. 7000 Zamudne obresti od dohodnine 1.020308,95 1.147.000,00 1.308.000,00 128 114 A/V. 740 7400 Finančna izravnava 318.645.000,00 343.937.000,00 364.487.800,00 114 106 17. 7400 Finančna izravnava 318.645.000,00 343.937.000,00 364.487.800,00 114 106 B. Prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 161.388.716,48 154.958.000,00 130.000.000,00 81 84 18. 500 5003 Najeti krediti za izgradnjo infrastrukture 45.179.273,00 0,00 0,00 0 0 18.01. 5003 Najeti krediti pri EKO skladu za kanalizacije in čistilne naprave 45.179273,00 0,00 0,00 0 0 19. 740 Sredstva na podlagi javnih razpisov 116.209.443,48 154.958.000,00 130.000.000,00 112 84 19.01. 7400 Sredstva za vodovod Prosenjakovci iz leta 2002 27.480.000,00 0,00 0 19.02. 7400 Sredstva za cesto Noršinci-Mlajtinci-Lukačevci 49.750.000,00 0,00 0 19.03. 7400 Sredstva za izgradnjo čistilne naprave Bogojina iz leta 2002 43313.000,00 0,00 0 19.04. 7400 Sredstva za vodovod Pordašinci - Motvarjevci 12.723.000,00 0,00 0 19.06. 7400 Druga sredstva iz naslova javnih razpisov 21.692.000,00 130.000.000,00 599 - sredstva za ureditev DOS Prosenjakovci za potrebe devetletke 6.000.000,00 0,00 0 - sredstva za ureditev OŠ Fokovci za potrebe devetletke 10.000.000,00 0,00 0 - sredstva za ureditev šol za potrebe devetletke 10.000.000,00 - sredstva za digitalizacijo prostorskih planov 2.092.000,00 0,00 0 - sredstva PHARE za projekt »Skupni ekonomski prostor« 3.600.000,00 10.000.000,00 278 - vodovod Selo-Fokovci 50.000.000,00 0 - vodovod Čikečka vas. Selo-Fokovci nadaljevanje 60.000.000,00 C. Namenski in drugi prihodki proračuna 123.035.199,61 250.024.000,00 524.821.800,00 427 210 20. 740 Namenski prihodki 37.665.637,20 102.332.000,00 194.150.000,00 515 190 20.01. 7400 Prihodki za dvojezičnost MNS in občine 30.000.000,00 27.000.000,00 28.400.000,00 95 105 20.02. 7400 Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 0,00 800.000,00 850.000,00 0 106 20.03. Stanovanjski prihodki 7.665.63720 6.600.000,00 4.900.000,00 64 74 750 7500 - sredstva od anuitet 7295.139,60 6.000.000,00 4.500.000,00 62 75 710 7103 - najemnine 155.354,00 200.000,00 200.000,00 129 100 710 7102 - obresti 215.143,60 400.000,00 200.000,00 93 50 20.04. 740 7400 Sredstva za skupno stavbo v Prosenjakovcih 0,00 0,00 24.000.000,00 20.05. 740 7400 Projekt Rimska Čarda iz leta 2002 0,00 5.535.000,00 0,00 0 0 20.06. 740 7400 Prispevek MNZ za vodovod Prosenjakovci 0,00 36.000.000,00 36.000.000.00 0 100 20.07. 740 7400 Nadaljevanje projekta Rimska Čarda 0,00 26.397.000,00 0,00 0 0 20.08. 740 7400 Panonski zdraviliščno-turistični park Moravske Toplice 100.000.000,00 21. Drugi namenski prihodki 85.369.562,41 147.692.000,00 330.671.800,00 387 224 21.01. 714 Sredstva krajanov za sofinanciranje komunalnih objektov 16.118.422,84 43331.000,00 38.350.000,00 238 87 ± UPNICA 16. februar 2004 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2004 Prorač. KONTO Pod- NAMEN PRORAČUN Predvidena PRORAČUN INDEKS INDEKS postavka konto 2002 realizacija 2003 2004 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 7141 kanalizacija Tešanovci 0,00 120.000,00 150.000,00 0 125 7141 kanalizacija Mlajtinci 1.109.041,00 300.000,00 900.000,00 81 300 7141 kanalizacija Lukačevci 380.000,00 200.000,00 100.000,00 26 50 7141 kanalizacija Ivanci 0,00 258.000,00 200.000,00 0 78 7141 ceste Ratkovci občani 57.850,00 200.000,00 0,00 0 0 7301 sredstva KS Martjanci 1.677.238,25 3.000.000,00 2.000.000,00 119 67 7301 sredstva za cesto Ratkovci- krajevna skupnost 271.451,66 1.000.000,00 1.000.000,00 368 100 7141 kanalizacija Bogojina- občani 93.000,00 10.800.000,00 6.000.000,00 6452 56 7301 Kanalizacija Bogojina-sredstva KS 15.000.000,00 7301 sredstva za cesto Selo 3.000.000,00 1.000.000,00 0,00 0 0 7141 sredstva za vodovod Selo 0,00 8.500.000,00 2.400.000,00 0 28 7141 Sredstva za vodovod Fokovci 0,00 2.500.000,00 700.000,00 0 28 ostala sredstva KS za ceste 9.529.841,93 16.053.000,00 9.900.000,00 104 62 7141 cesta Fokovci 2.510.200,00 1.200.000,00 2.200.000,00 88 183 7141 ceste Andrejci 2.179.300,00 1.900.000,00 700.000,00 32 37 7141 ceste Suhi Vrh 1.339.400,00 500.000,00 800.000,00 60 160 7301 ceste Sebeborci 68.412,93 0,00 0,00 0 0 7141 ceste Ivanovci 502.539,00 800.000,00 400.000,00 80 50 7141 cesta Središče 107.490,00 15.000,00 0,00 0 0 7141 cesta Vučja Gomila 912.500,00 500.000,00 700.000,00 77 140 7141 pločniki Noršinci 1.030.000,00 4.000.000,00 1.000.000,00 97 25 7141 pločniki Mlajtinci 760.000,00 3.500.000,00 800.000,00 105 23 7141 pločniki Lukačevci 120.000,00 1.900.000,00 300.000,00 250 16 7141 vodovod Motvarjevci 0,00 2.000.000,00 3.000.000,00 0 150 7141 vodovod Pordašinci 0,00 300.000,00 400.000,00 0 133 7141 kanalizacija Noršinci 0,00 238.000,00 0,00 0 0 21.02. 714 7141 Komunalni prispevek 5.158.156,00 12.000.000,00 40.000.000,00 775 333 21.03. 704 7047 Turistična taksa 27.092.088,57 28.500.000,00 30.050.000,00 111 105 21.04. Drugi nedavčni prihodki proračuna 11.127.090,30 17389.000,00 14.300.000,00 129 82 710 7102 obresti 3.550.711,42 2.000.000,00 2.000.000,00 56 100 750 7500 vračila subvencij in garancij 1.279.161,90 4.000.000,00 1.000.000,00 78 25 730 7300 sponzorstva 2.500.000,00 2.000.000,00 2.500.000,00 100 125 714 7141 drugi nedavčni prihodki 3.491.382,98 2.500.000,00 3.000.000,00 86 120 714 7141 sredstva za sofinanciranje javnih del 305.834,00 200.000,00 200.000,00 65 100 713 7130 Prihodki uprave 0,00 4.000.000,00 4.200.000,00 0 105 710 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku 0,00 1.389.000,00 0 0 710 7103 Prihodki od najemnin in zakupnin 0,00 1.300.000,00 1.400.000,00 0 108 21.05. 710 Prihodki od koncesijskih dajatev 4.783.518,04 2.772.000,00 6.150.000,00 129 222 7103 za dimnikarske storitve 521.172,01 900.000,00 1.000.000,00 192 111 7103 za posebne igre na srečo 2.815282,93 3.150.000,00 7103 za rudarske pravice 1.447.063,10 1.872.000,00 2.000.000,00 138 107 21.06. 704 7047 Taksa za obremenjevanje vode 17.047368,17 20200.000,00 20200.000,00 118 100 21.07. 704 7047 Taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 4.042.918,49 8.100.000,00 8.500.000,00 210 105 21.08. 704 7047 Ostale komunalne takse-reklamne table 0,00 1.800.000,00 1.900.000,00 0 106 21.09. 722 7221 Prihodki od prodaje premoženja (Rimska Čarda) 0,00 6.000.000,00 150.000.000,00 0 2500 21.10. 703 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 0,00 7.000.000,00 21221.800,00 0 303 Skupaj prihodki proračuna in zadolževanje (A+B+C) 854.473.549,04 1.023.017.000,00 1.304.730.800,00 153 128 22. 714 Prihodki krajevnih skupnosti 2003 61.007.029,84 61.500.000,00 44.145.000,00 72 72 2.01. 7141 KS Andrejci 618.04626 300.000,00 100.000,00 16 33 22.02. 7141 KS Bogojina 10259.728,76 11.000.000,00 5200.000,00 51 47 22.03. 7141 KS Filovci 8.454.529,30 7.500.000,00 7.555.000,00 89 101 22.04. 7141 KS Ivanovci 800.521,62 900.000,00 500.000,00 62 56 22.05. 7141 KS Krnci 944252,76 650.000,00 400.000,00 42 62 22.06. 7141 KS Martjanci 10.453.691,90 15.000.000,00 13.050.000,00 125 87 22.07. 7141 KS Moravske Toplice 1272.067,61 350.000,00 500.000,00 39 143 22.08. 7141 KS Motvarjevci 845245,05 500.000,00 200.000,00 24 40 22.09. 7141 KS Noršinci 4.079.702,16 3.500.000,00 3.440.000,00 84 98 22.10. 7141 KS Prosenjakovci 5.704.579,75 4.500.000,00 4300.000,00 75 96 22.11. 7141 KS Ratkovci 4.073.406,73 4.000.000,00 2.500.000,00 61 63 22.12. 7141 KS Sebeborci 2.722.717,11 2.500.000,00 1.800.000,00 66 72 22.13. 7141 KS Selo-Fokovci 4.130248,44 5.800.000,00 2.500.000,00 61 43 22.14. 7141 KS Tešanovci 6.648292,39 5.000.000,00 2.100.000,00 32 42 23. Preneseni presežek iz preteklih let - krajevne skupnosti 0,00 38.925.000,00 0 0 SKUPAJ - PRIHODKI PRORAČUNA 854.473.554,04 1.023.017.006,00 1.348.875.800,00 158 132 E. Preneseni presežek iz preteklih let - proračun 33.359.732,63 21.095.000,00 0 0 SKUPAJ VSA SREDSTVA PRORAČUNA 887.833.286,67 1.044.112.006,00 1.348.875.800,00 152 129 16. februar 2004 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2004 ODHODKI PRORAČUNA NAMEN Realizacija PRORAČUN 2003 PRORAČUN Indeks Indeks PRORAČUNA 2002 predvidena realizacija i 2004 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 01. 01. JAVNA UPRAVA 142.122.267,68 178.718.000,00 184.139.000,00 130 103 01.01. Stroški župana in občinskih organov 14.124.601,01 18.700.000,00 20.091.000,00 142 107 01.01.01. Stroški dela župana 9.067.93021 9.360.000,00 9.896.000,00 109 106 01.01.02. Povračila stroškov neprof. funkcionarjem občinskeqa sveta in orqanov 5.056.670,80 9.340.000,00 10.195.000,00 202 109 01.02. Delovanje uprave 58.441.755,19 61.796.000,00 74.903.000,00 128 121 01.02.01. Sredstva za plače, skupno porabo in druqi stroški dela 41.103202,62 43.656.000,00 55.903.000,00 136 128 01.02.02. Materialni stroški uprave 17.338.552,57 18.140.000,00 19.000.000,00 110 105 01.03. Sredstva za obnovo opreme in objektov uprave 3.849.365,04 6.904.000,00 7.300.000,00 190 106 01.04. Sredstva za delovanje krajevnih in vaških skupnosti - funkcionala 2.920.279,00 3.004.000,00 3.148.000,00 108 105 01.05. Sofinanciranje obnove objektov KS in društev 6.044.869,66 6.009.000,00 6.297.000,00 104 105 01.06. Namenska poraba in tekoča prorač. rezervacija 8.639.655,77 6.470.000,00 9.400.000,00 109 145 01.07. Odplačila obresti in kreditov 31.936.837,49 35.000.000,00 34.600.000,00 108 99 01.08. Sredstva za delovanje MNSS in občine 16.164.904,52 40.835.000,00 28.400.000,00 176 Sredstva za delovanje MNSS in občine 16.164.904,52 27.000.000,00 28.400.000,00 176 105 Sredstva za delovanje MNSS in občine iz preteklih let 13.835.000,00 0 0 02. 02. OBRAMBA (CIVILNA ZAŠČITA) 2.115.869,69 2.404.000,00 2.507.000,00 118 104 02.01. Sredstva za potrebe zaščite in reševanja 2.115.869,69 2.404.000,00 2.507.000,00 118 104 03. 03. JAVNI RED IN VARNOST (PROTIPOŽARNA VARNOST) 14.992.583,41 15.990.000,00 11.664.000,00 78 73 03.01. Sredstva požarne varnosti po programu 14.992.583,41 15.990.000,00 11.664.000,00 78 73 03.01.01. Sredstva za dejavnost OGZ in društev 13.449.000,00 8.996.000,00 67 03.01.02. Sredstva požarnega sklada 2.541.000,00 2.668.000,00 105 04. 04. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 297.358.971,36 459.680.000,00 484.187.000,00 163 105 042. 042. Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 14.611.232,50 23.820.000,00 30.737.000,00 210 129 042.01. Sredstva za pospeševanje kmetijstva po proqramu 9.114.343,34 12.020.000,00 12.537.000,00 138 104 042.02. Odplačilo obveznosti za izqradnjo rastlinjakov 5.496.889,16 8200.000,00 8200.000,00 149 100 Projekt »Skupni ekonomski prostor« 3.600.000,00 10.000.000,00 278 045. 045. Promet (cestni promet) 185.466.796,24 215.434.000,00 92.113.000,00 50 43 045.01. Investicijsko vzdrževanje cest 51.906.105,52 56.100.000,00 58.800.000,00 113 105 045.01.01. - Vzdrževanje in posodobitev lokalnih cest 39.960.567,35 43.300.000,00 45.400.000,00 114 105 045.01.02. - Vzdrževanje in posodobitev javnih poti 11.945.538,17 12.800.000,00 13.400.000,00 112 105 045.02. Obnove krajevnih cest, pločnikov po proqramu 133.560.690,72 159334.000,00 33313.000,00 25 21 047. 047. Druge gospodarske dejavnosti (turizem, gostinstvo) 31.245.336,80 108.300.000,00 302.163.000,00 967 279 047.01. Sredstva za razvoj turizma 7.893.434,13 11.000.000,00 15.000.000,00 190 136 047.02. Investicije na področju turizma 23.351.902,67 97.300.000,00 66.500.000,00 285 68 - Kolesarska steza M. Toplice, Tešanovci, Martjanci 13.500.000,00 21.500.000,00 0 159 - Urejanje javnih poti v Moravskih Toplicah 15.000.000,00 0 0 - Projekt Rimska Čarda 83.800.000,00 30.000.000,00 0 36 047.03. Panonski zdraviliščno-turistični park Moravske Toplice 0,00 220.663.000,00 0 0 049. 049. Ostale gospodarske dejavnosti (drobno gospodarstvo, vzdrževanje ulic, zelenic, parkov in drugo) 66.035.605,82 112.126.000,00 59.174.000,00 90 53 049.01. Sredstva za razvoj obrti in podjetništva po programu 1.990289,00 4.090.000,00 6268.000,00 315 153 049.02. Vzdrževanje komunalnih objektov v turističnem naselju 3.829.430,00 4.000.000,00 5.000.000,00 131 125 049.03. Vzdrževanje komunalnih objektov v KS 2,550276.40 3.611.000,00 3.761.000,00 147 104 049.04. Sredstva za vzdrževanje CATV sistema 29.878,90 0,00 0,00 0 0 049.05. Sredstva Krajevnih skupnosti 57.635.731,52 100.425.000,00 44.145.000,00 0 0 05. 05. VARSTVO OKOLJA 61.056.082,99 107.159.000,00 51.369.000,00 84 48 051. 051. Zbiranje in ravnanje z odpadki ter sofinanciranje Zbirnega centra Puconci 10.742.973,41 20.039.000,00 16.969.000,00 158 85 051.01. Zakup prostora za kosovne in nevarne odpadke ter sanacija odlagališč 4.965.775,06 6.009.000,00 6.269.000,00 0 104 051.02. Sofinanciranje izgradnje odlagališča v Puconcih 5.777.198,35 14.030.000,00 10.700.000,00 0 76 052. 052. Ravnanje z odpadno vodo 50.313.109,58 87.120.000,00 34.400.000,00 68 39 052.02. Izqradnja kanalizacij in čistilnih naprav 46.584.344,94 83.620.000,00 27300.000,00 59 33 052.99. Projekti in dokumentacija 3.728.764,64 3.500.000,00 7.100.000,00 0 203 06. 06. STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ 140.782.345,92 50.839.000,00 269.959.800,00 192 531 061. 061. Stanovanjska dejavnost 1.848.460,50 12.417.000,00 28.900.000,00 1563 233 061.01. Sredstva za slovenski odškodninski sklad 516.488,00 480.000,00 450.000,00 87 94 10 LIPNICA___________________________________________________ 16. februar 2004 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2004 NAMEN Realizacija PRORAČUN 2003 PRORAČUN Indeks Indeks PRORAČUNA 2002 predvidena realizacija 2004 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 061.02. Sredstva za stanovanjski sklad Slovenije 1256.733.60 950.000,00 900.000,00 72 95 061.03. Namenska poraba za nakup in ureditev stanovanj ter odhodki stanovanjskih kreditov 75238,90 5.170.000,00 3.550.000,00 4718 69 061.04. Ureditev skupne stavbe v Prosenjakovcih 0,00 24.000.000,00 0 0 061.05. Namenska sredstva iz preteklih let za stanovanjsko izqradnjo 5.817.000,00 0,00 0 0 062. 062. Dejavnost na področju prostorskega načrtovanja in razvoja 2.345.504,30 8.509.000,00 1.567.000,00 67 18 063. 063. Oskrba z vodo 133.259.014,74 26.413.000,00 235.417.800,00 177 891 063.01. Ureditev vodovodov in zajetij 128.167.805,85 17.000.000,00 227267.800,00 176 1337 063.99. Projekti in dokumentacija 5.091208,89 9.413.000,00 8.150.000,00 160 87 064. 064. Cestna razsvetljava 3.329.366,38 3.500.000,00 4.075.000,00 122 116 07. 07. ZDRAVSTVO 681.036,00 1.100.000,00 11.200.000,00 1645 1018 076. 076. Tekoči odhodki in transferi (mrliško ogledna služba in druge zdravstvene storitve) 681.036,00 1.100.000,00 11.200.000,00 1645 1018 076.01. Mrliškooqledna služba 681.036,00 1.100.000,00 1200.000,00 176 109 076.02. Ureditev zdravstvene postaje v Prosenjakovcih 10.000.000,00 0 0 08. 08. REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ, DRUŠTEV IN DR.INSTITUCIJ) 31.660.669,22 37.855.000,00 38.998.000,00 123 103 081. 081. Dejavnosti na področju športa in rekreacije 10.959.024,45 12.099.000,00 12.537.000,00 114 104 081.01. Sredstva za dejavnost na področju športa - OŠZ 8.030.736,12 9.094.000,00 9.403.000,00 117 103 081.02. Investicijsko vzdrževanje športnih objektov po proqramu 2.928288,33 3.005.000,00 3.134.000,00 107 104 082. 082. Kulturne dejavosti 14.555.474,72 17.174.000,00 17.930.000,00 123 104 082.01. Sredstva za dejavnost na področju kulture 4.640.033,71 12366.000,00 12.915.000,00 278 104 082.02. Sredstva za inv. vzdrževanje objektov na področju kulture po proqramu 2.782.532,01 4.808.000,00 5.015.000,00 180 104 082.03. Izqradnja Pokrajinske in študijske knjižnice 7.132.909,00 0,00 0,00 0 0 Ostale dejavnosti (radio, televizija, založništvo, neprofitne organizacije, društva in drugo) 6.146.170,05 8.582.000,00 8.531.000,00 139 99 083. 083. Informativna dejavnost 3.667.694,65 4.045.000,00 3.811.000,00 104 94 083.01. Izdaja informativnega lista Lipnica 3.101.661,85 3.500.000,00 3250.000,00 105 93 083.02. Informiranje preko druqih časopisov ter radijskih in TV postaj566.032,80 545.000,00 561.000,00 99 103 084. 084. Dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij 2.478.475,40 4.537.000,00 4.720.000,00 190 104 084.01. Sredstva za dejavnosti društev 1.499.415,40 3.005.000,00 3.120.000,00 208 104 084.02. Druqe javne potrebe-politične stranke 979.060,00 1.532.000,00 1.600.000,00 163 104 09. 09. IZOBRAŽEVANJE 185.670.458,54 230.502.000,00 231.809.000,00 125 101 090. 090. Predšolska vzgoja 118.290.692,00 127.600.000,00 136.700.000,00 116 107 090.01. Sredstva za delovanje vrtcev 116294.119,66 125.500.000,00 134.500.000,00 116 107 090.01.01. - Sredstva za vrtec Moravske Toplice 100.652.892,66 107.000.000,00 114.500.000,00 114 107 090.01.02. - Sredstva za pokrivanje razlike v EC vrtcev v druqih občinah 15.641227,00 18.500.000,00 20.000.000,00 128 108 090.02. Investicijsko vzdrževanje in oprema vrtcev 1.996.572,34 2.100.000,00 2200.000,00 110 105 091. 091. Osnovnošolsko izobraževanje 66.142.578,54 100.502.000,00 90.234.000,00 136 90 091.01. Sredstva za materialne stroške šol 12.920.998,15 15.973.000,00 15.438.000.00 119 97 091.02. Sredstva za nadstandardne storitve šol z javnimi deli 3.937201,71 5.609.000,00 3.750.000,00 95 67 091.03. Delovanje področje vzqoje in izobraževanja 33.06823426 42350.000,00 44200.000,00 134 104 091.04. Investicijsko vzdrževanje šol 7.430.811,08 8.551.000,00 9.019.000,00 121 105 091.05. Investicije na področju šolstva 8.785.333,34 28.019.000,00 17.827.000,00 203 64 098. 098. Ostale dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja 1.237.188,00 2.400.000,00 4.875.000,00 394 203 098.01. Sofinanciranje študijskih proqramov 1237.188,00 2.400.000,00 3375.000,00 273 141 098.02. Sof. razvojnega projekta za Medicinsko fakulteto v Mariboru 1.500.000,00 10. 10. SOCIALNA VARNOST 47.938.847,31 60.290.000,00 63.043.000,00 132 105 10.01. Sredstva za socialne transfere 46.938.847,31 57.285.000,00 59.813.000,00 127 104 10.01.01. Oskrbni stroški v socialnih zavodih 24.756225,62 31200.000,00 32.000.000,00 129 103 10.01.02. Začasne in enkratne denarne pomoči 1260.119,37 1.600.000,00 1.680.000,00 133 105 10.01.03. Sofinanciranje tedna starejših občanov 1211.000,00 1370.000,00 1.440.000,00 119 105 10.01.04. Poqrebni stroški socialno oqroženih 184.478,32 500.000,00 525.000,00 285 105 10.01.05. Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov 12.474.384,00 14.400.000,00 15.533.000,00 125 108 10.01.06. Sredstva za delovanje Centra za socialno delo 7.052.640,00 8215.000,00 8.635.000,00 122 105 10.02. Proračunska rezerva 1.000.000,00 3.005.000,00 3.230.000,00 323 107 SKUPAJ PORABA PRORAČUNA 924.373.262,43 1.144.537.000,00 1.348.875.800,00 146 118 16. februar 2004 UPNICA UL URADNE OBJAVE - RAZPIS Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 8. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/2002) - v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2004 (Uradni list RS, št. 135/03) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU TER ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN JIH BO V LETU 2004 SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Moravske Toplice: - športna društva in športni klubi, ki imajo sedež v občini Moravske Toplice, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Moravske Toplice, - zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov - registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. Višina sredstev razpisa za programe športa - 8.953.000,00 SIT Višina sredstev razpisa za vzdrževanje športnih objektov -3.134.000,00 SIT II. Za sofinanciranje v letu 2004 se lahko prijavijo naslednji programi: 1. Športna vzgoja otrok in mladine (1. točka 17. člena pravilnika) 2. Športna rekreacija (2. točka 17. člena pravilnika) 3. Kakovostni šport (3. točka 17. člena pravilnika) 4. Vrhunski šport (4. točka 17. člena pravilnika) 5. Šport invalidov (5. točka 17. člena pravilnika) 6. Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6. točka 17. člena pravilnika) 7. Športne prireditve v občini (8. točka 17. člena pravilnika) 8. Vzdrževanje športnih objektov (XII. poglavje pravilnika) 9. Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2004 (XIV. poglavje pravilnika) III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/02), Letnim programom športa Občine Moravske Toplice za leto 2004 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom športa RS (Uradni list RS, št. 24/00). Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke in pravilnik lahko dobite v tajništvu Občinske uprave Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3-1. nadstropje, soba 3 (telefon: 02/538 15 00). IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod točko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji določeno drugače) priložiti: 1. pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena, 2. potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na področju športa na Občino Moravske Toplice oziroma so v tem času nastale spremembe, 3. potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno število ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji števila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2004), 4. v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predložiti ustrezen UPNICA______________________________________________________ sklep pristojnega organa o višini cene najema za člane in nečlane društva, 5. program dela za posamezne prijavljene programe, 6. seznam vadečih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva), 7. seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi številkami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 8. izvajalci rekreacijskih lig morajo predložiti propozicije tekmovanja, 9. podatke o članstvu na dan 31. 12. 2003, 10. izjava društva o pobiranju članarine, 11. zaključni račun za leto 2003 (bilanco stanja in bilanco uspeha), 12. vsebinski in finančni program dela društva za leto 2004. Za programe pod točko II. 8 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priložiti: a) dokazilo o lastništvu, najemu ali upravljanju objekta, b) upravna dovoljenja za poseg v prostor. V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: 1. Športna društva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov članov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajši starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajši). VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki: - bodo imeli vadbene skupine številčno zapolnjene, - dosegajo v isti športni panogi boljše rezultate, - pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine, - pri izboru projektov za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: a) že pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b) delež lastnih sredstev, c) javni interes v športu. VII. Prijave, ki morajo vsebovati: - potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, - priloge iz IV. točke tega razpisa, - ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji pošljite na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2004 - NE ODPIRAJ« najpozneje do 20. marca 2004. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 1200 v tajništvu Občine Moravske Toplice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali Jn bodo s sklepom zavržene! VIII. Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem letu 2004 in sicer do 31. 12. 2004. Številka: 65/04-1 V Moravskih Toplicah, dne 30. 01. 2004 OBČINA MORAVSKE TOPLICE _____________________________________________________ 16. februar 2004 URADNE OBJAVE - RAZPIS Občina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 22/00), 4. člena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih društev in kulturnih projektov iz proračuna Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/2002) in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2004 (Uradni list RS, št. 135/2003) JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2004 SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE 1. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin. - dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe, - udeležba na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in akcije, - drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. 2. Višina sredstev razpisa. - 1.700.000,00 SIT 3. Pogoji sofinanciranja. Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in posamezni avtoiji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ali predložijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost, ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Moravske Toplice, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, - društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da Občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. 4. Vsebina vloge. Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur v tajništvu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. 5. Rok in način prijave. Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 20. marca 2004 na naslov Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2004 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 1200 v tajništvu Občine Moravske Toplice. 6. Obravnava vlog-. Pravočasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna občine Moravske Toplice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju. fr 7. Informiranje kandidatov. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. Kontaktna oseba: Majda Lipič, telefon 02/538 15 06, vsak delovni dan od 800 do 1300. Številka: 67/04-1 Moravske Toplice, 30. 01. 2004 OBČINA MORAVSKE TOPLICE IN M E M O R I A M Ludviku Vladimirju (Lajčiju) Grabarju v spomin Ludvik Grabar, rojen 26. junija 1949, je bil vse življenje zvest svojemu rodnemu kraju Fokovci, kjer si je ustvaril tudi svojo družino, ki mu je veliko pomenila. Posebej radosten in vesel pa je bil od takrat, ko je postal dedek. Vendar pa mu ni bilo dano, da bi njegovo plemenito srce zares zaživelo z vso to srečo, saj je žalostna smrt v trenutku za zmeraj prekrižala vse njegove sanje in poti. Več kot trideset let je trajalo najino poznanstvo in prijateljevanje. Povezalo naju je delo s financami, ki jim je Lajči ostal zvest vse do svojega nepričakovanega nesrečnega konca. Vendar je zmeraj šlo med nama za nekaj več kot le za številke na računih in v bilancah, šlo je za prijeten in prijazen medčloveški odnos, pogovor in nasmeh, ki ga je imel Lajči vedno na ustih samo njemu lastnega, zelo prisrčnega in sproščenega. Bil pa bi krivičen, če ne bi v tem priložnostnem zapisu posebej poudaril, da je bil Lajči dejansko nepopravljiv optimist in velik garač, pa naj je šlo za načrte in delo, ki je bilo povezano z njegovo družino ali s podjetjem, v katerem je s svojo pripravljenostjo pomagati slehernemu sodelavcu pustil trajni pečat. Nič manj pomembno ni bilo njegovo delo in prizadevanje v organih vaške in krajevne skupnosti, kakor tudi in predvsem sodelovanje v organih lokalne skupnosti in v zadnjem letu tudi predsedovanje nadzornemu svetu našega občinskega komunalnega podjetja, ki mu je bil Lajči vedno bolj predan. Vendar pa se je zjutraj 21. januarja 2004 zgodilo, česar nismo mogli predvideti in česar tudi sam ni niti najmanj slutil -odšel je brez besed in brez slovesa. In na koncu se moram Lajčiju v imenu vseh, ki smo ga poznali, posebej zahvaliti, saj ker je bil vedno prijazen, čeprav ga za to njegovo prijaznost ni kdo posebej prosil. Takšen nam bo trajno ostal v lepem spominu! Prijatelj Feri Cipot, župan 16. februar 2004 LIPNICA 11 TURIZEM - NARAVNI PARK TERME 3000 V Termah 3000 pred novim izzivom HOTEL S PETIMI ZVEZDICAMI USPEŠNI TUDI OB KONCU LETA Kljub napovedanemu prevzemu družbe Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice s strani skupine podjetij Sava Kranj, Terme 3000 pogumno načrtujejo nove investicije. Po novem letu so s projektno skupino Elite d. o. o. iz Krškega, ki je bila izbrana med sedmimi domačini in enim tujim ponudnikom, podpisali pogodbo o projektiranju hotela s petimi zvezdicami v vrednosti 84 milijonov tolaijev. Z vrsto investicij so v Moravskih Toplicah v zadnjih letih uspeli zaokrožiti celovit turistični produkt - od kopališke, zdravstveno-medicinske in hotelsko-go-stinske do zabavišče ponudbe - z vsem, po čemer povprašuje vsak dan bolj zahteven evropski turistični trg. Skladno s tem pa se je v tej vse bolj priljubljeni slovenski turistični destinaciji dvignil tudi nivo ponudbe in storitev. Hotel - ime zanj še ni izbrano - naj bi bil dobrodošla novost tako v nastanitveni ponudbi zdraviliškega kompleksa kakor v ponudbi celotni slovenskega turizma. Zanj je predvidena lokacija na severovzhodni strani zdraviliškega kompleksa, rezervirana je bila že leta 1990, ko so snovali dolgoročno strategijo razvoja in investiranja v omenjeni družbi. Na priložnostni tiskovni konferenci ob podpisu pogodbe o projektiranju je glavni direktor družbe Terme 3000 Dušan Bencik povedal, da so vodstvo že nekaj let napeljevala k razmišljanju o dodatnih namestitvenih kapacitetah številna izhodišča: v prvi vrsti visoka (več kot 75-odstotna) izkoriščenost obstoječih kapacitet in več kot 65-odstotni delež tujih gostov z vse sobe za goste, v delu mansarde pa je tudi kavarna. Kot povezovalni element programov v pritličju in kleti je predviden atrij z bazenom, ki povezuje posamezne programe.« Špacapan je omenil še dodatne ponudbe: ob konferenčnem centru v pritličju še wellness center in bazenski kompleks s savnami. V hotelu naj bi imel domicil tudi golf klub s pripadajočo opremo in spremljevalnimi prostori. Zmogljivost hotela bo 123 sob z 264 ležišči in 23 enoposteljnih sob. Ob gradnji je predvidenih tudi 122 novih parkirnih mest, od tega 62 v kletni garaži. V predstavitvi marketinške strategije novega hotela, ki naj bi bil v prvi vrsti wellness in golf hotel višjega cenovnega razreda, je direktor marketinga v Termah Maketa tretjega hotela v Moravskih Toplicah. višjimi zahtevami. Nenazadnje se v to smer nagibajo trendi v svetovni turistični industriji, pa tudi dejstvo, da v Sloveniji primanjkuje hotelov najvišje kategorije. Fedor Špacapan, odgovorni arhitekt in direktor družbe Elite d. o. o., je novi hotel v vrednosti 3,6 milijarde tolarjev predstavil s svojega zornega kota: »Novi hotel je oblikovan tako, da predstavlja smiselno nadaljevanje dveh že obstoječih, Ajde in Termala, in bo z njima tudi povezan. V pritličju objekta s šestimi etažami se nahaja recepcija z informacijskim pultom, v nadaljevanju sta panoramski dvigali, v ozadju pa aperitiv bar kot stičišče dogajanja v hotelu. V pritličju in kleti so pretežno javni programi, v treh nadstropjih so 3000 Štefan Voroš povedal, da bodo jedro ponudbe v hotelu predstavljali wellness in golf programi na eni ter seminarski in poslovni turizem na drugi strani. V prvih petih letih obratovanja naj bi bil hotel zaseden 60-odstotno, njegovo cenovno pozicioniranje pa je približno za četrtino nad hoteli s kategorijo štirih zvezdic. V novem hotelu naj bi dobilo zaposlitev kar 107 ljudi, predvidena doba vračanja vloženih sredstev (lastnih, iz dokapitalizacije, nepovratnih ter kreditov) je 12 let. Gradnja hotela naj bi se pričela septembra letos, za začetek rednega obratovanja pa je predviden januar 2006. Geza Grabar V nastanitvenih kapacitetah družbe Naravni park Terme 3000 (v dveh hotelih, apartmajskem naselju, bungalovih in kem-pu) so ob novoletnih praznikih našteli 1.310 gostov, od tega 62 % tujih. To pomeni, da so bile nastanitvene kapacitete zasedene kar 111,4-odstotno, kar so omogočila dodatna ležišča. V petih zdraviliških restavracijah je silvestrovalo 792 gostov. Štefan Voroš, direktor marketinga, posebej izpostavlja silvestrovanje v hotelu Ajda s programom »ali inclusive«. V Ajdi so tudi poskrbeli za najmlajše. »Letošnji preskok ocenjujemo kot zelo dober, saj je pri nas novo leto dočakalo 13 % več gostov kot v lanskem letu. Prepričani smo, da so k temu botrovale odlične storitve in nenehno dopolnjevanje le-teh ter dobro zastavljene promocijske in prodajne aktivnosti.« (G. G.) NOVA ODKUPNA CENA ZA DELNICO TERM 3000 Kranjska Sava je 5. decembra lani objavila namero za prevzem družbe Terme 3000 iz Moravskih Toplic. Natanko mesec dni zatem je v skladu z zakonskimi predpisi in z dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev objavila javno ponudbo za odkup vseh delnic Term 3000. Do druge polovice januarja je odkupno ceno delnice povišala dvakrat, z 2.200 tolarjev najprej na 2.300, pozneje na 2.525 tolarjev. Poteza Gorenjcev pravzaprav ni presenetila, saj si Sava prizadeva, da bi postaja večinski lastnik družbe Term 3000. Če namera o prevzemu ne bi uspela, bi lahko ponudnik objavil novo javno ponudbo za odkup delnic šele po letu dni. Knjigovodska vrednost delnice Term 3000 je vredna nekaj več kot 3.000 tolarjev, zato za marsikoga tudi spremenjena cena ni sprejemljiva. Je pa res, da bo (ne)uspešnost prevzema odvisna zgolj od velikih delničarjev. Mali delničarji se jim bodo morali prilagoditi. Tisti, ki so delnice Term 3000 po objavi ponudbe prodali po začetni ponujeni ceni (2.200 tolarjev), so upravičeni do razlike v kupnini. Geza Grabar SAVINA NAMERA SE JE URESNIČILA Ob izidu Lipnice bo že dokončno znano, kako uspešna je bila ponudba kranjske Save za odkup delnic Term 3000. 7. februarja smo zasledili radijsko vest o tem, da je kranjska Sava že pridobila 46,7% delnic Term 3000 iz ponudbe. Sava po teh podatkih imela 51,1-% delež v podjetju Naravni park Terme 3000. S Pivovarno Laško se nadaljujejo pogajanja o nakupu Zdravilišča Radenci in vključitvi v načrtovani projekt Panonske terme. (L. S.) 16. februar 2004 JUBILEJI IN DRUGI DOGODKI Jubilant Ivan Žerdin iz Krneč ŽE STOTIČ DAROVAL KRI Na sedežu Območne organizacije Rdečega križa (00 RK) v Murski Soboti so konec januarja pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so izročili priznanje Ivanu Žerdinu iz Krneč za stoto darovanje krvi. Ivan, ki bo julija letos dopolnil 50 let, je krvodajalec že od leta 1974, ko se je akcije udeležil naključno in predvsem iz radovednosti. Zadnjih 20 let jo redno daruje. Krvodajalec je bil tudi v Celju, Mariboru in Ljubljani, kamor ga je kot zaposlenega na SCT Ljubljana in Unior Zreče vodila službena pot. Zadnjih 18 let kmetuje v rojstnih Krncih in daruje kri vsake tri mesece na Oddelku za transfuziologijo Splošne bolnišnice v Murski Soboti. 19. januarja letos, ko jo je daroval že natanko stotič, se je kot 7. Prekmurec vpisal v »Klub 100«. RK Slovenije. V Pomurju jih tako naštejejo 7.000. V manj razvitem okolju je očitno večji socialni čut do sočloveka, kar se kaže tudi v krvodajalstvu. Odgovorni v zdravstvu pa že lep čas opozarjajo, da bi morali krvodajalce drugače obravnavati vsaj tedaj, ko potrebujejo zdravniško pomoč. Zanje naj ne bi veljale čakalne vrste. Žal je doslej ostalo le pri besedah. Tudi razumevanje delodajalcev se je do krvodajalskih akcij precej spremenilo, saj odsotnost z dela povzroča izpad dohodka. Kmetje, kot v našem pri-, ■«■ 25 let Društva psoriatikov Slovenije NAZAJ H KORENINAM Društvo psoriatikov Slovenije (DPS) si Moravskih Toplic kot kraja počastitve 25. obletnice ustanovitve in uspešnega delovanja ni izbralo naključno. Prav v tem zdravilišču je bilo društvo 19. januarja 1979 ustanovljeno. Delovni program je obsegal: izobraževanje, izvajanje socialnega programa, obnovitvene rehabilitacije in skupinske terapije. Danes 11 podružnic DPS vključuje blizu 2.000 bolnikov z luskavico iz vse Slovenije. Praznovanje se je začelo predstavitvijo dveh publikacij: zbornika ob 25. obletnici in strokovnega priročnika za bolnika in javnost pod naslovom Psoriaza - kvalitetno življenje s psoriazo oziroma luskavico. Avtorja publikacije sta prva moža DPS: predsednik Jože Arzenšek, dr. med., in podpredsednik Ivo Plazar. Na osrednji svečanosti je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Borut Pahor, najzaslužnejšim članom in sodelavcem DPS pa so podelili jubilejne plakete. Med drugimi sta jih prejela tudi prvi predsednik društva Štefan Sreš iz Rade-nec in Naravni park Terme 3000, ki si v svojem zdravilišču v Moravskih Toplicah ves čas prizadeva za balneoterapijo in rehabilitacijo bolnikov s psoriazo. Letos naj bi obnovili izdatne površine v zdravstveno-terapevtskemu delu, kjer je del namenjen tudi bolnikom z luskavico. Še intenzivnejše in uspešnejše zdravljenje pa se obeta z zgraditvijo zdravilišča Rimska Čarda, saj bo namenjeno prav lajšanju in zdravljenju bolnikov s psoriazo. Voda iz vrtine v Rimski Čardi ima namreč najboljše indikacije med vsemi termalnimi vodami v Evropi za zdravljenje omenjene kožne bolezni. Geza Grabar Soboška bolnišnica letno potrebuje okrog 3.600 enot krvi, z območja soboške in lendavske upravne enote dobijo blizu 5.000 enot. Viške pošiljajo v bolnišnico v Mariboru, kjer se prav tako zdravi veliko pacientov iz Pomurja. Darovalci z radgonskega in ljutomerskega območja kri darujejo v okviru akcij, ki jih pripravlja Ivanu Žerdinu je med drugimi čestitala tudi Erika Kavaš, dr. med., predstojnica Oddelka za transfuziologijo SB Murska Sobota. meru Ivan Žerdin, in drugi samozaposleni, na to gledajo s povsem drugačnega zornega kota. In ostajajo krvodajalci. Jubilejni krvodajalec je prejel veliko zahval in čestitk, nanj sta zelo ponosni tudi žena Bariča in Julijana Klement, predsednica KO RK Martjanci. Geza Grabar VTC Goričko Z NOVO BAZO PONUDNIKOV DO VEČJE PREPOZNAVNOSTI Vinska turistična cesta (VTC) Goričko je vključena v obsežen nacionalni projekt vinskih cest od leta 1996. Danes je skupna dolžina mreže Goričke vinske ceste že več kot 130 kilometrov na območju 11 občin in dveh vinorodnih podokolišev vinorodnega okoliša Prekmurje (Goričko in Dobrovniško-strehovsko-kobiljske gorice). Za promocijo goričke VTC je bilo v osmih letih narejeno veliko: izdelan je bil idejni projekt, enotni znak za celostno podobo, opravljena enotna označitev, izdani dve publikaciji o turističnih zanimivostih in ponudnikih, slednje so tudi izobraževali. Z nedavno ustanovitvijo Krajinskega parka Goričko je VTC neločljivo povezana tudi z njim. Na prvi letošnji seji Projektnega sveta (PS) VTC Goričko v Dobrovniku so zbrani največ časa namenili programu dela v letu 2004. Menili so, da je v prvi vrsti potrebno vzpostaviti novo bazo podatkov ponudnikov, kamor naj bi poleg vinotočev in turističnih kmetij umestili tudi gostince. V sedanji bazi je 78 ponudnikov. Predsednik PS Ernest Novak je menil, da nekateri strokovnih kriterijev za to ne izpolnjujejo več, pojavili pa so se številni novi. V zaokroženi regionalni prostor naj bi se po prepričanju župana občine Dobrovnik Marjana Kardinarja vključili tudi kultur-no-turistična društva, turistično-informativni centri, razne agencije in drugi, zlasti kar zadeva usklajevanje terminov prireditev. Dogovorili so se tudi o načinu financiranja programa. Po navedbah Marte Horvat iz družbe Moja vas, ki skrbi za trženje ponudnikov VTC, ob že omenjeni vzpostavitvi nove baze podatkov program obsega tudi vključevanje VTC v regionalni in državni prostor, izobraževanje ponudnikov, skupno promoci- jo in delovanje PS. Za to bo potrebno zagotoviti 1,8 milijona tolarjev, dodatnih 3,9 milijonov pa za skupna vlaganja v opremo in poenoten promocijski material (postavitev označevalnih in info tabel, informacijskih polic, izdaja promocijskega materiala in informativnega biltena...). Simbolične zneske naj bi primaknili ponudniki, glavni vir financiranja pa ostaja na ramenih lokalnih skupnosti. Drugo srečanju ponudnikov VTC Goričko bo aprila v občini Moravske Toplice. Geza Grabar 16. februar 2004 FOTO Geza GRABAR ŠPORT Najboljši športniki in ekipe za leto 2003 DENIS FICKO, BERNARDA PUHAN IN NK ČARDA Čeprav smo bili prejšnja leta vajeni, da so bili najboljši športniki in ekipe iz naše občine znani že pred koncem leta, sta se komisija za izbor športnikov, ki deluje v okviru Občinske športne zveze (OŠZ) Moravske Toplice, in sama zveza odločili, da se to zgodi šele po novem letu. Eden od razlogov za zapoznelo razglasitev je bila tudi podelitev nacionalnih priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) za športne dosežke v letu 2003 za območje severovzhodne Slovenije. Hotel Vivat v Moravskih Toplicah že dolgo ni gostil toliko znanih in pomembnih športnih obrazov iz vse pomurske regije in športnih funkcionarjev, med katerimi sta bila tudi član Izvršnega odbora OKS-ZŠZ Branko Žnidarič, ki je tudi podpredsednik odbora na lokalni ravni, in Marjanca Kermelj, poslovna sekretarka OKS. Najboljši športniki v letu 2003 (od leve): Izidor Koroša, Denis Ficko in Boštjan Horvat. EKIPNO ANDREJCI ČETRTI, ROBERT ČONTALA TRETJI Strelska družina Sebeborci je v sodelovanju z Občinsko športno zvezo Moravske Toplice tudi ob koncu lanskega leta pripravila jubilejni 20. božično-novoletni turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Na avtomatskem šeststeznem strelišču, ki je za prirejanje uradnih tekmovanj registrirano tudi pri Strelski zvezi Slovenije, se je pomerilo 37 strelcev iz 11 ekip iz celotne severovzhodne Slovenije. Najboljše ekipe so bile nagrajene s pokali, posamezniki pa z medaljami in praktičnimi nagradami. največji uspeh v zgodovini obstoja kluba - naslov članskega prvaka v 3. slovenski nogometni ligi-vzhod. Za drugo najuspešnejšo ekipo je bil izbran Hokejski klub Moravske Toplice, na tretje mesto pa se je zavihtelo Strelsko društvo Strelec iz Andrejec. Tudi na mlade in športnike invalide niso pozabili. Nogometaš Borut Puhan in Bogojine in karateistka Mateja Gabor iz Filovec sta po mnenju komisije najbolj perspektivna športnika v občini do 16 let, strelka Marta Janjič iz Prosenjakovec pa je najboljša športnica med invalidi. 57-letni Bela Dravec iz Moravskih Toplic, ki je več kot dve tretjini svojega življenja posvetil nogometu, je dobil priznanje zaslužnega dolgoletnega športnega delavca. Tudi letos so osnovne šole iz Bogojine, Fokovec in Prosenjakovec ter Zavod vrtci občine Moravske Toplice prejeli priznanja za razvoj in promocijo športa med mladimi v občini. Po pričakovanju je v ekipni konkurenci naslov najboljšega pripadel strelcem iz Ormoža, ki so od 600 možnih krogov zadeli 553. Sledili so jim strelci iz Bakovec in Ge-derovec. Strelci iz Andrejec (SD Strelec) v postavi Jože Gergorič, Marjan Gorza in Jože Terplan so bili s 536 krogi četrti, gostitelji, strelci iz Sebeborec, pa peti. Robert Čontala, Boštjan Grof in Sašo Krpic so zadeli 528 krogov. Iz naše občine je nastopila tudi ekipa Veterani Sebeborci (Branko Balažič, Franc Kreft in Vlado Škerlak) in osvojila 11. mesto. Tudi v posamični konkurenci je zmaga šla v Ormož: njihov strelec Stiven Vočanec je namreč zadel 190 krogov (od 200 možnih). Drugi je bil Robert Kous (Gederovci), tretji pa domačin Robert Čontala. Oba sta zadela 187 krogov. Omeniti velja tudi 6. mesto Boštjana Grofa (Sebeborci), 7. Jožeta Terplana in 11. Marjana Gorze (oba Strelec Andrejci). Geza Grabar ROMANU ZELENKU PRIZNANJE OKS-ZSZ Z razglasitvijo najboljših športnikov in ekip v naši občini je sovpadala tudi podelitev priznanj OKS-ZŠZ za športne dosežke v letu 2003. Za območje severovzhodne Slovenije so športnikom podelili tri male statue in dva zlati znaka OKS ZŠZ, njihovim trenerjem pa tri srebrne in dve bronasti plaketi zveze. Med dobitniki odmevnih državnih priznanj je tudi vrhunski športnik iz naše občine. Roman Zelenko iz Moravskih Toplic, član Društva jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote, je namreč v začetku lanskega leta postavil svetovni rekord v disciplini RPL1, panoga letalstvo - ultra lahka letala. Geza Grabar POMEMBNI ŠPORTNI DOSEŽKI Predsednik OŠZ Moravske Toplice Branko Recek, sicer tudi podpredsednik nadzornega odbora OKS-ZŠZ in član odbora Športa za vse, je uvodoma orisal športne dosežke posameznikov in ekip iz občine v minulem letu, župan Franc Cipot pa se je dotaknil pomena športa in njegovih dejavnost kakor tudi njegov pozitiven vpliv na družbo kot celoto. Že sam podatek, da je pomurska regija v okviru OKS vodilna po številu prejetih priznaj, je zadosten razlog za optimizem, in dejstvo, da smo vsaj pri teh kazalcih vodilni v državi. Župan si želi, da bi bilo dovolj posluha do športa in njegovih dejavnosti tudi med sponzorji. Komisija za izbor športnikov, ki jo je tudi tokrat vodil Evgen Solar, je na podlagi prispelih vlog športnih klubov in posameznikov izbrala najboljše. Do predpisanega roka je v sedmih različnih kategorijah prispelo 18 predlogov osmih predlagateljev. IN NAJBOLJŠI SO... Naziv športnika občine Moravske Toplice za leto 2003 je pripadel karateistu Denisu Ficku iz Mlajtinec, ki se je na Dunaju v kategoriji nad 80 kilogramov - slog shito ryu okitil z naslovom evropskega prvaka. Drugo mesto je osvojil igralec hokeja na travi Boštjan Horvat, prav tako iz Mlajtinec, član Hokejskega kluba Moravske Toplice, tretje pa Izidor Koroša iz Prosenjakovec, član tamkajšnjega kluba malega nogometa. Za športnico občine je bila izbrana Bernarda Puhan iz Bogojine, najboljša igralka Ženskega nogometnega kluba Pomurje Len Filovci, sledita pa ji Tadeja Sambt iz Lukačevec in Daniela Kučan iz Teša-novec, obe članici Hokejskega kluba Moravske Toplice. Med ekipami je bil tudi na zadnjem izboru brez konkurence Nogometni klub Čarda iz Martjanec, ki je prav v lanskem letu dosegel Najboljše športnice v letu 2003 (od leve): Daniela Kučan, Bernarda Puhan in Tadeja Sambt. Poleg njih sta še Branko Recek in Evgen Solar.* Ji LIPNICA 16. februar 2004 FOTO Geza GRABAR ŠPORT, REKREACIJA, ZDRAVJE Atletika POMURSKI POKAL - USPEŠEN Ko se je pred slabim poldrugim letom začel ciklus tekmovanj za Pomurski pokal v rekreativnih tekih (POM-P), niti največji optimisti niso verjeli v takšno uspešnost in obseg tega tekmovalnega ciklusa. Po dveh izvedbah pokala pa se je pokazalo, da si ljubitelji teka tovrstnih tekmovanj želijo, zanj pa je vse večje zanimanje tudi med organizatorji. Prišlo je celo tako daleč, da bi se radi priključili tudi organizatorji iz sosednjih pokrajin, kar so morali organizatorji za zdaj odkloniti. Požrtvovalna organizacija pokala in koordinacija med organizatorji je bila v rokah pobudnika tekmovanja, Branka Recka, predsednika OŠZ Moravske Toplice. Že pred časom so stekle priprave tudi za izvedbo III. Pomurskega pokala v tekih - POM-P 2004. Po osmih tekih v prvem letu je bilo v II. pomurskem pokalu že 13 organizatorjev, zato so tekmovanja v več ali manj enakomernih časovnih zaporedjih potekala praktično od aprila do konca septembra. Povečalo se je tudi skupno število nastopajočih. Tako je na 13 tekih skupaj nastopilo 2.691 tekačev. Najštevilčnejša je bila ekipa članov Tekaške sekcije Radenska, saj je na vsaj enem teku nastopilo 115 njihovih članov, 28 pa jih je bilo na koncu uvrščenih v posebni pokalni razvrstitvi, kjer so šteli nastopi na najmanj sedmih tekih. Sicer pa je bilo 51 rednih udeležencev II. Pomurskega pokala. Po kategorijah - moški so bili razvrščeni v šest, ženske v štiri starostne skupine - so bili najboljši: Simona Sever, Zinka Balant, Anka Pugelj in Jožica Šiftar ter Matjaž Soklič, Bojan Brus, Geza Grabar, Avgust Manfreda, Edvard Doljak in Dimitrij Trpin. Geza Grabar Tekme, ki bodo v letu 2004 štele za POM-P 2004: 17. april: 2. Tek okoli Blaguškega jezera 24. april: 9. Odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v Krosu, Selo 15. maj: 24. maraton Treh src, Radenci 22. maj: 3. Pokal občine Gornji Petrovci v krosu, Križevci 29. maj: 19. Tek na grad, Grad 5. junij: 1. Rogašovski tek, Sv. Jurij na Goričkem 12. junij: Tek okoli Bukovniškega jezera 26. junij: Tek prijateljstva, Razkrižje 3. julij: 3. Pokal občine Tišina v rekreativnih tekih, Gradišče 13. avgust: 9. Sejemski tek, Ljutomer 21. avgust: 18. Nočni tek po Kobilju 28. avgust: 2. Triglavov tek, Predanovci 18. september: Radgona teče, Gornja Radgona 25. september: 2. Bakovski tek za pokal Murafin - zaključek POM-P 2004, Bakovci Moravske Toplice ŽENSKA REKREACIJA Ženske so vse bolj obremenjene. Prav z namenom, da bi se vsaj za trenutek sprostile, razvedrile in si nabrale novih moči in kondicije za delo, pripravljajo v številnih sredinah žensko rekreacijo. Zelo se je uveljavila tudi v naši občini, v Moravskih Toplicah, kjer potekajo rekreativne dejavnosti žena in deklet že četrto leto zapored. Začelo se je spontano in samoiniciativno. Pri nameri jih je podprla Občinska športna zveza, razumevanje pa so pokazala tudi podjetja in organizacije. Kot vaditeljico rekreacije so k sodelovanju pritegnili priznano učiteljico rekreacije in vadbe z licenco zasebnega športnega delavca, Milico Menart iz Moravskih Toplic. In začelo se je. Prvo leto je rekreacija potekala v prostorih župnijskega doma v Moravskih Toplicah, zatem dve leti v hotelu Vivat, letošnjo zimo pa se blizu 35 žensk iz različnih krajev občine dobiva v telovadnici Naravnega parka Term 3000. Srečujejo se dvakrat tedensko - ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro, od oktobra do maja. Ker so nekatere ženske izrazile željo, da bi se srečevale tudi po zimskem obdobju, Menartova vse resneje razmišlja o oblikah vadbe na prostem v toplejših mesecih. Ker gre za rekreativno vadbo, kjer je glavni poudarek posvečen razgibavanju, torej dobremu počutju, so v skupino vabljene ženske različnih starosti. Pridružiti se jim je mogoče v vsakem trenutku. Možnost vključitve pa imajo tudi moški. (G. G.) STRES IN METODE SPROSTITVE Ali vas daje stres? V zadnje čase ste zelo napeti, živčni, potrti, pretirano občutljivi, brez smisla za humor, imate motnje spanja, prebavne motnje. Ali vam razbija srce, pospešeno dihate, tlak je povišan, se potite? Ali je nad vašo glavo Če ste na samo eno iz vprašanj odgovorili potrdilno, je naša diagnoza »pod stresom ste«. Naj vas ne tolaži kruta resnica, da smo stresu podložni vsi, od novorojenčka do dedkov in babic. Po raziskavah dnevno doživimo kakšnih 1400 stresov. Ste samo kapljica v morju ljudi, ki bo tudi danes doživela lepo število stresov. Doživljanje stresa je skupno vsem ljudem, odzivi so različni. Kako si naj pomagamo? Naučimo se obvladovati stres! Bistvo je v »izključitvi« iz aktivnosti v zunanjem svetu. Naše misli močno vplivajo na naše počutje. Možgani zaznajo nevarnost, reagirajo stresno na izziv, presenečenje, časovno stisko, zagate, neuspeh, težave, strah... V telesu se dogajajo neprijetne reakcije in če so okoliščine take, da smo podloženi dolgotrajnem stresu, je v veliki meri ogroženo naše zdravje. Stres povzroča širok spekter bolezni - od navadnega prehlada do raka ter duševne in telesne motnje. »Prva pomoč« pri stresu je, da prenehamo z nepotrebnimi možganskimi in telesnimi aktivnostmi. Ko umirimo svoje misli in telo, smo na pravi poti do stanja sproščenosti. • naučimo se globoko dihati • sprostimo svoje mišice • bodimo telesno aktivni • zdravo se prehranjujmo • privoščimo si krepčilni spanec, dovolj dnevnega počitka, prijetne vikende in letni dopust • ukvarjajmo se s konjički • ne pozabimo na masažo: klasično, refleksno ali kako drugo • smejmo se in imejmo pozitivne misli • ne zapirajmo se vase, družimo se • kaj pa savna, topla kopel, poslušanje prijetne glasbe...? • poskusimo z meditacijo, vizualizacijo, terapijo s barvami, aromaterapijo... Metode in načini sproščanja so številni in so vsi po vrsti učinkoviti. Seznam je zelo dolg. Od vsakega posebej je odvisno, kako bo uporabljal tehnike za svoje sproščanje. Kombiniramo jih po mili volji: osnovno pravilo je naslednje: umirimo misli - umirimo telo. Najprej nekaj časa lepo globoko dihamo, sprostimo mišice, potem ... po izbiri. Bodimo ustvarjalni kot kuharji - iz sestavin ustvarimo jed po našem okusu in - uživajmo. Ne pozabimo na čudežno pomirjajočo lastnost klasične glasbe, ali zvokov iz narave kot je zvok tekoče vode, ptičjega petja. Znanja in veščine lahko pridobimo sami ali z vključitvijo v programe, kot je program Manj stresa - več zdravja, ki ga izvaja Območno združenje RK Murska Sobota v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo in drugimi institucijami. Jadranka Jovanovič, prof. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA Rekreacija v telovadnici Term 3000. 16. februar 2004 LIPICA JI MED LJUDMI Ivan Halec iz Filovec V KRALJESTVU SVOJIH STVARITEV Ivan Halec iz Filovec na prvi pogled v ničemer ne izstopa, a vendarle ima nenavaden konjiček, nekakšno umetniško ustvarjanje. S kvačkanjem se ukvarja že več kot desetletje, največ je izdelkov s tematiko rož, skvačkal pa je tudi desetine in desetine likov z velikonočno, božično in novoletno tematiko, pa za obletnice, poroke... »Ni je stvari, ki je ne bi bilo mogoče skvačkati s sukancem in iglo,« pravi. Že od ranega otroštva so ga mikala ročna dela. Ko mu je oče že v 3. razredu osnovne šole iz žbic kolesa naredil prvi par igel, je začel s pletenjem. Potem je nadaljeval z našivavanjem prtičkov in gobelinov pa izdelovanjem makramejev. Zadnje desetletje se je usmeril izključno v kvačkanje. Razen mame, ki mu je še kot otroku pokazala osnovne poteze pletenja, drugega učitelja ni imel. Je samouk v pravem pomenu besede. NAČIN ŽIVLJENJA Kot pravi zgovoren in zelo gostoljuben Ivan, so ročne spretnosti s sukancem in iglo njegov način življenja, nekaj, brez česar ne more, zato kvačkanju posveti ves prosti čas, vsako minuto - na dopustu, v avtu, doma pred televizorjem. Čas za svoje ustvarjanje, ki ima že od nekdaj pridih umetnosti, najde pozimi in poleti, podnevi in ponoči, kljub temu, da je zaposlen in da imajo doma manjšo kmetijo. Ko poskuša kak nov vzorec, ki si ga sam zamisli, nariše in izdela, mine tudi noč. »Včasih gre v nič kar nekaj ur kvačkanja, preden zamisel s papirja uskladim z izdelkom v praksi,« pove. Skoraj nemogoče je v nekaj stavkih predstaviti njegovo izjemno osebnost. Ob nedavni pregledni, dobrodelni in izjemno odmevni razstavi v prostorih veroučne učilnice župnijske cerkve v Bogojini je prof. Evgen Titan v priložnostni zloženki zapisal: »Ivan Halec je človek narave v vsej svoji osebnosti... Z razstavljenimi ustvaritvami, za katere izdeluje sam metodološke osnutke, oblikuje elemente, s katerimi zelo sugestivno vpliva na duševnost človeka, ki naj ne pozabi na lepote narave in njenega bogastva. Živali in cvetni svet (narcise, sončnice, zvončki, trobentice,...) so njegova umetniška govorica, ki jo tako čudovito in precizno oblikuje.« »NE DELAM ZARADI ZASLUŽKA« Čeprav v svoje izdelke vloži desetine in desetine ur - za edinstvene božične jaslice, ki so razstavljene v stalni zbirki jaslic v znanem romarskem središču na Brezju in so bile izbrane tudi za posebno razstavo v St. Andražu na Koroškem, jih je porabil kar 270 - dobi s prodajo izdelkov povrnjene le materialne stroške. Ali pa včasih še teh ne. Veliko izdelkov namreč tudi pokloni. »Ne delam zaradi zaslužka, temveč zato, ker me to veseli. Za vrtnico, denimo, ki jo v okviru registriranega dopolnilnega dela ponujam za 2.500 tolarjev, porabim osem ur. Ko odštejem materialne stroške, mi za delo ostane le 700 tolarjev,..«. Dobrodelna je bila tudi nedavna samostojna razstava v Bogojini, ki jo je or- 2* LIPNICA_____________________________ ganiziral po nagovarjanju prof. Titana in nekaterih drugih, pri postavitvi pa sta mu pomagala likovni pedagog Jože Gutman in župnik dr. Stanislav Zver. Razstavo si je konec oktobra in v začetku novembra Ivan Halec v kraljestvu svojih stvaritev. ogledalo več kot tisoč obiskovalcev, med njimi tudi skupina gostov iz Benetk in bogojinski rojak, mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. V okviru razstave je potekala tudi prodaja njegovih kvačkanih izdelkov. Izkupiček od prodaje je skupaj s prostovoljnimi prispevki z razstave namenil za nakup novih orgel v župnijski Plečnikovi cerkvi. HČERKA MAJA NA IVANOVI POTI Morda se sliši nenavadno, vendar mu žena Marjana ne pomaga pri delu. Pravi, da je to ne veseli. Kar pa ne pomeni, da možu ne stoji ob strani. Drugače je s hčerko Majo, dijakinjo ekonomske šole v Murski Soboti, ki pogumno stopa po očetovi poti. Po njem je nedvomno podedovala ročne spretnosti. Leto, ki se je izteklo, je bilo prelomno za njegovo prepoznavnost. Zanj so izvedeli mediji in ponesli informacijo o njegovem nenavadnem konjičku po vsej državi. Svo- je izdelke je v prvi polovici leta predstavil tudi v izložbenem oknu podjetja FERing v Murski Soboti in na potujoči razstavi treh delež pri Gradu na Goričkem. Z njegovimi deli se je mogoče seznaniti tudi na spletni strani (www.kvackanie.com in www.ben-cak.com/ivan). Med načrti, ki jih kot mlad človek ima veliko, je v ospredju ureditev majhnega ateljeja ob hiši, kjer bi lahko izdelke razstavil in sprejel večje skupine obiskovalcev. Teh je namreč vedno več. Zadovoljen je, da je po operaciji hrbtenice hitro okreval in da se lahko dan za dnem posveti svojemu delu ter se tako potopi v svoj svet, v svet govorice sukanca, igle in spretnih prstov. Geza Grabar Ivan se je rodil leta 1961 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Končal je srednjo gostinsko šolo in se zaposlil kot kuhar. Ob delu je končal šolanje za organizacijo prometa, vendar se je zaposlil kot finančni referent, naprej na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, zatem pa na okrožnem sodišču v Murski Soboti, kjer dela še danes. 16. februar 2004 FOTO Geza GRABAR ODVOZ KOSOVNIH IN POSEBNIH ODPADKOV V MAJU ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE od 10. 05. 2003 do 17. 05. 2004 ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV (stari štedilniki, pralni stroji, staro pohištvo...) Odvozi vozil (avto, traktor in kmetijski stroj) se opravljajo proti plačilu lastnikov! Odvoz bo potekal po naslednjem urniku: PONEDELJEK, 10. 05. 2004 Moravske Toplice, Suhi Vrh, Tešanovci TOREK, 11. 05. 2004 Martjanci, Noršinci, Mlajtinci, Lukačevci, Ivanci SREDA, 12. 05 2004 Sebeborci, Krnci, Ivanovci, Andrejci, Fokovci, Selo ČETRTEK, 13. 05. 2004 Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas, Bukovnica, Vučja Gomila PETEK, 14. 05. 2004 Berkovci, Ivanjševci, Kančevci, Lončarovci, Ratkovci, Središče PONEDELJEK, 17. 05. 2004 Bogojina, Filovci Razrezanih avtomobilov in gum s platišči ne odvažamo. Gospodinjstva v omenjenih vaseh prosimo, da KOSOVNE ODPADKE ZJUTRAJ, NA DAN ODVOZA, POSTAVIJO na rob cestišča. Na Goričkem delu prosimo gospodinjstva, da kosovne odpadke odložite na rob glavne ceste. Prosimo, da urnik odvoza KOSOVNIH ODPADKOV UPOŠTEVATE. ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV JE ZA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Če imate še kakšno vprašanje glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokličite po telefonu številka 521-37-20. SAUBERMACHER&KOMUNALA Murska Sobota in OBČINA MORAVSKE TOPLICE OPOZORILO Ugotavljamo, da se na območju Občine Moravske Toplice pojavlja precejšnje število odvrženih odpadnih avtomobilov, zato vas opozarjamo, da je po določilih 5. alinee 14. člena Odloka o javnem redu in miru v Občini Moravske Toplice (objavljen v Lipnici 6/96, dne 15. junija 1996) prepovedano puščati motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, pločniku ali drugi površini, ki za to ni namenjena. Takšno vozilo je potrebno odstraniti najkasneje v 14 dneh; če lastnika ni mogoče ugotoviti, se tako vozilo odstrani na stroške lastnika zemljišča. Vsem lastnikom neuporabnih vozil svetujemo, da v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov od 10. do 17. maja 2004 poskrbijo za odvoz le-teh oziroma naročijo in plačajo stroške odvoza v znesku 6.000,00 SIT na Občinski upravi Moravske Toplice. Dodatne informacije dobite pri občinski inšpektorici na tel. št. 538-15-06. V akciji se vozila odvažajo samo v primeru, da je odvoz plačan. Občinska inšpektorica: Majda LIPIČ, univ. dipl. inž. kmet. 1. OSTANKI ONESNAŽENE EMBALAŽE Ostanki barv, lakov, lepil posode s preostankom barv In lakov, čopiči, krpe, mešala, lopatice... ostanki, onesnaženi z oljem (oljni filtri, embalaža, veziva in odpadna olja). 2. BARVE, LAKI, SPREJI, IMPREGNIRANA SREDSTVA, PREMAZI «Sil 3. ODPADNA OLJA | Motorna olja, hidravlična, mazalna... 4. RAZREDČILA, ODPADNA TOPILA 5. ODPADNI MEDIKAMENTI 6. BATERIJE, AKUMULATORJI VSEH VRST Baterijski vložki, baterijski gumbi..., avtomobilski, kamionski, traktorski akumulatorji. POSEBNI ODPADKI ZBIRANJE BO IPn <£> Komunala Saubermacher & Komunala Kopališka 2, 9000 Murska Sobota Tel. (02) 521 37 20 Fax (02)521 37 40 www.saubermacher-komunala.si V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V SOBOTO, 15. 5. 2004 Od 8.00 do 9.00 Martjanci (za vaškim domom) Od 9.00 do 10.00 Moravske Toplice (gasilski dom) Od 10.00 do 11.00 Tešanovci (pred vaškim domom) Od 11.00 do 12.00 Bogojina (pred zbiralnico mleka) Od 12.00 do 13.00 Selo-Fokovci (pred šolo) Od 8.00 do 9.00 Motvarjevci (vaško-gasilski dom) Od 9.00 do 10.00 Prosenjakovci (pred zad. domom) Od 10.00 do 11.00 Ratkovci (gasilski dom) Od 11.00 do 12.00 Sebeborci (gasilski dom) Od 12.00 do 13.00 Noršinci (gasilski dom) ZBIRANJE BO LE ZA GOSPODINJSTVA IN JE BREZPLAČNO ODPADNA ZAŠČITNA SREDSTVA (škropiva) vseh vrst s področja sadjarstva vinogradništva, vrtnarstva, poljedelstva 8. Kisline, lugi, belila, čistila specialna čistila, lepila fotokemikalije 9. ZIV0SREBRNI (Hg) TERMOMETRI IN OSTALI ŽIV0SREBRNI INSTRUMENTI 10. NEONSKA SVETILA (CEVI) IN HAL0GENSKA SVETILA 11. ODPADNA JEDILNA OLJA Pozor: Baterije in stara zdravila prinesite ločeno od ostalih posebnih odpadkovl Tekočine prinesite le v zaprtih posodah! 16. februar 2004 LIPNICA » FOTO: Geza GRABAR ZADNJA STRAN Ko si kultura in šport podajata roke I. POHOD OB KULTURNEM PRAZNIKU S prireditvami ob 8. februarju je sovpadal tudi I. pohod ob kulturnem prazniku, ki ga je v Tešanovcih dan pred praznikom pripravil tamkajšnji nogometni klub. Lepo vreme je pred vaško-gasilski dom, kjer je bil start 11 kilometrov dolgega pohoda, privabilo kar 96 pohodnikov iz celotnega Pomurja, prišli pa so tudi ljubitelji hoje iz nekaterih drugih koncev Slovenije. Pot je ljubitelje hoje in narave po poljskih poteh vodila čez potočni Šavlov mlin do Plečnikove cerkve v Bogojini, na vinogradniški kmetiji Puhan v bogojinskih goricah pa jih je čakalo prvo okrepčilo. Za lažje korake v nadaljevanju poti jih je pospremil kvartet ljudskih pevcev pri KUD Jožef Košič. V Vučji Gomili so jih na nogometnem igrišču pogostili člani tamkajšnjega kluba malega nogometa. Pohodniki so se mimo Suhega Vrha spustili na Jelovškov breg, kjer sta jih gostila vinotoča Miran Erniša in Lipič-Passero. Tam se je spontano zgodila tudi Prešernova ura, saj so številni vzeli v roke Poezije in javno predstavili katero od Prešernovih pesnitev. Pot so sklenili v dvorani vaško-gasilskega doma v Tešanovcih, kjer so jih čakali domači glasbeniki, okrepčali pa so se s kislo juho in dobro domačo kapljico. Pohod ob kulturnem prazniku naj bi poslej v Tešanovcih pripravili vsako leto. (G. G.) RAZVEJANA AKTIVNOST Društvo upokojencev Moravske Toplice, ki po zadnjih podatkih šteje 732 članov, spada med najbolj aktivna društva v občini. Med številnimi interesnimi skupinami je najbolj aktivna komisija za kulturo. Ne zaostajata niti komisiji za izlete in socialno delo, kmalu pa naj bi začela delovati še komisija za šport. Nekaj članov se vključuje tudi v interesne skupine v drugih društvih, denimo v literarno sekcijo DU Murska Sobota. (G. G.) PUST - Tako veselo je bilo na pustno soboto lani. Letošnje pustno rajanje bo v soboto, 21. februarja, s pričetkom ob 13. uri pred marketom Živila v Moravskih Toplicah. POZIV ZA PREDLOŽITEV DOKUMENTOV 0 VLAGANJIH V JAVNO I TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Komisija za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je 6. 2. 2003 v Uradnih objavah (št. 10-11) Uradnega lista Republike Slovenije objavila javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V štirih mesecih po objavi tega poziva morajo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki (ki so za sebe ali druge do 6. 4. 1998 sklenile pogodbo o ; vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje oz. za pridobitev telefonskih priključkov s pravnimi predniki Telekoma Slovenije), vložiti j na državno pravobranilstvo zahtevek za vračilo teh vlaganj. Tam, kjer so vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje potekala preko krajevnih skupnosti, bo zahtevke na državno pravobranilstvo vložila Občina Moravske Toplice. Če so bili investitorji fizične osebe, le-te same vlagajo zahtevke pri krajevno pristojnem pravo- j branilstvu (Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Murska Sobota, Kocljeva la, 9000 Murska Sobota). Komisija za sestavo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Moravske j Toplice poziva vse vlagatelje, ki so vlagali sredstva v javno telekomunikacijsko omrežje preko krajevnih skupnosti, da komisiji najpozneje do 31. marca 2004 dostavijo vso potrebno dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi pridobivanjem telefonskega priključka (pogodbe, sporazumi, računi, blagajniški prejemki in druge ustrezne listine). Vso dokumentacijo oddajte v Občinski upravi občine Mo-: ravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. Če takratni vlagatelj oz. podpisnik pogodbe zdaj ni vlagatelj zahtevka za vračilo prekomernih vlaganj, mora sedanji vlagatelj obvezno predložiti dokaz o pravnem nasledstvu (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, preselitev in podobno). Občina bo po sklenitvi pisne poravnave z državnim pravobranilstvom objavila seznam končnih upravičencev z dejansko višino sredstev, ki se bodo vrnila posameznim upravičencem. OBČINSKA KOMISIJA OBČINSKI PROSTORSKI PODATKI NA INTERNETU Digitalizacija prostorskih planskih aktov Občine Moravske Toplice je velika pridobitev tako za občinsko upravo kot tudi za občane. Ti imajo prek grafičnih predstavitev in podatkovnih baz možnost vpogleda v podatke o zemljiščih, objektih, komunikacijah in druge podatke s področja prostorskega načrtovanja in urejanja. Podatki so dostopni na naslovu: http://gis.kaliopa.si/občinaMoravskeToplice POPRAVEK V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice, objavljenem v Uradnem listu RS, št 98/2003 z dne 13. 10. 2003 in v Lipnici št. 45 z dne 17. 12. 2003, se v tretjem odstavku 1. točke 7. člena črta besedilo predzadnjega in zadnjega stavka. Črta se dosedanje besedilo četrtega odstavka 1. točke 7. člena in se nadomesti z naslednjim novim besedilom, ki glasi: »Za gospodarska poslopja (kmetijska dejavnost) se nadomestilo ne zaračunava. Vinske kleti, za katere se ugotovi, da ne premorejo počitniških oziroma nastanitvenih kapacitet, se uvršča v stanovanjski tip območja, nadomestilo pa se zanje obračuna tako, da se upošteva le merilo »lega - namembnost«, z upoštevanjem korekcijskega faktorja 0,25.« Župan Franc CIPOT, univ. dipl. org,, ekon., l.r. UPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Štefan Ferencek, Franc Gomboc, Jože Gutman, Nada Lutarič (predsednica), Tibor Voroš, Emil Vučkič, Jože Vugrinec • ureja: uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfoi • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Solidarnost Murska Sobota - februar 2004 • naklada: 2.300 izodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon: 02 / 538 15 00 - faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si 20 LIPNICA 16. februar 2004