URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6	Ljubljana, ponedeljek 21. februarja 1983_________Cena 26 dinarjev	Leto XL
259.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
Razglaša se zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 9. februarja 1983.
St. 0100-30/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva
T SPLOŠNE določbe
1.	elen
Ta zakon ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča ter vodenje evidenc prebivalstva.
Da bi se zagotovila evidenca o stanju, gibanju in o nastanitvi občanov, so občani dolžni prijaviti oziroma odjaviti stalno prebivališče, spremembo naslova stanovanja v kraju svojega stalnega prebivališča in začasno prebivališče.
Zaradi zagotovitve točnih evidenc o stanju in gibanju občanov imajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi, hišni sveti in drugi organi hišne samouprave, društva in občani pravico in dolžnost skrbeti za dosledno izvajanje določb tega zakona in drugih predpisov s področja prijave in odjave občanov.
2.	člen
Na podlagi podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena se vodita register stalnega prebivalstva, ki vsebuje podatke o prebivalstvu s stalnim prebivališčem in razvid začasnega prebivališča, ki vsebuje podatke o prebivalcih z začasnim prebivališčem.
3.	člen
Stalno prebivališče je naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi.
Začasno prebivališče je naselje, ki je praviloma izven stalnega prebivališča, v katerem se občan zadržuje ali začasno prebiva.
4.	člen
Določbe tega zakona izvršujejo občinski upravni organi za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pri-
stojni organ), Republiški sekretariat za notranje zadeve kot drugostopni organ in Zavod SR Slovenije za statistiko, ki vodi centralni register prebivalstva SR Slovenije.
II. PRIJAVA IN ODJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA TER PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA
5.	člen
Prijava in odjava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja je obvezna za vse občane, kadar se v nekem naselju stalno naselijo oziroma iz naselja za stalno odselijo ali spremenijo naslov stanovanja v istem kraju.
Občane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih prebivajo.
Občani, starejši od 15 let, ki so po drugih predpisih pridobili popolno poslovno sposobnost, so se dolžni prijaviti oziroma odjaviti sami.
Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe naslova stanovanja.
Stalno prebivališče je treba odjaviti, preden se zapusti. Pri odjavi je občan dolžan navesti naselje novega stalnega prebivališča.
Uradna oseba, ki prejme prijavo oziroma odjavo, izda prijavitelju potrdilo o prijavi oziroma odjavi.
Hišni sveti, drugi organi hišne samouprave oziroma stanodajalci so dolžni napotiti občane, ki se vselijo v stanovanjske objekte oziroma stanovanja, naj prijavijo oziroma Odjavijo stalno prebivališče in imajo pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolžnost.
Občan mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča ali ob prijavi spremembe naslova ali ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča dati resnične podatke, v-
6.	člen
Občan mora ob prijavi stalnega prebivališča predložiti dokazilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča.
Pristojni organ mora preveriti pravilnost naslova, na katerega se občan prijavlja.
Uradna oseba, ki ob prejemu prijave podvomi v resničnost podatkov, navedenih v prijavi, lahko zahteva od občana ustrezna dokazila.
Pristojni organ lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in vpiše prijavitelja v razvid začasno prijavljenih oseb za čas dokler ne ugotovi resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni.
Če občan, ki prijavlja stalno prebivališče, iz upravičenih razlogov ne more predložiti potrdila o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča, lahko pristojni organ dejansko stanje ugotovi tudi na podlagi drugih dokazil.
7.	člen
Občan ne more prijaviti stalnega prebivališča v
prostorih, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo, če nima namena, da bo v njih stalno prebival.

8.	člen
Če pristojni organ sumi, da občan stalno ne prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja.
Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, izbriše občana iz registra stalnega prebivalstva oziroma vpiše spremembo naslova v ta register. Dokončna odločba velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oziroma kot potrdilo o spremembi ‘naslova stalnega prebivališča.
9.	člen
Občan, ki namerava odpotovati v tujino za stalno ali pa začasno za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje.
Občan, iz prejšnjega odstavka, ki se vrne iz tujine v naselje stalnega prebivališča za več kot 30 dni ali z namenom, da bi tam stalno prebival, mora prijaviti pristojnemu organu svojo vrnitev v treh dneh po vrnitvi.
ITI. PRIJAVA IN ODJAVA ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
10.	člen
Prijava oziroma odjava začasnega prebivališča je obvezna za osebe, ki se nastanijo ali začasno prebivajo:
—	v objektih gostinskih ali drugih organizacij, ki sprejemajo goste na prenočišče in' počitek;
—	v zdraviliščih, internatih, počitniških in drugih podobnih domovih;
—	v domovih za ostarele in onemogle občane, za oskrbovance, za invalidne, osebe, v delovno varstvenih zavodih, prevzgojnih domovih in drugih podobnih domovih oziroma zavodih;
—	v obisktih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano nastanitev svojih delavcev;
—	v objektih drugih organizacij, ki sprejemajo ljudi na začasno prebivanje;
—	pri občanih, ki za plačilo sprejemajo turiste na prenočišče in, počitek.
Gostinske in druge organizacije,-ki sprejemajo goste na prenočišče in počitek morajo prijaviti goste v šestih urah po njihovem prihodu, počitniški domovi, zdravilišča in občani, ki za plačilo sprejemajo turiste na prenočišče ali počitek, morajo prijaviti goste v 12 urah po njihovem prihodu, drugi stanodajalci iz prvega odstavka tega člena morajo prijaviti svoje goste v 24 urah po njihovem prihodu, odjaviti pa v 48 urah po njihovem odhodu.
Pristojni organ lahko določi daljši rok za vložitev prijave oziroma odjave iz drugega odstavka tega člena,
če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež pristojnega organa oziroma postaje milice, ne more izpolniti prijavne obveznosti v roku iz drugega odstavka tega člena.
11.	člen
Osebe, ki se nastanijo pri občanih, ki za plačilo sprejemajo osebe na začasno prebivanje ali nastanitev, morajo prijaviti začasno prebivališče v 24 urah po prihodu, odjaviti pa ob obhodu iz tega naselja, če tega ne storijo, pa so dolžni stanodajalci take osebe prijaviti oziroma odjaviti v 48 urah po prihodu oziroma odhodu.
Osebe, ki se mudijo izven naselja stalnega prebivališča v objektih, namenjenih za počitek in rekreacijo (počitniških hišicah in stanovanjih), ali drugih objektih, vendar ne v objektih oziroma pri občanih iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, morajo prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če se v tem naselju mudijo več kot 15 dni.
Osebe, ki so na obisku pri ožjih sorodnikih v naselju njihovega stalnega prebivališča, morajo prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če se v tem naselju mudijo več kot 30 dni.
Stanodajalci iz drugega in tretjega odstavka tega člena so dolžni skrbeti za to, da občani, ki se začasno nastanijo pri njih, izpolnijo obveznost prijave oziroma odjave začasnega prebivališča.
12.	člen
Ni treba prijaviti začasnega prebivališča oseb, ki se nastanijo v objektih organov za notranje zadeve, teritorialne obrambe, ljudske obrambe in Jugoslovanske ljudske armade, ki so namenjeni potrebam službe.
Ni treba prijaviti začasnega prebivališča oseb, ki so sprejete v bolnišnico ali drug zdravstveni zavod zaradi zdravljenja.
Uprave kazensko-poboljševalnih zavodov niso dolžne prijavljati oseb, ki so v priporu ali na prestajanju kazni.
13.	člen
Gostinske in druge organizacije ter občani iz prvega odstavka 10. člena tega zakona morajo voditi razvid o osebah, ki jih sprejemajo na prenočišče, ali jim nudijo začasno nastanitev.
Razvid o osebah, ki se sprejemajo na prenočišče, se vodi s knjigo gostov s Jcopijo ali s knjigo gostov brez kopije, ki jo overi pristojni organ.
Pristojni organ določi, katere knjige morajo voditi posamezni stanodajalci.
Stanodajalci, ki vodijo knjigo gostov s kopijo, morajo prijaviti goste s kopijo iz knjige gostov, ostali stanodajalci pa na predpisanem obrazcu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo stanodajalci, ki so goste prijavili s kopijo iz knjige gostov, prijaviti osebo po preteku 30, dni nastanitve tudi na predpisanem obrazcu.
Knjiga gostov se mora hraniti najmanj tri leta po tem, ko je zaključena.
Organizacije in občani, ki so dolžni voditi knjigo gostov, morajo dati pooblaščeni osebi organa za no-
tranjp zadeve in osebi pristojnega organa na vpogled knjigo gostov ter ji dati potrebne podatke in pojasnila.
14.	člen
Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto.
Prijava začasnega prebivališča oseb, ki opravljajo samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, traja toliko časa, kot traja mandat.
V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oziroma občan prijavo začasnega prebivališča obnoviti v roku osem dni od preteka roka iz prvega in drugega odstavka tega člena. Po preteku roka osem dni se občan briše iz razvida začasnega prebivališča.
Šteje se, da občan ni prijavljen, če po preteku enega leta ali po izteku mandata v roku osmih dni ne obnovi začasnega prebivališča.
j*.
IV.	REGISTER STALNEGA PREBIVALSTVA, CENTRALNI REGISTER PREBIVALSTVA IN RAZVID ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
15.	člen
Register stalnega prebivalstva v občini in razvid začasnega prebivališča vodi pristojni organ.
Dvojnik registra stalnega prebivalstva za območje krajevnega urada vodi krajevni urad, če to določi skupščina občine z odlokom.
Evidenco stalno prijavljenih prebivalcev v Sloveniji zagotavlja centralni register prebivalstva SR Slovenije, ki je zbir občinskih registrov stalnega prebivalstva in ga vodi Zavod SR Slovenije za statistiko.
Zaradi vodenja podatkov v centralnem registru prebivalstva so pristojni občinski organi dolžni zagotavljati Zavodu SR Slovenije za statistiko vse podatke o gibanju stalnega prebivalstva.
16.	člen
Register stalnega prebivalstva vodi pristojni organ v obliki kartoteke. ■
Razvid začasnega prebivališča pa vodi pristojni organ v obliki kartoteke, sestavljene iz predpisanih obrazcev ter kopij iz knjig gostov, po stanodajalcih in časovnem zaporedju.
17.. člen
Centralni register prebivalstva SR Slovenije, register stalnega prebivalstva in razvid začasnega prebivališča se vodijo po enotni metodologiji in enotnih šifrantih, ki jih določi Republiški sekretariat za notranje zadeve v soglasju z Zavodom SR Slovenije za statistiko, lahko tudi na računalniku ali mikro filmu v skladu z veljavnimi predpisi.
18.	člen
Pristojni organi in postaje milice s splošnim delovnim področjem ter drugi organi za notranje zadeve nadzorujejo, kako izvršujejo organizacije in občani predpise o prijavljanju in odjavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter o prijavljanju spremembe naslova stanovanja.
Kadar organ iz prejšnjega odstavka utemeljeno sumi, da se podatki o prijavi stalnega in začasnega prebivališča ne ujemajo z dejanskim stanjem, lahko na podlagi odločbe pristojnega organa vstopi v prostore za nastanitev, da preveri identiteto prijavljenih oseb.
19.	člen ,
Na zahtevo organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, državnih organov in občanov, morajo organi, ki vodijo register stalnega prebivalstva in razvid o začasnem prebivališču, dati zahtevane podatke iz registra oziroma razvida, če le-ti izkažejo upravičen interes.
V.	POOBLASTILA
20.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše v soglasju z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko podatke, ki jih je treba dati ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in ob spremembi naslova stanovanja, ter ustrezen obrazec.	<
Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše obrazec za prijavo in odjavo začasnega prebivališča,
način prijavljanja in vodenja razvida začasno prijavljenih oseb, obrazec in način vodenja knjige gostov.
Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve obrazce osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter pravilnik za vodenje in vzdrževanje registra stalnega prebivalstva in druge tehnične določbe.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1.	ne prijavi ali odjavi začasnega prebivališča osebe, ki mora biti po prvem odstavku 10. člena tega zakona prijavljena oziroma odjavljena (drugi odstavek 10. člena);
2.	ne vodi ali ne vodi v redu razvida o osebah, ki jih sprejema na prenočišče ali jim nudi začasno nastanitev (prvi odstavek 13. člena);
3.	ne prijavi gostov s kopijo iz knjige gostov ali na predpisanem obrazcu (četrti odstavek 13. člena);
4.	ne prijavi gosta, ki je bil prijavljen s. kopijo iz knjige gostov po preteku 30 dni nastanitve, tudi na predpisanem obrazcu (peti odstavek 13. člena);
5.	ne hrani knjige gostov najmanj tri leta, ko je zaključena (šesti odstavek 13. člena);
6.	ne da pooblaščeni osebi organa za notranje zadeve oziroma osebi pristojnega orffana na vpogled knjige gostov in potrebne podatke ter pojasnila (sedmi odstavek 13. člena).
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz 1. do 6.
točke tega člena.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek posameznik občan, ki:
1.	ni stalno prijavljen ali se izogiba prijavi ali odjavi stalnega prebivališča ali prijavi spremembe naslova stanovanja (prvi in tretji odstavek 5. člena);
2.	ne prijavi oziroma odjavi občane stare manj kot 18 let (drugi odstavek 5. člena);
3.	ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča ali ob prijavi spremembe naslova ali ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča da neresnične podatke (osmi odstavek 5. člena);
4.	prijavi stalno prebivališče v objektu, ki je namenjen za počitek in rekreacijo, če nima namena, da bo v njem stalno prebival (7. člen);
5.	stalno ne prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče in je to pristojni organ ugotovil z dokončno odločbo (drugi odstavek 8. člena);
6.	ne prijavi ali odjavi začasnega prebivališča osebe, ki mora biti po prvem odstavku 10. člena tega zakona in prvem odstavku 11. člena prijavljena oziroma odjavljena (drugi odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena);
7.	ne vodi ali ne vodi v redu razvida o osebah, ki jih sprejema na prenočišče, ali jim nudi začasno nastanitev (prvi odstavek 13. člena);
8.	ne prijavi gostov s kopijo iz knjige gostov ali na predpisanem obrazcu (četrti odstavek 13. člena);
9.	ne prijavi gosta, ki je bil prijavljen s kopijo iz knjige gostov, po preteku 30 dni nastanitve tudi na predpisanem obrazcu (peti odstavek 13. člena);
10.	ne hrani knjige gostov najmanj tri leta, ko je
zaključena (šesti odstavek 13. člena);
11.	ne da pooblaščeni osebi organa za notranje zadeve oziroma osebi pristojnega organa na vpogled knjige gostov in potrebne podatke ter pojasnila (sedmi odstavek 13. člena).
23.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek posameznik občan, ki:
1.	ne prijavi oziroma odjavi v predpisanem roku stalnega prebivališča ali spremembo naslova stanovanja, ali ne navede naselja novega stalnega prebivališča (četrti in peti odstavek 5. člena);
2.	ne ravna v skladu z 9. členom tega zakona;
3.	v predpisanem roku ne prijavi ali odjavi začasnega prebivališča osebe, ki mora biti po tem zakonu prijavljena oziroma odjavljena (drugi odstavek 10. člena);
4.	ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena tega zakona.
Za prekršek iz 3. točke prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 din, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 500 do 5000 din.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Po prenosu evidenc prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča občanov na računalnik se lahko ukinejo kartoteke registra stalnega prebivalstva in kartoteke razvida začasnega prebivališča.
O ukinitvi kartotek iz prvega odstavka tega člena odloči republiški sekretar za notranje zadeve na predlog predstojnika občinskega upravnega organa za notranje zadeve v soglasju z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko.
25.	člen
S tem zakonom določeni izvršilni predpisi morajo biti izdani v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4/74).
27.	člen
Izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4/74), se uporabljajo do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
•	28. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 204-1/82
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina •
Socialistične republike Slovenije
260.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 9. februarja 1983, na seji Zbora občin dne 9. februarja 1983, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, sprejetimi na seji dne 9. februarja 1983 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 9. februarja 1983.
St. 0100-31/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
1.	člen
V	zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) se na koncu prvega odstavka 139. člena pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »v srednjih šolah in domovih za učence pa tudi s starši učencev«.
2.	člen
Na koncu drve8a odstavka 141. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »v srednjih šolah in domovih za učence pa tudi delegati staršev«.
V	drugem odstavku se za besedama »delegate delavcev« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedama »delegate študentov« pa dodajo besede »ter delegate staršev«.
3.	člen
Prvi odstavek 144. člena se spremeni tako, da se glasi: »Odločitve v svetu so. sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov delavcev in večina delegatov učencev oziroma študentov, v srednjih šolah in domovih za učence pa tudi večina delegatov staršev; v zadevah iz 142. člena tega zakona pa so odločitve sprčjete, če jih je sprejela tudi večina delegatov družbene skupnosti«.
4.	člen
Na koncu prvega odstavka 146. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »v srednjih šolah in domovih za učence pa tudi izmed delegatov staršev«.
5.	člen
Izobraževalne organizacije morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih od dneva njegove uveljavitve.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-62/82
Ljubljana, dne 9. februapja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
261.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
e razglasitvi zakona o spremembah In dopolnitvah obrtnega zakona
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 9. februarja 1983, na seji Zbora občin dne 9. februarja 1983 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 9. februarja 1983.
St. 0100-33/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona
1.	člen
V	prvem odstavku 9. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) se za besedo »obratovalnico« dodajo besede: »v kateri, opravlja eno ali več dejavnosti, za katere izpolnjuje predpisane pogoje«.
2.	člen
V	tretjem odstavku 35. člena se besedi »pri uo-hodku« nadomestita z besedami »pri čistem dohodku«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Neodplačani oziroma nepovrnjeni del združenih osnovnih sredstev poslovodje se revalorizira po stopnji in na način kot se revalorizirajo osnovna sredstva pogodbene organizacije, ki so v družbeni lastnini.«
Dodata se novi sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Rezultat revalorizacije, ki se nanaša na neodplačana oziroma nepovrnjena osnovna sredstva poslovodje pogodbene organizacije, se izkaže v poslovnih knjigah pod 31. decembrom tistega leta, za katero se sredstva valorizirajo.
(8) Pravice in obveznosti, ki izvirajo’ iz rezultata revalorizacije po prejšnjem odstavku tega člena, tečejo od 1. januarja naslednjega leta.«
3.	člen
Četrti odstavek 38. člena se črta; peti odstavek Postane četrti odstavek.
4.	člen
V	44. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Udeležba poslovodje pri čistem dohodku, ki mu gre kot vsakoletno nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi, ne sme preseči 50% ostanka či-sfega dohodka; ta se izračuna tako, da se od čistega dohodka odštejejo osebni dohodki delavcev in poslovodje skupaj s sredstvi skupne porabe in v tistem letu izplačana vračila poslovodji.«
Sedanji šesti odstavek postane sedmi.
Sedanji sedmi odstavek se črta.
5.	člen
53. člen se črta.
6.	člen
V	87. členu se črta drugi odstavek.
7.	člen
V	prvem odstavku 102. člena se črta besedilo: »1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke«.
8.	člen
V	118. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da samostojni gostinec, ki se pretežno ukvarja s pri-pripravo in strežbo tople hrane oziroma sprejema goste tudi na prenočevanje ali v turističnem kraju gostom nudi penzionske storitve, zaposli več kot 5 delavcev, toda največ 10 delavcev.«
9.	člen
V	drugem odstavku 143. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda besedilo, ki se glasi:
»Uskladiti pa se morajo z določbo petega odstavka 35. člena tega zakona. Če do sporazuma o najdaljšem roku ne pride, velja najdaljši rok 30 let od dneva ustanovitve pogodbene organizacije, razen če sredstva, ki jih je poslovodja združil v pogodbeno organizacijo, niso bila že prej izplačana oziroma povrnjena.«
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pogodbene organizacije morajo uskladiti določbe pogodb o ustanovitvi pogodbene organizacije in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na ugotavljanje in delitev dohodka, revalorizacijo združenih sredstev in pravice poslovodje iz lastninske pravice glede vrnitve dela vrednosti sredstev, ki jih je poslovodja združil v pogodbeno organizacijo ter glede vsakoletnega nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, v prvem naslednjem poslovnem letu po uveljavitvi tega zakona.«
V	sedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo: »iz 44. člena tega zakona«.
10.	člen
V	144. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Šteje se, da ima ustrezno strokovno* izobrazbo po tem zakonu za opravljanje javnega prevoza oseb, kdor je po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, pridobil dovoljenje za opravljanje javnega prevoza.«
11.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 313-9/82
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
262.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 9. februarja 1983, na seji Zbora občin dne 9. februarja 1983 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 9. februarja 1983.
Št. 0100-32/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah «~ družbene prihodke
1.	člen
V 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3-211/81) se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Občinska skupščina lahko z odlokom predpiše, da se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi s sporazumom iz prejšnjega odstavka, v celoti ali delno, uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprave, ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti.«
2.	člen
.ona se za prvim odstavkom doda nov dru^. ouoiavek, ki se glasi:
»Če Republiška uprava za družbene prihodke ugotovi nepravilnosti in nezakonitosti v delu občinske uprave za družbene prihodke, določi način kako se te odpravijo in rok, v katerem mora občinska uprava odpraviti ugotovljene nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Če občinska uprava za družbene prihodke ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti oziroma nezakonitosti v določenem roku, Republiška uprava za družbene prihodke obvesti o tem izvršni svet občinske skupščine: obenem mu lahko predlaga ustrezne organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za odpravo nepravilnosti.««
Dosedanji drugi odstavek pbstane novi tretji odstavek.
3.	člen
Za 11. členom zakona se dodajo novi 11. a, 11. b in 11. c členi, ki se glasijo:
»11. a člen
Nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov opravljajo poleg inšpektorjev za družbene prihodke tudi drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Kriterije, po katerih se v aktu o sistemizaciji določijo dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, določi direktor Republiške uprave za družbene prihodke.
11. b člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in delavci, ki neposredno izvajajo postopke prisilne izterjave, izkažejo svoje pooblastilo z izkaznico, ki jo izda direktor uprave za družbene prihodke.
Obrazec izkaznic, postopek za izdajo, veljavnost in evidenco o njih predpiše direktor Republiške uprave za družbene prihodke.
11. c člen
Če delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravi za družbene prihodke ugotovi nepravilnosti pri izvajanju predpisov v zvezi z izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov, ima pravico in dolžnost naložiti zavezancu, da odpravi ugotovljene nepravilnosti v določenem roku.
Če je podan sum kaznivega dejanja ali prekrška, lahko delavec s posebnimi' pooblastili in odgovornostmi začasno vzame zaradi pregleda poslovne knjige, listine, dokumentacijo, ali vzorce; o tem mora občanu izdati potrdilo.««
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi, v Uradnem listu SRS.
Št. 021-100/82
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner ' r ■
263.
Na podlagi zadnjega odstavka 30. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št 33-1686/31) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega-dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. februarja 1833 sprejela
PRAVILNIK
o ravnanju z gradivi zaupne narave
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravlnikom se ureja način ravnanja z akti in drugimi gradivi (v nadaljnjem besedilu: gradiva), ki vsebujejo podatke zaupne narave.
Kot podatki zaupne narave se štejejo gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnost ali vojaška tajnost, oziroma gradiva, ki jih kot taka označi Skupščina SR Slovenije.
Podrobnejša navodila o pisarniškem poslovanju z gradivi iz prejšnjih, odstavkov predpiše generalni sekretar Skupščine SR Slovenije.
2.	Sen
Kot državna, uradna ali vojaška tajnost se smatrajo gradiva take vsebine, katere odkritje bi utegnilo škodovati varnosti države, ljudski obrambi in oboroženim silam, ali bi ogrozilo izvajanje politike Skupščine SFR Jugoslavije oziroma Skupščine SR Slovenije, oziroma bi lahko povzročilo škodljive politične in gospodarske posledice.
S posebnim splošnim aktom bo določeno katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe.
3.	člen
Uporabniki gradiv zaupne narave • so dolžni varovati državno, uradno oziroma vojaško tajnost, za katero so izvedeli iz gradiv iz 2. člena in so dolžni ukreniti vse, da gradiva ne pridejo v roke nepooblaščenih oseb.	<
Dolžnost varovanja tajnosti in zaupnosti traja dotlej, dokler organ, ki je pripravil oziroma predložil gradivo, s posebnim spoiočilom v pisni obliki ne sporoči, da gradivo ni več zaupne narave, če že ob pripravi oziroma predložitvi gradiva ni določil rok, po katerem gradivo izgubi značaj tajnosti oziroma zaupnosti.
II. VRSTE TAJNOSTI IN STOPNJE ZAUPNOSTI ZA GRADIVA. KI SE PRIPRAVLJAJO V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE
4.	člen
Gradiva zaupne narave iz 2. člena tega pravilnika se razvrščajo, glede na vrsto trajnosti, na državno tajnost, na uradno tajnost in na vojaško tajnost. Gradiva, ki so uradna ali vojaška tajnost pa se glede na stopnjo zaupnosti razvrščajo na strogo zaupna in na zaupna gradiva ter na gradiva za interno uporabo.
Gradiva, označena kot državna tajnost ali kot uradna tajnost — strogo zaupno, ali kot vojaška tajnost strogo zaupno, morajo biti oštevilčena.
Gradiva, ki so označena z označbo »poslovna tajnost« se po tem pravilniku obravnavajo kot »uradna tajnost — zaupno«, če za to pristojni' delavec ne določi drugače.
5.	člen
Gradiva, označena kot državna tajnost, so tista gradiva, ki so z vidika ljudske obrambe, državne varnosti in zunanjepolitične dejavnosti taka gradiva, da bi odkritje njihove vsebine lahko imelo težke .posledice za varnost in obrambo države.
6.	člen
Za uradno tajnost se štejejo gradiva s podatki, katerih odkritje bi imelo hude posledice za obrambne, politične ali gospodarske koristi družbene skupnosti, oziroma podatki, ki so z zakonom ali drugimi predpisi, splošnim aktom ali s sklepom pristojnega organa razglašeni za uradno tajnost.
7.	člen
_ Vojaška tajnost so podatki o oboroženih silah, o načrtih in pripravah oboroženih sil, o sredstvih oborožitve in vojaški opremi, o vojaških objektih in napravah, ter vsi drugi podatki, ki se nanašajo na dejavnost oboroženih sil, za katere se oceni, da bi imeli škodljive posledice za oborožene sile in njihove priprave za obrambo države, če bi bili odkriti.
. S. člen
Stopnja zaupnosti posameznih gradiv, ki so uradna ali vojaška tajnost, se določi glede na njihovo naravo, njihov pomen za varnost in obrambo države, za politične in gospodarske interese države in glede na škodljive posledice, ki bi nastopile, če bi za vsebino gradiv zvedele nepooblaščene osebe.
9.	člen
Vrsta tajnosti in stopnja zaupnosti gradiv se določi, ko se začne s pripravo gradiv.
Vsako gradivo, ki predstavlja državno tajnost, uradno tajnost ali vojaško tajnost se mora označiti z odgovarjajočo označbo, ki vsebuje vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti.
Gradiva, ki so zaupna, ker vsebujejo za ljudsko obrambo pomembne podatke morajo poleg vrste tajnosti in stopnje zaupnosti iz prejšnjega odstavka, biti še označena z oznako »Ljudska obramba«.
Vrsta tajnosti in stopnja zaupnosti se označujeta v desnem zgornjem kotu gradiva.
10.	člen
Za gradiva, ki se pripravljajo v Skupščini SR Slovenije in njenih komisijah ter v zborih Skupščine SR Slovenije in njihovih delovnih telesih, določijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti predsednik Skupščine SR Slovenije, predsedniki zborov Skupščine SR Slovenije in predsedniki delovnih teles skupščine in zborov, vsak iz svojega delovnega področja.
Za gradiva, ki se izdelujejo za potrebe služb Skupščine SR Slovenije, določi vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti generalni sekretar Skupščine SR Slovenije.
Funkcionarji iz prvega in" drugega odstavka tega člena odločajo o spremembi vrste tajnosti in stopnje zaupnosti, kakor tudi o prenehanju tajnosti gradiva, kolikor niso o tem že odločili, ko se je začelo s pripravo takega gradiva.
11.	Ben
Vsak. ki pripravlja in uporablja gradivo, M je državna, uradna ali vojaška tajnost, mora v okviru svojih pravic in dolžnosti skrbeti, da so ta gradiva v postopku izdelave, razmnoževanja, evidentiranja, odpošiljanja in shranjevanja ustrezno zavarovana.
Osebe iz prvega odstavka tega člena so se dolžne ravnati po določilih tega pravilnika in po navodfllh • pisarniškem poslovanju z gradivi zaupne narave. Ce ugotovijo, da so bila določila obeh aktov kršena, so dolžni ukrepati oziroma predlagti vse potrebne ukrepe za zavarovanje gradiv in za ugotovitev odgovornosti.
12.	člen
Za označevanje gradiv zaupne narave, ki se pripravljajo v Skupščini SR Slovenije in za zavarovanje nijhove tajnosti v smislu določb tega pravilnika, splošnega akta, ki določa, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe in navodil o pisarniškem poslovanju, so odgovorni generalni sekretar Skupščine SR Slovenije in njegov namestnik, sekretarji zborov oziroma vodje služb, v katerih delovno področje spada zadeva ter * vodja sektorja skupščinske administracije.
Osebe iz prvega odstavka tega člena določijo delavce služb skupščine za delo pri pripravi, evidentiranju, razmnoževanju in hrambi teh gradiv.
III.	RAVNANJE Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE,
KI JIH POŠLJEJO SKUPŠČINI SR SLOVENIJE V OBRAVNAVO DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE
13.	člen
Gradiva, ki jih Skupščini SR Slovenije, zborom Skupščine, delovnim telesom skupščine in zborov pošljejo Skupščina SFRJ, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in drugi organi m organizacije (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) kot državno tajnost, kot uradno tajnost ali kot vojaško tajnost, ohranijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti vse dotlej, dokler organi oziroma organizacije to ne spremenijo s posebnim sporočilom v pisni obliki, ® niso že ob predložitvi določili rok, po katerem gradivo izgubi značaj zaupnosti oziroma dotlej, dokler predlagatelj tega gradiva ne objavi javnosti.
14.	člen
Gradiva zaupne narave, ki so poslana na ime funkcionarja Skupščine SR Slovenije, sprejema in odpira naslovnik.
Gradiva zaupne narave, naslovljena na Skupščino SR Slovenije, na zbore skupščine in njena delovna telesa, sprejema in odpira generalni sekretar Skupščine SR Slovenije oziroma oseba, ki jo pooblasti generalni sektretar.
Funkcionarji iz prejšnjih dveh odstavkov določijo nadaljnji postopek z gradivi zaupne narave.
15.	člen
Gradiva, ki jih pošljejo Skupščini drugi organi ali organizacije kot državno tajnost ali kot uradno oziroma vojaško tajnost — strogo zaupno, se ne smejo razmnoževati brez poprejšnjega soglasja organa ali organizacije, ki pošilja gradiva.
Ce se s predlagateljem gradiv doseže sporazum o razmnoževanju gradiv iz prvega odstavka tega člena, je potrebno vsak izvod takega gradiva posebej oštevilčiti.
Gradiva, ki jih pošljejo Skupščini drugi organi in organizacije kot uradno ali vojaško tajnost z oznako zaupno, se ne smejo razmnoževati brez poprejšnjega soglasja generalnega sekretarja Skupščine SR Slovenije.
IV.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE GRADIV ZAUPNE NARAVE
16.	člen
Ukrepi za zavarovanje gradiv zaupne narave obsegajo:
1.	poseben način seznanjanja delegatov z gradivi zaupne narave;
2.	posebne predpise za. sprejemanje, evidenco, uporabo, razmnoževanje, obravnavo, pošiljanje, hrambo in uničevanje gradiv, ki so državna ali uradna tajnost.
17.	člen
Gradiva, ki imajo značaj državne tajnosti oziroma uradne ali vojaške tajnosti s stopnjo strogo zaupno in so obravnavana na sejah zborov in njihovih delovnih teles, 'se ne navedejo v dnevnem redu sklica seje, kolikor o tem predsedstvo Skupščine SR Slovenije ne odloči drugače.
18.	člen
Z gradivom, ki je državna tajnost se seznanijo delegati, katerim je namenjeno, v določenih prostorih Skupščine SR Slovenije proti podpisu.
Ce je izjemoma potrebno poslati gradivo iz prvega odstavka tega člena določenemu funkcionarju Skupščine SR Slovenije ali delegatu Skupščine SR Slovenije izven prostorov Skupščine SR Slovenije, se tako gradivo. pošlje v zapečateni ovojnici in po kurirju.
Gradivo iz prvega odstavka tega člena morajo uporabniki po uporabi vrniti pooblaščenemu delavcu služb skupščine, ki ga za to določi vodja sektorja skupščinske administracije.
Gradiva iz prvega odstavka tega člena ni mogoče pošiljati po pošti.
13 člen
Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo strogo zaupno in je namenjeno delegatu, ki se bo udeležil sej zborov oziroma sej delovnih teles skupščine in zborov se pošlje po kurirju in proti podpisu sekretarju skupščine občine oziroma sekretarju skupščine posebne družbenopolitične skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sekretarju skupščine občine) ali pa se delegati z njim seznanijo v prostorih Skupščine SR Slovenije. O tem se obvestijo delegati v Družbenopolitičnem zboru, delegati v delovnih telesih skupščine in zborov ter vodje skupin delegatov, ki pošiljajo delegate v Zbor združenega dela in v Zbor občin.
Delegatom v Družbenopolitičnem zboru in delegatom v delovnih telesih Skupščine in zborov, katerih prebivališče je na območju mesta Ljubljane, se gradivo iz prejšnjega odstavka pošlje po kurirju; gradivo mora biti izročeno osebno naslovniku proti podpisu.
Na način iz drugega odstavka tega člena se pošilja gradivo iz prvega odstavka tega člena tudi drugim organom 'in organizacijam ali posameznikom, ki imajo svoj sedež oziroma prebivališče na območju mesta Ljubljane. Taka gradiva morajo biti naslovljena osebno odgovorni osebi in morajo biti vročena proti podpisu.
20.	člen
Sekretar skupščine občine, ki so mu poslana gradiva za delegate, seznani z gradivi iz prvega odstavka
19.	člena delegate, ki se bodo udeležili sej zborov Skupščine SR Slovenije oziroma sej delovnih teles skupščine in zborov v določenem prostoru skupščine občine oziroma skupščine družbenopolitične skupnosti. Ko se delegati seznanijo z gradivi iz prvega odstavka
19.	člena, sekretar občinske skupščine gradiva komisijsko uniči, zapisnik o tem pa pošlje Skupščini SR Slovenije.
21.	člen
Dejegati, ki se udeležijo sej zborov Skupščine SR Slovenije in sej delovnih teles skupščine in zborov praviloma prejmejo gradiva iz prvega odstavka 19. člena tega pravilnika, katera obravnavajo v delovnih telesih skupščine in na sejah zborov Skupščine SR Slovenije, ponovno na sejah delovnih teles oziroma na sejah zborov. Takoj po njihovi obravnavi jih morajo vrniti za to pooblaščenemu delavcu služb Skupščine SR Slovenije.
22.	člen
Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo: zaupno ali za interno uporabo in bo obravnavano na sejah zborov in njihovih delovnih teles, se pošlje po pošti predsednikom in članom delovnih teles; delegatom Družbenopolitičnega zbora; vodjem skupin delegatov za Zbor združenega dela in za Zbor občin pa v toliko izvodih, kolikor delegatov pošilja skupina na sejo zbora.
Gradiva iz prejšnjega odstavka se pošlje po pošti priporočeno v zapečateni ovojnici oziroma v vrednostnem pismu, odvisno od tajnosti pa tudi s povratnico.
Gradivo je potrebno na seji zbora oziroma delovnega telesa vrniti pooblaščenemu delavcu služb skupščine.
Gradiva iz prvega odstavka tega člena se lahko dajo v prostorih Skupščine SR Slovenije na vpogled predstavnikom sredstev javnega obveščanja v njihovo osebno informacijo.
23.	člen
Kadar se delegat posvetuje o gradivu zaupne narave, mora tistega, s katerim se posvetuje, opozoriti, da gre za podatke zaupne narave in jih je potrebno varovati.
Razgovori o gradivu zaupne narave ne smejo potekati preko tehničnih komunikacijskih sredstev.
24.	člen
Gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnost ali vojaška tajnost, se smejo obravnavati na sejah zborov ali na sejah delovnih teles samo brez navzočnosti javnosti in brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
Izjemoma so lahko navzoči na taki seji predstavniki sredstev javnega obveščanja, če tako sklene zbor ali delovno telo. O takem vprašanju pa smejo predstavniki sredstev javnega obveščanja dajati za javnost le tako obvestilo, za katero tako sklene zbor oziroma delovno telo.
25.	člen
Obravnave gradiv zaupne naravb na sejah zborov in na sejah delovnih teles ter magnetogrami, stenogrami in zapisniki, poročila in druga gradiva s teh obravnav imajo isto vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti kot gradivo, ki je obravnavano.
Če se na isti seji poleg drugih, javnosti dostopnih gradiv, obravnavajo tudi gradiva zaupne narave, je potrebno o obravnavi takega gradiva sestaviti poseben t zapisnik.
V.	ODGOVORNOST ZA KRŠITEV VAROVANJA TAJNOSTI
26.	člen
V skladu z načeli družbene samozaščite je vsak delegat in delavec služb Skupščine SR Slovenije odgovoren za izvajanje določb tega pravilnika,- splošnega akta, ki določa, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe m navodil o pisarniškem poslovanju glede poslovanja z zaupnimi gradivi.
Kršitev tega pravilnika ima lahko za delavce služb Skupščine SR Slovenije za posledico disciplinsko odgovornost skladno s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti služb Skupščine SR Slovenije, in kazensko odgovornost v skladu s predpisi, ki določajo kazniva dejanja.
Postopek za ugotovitev odgovornosti zaradi kršitev lega pravilnika prične za delegate Skupščine SR Slovenije oziroma druge prejemnike gradiv predsednik Skupščine SR Slovenije oziroma predsedniki zborov Skupščine SR Slovenije, za delavce služb Skupščine SR Slovenije pa generalni sekretar Skupščine SR Slovenije.
VI.	KONČNA DOLOČBA
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03-9/82 0201-3/82
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
264.
Na podlagi 353. člena in prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije Je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o potrditvi sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Narodne banke Slovenije
Skupščina Socialistične republike Slovenije potrjuje sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Narodne banke Slovenije, ki ga je dne 17. januarja 1983 Skupščini SR Slovenije predložila Narodna banka Slovenije.
St. 023-32/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
265.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 7. člena zakona o Prešernovi nagradi (Uradni list SRS, št. 1/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 9. februarja 1983 sprejela	<
ODLOK
o soglasju k statutu Prešernovega sklada
Daje se soglasje k statutu Prešernovega sklada, ki ga je dne 10. 12. 1982 Skupščini SR Slovenije predložil upravni odbor Peršernovega sklada.
St. 022-87/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
266.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, o. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alineee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Islamske republike Pakistan o odložitvi dela dolgov Islamske republike Pakistan Socialistični federativni republiki
Jugoslaviji
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratinKaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Islamske republike Pakistan o odložitvi dela dolgov Islamske republike Pakistan Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. 0101-414/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
267.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena. 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenga dela ir. Zbora občin dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(VU-2161)
Da.,c se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in. Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2161), ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. 0101-417/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
268.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alineee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 5., 6., 30., 31. in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) in v skladu z odlokom o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in DružbeBopolitič” zbora dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
Za sodnike Sodišča združenega dela SR Slovenije se izvolijo:
Konrad Bezjak, rezkar, vodja oddelka. Železarna Ravne na Koroškem
Miran Bizjan, strojni tehnik, izmenovodja proizvodnje I, SOZD IMV Novo mesto, TOZD. Tovarna opreme, Mirna
Rado Bohinc, diplomirani pravnik, sekretar za gospodarski sistem in ekonomsko politiko, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana
Venčeslav Bohinec, KV brodski motorist, vodja kontrole v procesu, Mehanotehnika, Izola
Dušan Deš ko vi č, vodja splošno kadrovskega sektorja, Tehnostroj, Ljutomer
Miroslav D o 11 a r , diplomirani ekonomist, vodja poslovne enote, LB-Temeljna dolenjska banka, Poslovna enota. Metlika
Marijan Dolinar, kemijski tehnik, vodja nabave kemikalij, Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič Danica Domitrovič, knjigovodja, Konfekcija oblačil KORS, Rogaška Stalina
Anton Gantar, magister kemijske tehnologije, samostojni raziskovalec, Industrija usnja, TOZD Usnjar-na, Vrhnika
Milena Gartner Delopst, vodja kadrovsko-splošnega sektorja, SOZD Združena podjetja strojegradnje, STROJ. Radlje ob Dravi
Franc Gole, organizator dela, direktor, Cestno podjetje, TOZD Gradnje, Novo mesto
Katjuša Gorjan, diplomirana pravnica, vodja-, zavarovanja pravnih zadev, SGP Gorica, Nova Gorica Nevenka Grgič, višja upravna delavka, direktorica splošnega sektorja, Birostroj, Maribor
Majda Groleger, višja upravna delavka, vodja službe za pravne in samoupravne zadeve, KONUS, Slovenske Konjice
Vanda Grošelj, diplomirana pravnica, vodja pravne službe, Strojna tovarna Trbovlje
Marinka Humer Kraško, diplomirana ekonomistka, samostojni analitik. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Podružnica, Novo mesto
Andreja Janežič, diplomirana pravnica, Konfekcija LISCA, Sevnica
Ida J a n e ž i č , višja upravna delavka, vodja splošno pravne službe, ABC Pomurka, DO Napredek, Domžale
Jože Jarkovič, mizar, vodja obrata za vzdrževanje objektov in inventarja, Tomos, TOZD Vzdrževanje, Koper
Štefan Kalamar, varnostni inženir, vodja kadrovske službe, Gorenjska predilnica. Škofja Loka
Veronika Kastelic, tekstilni tehnik, referent za propagandno dejavnost, Tekstilindus, Kranj
Vladimir K r a m ž a r, diplomirani pravnik, pravni svetovalec, Narodna banka Slovenije, Ljubljana
Franc Kristan, diplomirani sociolog, sekretar, Iskra Kibernetika Kranj, TOZD Tovarna merilnih instrumentov, Otoče
Jožica K r o š e 1 j, etiketirec, Konfekcija Jutranjka, Sevnida, TOZD Orlica, Brežice
Damjan Krt, diplomirani pravnik, vodja pravnega sektorja, SGP Kraški zidar, Sežana
Franc L a d i n e k, vodja TOZD Gorenje Muta, Tovarna poljedeljskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, Muta
Branko Leskovar, diplomirani pravnik, direktor DSSS, Stavbar, Maribor
Herman Lichteneger, višji upravni delavec, pravni referent, EMO, Celje
Vladimir Lozej, kovinarski mojster, vodja centra za izobraževanje, TAM, Maribor
Marija Luft, diplomirana pravnica, vodja, strokovnih služb. Center za socialno delo, Maribor
Peter M a c u h , diplomirani politolog, ravnatelj,
- Osnovna šola Brezno, Podvelka
Jože Matek, rudarski nadzornik, Zasavski premogovniki, Trbovlje
Stojan Makovec, kmetovalec, Brje 79, p. Branik, Ajdovščina
Branko Matkovič, diplomirani pravnik, pripravnik, BETI, Metlika
Roman M a u r i, diplomirani pravnik, vodja kad-rovsko-splošnega sektorja, Tovarna izolac'"jskega materiala TIM, Laško
c Peter Medved, višji upravni delavec, referent v premoženjsko-pravni službi, Združeno kmetijsko-gozdarsko podjetje, Kočevje
Marjan i r , diplomirani pravnik, vodja pravne službe, Pivovarna Union, Ljubljana
Marija Nahtigal, višja upravna delavka, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Žalec
Janez Novak, doktor delovnega prava, višji raziskovalni svetnik, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, Ljubljana
Maks O z v a t i č, PTT inženir, sekretar, TOZD Poštni center, Maribor
Adolf P a i 11 e r, tekstilni tehnik, mojster rezerve predilnice. Predilnica, Litija
Franc Pal, ekonomist, vodja plansko-analitske službe, INA Nafta, Lendava
Mojca P e č o 1 e r, pravnica, samostojni referent za pravne in samoupravne zadeve, Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Titovo Velenje
Franc Pevec, višji upravni delavec, vodja splošne službe, SOZD Merx, Kmetijski kombinat, Šentjur pri Celju
Franc Petrov, diplomirani sociolog, vodja, Tovarna kartona in papirja, Sladki vrh, TOZD Lepenka, Ceršak
Jože Petrovič, stomatolog, Zdravstveni center Ptuj—Ormož, TOZD Zobozdravstvena služba, Ptuj
Rasto Plesničar, diplomirani pravnik, direktor splošnega rektorja, Interevropa. Koper
Zdenka Pogačnik, referent za samoupravljanje, Slovenija-ceste Tehnika, TOZD Strojni inženiring, Ljubljana
Viktor Pogorelc, višji upravni delavec, vodja nabavne službe, Inles, TOZD Trgovina, Ribnica
Miha Potočnik, diplomirani pravnik, predsednik poslovodnega sveta. Zavod za organizacijo poslovanja, Ljubljana
Ivan P o ž e k, višji upravni delavec, vodja oddelka za splošne zadeve, Integral Ljubljana, TOZD Promet in delavnice, Črnomelj
Antonija Prelec, diplomirana pravnica, vodja kadrovsko-splošnega, sektorja, KLI Logatec, Ilirska Bistrica
Stane Prijatelj, diplomirani pravnik, vodja pravne službe, Tobačna tovarna, Ljubljana
Drago Ravbar, ekonomist, pomočnik vodje, Strojna industrija, TOZD Tovarna Krasmetal, Sežana Ljudmila Rems, višja upravna delavka, referent za kadre, Siporex. Zagorje ob Savi
Breda Saponja Mežnar, metalurg, analitik-planer, Železarna Jesenice
Janez Sedivy, predmetni učitelj, vodja skupnih slušb SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona Savo Šifrer, diplomirani pravnik, upokojenec, Ljubljana Bežigrad
Bojan Špic ar, doktor pravnih znanosti, upokojenec, Ljubljana Center
Albin Taljat, višji upravni delavec, vodja delovne enote, DO Elektro Primorje Nova Gorica, TOZD Elektro, Tolmin
Brane Troha, profesor zgodovine in sociologije, vodja splošno kadrovskega sektorja, Kovinoplastika, Lož
Adam Vahčič, organizator dela, vodja splošno-kadrovske službe, DO Elektro Celje, TOZD Elektrodi-stribucija, Krško
Antonija Valič, finančni knjigovodja, Kovinsko podjetje LIV, Postojna
Milan Vidmar, strojnik, direktor, Titovi zavodi Litostroj, TOZD Zunanje storitvene enote, Ljubljana Nives Vidmar, diplomirana pravnica, pravna služba, Kombinat lesno-predelovalne industrije, Logatec
Rudolf Zupanc, lesni tehnik, vodja lesnega obrata, SGP, TOZD gradbeni polizdelki, Grosuplje
Robert Žerjal, inženir fizike, Iskra, Industrija avtoelektričnih izdelkov, Šempeter pri Novi Gorici Hinko Žolnir, strojni tehnik, vodja strojnega vzdrževanja valjarne, IMPOL, TOZD Vzdrževanje, Slovenska Bistrica
Št. 111-115/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
269.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega in tretjega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika javnega tožilca SR Slovenije
Za namestnika javnega tožilca SR Slovenije se imenuje:
Božo J a n h u b a , javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v iLjubljani.
St. 111-57/83
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
270.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Neprestani del kazni zapora in denarna kazen se odpustita
Plevniku Juriju, rojenemu leta 1888 v Veračah, se odpustita preostanek izrečene kazni šest mesecev zapora, ki bi jo prestal 22. 5. 1983 in denarna kazen v znesku 10.000 din.
St. 25-1/83
Ljubljana, dne 2. februarja 1983.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
271.
Na podlagi 579. člena in 91. člena zakona o združenem delu
sklenejo
Gospodarska zbornica Slovenije,
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Temeljne banke Ljubljanske banke — Združene banke, iz območja ŠR Slovenije,
Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana
DRUŽBENI DOGOVOR o zbiranju in vračanju denarnih sredstev občanov zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti
I.	NAMEN, POGOJI IN NAClN ZBIRANJA IN VRAČANJA DENARNIH SREDSTEV
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se opredeljujejo pogoji in način zbiranja in vračanja denarnih sredstev,
ki jih dajejo občani temeljni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela (v nadaljevanju besedila: organizacija združenega dela) za razširitev materialne osnove dela, če se s tem omogočajo nove zaposlitve in če delavci v organizaciji združenega dela sprejmejo obveznost, da bodo sklenili delovno razmerje z občanom, ki jim posoja sredstva in ki izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za delo.
2.	člen
Denarna sredstva se združujejo v dinarski vrednosti, devizni vrednosti oziroma dinarski protivrednosti deviznih sredstev.
3.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se opredeljujejo, da lahko zbirajo denarna sredstva občanov v skladu s 1. členom tega družbenega dogovora le organizacije združenega dela materialne proizvodnje ob upoštevanju naslednjih pogojev:
—	da se z zbranimi denarnimi sredstvi občanov zagotavlja v skladu s planom organizacije združenega dela oziroma s sprejetim investicijskim programom ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti na območju, kjer so razpoložljivi delavci ter za delavce, ki so na začasnem delu v tujini;
—	da višina denarnih sredstev, ki jih posoja občan, ne more biti nižja od dvajsetkratnega zneska povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu, kot ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko.
V primerih, ko se združujejo denarna sredstva organizacije združenega dela drobnega gospodarstva, je višina denarnih sredstev, ki jih posoja občan, lahko manjša, vendar ne nižja od desetkratnega zneska določenega v prejšnjem odstavku;
—	da letna obrestna mera na zbrana denarna sredstva občana ni nižja od letne obrestne mere vezanih hranilnih vlog;
—	da rok vračanja danih denarnih* sredstev občana ni krajši od 5 let;
—	da organizacija združenega dela v razpisu o zbiranju in vračanju denarnih sredstev, objavljenem v sredstvih javnega obveščanja, objavi rok za sprejemanje prijav, ki ne sme biti krajši od 30 dni, višino denarnih sredstev, ki jih želi zbrati, določi roke in način zbiranja teh sredstev, višino letne obrestne mere, rok in način vračanja dinarskih denarnih sredstev, dela in naloge za katere sprejme obveznost, da bo sklenila delovno razmerje z občanom, ki daje sredstva, pogoje za opravljanje del in nalog, rok za sklenitev delovnega razmerja kot tudi rok v katerem bodo prijavljeni občani obveščeni o izidu izbire;
—	da imajo organizacije združenega dela pogoje v • zvezi z načinom zbiranja in vračanja dinarskih denarnih sredstev kot tudi nadzpf nad uporabo tako zbranih sredstev, določene v svojih samoupravnih splošnih aktih oziroma v aktu o ustanovitvi delovne organizacije;
—	da bodo organizacije združenega dela medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti z občani, ki dajejo denarna sredstva, urejale s pogodbo v skladu s samoupravnim splošnim aktom oziroma aktom o ustanovitvi delovne organizacije.
II.	NALOGE UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA
4.	člen
Udeleženci družbenega dogovora sprejemajo obveznost, da bodo v okviru svojih pravic, obveznosti
in odgovornosti pospeševali združevanje denarnih sredstev občanov z delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in s tem omogočali ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti na območju, kjer so razpoložljivi delavci in za delavce na začasnem delu v tujini.
5.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se zavezuje, da se bo preko medobčinskih zbornic in splošnih združenj zavzemala, da organizacije združenega dela materialne proizvodnje pri planiranju razvoja upoštevajo tudi možnosti zbiranja denarnih sredstev občanov za razširjanje materialne osnove dela z namenom ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti.
Gospodarska zbornica Slovenije bo nudila organizacijam združenega dela v zvezi z zbiranjem in vračanjem denarnih sredstev strokovno svetovalno pomoč.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo zavzemal, da se bodo v postopku družbenega planiranja in v akte o družbenoekonomski politiki vključevali ukrepi za usmerjanje in pospeševanje združevanja denarnih sredstev občanov z organizacijami združenega dela materialne proizvodnje.
7.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo preko osnovnih organizacij Zveze sindikatov, drugih organizacij in organov sindikatov Slovenije zavzemal:
—	da bodo investicijski programi upoštevali družbeno dogovorjeno politiko zaposlovanja ter določila družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev;
—	da bo takšno zaposlovanje delavcev zagotavljalo vse elemente produktivnega zaposlovanja, zlasti pa, da bodo temeljne organizacije zaposlovale nove delavce v skladu s sprejeto družbeno dogovorjeno kadrovsko politiko in sprejetimi kadrovskimi plani;
—	da se bodo v samoupravnih splošnih aktih opredelili pogoji ter način zbiranja in vračanja denarnih sredstev občanov.
8.	člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije se zavezuje, da se bo s svojo programsko usmeritvijo zavzemala, da bodo 'samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje dajale pobude organizacijam združenega dela materialne proizvodnje a ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti glede na razpoložljive delavce in na organizirano vračanje in zaposlovanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
9.	člen
Bančne organizacije — udeleženke družbenega dogovora bodo kreditirale in dajale garancije organizacijam združenega. dela materialne proizvodnje, ki zbirajo denarna sredstva občanov zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti, v skladu s svojimi razvojnimi plani. Organizacijam združenega dela materialne proizvodnje bodo nudile tudi servisno službo za opravljanje združevanja sredstev.
Preko informativnih in svetovalnih mest v temeljnih bankah v SR Sloveniji in preko svojih pred-stavmstev v tujini, bodo obveščale delovne ljudi in občane o namenu združevanja teh sredstev.
III.	KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo odbor udeležencev, v katerega imenuje vsak udeleženec po enega člana in njegovega namestnika.
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo ob podpisu imenovali v odbor udeležencev svoje člane in njihove namestnike. Sedež odbora bo pri Gospodarski zbornici Slovenije..
Odbor spremlja izvajanje tega družbenega dogovora in je o svojem delu dolžan poročati udeležencem družbenega dogovora najmanj enkrat letno.
11.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge organizacije, skupnosti in organi.
K družbenemu dogovoru se pristopi s pismeno izjavo, ki se posreduje odboru udeležencev.
12.	člen
Pobude za spremembo in dopolnitev tega družbenega dogovora lahko da vsak udeleženec.
< Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejmejo po enakem postopku kot družbeni dogovor.
13.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščenci vseh udeležencev.
Za Temeljne banke v sestavu Ljubljanske banke podpiše dSgovor Ljubljanska banka — Združena banka Ljubljana.
14.	člen
Odbor udeležencev se mora sestati v roku 15 dni po uveljavitvi tega družbenega dogovora.
15.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 28. januarja 1983.
Za gospodarsko zbornico Slovenije
Franci Gerbec 1. r.
član izvršilnega odbora
Za Izvršni svet
Skupščine SR Slovenije Peter Toš 1. r.
član IS in predsednik Republiškega komiteja za delo
Za Republiški svet
zveze sindikatov Slovenije Francka Herga 1. r. podpredsednica republiškega sveta
Za Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Andrija Vlahovič 1. r.
predsednik skupščine
Za Ljubljansko banko — Združeno banko Metod Rotar L r. predsednik poslovodnega odbora
Za Beograjsko banko — Temeljno banko Ljubljana Jože Tepina 1. r. glavni direktor
Za Jugobanko — Temeljno banko Ljubljana Aleksander Kokot 1. r. predsednik poslovodnega odbora
272.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov, in taks (Uradni list SFRJ, /t. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
—	v stolpcu 10 stopnja 5,24 nadomesti s stopnjo 4,89;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo 0,27;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,327 nadomesti s stopnjo
0,31;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo
I,	35;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo
1,22;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,437 nadomesti s stopnjo
II,	85;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,127 nadomesti s stopnjo 28,46.
4.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,40 nadomesti s stopnjo 1,23;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo 0,90;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,29 nadomesti s stopnjo 4,80;
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št.
45/82, 1/83, 2/83, 4/83 in 5/83)
I.	V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 31 občina Maribor se:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,50;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,247 nadomesti s stopnjo 12,747;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,397 nadomesti s stopnjo 28,897.
2.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,28 nadomesti s stopnjo 1,31;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,09 nadomesti s stopnjo 0,99;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,22 nadomesti s stopnjo 5,94;
—	v stolpcu 12 stopnja 1,06 nadomesti s stopnjo 1,03;
—	v 'stolpcu 13 stopnja 0,54 nadomesti s stopnjo 0,52;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,89 nadomesti s stopnjo
0,88;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,53 nadomesti s stopnjo 13,22;
—	v stolpcu 18 stopnja 30,09 nadomesti s stopnjo 29,68.
3.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica se:
—	v stolpcu 12 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo 0,69;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,608 nadomesti s stopnjo 0,57;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
I,	03;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo
1,20;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,788 nadomesti s stopnjo
II,	96;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,478 nadomesti s stopnjo 28,37.
II.	V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« sel
1.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,16 nadomesti s stopnjo 10,03;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo
0,32.
2.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,83 nadomesti s stopnjo
9,58.
3.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,68 nadomesti s stopnjo
10,30;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,19.
III.	V tabeli točke 3 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica stopnja 0,06 nadomesti s stopnjo 0,07.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-15/82
Ljubljana, dne 14. februarja 1983.
—	v stolpcu 8 stopnja 1,49 nadomesti s stopnjo 1,39;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo 1,08;
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov "1. r.
273.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja m o,.načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83 in 5/83) se v tabelah točke 2:
—Z pri zaporedni številki 61 občina Maribor-Pes-nica stopnja 12,247. nadomesti s stopnjo 12,747:
—	pri zaporedni številki 62 občina Maribor-Po-brežje stopnja 12,247 nadomesti s stopnjo 12,747;
—	pri zaporedni številki 63 občina Maribor-Rotovž stopnja 12,247 nadomesti s stopnjo 12.747;
—	pri zaporedni številki 64 občina Maribor-Ruše stopnja 12.247 nadomesti s topnjo 12,747;
—	pri zaporedni številki 65 občina Maribor-Tabor stopnja 12,247 nadomesti s stopnjo 12,747;
—	pri zaporedni številki 66 občina Maribor-Tezno stopnja 12,247 nadomesti s stopnjo 12,747;
—	pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica stopnja 13,53 nadomesti s stopnjo 13,22;
—	pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica stopnja 12,437 nadomesti s stopnjo 11.85;
—	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje stopnja 12.788 nadomesti s stopnjo 11,96.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 14. februarja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1 r.
274.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije .ie v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Grosuplje o določitvi širšega'območja naselja Ivančna gorica po javni obravnavi dne 1. februarja 1983
odločilo;
Razveljavi se odlok Skupščine občine Grosuplje 0 .določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica (Uradni list SRS, št. 11/82).
Obrazložitev
Krajevna skupnost Stična je začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe na-
vedenega odloka. Krajevna skupnost meni, da odlok ni v skladu z določbami ustave SR Slovenije, v katerih je opredeljeno samoupravljanje v krajevni skupnosti (139. do 142. člen), kot tudi ne z določbami statuta občine Grosuplje, ki govorijo o področju delovanja krajevne skupnosti (66. do 80. člen). Odlok je nadalje v nasprotju z zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in s pravilnikom o določevanju imen naselij in ulic ter označevanju naselj, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80). Po mnenju krajevne skupnosti odlok prinaša preureditev širšega območja naselja Ivančna gorica in gre v bistvu za združitev dela naselja Stična z naseljem Ivančna gorica. Krajevna skupnost Stična tudi navaja, da so v krajevni skupnosti vse razvojne programe in zazidalne načrte krajevne skupnosti Stična zasnovali na temelju razmejitve med krajevno skupnostjo Stična in krajevno skupnostjo Ivančna gorica, ki je bila določena pred letom 1970.
Ustava SR Sltivenije določa, da delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva. S statutom občine se določi način in postopek ustanavljanja krajevnih skupnosti. Z zakonom pa se lahko določijo načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti (139. člen). Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejmejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva in na način, določen s statutom občine. V njem določijo med drugim tudi območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti (142. člen).
Statut občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) določa v drugem odstavku 68. člena, da delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja ali več naselij ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi, ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora o organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva. Po določbah prvega odstavka 70. člena statuta občine odločajo delovni ljudje in občani na zborih ali z referendumom v krajevnih skupnostih o združitvi ali izdvojitvi in priključitvi k drugim krajevnim skupnostim in o ustanovitvi krajevne skupnosti.
Po določbah 34. člena statuta KS Stična in 28. člena statuta KS Ivančna gorica odločajo o spremembi območja krajevne skupnosti delovni ljudje in občani z referendumom,.
Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da sta bili območji krajevnih skupnosti Stična in Ivančna gorica določeni po sklepih zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti' in o določitvi njihovih območij, ki so bili v času od novembra 1964 do februarja 1965, katere je z odlokom potrdila tudi Skupščina občine Grosuplje in ki je bil objavljen v Glasniku, št. 23/65. V letu 1970 je bilo z odlokom o spremembi odloka o potrditvi sklepov zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij (Uradni list SRS, št. 16/70) območje KS Stična na novo določeno, ker sta na prejšnjem območju nastali dve krajevni skupnosti in sicer Krajevna skupnost Stična in Krajevna skupnost Metnaj Po tem odloku obsega območje Krajevne skupnosti Stična vasi: Stična, Gabrje pri Stični, Vir pri Stični in Mala Dobrava.
Statut Krajevne skupnosti Stična, sprejet 5. 5. 1979, določa v 1. členu, da obsega Krajevna skupnost Stična naselja: Stična, Vir, Gabrje in Mala Dobrava.
V statutih obeh krajevnih skupnosti je navedeno isto območje krajevnih skupnosti Stična in Ivančna gorica, kot je bilo navedeno v odlokih Skupščine občine Grosuplje o potrditvi sklepov zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij. Območje Krajevne skupnosti Stična in območje Krajevne skupnosti Ivančna gorica sta bili z navedenimi akti določeni skladno z ustavo.
Širše območje naselja Ivančna gorica je bilo določeno z obravnavanim odlokom o določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica (Uradni list SRS, št. 11/82). V 3. členu tega odloka je opredeljena .meja širšega območja naselja Ivančna gorica ter s tem istočasno na novo določeno območje obeh krajevnih skupnosti. Obravnavani odlok je bil sprejet na podlagi določb 8. in 12. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in določb 27. člena navodila o evidentiranju območij teritorialnih enot in hišnih številk (Uradni list SRS, št. 11/80). S tem zakonom so določena načela, način in postopek za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic ter za evidentiranje naselij, ulic in stavb (1. člen). Po tem zakonu se torej lahko opravi le imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odprava naselij in ulic, ne more pa se določiti ali spremeniti območje krajevne skupnosti.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bilo z odlokom določenim širšim območjem naselja Ivančna gorica tudi na novo določeno območje obeh krajevnih skupnosti, kar ni v skladu z ustavo SR Slovenije in je v nasprotju z zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. Spremembo oziroma določitev novega območja krajevne skupnosti je namreč mogoče sprejeti le po postopku, ki ga določa ustava SR Slovenije, statut občine Grosuplje in statuta krajevnih skupnosti Stična in Ivančna gorica.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča Jože Pavličič in sodniki dr. Masa Bešter, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk.
St. U I 39/82-14
Ljubljana, dne 1. februarja 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
275.
Na podlagi 65! člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 26. in 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju SR Slovenije (kot uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno de-
javnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki »■ osebnim delom samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, in delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljamo kulturno dejavnost (kot izvajalci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije
I.	NAMEN IN CILJI USTANOVITVE KULTURNE
SKUPNOSTI SLOVENIJE
1.	člen
V	Kulturni skupnosti Slovenije bomo uporabniki in izvajalci enakopravno z drugimi zbori Skupščine SR Slovenije odločali o temeljih samoupravne organiziranosti in razvoja kulturne dejavnosti v Sloveniji. V skladu s temi odločitvami in v njihovem okviru bomo v Kulturni skupnosti Slovenije oblikovali in določali skupne osnove kulturne politike policentričnega razvoja, tako da bomo skladno razvijali kulturne dejavnosti, da bodo kulturne vrednote dostopne vsem občanom, in da bodo delavci v kulturnih organizacijah in samostojni kulturni delavci v načelu v enakem družbenoekonomskem položaju kot delavci drugih področij združenega dela.
Posebej bomo v Kulturni skupnosti Slovenije zagotavljali kulturni razvoj italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji, pospeševali kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini in usklajevali medrepubliško in mednarodno sodelovanje ter na teh področjih izpolnjevali obveznosti SR Slovenije, sooblikovali in usklajevali bomo politiko kadrovanja, usposabljanja in izpolnjevanja kulturnih delavcev in opravljali druge naloge, za katere se bomo samoupravno sporazumeli in naloge, ki jih določa zakon.
2.	člen
Za opravljanje nalog iz prejšnjega člena bomo v Kulturni skupnosti Slovenije združevali potrebna sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, razvijali svobodno menjavo dela in sodelovali z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
II.	SVOBODNA MENJAVA DELA IN PLANIRANJE
3.	člen
V	Kulturni skupnosti Slovenije bomo z dogovarjanjem določali skupna merila za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti ter normative in standarde za tiste- dejavnosti, ki jih bomo zagotavljali s svobodno menjavo dela v Kulturni skupnosti Slovenije.
4.	člen
V	Kulturni skupnosti Slovenije bomo oblikovali enbtno metodologijo za sprejemanje elementov, ki so podlaga za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti.
5.	člen
Vsebino in obseg nalog, ki jih bomo v skladu z zakonom o svobodni menjavi dela opravljali v Kulturni skupnosti Slovenije in dejavnosti, ki jih bomo
>-
v njej zagotavljali s svobodno menjavo dela, bomo določali s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije.
V njem bomo določili:
—	obseg, vrsto in kvaliteto dogovorjenih kulturnih storitev, program storitev ali posamezne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: storitve), program nalog, ki jih bomo uresničevali skupaj z drugimi SIS in program naložb za modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti:
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenih programov in nalog, merila za zagotavljanje povračila za opravljene programe storitev in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje sprejetih nalog, zavezance in način zagotavljanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
6.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih piana Kulturne skupnosti Slovenije bomo opredelili program skladnega razvoja kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji in pri tem upoštevali:
—	da bomo za programe kulturnih dejavnosti, ki so skupnega pomena, in programe usklajevalnih, povezovalnih in usmerjevalnih nalog združevali sredstva za svobodno menjavo dela v Kulturni skupnosti Slovenije.
Takšnega pomena so spodbujanje umetniške ustvarjalnosti, del založniške, knjižnične, filmske dejavnosti, del kulturnih programov radia in televizije in pomembnejše republiške prireditve:
—	da bomo za programe kulturnih dejavnosti, ki so nepogrešljiva sestavina kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja slovenskega naroda, za programei varstva in vzdrževanja naravne in kulturne dediščine in programe kulturnih dejavnosti, s katerimi zagotavljamo hitrejši razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji, združevali del sredstev za svobodno menjavo dela v Kulturni skupnosti Slovenije za tiste izvajalce, ki programa ne morejo uresničiti v okviru dohodkovnih možnosti občine oziroma medobčinskega sodelovanja.
Takšnega pomena so gledališka, glasbena, plesna, knjižnična, likovna in filmska dejavnost in varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine.
7.	člen
I V. občinah, kjer živijo pripadniki 'italijanske in madžarske narodnosti, bomo skupaj z matičnimi občinskimi kulturnimi skupnostmi zagotavljali kulturni razvoj pripadnikov obeh narodnosti.
8.	člen
Pospeševali bomo razvoj kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti Slovencev zunaj SR Slovenije in spodbujali njihovo tvorno in enakovredno vključevanje tako v slovenski kulturni, prostor kakor v kulturni prostor večinskega naroda.
9.	člen
Prizadevali si bomo, da bodo pri usklajevanju kulturnega sodelovanja z drugimi republikami in pokrajinama kulturni dosežki vseh naših narodov in narodnosti vzajemna, skupna in trajna sestavina kulturnega življenja vseh delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji.
10.	člen ,
Pri usklajevanju kulturnega sodelovanja s tujino
in pri uresničevanju in zagotavljanju dogovorjenega
programa,bomo težili k uveljavljanju slovenske kulture v tujini in hkrati k dostopnosti vrhunskih dosežkov kulture drugih narodov pri nas.
11.	člen
V	Kulturni skupnosti Slovenije bomo združevali sredstva tudi za druge naloge iz 1. člena tega sporazuma, za delovanje organov Kulturne skupnosti Slovenije in za opravljanje strokovnih in razvojnih raziskovalnih del v zvezi z nalogami Kulturne skupnosti Slovenije.
12.	člen
Programe storitev, ki so tudi del programov občinskih kulturnih skupnosti, bomo planirali sočasno in skladno v občinskih kulturnih skupnostih in v Kulturni' skupnosti Slovenije.
13.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana bomo sprejeli v Kulturni skupnosti Slovenije plan skupnosti, v katerem bomo opredelili zlasti:
—	psljtiko in cilje razvoja kulturnih dejavnosti;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah 'samoupravnega sporazuma;
—	naloge, ki jih prevzema Kulturna skupnost Slovenije po drugih samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in zakonih;
—	organizacijske., k-*1 'vvko j„ materialne ukrepe
za ur?-'; č.tev nalog.
14.	člen
V	Kulturni skupnosti bomo spremljali in ocenjevali uresničevanje dogovorjenih programov.
Ce bo prišlo do odstopanj od dogovorjenega obsega programov, njihove kvalitete ali potrebnih sredstev za njihovo uresničevanje bomo ravnali skladno z zakonskimi določili in sprejeli ukrepe, predvidene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije.
15.	člen
S postopkom planiranja, vsebino planskih dokumentov in s posameznimi odločitvami bomo v Kulturni skupnosti Slovenije uveljavljali in razvijali sodelovanje, skupno delo in medsebojno pomoč izvajalcev kot temeljno načelo, ki zagotavlja dobro izrabo ustvarjalnih moči in materialne'podlage kulturnih dejavnosti.
HI SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
16.	člen
Organa skupnosti sta:
—	skupščina Kulturne skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole.
L Skupščina
17.	člen
Kulturno 'skupnost Slovenije upravlja skupščina. Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije delegirajo zbori uporabnikov občinskih kulturnih skupnosti in zbori uporabnikov kulturnih 'skupnosti na območju posebnih družbenopolitičnih skupnosti, tako da vsak zbor uporabnikov delegira po enega delegata.
Delegate v zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti, in sicer delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delegacije delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbene organizacije in društva, ki opravljajo kulturno dejavnost.
18.	člen
Pn določitvi delegatskih mest izvajalskih članov skupnosti upoštevamo:
—	vlogo, naloge in pristojnosti Kulturne skupnosti Slovenije, opredeljene v zakonu in sporazumu in v tej zvezi predviden obseg svobodne menjave dela v skup-
' nostih,
—	pristojnosti skupščine po 34. in 35. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti;
.— pomen oz. značaj izvajalskih programov v okviru posamezne kulturne dejavnosti in V celotnem kulturnem .življenju na Slovenskem;
—	načelo, da oblikujejo izvajalski člani skupnosti delegacije oz. konference delegacij za pošiljanje delegatov v zbor izvajalcev po funkcionalnem načelu, upoštevaje tudi območno načelo povezovanja.
19.	člen
Kadar skupščina skupnosti obravnava vprašanje posameznih kulturnih dejavnosti, delegirajo delegate v zbor izvajalcev delegacije izvajalcev teh dejavnosti.
Področja kulturnih dejavnosti, za katera se obli-likuje. zbor izvajalcev in število delegatskih mest, ki jih imajo v izvajalskem zboru delegacije izvajalcev.
Štev.
deleg.
metu
1 — književna, založniška, knjižničarska • in	knjigotrška dejavnost	36
—	varstvo naravne in kulturne dediščine	35
—	glasbena in plesna dejavnost	,	27
—	gledališka dejavnost	22
—	likovna dejavnost	21
—	filmska dejavnost	18
Kadar skupščina skupnosti obravnava skupna vprašanja kulturnih dejavnosti, delegirajo delegate v
zbor izvajalcev vseh področij kulturnih dejavnosti, in sicer:
Dele-
gatov
—	s področja književne, založniške,
knjižničarske in knjigotrške dejavnosti	13
—	s področja varstva naravne in kulturne
dediščine	H
—	s področja glasbene in plesne dejavnosti 10
—	s področja gledališke dejavnosti	12
—	s področja likovne dejavnosti	10
—	s področja filmske dejavnosti	7
Sestava zbora izvajalcev je v .prilogi, ki jo s posebnim sklepom določa Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije.
Na zasedanja skupščine skupnosti, ki obravnavajo vprašanja posameznih kulturnih dejavnosti ali obravnavajo skupna vprašanja kulturnih dejavnosti, delegi-
rajo v zbor uporabnikov skupnosti po enega delegata zbori . uporabnikov občinskih kulturnih skupnosti in zbori uporabnikov kulturnih skupnosti na območju posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Zbor uporabnikov na vseh zasedanjih skupščine skupnosti ima 67 delegatskih mest.
Ce delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ne sklenejo, da opravljajo funkcijo delegacije organi njihove poklicne skupnosti oziroma drugega združenja, delegirajo delegate v skupščino KSS na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma, s katerim oblikujejo skupnost za volitve delegacije zai delegiranje delegatov v skupščine kulturnih skupnosti.
. 20. člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge:
—	predstavlja skupnost;
—	sklicuje seje skupščine in jim predseduje;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
—	skrbi, da je delo' skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnimi sporazumi in statutom ter .drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
Predsednik ima namestnika, ki v njegovi odsotnosti ali zadržanosti vodi delo skupščine.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Vsak zbor skupščine izvoli iz vrst članov delegacij predsednika zbora in njegovega namestnika.
22.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Sestavljajo jih delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Število, delovna področja in sestavo organov določa statut Kulturne skupnosti Slovenije.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s statutom oblikujejo stalna ali začasna delegatska in tudi strokovna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
23.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov skupnosti oblikujemo odbor samoupravne delavske kontrole. Pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ter sestava, volitve in odpoklic članov odbora samoupravne delavske kontrole ter druga vprašanja s področja dela tega odbora ureja statut v skladu z zakonom.
IV.	VSEBINA, NAČIN IN POSTOPEK SPORAZUMEVANJA O MEDSEBOJNIH. PRAVICAH IN ODGOVORNOSTIH
24.	člen
V skupščini Kulturne skupnosti Slovenije se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obrav-
navata haloge skupščine in o njih odločata enakopravno 9li skupaj. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem samoupravnim sporazumom, tudi samostojno.
^	25. člen
Na skupni seji obeh zborov delegati skupno odločajo:
—	o zadevah, o katerih skupščina Kulturne skupnosti Slovenije odloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije;
—	o izvolitvi odborov skupščine;
—	o izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti.
26.	člen
O drugih zadevah, določenih s 35. členom zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, odločata oba zbora enakopravno na skupnih zasedanjih ali ločenih sejah.
27.	člen
O zadevah, določenih s 34. členom zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, odločata enakopravno na skupnih zasedanjih ali ločenih sejah izvajalski zbor skupščine, oblikovan za posamezno kulturno dejavnost, in uporabniški zbor skupščine Kulturne skupnosti Slovenije.	t
28.	člen
Zbor uporabnikov samostojno:
—	ugotavlja in usklajuje na podlagi elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana obseg potreb po kulturnih" storitvah in sredstvih, ki so potrebna za njihovo uresničitev;
—	ugotavlja obseg in kvalitete uresničevanja sprejetih sporazumov;
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika
Zbor izvajalcev samostojno:
—	ugotavlja in usklajuje na podlagi elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana možnosti za uresničitev kulturnih storitev glede na obseg in kakovost, ki jih lahko zagotovijo izvajalci ob danih prostorskih zmogljivostih, kadrovski zasedbi in v skupnosti dogovorjenih normativih oziroma standardih ;
—	pripravlja izhodišča meril za določitev povračila za kulturne storitve;
—	pripravlja predloge usklajenih programov kulturnih manifestacij širšega pomena;
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika.
29.	člen
Kadar odločajo-delegati v skupščini o programih dela skupnosti, o elementih za samoupravni sporazum o temeljih planov in o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti- z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, se morajo o njih predhodno izjaviti delavci, delovni ljudje in občani v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
30.	člen
Odločitev o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini skupaj, in o zadevah, o katerih odloča po-
samezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov.
Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
31.	člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom Kulturne skupnosti Slovenije.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kulturnih dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije začasno uredi to vprašanje.
V.	TEMELJNE SKUPNOSTI IN ENOTE
32.	člen
Uporabniki in izvajalci se bomo v Kulturni skupnosti Slovenije organizirali v temeljne skupnosti ali enote, kadar nam bodo tako narekovale potrebe in možnosti, da bi tako kar najbolj neposredno uresničevali svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela.
VI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
33.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti;
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole;
—	poslovnik o delu skupščine in drugih organov te skupnosti;
—	samoupravne sporazume in pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti in jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
34.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja;
—	samoupravno organiziranost In uresničevanje delegatskih razmerij;
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov;
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in SAZU;
—	razpolaganje s sredstvi;
—	uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela;
—	delovanje Prešernovega sklada;
—	opravljanje v delovni skupnosti strokovne službe.
VII.	NAČIN SODELOVANJA S PREDSTAVNIKI ORGANOV DRUGIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
35.	člen
V okviru sodelovanja s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja, se za dogovarjanje o skupnih nalogah', za njihovo pripravo in uresničevanje lahko ustanovijo skupni organi.
36.	člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in druge organe in organizacije, ki sodelujejo s Kulturno skupnostjo Slovenije, le-ta nenehno seznanja s svojim delom. Po potrebi jim pomembnejše gradivo daje tudi v predhodno razpravo.
VIII.	JAVNOST DELA ’	37. člen
Delo skupščine in njenih organov je javno. Javnost dela zagotavlja skupščina tako da:
—	vabi na svoje seje in seje svojih organov predstavnike sredstev javnega obveščanja;
—	izdaja informativno glasilo;
—	po potrebi izdaja posebna sporočila za javnost.
Zagotavljanje javnosti dela je podrobneje urejeno
v statutu.
IX.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
38.	člen
Posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovimo uporabniki in izvajalci pri Kulturni skupnosti Slovenije, rešuje spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij.
Podrobnejše določbe o delovanju tega sodišča določa samoupravni sporazum o ustanovitvi.
X.	PREŠERNOV SKLAD
39.	člen
V skladu z zakonom o Prešernovi nagradi deluje pri Kulturni skupnosti Slovenije Prešernov sklad. Kulturna skupnost Slovenije sodeluje pri imenovanju upravnega odbora kot enakopraven skupščinski zbor.
XI.	OPRAVLJANJE DEL V DELOVNI SKUPNOSTI STROKOVNE SLUŽBE
40.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje Kulturna skupnost Slovenije delovno skupnost strokovno službe.
41.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med Kulturno skupnostjo Slovenije in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Kulturna skupnost Slovenije je ustanovljena, ko skupščina Kulturne skupnosti Slovenije ugotovi, da je večina njenih članov pristopila k temu sporazumu
43.	(Sen
Ta samoupravni sporazum je mogoče spreminjati in dopolnjevati le na način, ki je veljal za njegov sprejem.
44.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS potem ko da soglasje Skupščina SR Slovenije. Veljati začne osmi dan po objavi.
45.	člen
Z dnem veljavnosti tega samoupravnega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 22/1976).
Vse druge samoupravne splošne akte skupnosti bomo uskladili z določbami tega samoupravnega sporazuma najkasneje v šestih mesecih od dneva njegove veljavnosti.
276.
Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije je skupščina Kulturne skupnosti Slovenije na sejah obeh 'zborov dne 27. maja 1982 sprejela
STATUT
Kulturne skupnosti Slovenije I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Statut Kulturne skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KSS) podrobneje ureja:
—	statusne določbe;
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij;
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov;
—	način sodelovanja s predstavniki organov organizacij, skupnost: in SAZU;
—	razpolaganje s sredstvi;
—	uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela;
—	delovanje Prešernovega sklada;
—	opravljanje del v delovni skupnosti strokovne službe.
II. STATUSNE DOLOČBE
2.	člen
Ime skupnosti je: Kulturna skupnost Slovenije.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Cankarjeva 5/1.
3.	člen
KSS je pravna oseba. x V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v mejah, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana KSS.
KSS predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
KSS ima pečat. Pečat je okrogle oblike z napisom: Kulturna skupnost Slovenije.
4.	Člen
KSS je vpisana v sodni register.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN URESNIČEVANJE DELEGATSKIH RAZMERIJ V SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani sprejemajo odločitve z delovnega področja KSS z osebnim izjavljanjem ali po svojih delegatih.
O zadevah, za katere je z zakonom ali samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
1.	Skupščina KSS in njeni organi
a)	Sestava skupščine
6.	člen
KSS upravlja skupščina.
Skupščina je sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov KSS delegirajo zbori uporabnikov občinskih kulturnih skupnosti.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delegati delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delegati'delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbene organizacije in društva, ki opravljajo kulturno dejavnost.
7.	člen
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine oziroma za posamezne seje zbora.
V	zbor uporabnikov oziroma izvajalcev ne more biti delegiran delegat, ki je izvoljen v odbor KSS za samoupravno delavsko kontrolo ali za sodnika posebnega sodišča združenega dela, dokler mu traja mandat v tem odboru
Delavci delovne skupnosti, ki-za KSS opravljajo strokovna administrativna, tehnična in tem podobna dela, ne morejo biti delegirani ne v zbor, uporabnikov ne v zbor izvajalcev.
b)	Funkcije v skupščini
8.	člen
V	skupščini so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in na- -? mestni kov predsednikov zborov ter predsednikov in članov odborov skupščine.
Predsednik in namestnik predsednika sta voljena za dobo dveh let, mandat ■ drugih stalnih funkcij v skupščini pa traja, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina oziroma zbor lahko že Prej odpokliče ali na njihovo prošnjo razreši.
V	primeru, da delegatu preneha stalna funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina za to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe.
Delegat je lahko izvoljen za isto funkcijo največ dvakrat zapored. Pri tem se ne šteje v dobo opravljanja funkcije čas, ki je bil krajši od polovice dobe oziroma doba iz tretjega odstavka tega člena.
Vse funkcije, razen funkcije predsednika skupščine, se opravljajo neprofesionalno.
9.	člen
Predsednik skupščine sklicuje zasedanja skupščine in skupne seje zborov, predlaga dnevni red in skupaj s predsednikoma zborov predseduje skupnim sejam zborov.
Predsednik zbora sklicuje seje zbora, predlaga dnevni red teh sej in jim predseduje.
Način sklicevanja in potek sej podrobneje ureja poslovnik.
Namestnik predsednika skupščine oziroma namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan.
10.	člen
Predsednik skupščine in predsednika zborov sklicujejo zasedanja skupščine in zborov v rokih, predvidenih s programom dela, izjemoma pa tudi izven teh rokov, če to terja nujnost obravnavanja zadev, ki s programom dela niso bile predvidene.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati zasedanje na zahtevo enega od zborov skupščine ali skupine najmanj devetih delegatov iz posameznega zbora.
11.	člen
Predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedniki odborov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine pomeni metodo oziroma koordinacijo dela skupščine pri zagotavljanju pogojev za nepretrgan vpliv uporabnikov in izvajalcev. Predsedstvo:
—	obravnava vprašanja skladnega delovanja in programiranja dela skupščine ter njenih organov in drugih teles;
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in družbenopolitičnimi organizacijami v republiki;
—	skrbi za sodelovanje z občinskimi kulturnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine in sprejema stališča o doslej navedenih in drugih vprašanjih, navedenih v poslovniku;
Sestanke predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine v skladu s poslovnikom skupščine.
c)	Odločanje v skupščini
12.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata naloge skupščine, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi KSS in o njih odločata enako-• pravno na ločenih ali skupnih sejah. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi KSS, tudi samostojno.
Če v posameznem zboru skupščine, ni mogoče uskladiti stališč v tej meri, da bi dosegli soglasje vseh navzočih delegatov, se o zadevah odloča z glasovanjem.
13.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov.
Odločitve o zadevah, o katerih' odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Poslovnik skupščine določa vprašanja v zvezi s potekom seje zbora ali skupne seje zborov, o katerih odločajo delegati v skupščini z navadno večino.
14.	člen
Če odločitev o zadevi, o kateri odločata zbora enakopravno, ni Sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbora skupno komisijo z nalogo, da V določenem roku pripravi predlog usklajenih stališč.
Delo komisije vodi eden od članov komisije, ki ga člani izberejo izmed sebe.
Komisija usklajuje stališča in pripravi Sporazum predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
Zbora sta dolžna razpravljati o predlogu usklajevalne komisije takoj, ko ga je le-ta predložila.
Če skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ah predsedstva skupščine:
Če je sporna zadeva take narave, da bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kulturne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije začasno uredi to vprašanje.
15.	člen
Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru.
Kadar skupščina odloča na skupni seji, mora biti V vsakem zboru navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest.
d)	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini
16.	člen
V	obravnavi posameznih vprašanj v skupščini oziroma njenem zboru se je delegat dolžan ravnati po smernicah svoje delegacije oziroma konference delegacij, ki ga je delegirala.
Če delegacija oziroma konferenca delegacij zavzame stališče do posameznega vprašanja, je delegat dolžan ♦ to stališče izraziti v skupščini oziroma njenem zboru ter ga usklajevati s stališči drugih delegatov.
V	usklajevanju stališč med delegati v skupščini oziroma njenem zboru ima delegat pravico in dolžnost opredeliti se za sporazumno rešitev, ki po njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom ter 'širšim družbenim interesom.
Preden se opredeli za določeno rešitev, ima delegat pravico zahtevati dodatna pojasnila oziroma podrobnejšo opredelitev predloga.
17.	člen
Delegati v skupščini KSS oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni.
Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeležiti se sej zbora, v katerega je delegiran, ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Delegat ne sme brez utemeljnega razloga odkloniti nalog, za katere ga pooblasti zbor ali skupščina.
'	18. člen
Delegat v skupščini je za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru osebno odgovoren svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, ki ga je delegirala.
Delegat je svoji delegaciji Oziroma konferenci delegacij dolžan Sporočati o delu skupščine oziroma njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o sVojem delu v skupščini oziroma zboru.
e)	Odbori skupščine
19.	člen
Odbori skupščine pripravljajo odločitve oziroma predloge, ki jih Sprejema skupščina, skrbe za izvrševanje samoupravnih sporazumov, sklenjenih v KSS in za izvrševanje odločitev skupščine, spremljajo njihovo izvajanje m s tem seznanjajo skupščino.
■ Pri pripravljanju predlogov odločitev so se odbori dolžni ravnati po smernicah in napotkih skupščine.
Odbori skupščine so upravičeni zahtevati od drugih organov skupščine in od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila in podatke, potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine. Odbori skupščine so dolžni seznanjati skupščino z izvajanjem posameznega samoupravnega sporazuma ali njene odločitve v rokih, ki jih določajo ti akti, oziroma na zahtevo skupščine.
20.	člen
Odbori skupščine so:
1.	Odbor za skladen razvoj kulturnih dejavnošti
2.	Odbor za načrto\'anje in normativna vprašanja
3.	Odbor za kulturni razvoj narodnosti in kulturno sodelovanje v SRS
4 Odbor za kadrovska vprašanja •
5.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V	vsakem- odboru je 12 do 16 članov, in sicer polovica iz vrst 'uporabnikov in polovica iz vrst izvajalcev. Člane odborov imenuje skupščina.
Delo odborov vodijo predsedniki odborov, ki jih imenuje skupščina. V primeru njihove odsotnosti oziroma zadržanosti vodi seje član odbora, za katerega se dogovorijo v odboru.
21.	člen
V	delovno področje odbora za skladen razvoj kulturnih dejavnosti sodi.:
—	ustvarjanje pogojev za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v SRS,
—	oblikovanje in uresničevanje letnih programov na področju odbora,
—	oblikovanje normativov in standardov na področju kulturnih dejavnosti,
— Investicije v kulturne prostore ipd.
V	delovno področje odbora za načrtovanje in norma tivma vprašanja sodi:
—	oblikovanje metodologije za sprejemanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	priprava in usklajevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in koordinacija,
—	priprava letnih, srednjeročnih in dolgoročnih
planov,
—	priprava stališč, pripomb in predlogov k besedilom zakonov s področja kulture,
—	oblikovanje samoupravnih splošnih aktov KSS in pripomb ter predlogov k drugim družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
V	delovno področje odbora za kulturni razvoj narodnosti in kulturno sodelovanje v SRS sodi:
—	izpolnjevanje obvez do kulturnega razvoja italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji,
—	izpolnjevanje obvez do kulturnega razvoja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini,
—	oblikovanje in uresničevanje usklajene politike mednarodnega in medrepubliškega sodelovanja ipd.
V	delovno področje odbora za kadrovska vprašanja sodi:
—	sodelovanje s posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo
—	vzpodbujanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanje kulturnih delavcev,.
—	volitve, imenovanja, nagrade ipd.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina, skrbi za izvajanje teh samoupravnih "aktov, pripravlja obrambni načrt in neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi na podlagi zakona in plani družbenopolitičnih skupnosti.
22.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo delovna telesa za obravnavo določenih skupnih vprašanj ali posameznih zadev.
Delovna telesa za obravnavo skupnih vprašanj ali vprašanj trajnejšega značaja se ustanovijo s poslovnikom ali sklepom skupščine oziroma zbora. S poslovnikom ali sklepom se določijo tudi naloge, pooblastila in sestava delovnih teles. Delovno telo ima predsednika in določeno število članov. Ko delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha z delom.
23.	člen
Skupščina lahko ustanovi za proučevanje strokovnih vprašanj in za strokovno spremljanje razvoja posameznih kulturnih dejavnost] strokovne svete. Člani strokovnih svetov so priznani kulturni in znanstveni delavci ter drugi javni delavci, ki se ukvarjajo s posameznimi kulturnimi področji. >
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
24.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v Kulturni skupnosti Slovenije oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontnole skupnosti šteje deset članov, in sicer pet izmed uporabnikov in pet izmed izvajalcev.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in drugi delovni ljudje iz vrst delegacij uporabnikov in izvajalcev za skupščino Kulturne skupnosti Slovenije.
Predlog kandidatne liste pripravi skupščina KSS.
Kandidat je izvoljen, če’se je zanj opredelila več kot polovica članov KSS.
Rezultat volitev ugotovi skupščina KSS na podlagi sklepov članov KSS.
Te določbe veljajo tudi za odpoklic člana odbora samoupravne delavske kontrole.
Postopek za odpoklic začne skupščina KSS kadar je podan kateri od razlogov, k: jih za odpoklic določa zakon.
25.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in njegovega namestnika. Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor. Odbor dela in odloča kolektivno na sejah. Odločitev je v zboru sprejeta^’ če se zanjo izreče vsa] šest članov. Člani odbora so kolektivno odgovorni delavcem in delovnim ljudem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitosti njegovih odločitev.
Vsak član odbora je v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi osebno odgovoren za svoje delo v odboru, pa tudi za delo in odločitve odbora.
Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini KSS s svojim delom.
26.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole skrbi za uresničevanje in varstvo pravic članov s tem, d» nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uveljavljanjem obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo' sredstev, nad' izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad delovanjem sistema obveščanja in nad delovanjem organov KSS in njene strokovne službe.	v
27.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino KSS ter.ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Poslovnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora.
IV.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
28.	člen
S samoupravnimi sporazumi, plani, statutom, poslovnikom skupščine, pravilniki, sklepi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti se na splošen način urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov KSS.
Samoupravni splošni akti KSS morajo biti v skladu z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kot tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je KSS sklenila ali k njim pristopila.
29.	člen
Postopek sklepanja samoupravnih splošnih aktov v Kulturni skupnosti Slovenije mora biti v skladu z zakonom in s tem statutom.
Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, razveljaviti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje.
30.	člen
Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti -objavljeni. Veljati začno osmi dan po objavi, če s samim samoupravnim splošnim aktom ni določen drugačen rok.
Samoupravni splošni akti, za katere zakon zahteva soglasje Skupščine SR Slovenije, ter spremembe in
dopolnitve teh aktov se objavijo šele, ko je to soglasje dano.
Če z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni določeno drugače, se samoupravni splošni akti KSS objavljajo v njenem glasilu.
a)	Samoupravni sporazumi
31.	člen
S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajalci določajo temelje planov KSS in urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosih..
Skupščina KSS ?ačne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja.
Skupščina KSS je dolžna obravnavati pobudo, ki jo za sklenitev določenega samoupravdfega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah, po svo-s voj ih delegatih v skupščini KSS in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo KSS kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji in družbenopolitični skupnosti.
32.	člen
Ko skupščina sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo uporabnikom in izvajalcem, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti' krajši od 30 dni.
Če organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma, ni tudi pripravil osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek odgovorni odbor skupščine, oziroma, če skupščina tako sklene, delegatska delovna skupina.
33.	člen
Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma, ugotovi odgovorni odbor skupščine rezultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do posameznih predlogov in pripomb, izraženih v obravnavi.
Skupščina KSS določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor jih je po njegovih določbah potrebno za sklenitev. To dejstvo ugotovi skupščina KSS.
b)	Plani in programi
34.	člen
Plane in programe KSS sprejema skupščina KSS na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih samoupravnih sporazumov.
Plane KSS sprejema skupščina KSS v soglasju s Skupščino SRS.
S planom oziroma programom KSS ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom.
Za obravnavo osnutka plana oziroma programa mora biti članom KSS zagotovljen čas najmanj 30 dni.
Skupščina KSS lahko sklene, da v javno razpravo da tudi predlog plana oziroma programa.
c)	Statut skupnosti
35.	člen
Statut KSS sprejme skupščina KSS, potem ko je bil kot osnutek najmanj 30 dni v obravnavi.
V primeru, da je začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bil spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi KSS ali ker so k temu sporazumu pristopili novi člani ali ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestavo konferenc delegacij, ali iz podobnih razlogov, skupščina KSS začasno uredi zadeve, ki jih ni mogoče odlašati, s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem, ko začno veljati spremembe oziroma dopolnitve statuta.
d)	Poslovnik skupščine ,	36. člen
Skupščina KSS s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi KSS in njenim statutom podrobneje uredi:
—	način programiranja dela zborov skupščine in njenih organov,
—	metode dela in sodelovanja zborov skupščine
in njenih organov,	<
—	način sklicevanja in vodenja sestankov predsedstva skupščine,
—	poslovni red za sklicevanje in potek sej,
—	način in postopek volitev delegatskih delovnih teles in njihovega odpoklica,
—	način sklicevanja in vodenja sej odborov in delegatskih delovnih teles,
—	način in postopek delegiranja delegatov skupščine oziroma zbora v skupne organe, ustanovljene s samoupravnim sporazumom in njihovega odpoklica,
—	način in postopek imenovanj ter razrešitev,
—	način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in njenih organih, »
—	način vodenja in potrjevanja zapisnikov,
—	druga' vprašanja podobnega značaja.
e)	Drugi samoupravni splošni akti skupnosti
37.	člen
S pravilniki, sklepi in drugimi akti splošne narave skupščina KSS zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih delavci in drugi delovni ljudje prevzeli s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi KSS, ter določa način in podrobnejše pogoje za uresničevanje teh pravic, obveznosti in odgovornosti.
Za obravnavo osnutkov aktov iz prejšnjega odstavka mora biti praviloma zagotovljen čas najmanj 21 dni. S poslovnikom skupščine se podrobneje določi, v katerih primerih je ta čas lahko izjemoma krajši in v katerih primerih je izjemoma mogoče predložiti določen splošni samoupravni akt seji zborov skupščine.
38.	člen
Skupščina KSS daje, kadar je to potrebno, avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela, in razlago samoupravnih sporazumov, skle-
njenim v KSS, če s samoupravnim sporazumom ni za to pooblaščen drug organ.
Skupščina KSS lahko pooblasti svoj odbor, da po potrebi izda metodološko oziroma tehnično navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta.
Navodilo iz prejšnjega odstavka zavezuje subjekte, na katere se nanaša, da se pri uresničevanju svojih pravic oziroma pri izpolnjevanju svojih obveznosti po njem ravnajo.
V.	NAČIN SODELOVANJA S PREDSTAVNIKI ORGANOV ORGANIZACIJ, SKUPNOSTI IN SAZU
39.	člen
Skupščina KSS sodeluje z občinskimi kulturnimi skupnostmi, SIS drugih dejavnosti, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi kot tudi z organi družbenopol-tičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti pri usklajevanju prdgramov dela in stališč v zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena.
Kadar gre za sodelovanje s SIS zlasti s področja vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti, se lahko v ta namen ustanovijo skupni organi.
40.	člen
KSS sodeluje s SAZU pri obravnavanju temeljnih vprašanj s področja kulture, pri oblikovanju politike in programov kulturnih dejavnosti in pri ocenjevanju teh dejavnosti.
V	ta namen KSS obvešča SAZU o svojem delu in po potrebi ustanavlja skupna telesa za obravnavo pomembnejših vprašanj skupnega interesa po prvem odstavku tega člena.
41.	člen
Kadar KSS da pobudo ali je povabljena, da kot udeleženka sodeluje pri družbenem dogovarjanju ali samoupravnem sporazumevanju z drugimi družbenimi dejavniki o vprašanjih, ki so skupnega pomena, sklepa družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum skupščina KSS.
Če v primerih iz prejšnjega odstavka skupščina KSS ne določi drugače, sodeluje v postopku priprave predloga družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma njen odbor, odgovoren za pripravo in izvrševanje odločitev v zadevah, ki so predmet družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja.
42.	člen
Če KSS sklene samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, s katerim je predviden skupen delegatski organ udeležencev, delegira delegate v takšen organ skupščina.
Delegati se v skupnem organu ravnajo po napotkih in smernicah skupščine in so ji dolžni poročati o delu skupnega organa in svojem delu v njem.
V	posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo v skupnih organih, lahko delegati zahtevajo mnenja od odgovornega odbora skupščine, strokovna služba, ki opravlja ustrezna dela za KSS, pa jim je dolžna Priskrbeti podatke, ki jih zahtevajo.
Delegati v skupnih organih so skupščini osebno odgovorni za svoje delo v teh organih, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve teh organov
43.	člen
Kadar skupščina oziroma njen odbor ugotovi, da odločitev organa druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali družbenopolitične skupnosti lahko vpliva na uresničevanje interesov uporabnikov in izvajalcev v KSS, zavzame do takšne odločitve oziroma njenega osnutka ali predloga stališča in jih sporoči ustreznemu organu.
VI.	RAZPOLAGANJE S SREDSTVI
44.	člen
Finančna sredstva, ki jih v KSS združujejo uporabniki oziroma izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ali za druge namene, določene s samoupravnim sporazumom, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, ki jih določa letni plan KSS.
45.	člen
Izplačila finančnih sredstev v KSS temeljijo na letnem planu KSS.
Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, so dovoljena šele, ko program odobri skupščina.
Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma, ali pogodbe, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen.
Predujme je dovoljeno izplačevati ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom.
46.	člen
Delovna skupnost, ki za KSS opravlja strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev KSS po nalogu predsednika skupščine ali predsednika posameznega odbora v mejah pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik skupščine.
Nalog za izplačilo mora temeljiti na samoupravnem splošnem oziroma posamičnem aktu iz prejšnjega člena.
VII.	URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
47.	člen
Skupščina KSS je nosilka nalog, ki jih ima KSS na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podlagi zakona ter po družbenem planu in planih SR Slovenije.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugi organi skupščine opravljajo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po smernicah in napotkih skupščine.
Skupščina KSS in njeni organi pri opravljanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodelujejo z ustreznimi organi občinskih kulturnih skupnosti, s pristojnimi republiškimi in občinskimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami in z njim usklajujejo ukrepe na tem področju.
48.	člen
Samoupravni sporazumi, ki jih uporabniki in izvajalci sklepajo v KSS, in drugi samoupravni splošni akti KSS morajo biti naravnani na krepitev obrambne moči, varnosti in trdnosti celotne družbe zlasti tako
da se krepi pripravljenost in sposobnost delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov za obrambo države, za varovanje in reševanje ijudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih nesrečah in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za varovanje in ohranjanje pomembnih kulturnih dobrin in vrednot in na krepitev družbene samozaščite.
Finančna sredstva za izvajanje nalog KSS na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se zagotavljajo s planskimi akti KSS.
49.	člen
Obrambni načrt, ki ga sprejme skupščina KSS, določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti,' v drugih izrednih razmerah in v vojni.
Sestavni del obrambnega načrta je statutarni sklep, ki v skladu s predpisi začasno, dokler to terjajo izredne razmere, ureja sestavo organov KSS, njihova pooblastila in način odločanja tako, da KSS v takih razmerah lahko opravlja svoje temeljne naloge.
VIII.	JAVNOST DELA
50.	člen
Delo KSS je javno.
Skupščina KSS preko sredstev javnega obveščanja obvešča javnost o delu, o doseganju ciljev KSS in izpolnjevanju njenih pianov ter o uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v njej. V ta namen izdaja tudi posebno informativno glasilo.
Seje zborov skupščine in njenih organov so javne. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine, lahko organ .skupščine sklene, da bo pri obravnavi določenega vprašanja javnost izključena.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje zborov skupščine in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, če ne gre za vprašanja, pri katerih je javnost izključena.
Gradiva za seje zborov skupščine, odločitve skupščine oziroma posameznega zbora ter stališča, izražena v obravnavi, so javna. e
51.	člen
Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi iz-raženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta.
Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti.
O omejitvi javnosti sej zborov skupščine, nujnih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odločata zbora na seji.
Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, je dolžan varovati njihovo tajnoet. IX.
IX.	PREŠERNOV SKLAD
52.	člen
Pri sprejemanju finančnega načrta KSS vsako leto zagotovi tudi sredstva za delovanje Prešernovega sklada. Za namensko porabo teh sredstev je odgovoren predsednik upravnega odbora, upravni odbor pa skup-
ščini KSS vsako leto poroča o porabi sredstev in gospodarjenju z njimi.
Strokovna, administrativna in druga tehnična dela za Prešernov sklad opravlja delovna skupnost strokovne službe KSS.
X.	OPRAVLJANJE DEL V DELOVNI SKUPNOSTI STROKOVNE SLUŽBE
53.	člen
Za opravljanje strokovnih, adoMnistraitivnih, organizacijskih ter drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje Kulturna skupnost Slovenije delovno skupnost strokovne službe.
Odnose med Kulturno skupnostjo Slovenije in delovno skupnostjo ureja poseben samoupravni sporazum.
54.	člen
Vodjo delovne skupnosti imenuje skupščina KSS po obravnavanju mnenja delavskega sveta delovne skupnosti na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede odbor za kadrovska vprašanja.
Vodja delovne skupnosti je imenovan za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije ga po obravnavanju mnenja delovne skupnosti lahko predčasno razreši.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep Kulturne skupnosti Slovenije.
Vse druge samoupravne splošne. akte Kulturne skupnosti Slovenije bomo uskladili z določbami statuta najkasneje v 6 mesecih od dneva njegove veljavnosti.
Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS po pridobitvi soglasja Skupščine SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE
277.
Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je na svoji seji dne 28 januarja 1983 na podlagi določb 30. in 31. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Gorenjske za obdobje 1981—1985 sprejela
SKLEP
o tarifi vodnega prispevka za leto 1983
I
Vse tarife vodnih prispevkov za leto 1933 ostanejo enake kot so veljale v letu 1982 in sicer:
—	splošni vodni	,
prispevek	1.04 °/o od davčne osnove
—	od proizvedene električne
energije	0,0084 din/kWh
—	od količine uporabljene
in izkoriščene vode	2,01 din/m*
Železarna Jesenice	0.22 din/m*
—	od stopnje onesnažene vode	0 : 60 din/E
—	od količine porabljene pitne vode 0,82 din/m*
obrtna dejavnost 1,22 % od dosež. dohodka
od katastrskega dohodka	0,99 %
od odvzetega gramoza	44,00 din/m3
od odvzete mivke	359,00 din/m3
II
Ta sklei' velja in se uporablja od 1. januarja 1983.
Predsednik
Skupščine OVS Gorenjske
Igor Mlakar, inž. L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
278.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73), 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
2.	člena zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74), 4. in 9, člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81), 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na
9.	seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1533 in na 9. seji zbora občin dne 3. februarja 1933 sprejela
ODLOK
o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se v ureditvenih območjih naselij ljubljanskih občin, ki se urejajo z urbanističnimi načrti in izvedbeno urbanistično dokumentacijo, določa način urejanja, vzdrževanja in varovanja zelenih površin, način ravnanja s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del in predpisuje način vodenja katastra zelenih površin na območju ljubljanskih občin.
x 2. člen
Zelene površine v ureditvenih območjih naselij ljubljanskih občin se razvrstijo v:
—	zelene površine za skupno rabo — s katerimi gospodarijo komunalne organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti in so namenjene vsakodnevni rabi in oddihu občanov,
—	zelene površine za omejeno skupno rabo — s katerimi gospodarijo upravljale!, uporabniki ali lastniki in so ob stanovanjskih hišah, proizvodnih, oskrbnih, kulturnih, znanstvenih, vzgojno-varstvenih objektih, šolah, športno rekreacijske površine, površine ob športno rekreacijskih objektih In napravah, Infrastrukturnih objektih in napravah, objektih naravne dediščine, nezazidane zazidljive površine in druge zelene površine, pri katerih je njihova uporabnost ali dostopnost omejena,
—	zelene površine za individualno rabo — vrtovi. Površine za vrtičkarje, posamezna drevesa in skupine drevja do 5 arov in, druge zelene površine v zasebni lasti ali uporabi.
Razvrstitev in razmejitev zelenih površin iz 1., 2. ’n 3- alinee tega člena se določi z urbanističnim načr-LOm ter v izvedbenih urbanističnih dokumentih.
H. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
3.	člen
Širše strokovno izhodišče za planiranje zelenih površin in neposredne osnove za določitev namembnosti območij in zemljišč ter funkcionalno organizacijo prostora je urbanistični načrt.
Za ureditev novih in prenovo obstoječih zelenih površin se izdela ureditveni načrt. Ureditveni načrt za zelene površine določa zlasti: celovito zasnovo zelene površine, razporeditev glavnih programskih prvin kot so komunikacije, vegetacija, gradbeni elementi, komunalne naprave, postopnost urejanja, podrobno zasnovo oblikovanja zemljišča, načrt varovanja obstoječih prvin, zasaditveni načrt, načrt komunalne infrastrukture, gradbene detajle in opremo ter tehnično poročilo s predračunom stroškov investicije in vzdrževanje v prvem letu po ureditvi.
4.	člen
Ureditveni načrt in' projektno dokumentacijo za pomembnejše ureditve in objekte zelenih površin se pridobi z natečajem, razen če izvršni svet skupščine mesta v posameznih manj pomembnih primerih ne odloči drugače.
III.	VZDRŽEVANJE IN VAROVANJE ZELENIH POVRŠIN
5.	člen
Komunalne organizacije združenega dela iti krajevne. skupnosti vzdržujejo in varujejo zelene površine za skupno rabo skladno z odlokom o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, skupnosti stanovalcev in druge interesne skupnosti, M gospodarijo z določeno zeleno površino za omejeno skupno rabo, skrbijo na osnovi svojih programov za vzdrževanje in varovanje teh površin.
Lastniki oziroma uporabniki vzdržujejo in varujejo zelene površine za individualno rabo.
«. tien
Na zelenih površinah za skupno In omejeno skupno rabo se morajo redno in skladno z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati' vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti:
1.	čiščenje in grabljenje listja pred začetkom vegetacije in po potrebi v teku leta,
2.	gnojenje trat in rastlin (trajnic, grmovnic in drevja),
3.	vzdrževalna dela na trati (zračenje, dosejeva-nje, valjanje ipd.),
4.	jesensko, zimsko ali spomladansko obrezovanje grmovnic in drevja.
5.	obrezovanje striženih živih mej, pred in — ali po gnezdenju ptic,
6.	košnja trave glede na kakovost trate,
7.	namakanje nasadov po potrebi,
8.	zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev,
9.	odstranjevanje in nadomeščanje bolnega in poškodovanega drevja,
10.	vzdrževanje poti in drugih utrjenih površin,
11.	obnova, čiščenje, vzdrževanje, sanitarna sečnja in drugi varstveni ukrepi v parkovno urejenih gozdnih sestojih,
12.	sajenje in obnavljanje nasadov z enoletnimi okrasnimi rastlinami in čebulnicami,
13.	vzdrževanje in obnavljanje parkovne opreme in objektov,
14.	redno pobiranje smeti in čiščenje koškov za smeti.
7.	člen
Če komunalna organizacija združenega dela, ki vzdržuje zelene površine za skupno rabo kljub ponovnemu opominu komunalne inšpekcije Mestne uprave inšpekcijskih služb v naknadno določenem primernem roku ne opravi vzdrževalnih in varovalnih del na zelenih površinah za skupno rabo skladno z določili 6. člena tega odloka, občinski upravni organ pristojen za komunalo, odloči, da ta dela opravi drug strokovno usposobljen izvajalec na stroške komunalne organizacije združenega dela.
8.	člen
Če krajevna skupnost ali drug upravljalec ali uporabnik kljub ponovnemu opominu komunalne inšpekcije Mestne uprave inšpekcijskih služb v naknadno določenem primernem roku ne opravi vzdrževalnih in varovalnih del na zelenih površinah za skupno in omejeno skupno rabo skladno z določili 6. člena tega odloka, občinski upravni organ pristojen za komunalo odloči, da ta dela opravi komunalna organizacija združenega dela na stroške krajevne skupnosti, ali drugega upravljale^ ali uporabnika.
9.	člen
Na zelenih površinah za individualno rabo se morajo redno opravljati vzdrževalna dela in varstveni' ukrepi opredeljeni v 5., 6., 8. in 9. točki 6. člena tega odloka.
Če uporabnik ali lastnik kljub ponovnemu opominu komunalne inšpekcije Mestne uprave inšpekcijskih služb v naknadno določenem primernem roku ne opravi vzdrževalnih in varovalnih del na zelenih površinah za individualno rabo, skladno z določili prvega odstavka tega člena, lahko občinski upravni organ pristojen za komunalo odredi, da ta dela opravi komunalna organizacija združenega dela na stroške uporabnika ali lastnika.
10.	člen •
Na zelenih površinah je brez predhodnega dovoljenja prepovedana vsaka sečnja gozdnega, okrasnega in visokodebelnega sadnega drevja.
Dovoljenje za sečnjo izda občinski upravni organ pristojen za komunalo.
tl. Sen
Na zelenih površinah za skupno in omejeno skupno rabo je prepoved eno:
1.	voziti, parkirati in jezditi izven za to določenih površin,
2.	obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, trgati drevje, grmovje ali druge nasade,
3.	pritrjevati na drevje in grmovje obvestila ki reklame,
4.	prevračati, poškodovati ali onesnažiti klopi, mize, ograje in drugo opremo,
5.	šotoriti in kuriti ogenj, razen na za to določenih mestih,
6.	odlagati odpadke in škodljive tekočine ter deponirati zemljo in gradbeni material,
7.	postavljati provizorije,
8.	odvažati material,
9.	voditi pse in druge živali, razen če so na vrvici ali če je to dovoljeno s posebno oznako,
10.	loviti divjad, razen v primeru gojitvenih potreb,
11.	steljariti in pasti živino izven za to določenih površin.
12.	člen
Psov in drugih živali ni dovoljeno voditi na otroška igrišča ne glede na določbo 9. točke 11. člena.
13.	člen
Oznake iz 9. točke 11. člena postavi upravljalec zelene površine skupne ali omejene skupne, rabe na zahtevo občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve.
14.	člen
Vzdrževalec je dolžan izterjati škodo povzročeno na zelenih površinah za skupno in omejeno skupno rabo, kadar je bila škoda povzročena z ravnanjem, ki je v nasprotju z določbami 11. člena.
15.	člen
Na površinah za vrtičkarje ni dovoljeno graditi objektov in postavljati provizorijev.
Na teh površinah je dovoljeno postavljati le opremo, ki služi vrtnarjenju. Občinski upravni organ pristojen za urbanizem izda dovoljenje za postavitev te opreme.
IV.	RAVNANJE S PLODNO ZEMLJO
16.	člen
Plodna zemlja iz stavbnih zemljišč se sme uporabljati le za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih ter ureditev novih zelenih površin.
17.	Sen
Zveza komunalnih skupnosti na območju 1 j ubij Etnskih občin pooblasti komunalno organizacijo združenega dela za ravnanje z viški plodne zemlje, ki presegajo potrebe za ureditev zelenih površin na mestu gradbenega posega.
18.	Sen
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pdbblaščeni organizaciji iz 17. člena tega odloka prijtfVitf začetek del na odkopu plodne zemlje.
19.	člen
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del morajo pri ravnanju s plodno zemljo upoštevati naslednje:	'
1.	pred pričetkom zemeljskih del morajo ugotoviti slojevitost tal in določiti debelino sloja plodne zemlje,
2.	odkop plodne zemlje smejo izvajati le v suhem vremenu in na način, ki ohranja prvotno sestavo in plodnost zemlje,
3 plodno zemljo morajo deponirati v kupe, ki ne smejo biti višji od 1,5 m in ne širši od 4 m,
4.	plodno zemljo morajo deponirati na mestih, ki so z zazidalnim načrtom oziroma z lokacijsko dokumentacijo določena za zelene površine,
5.	na območju, kjer se izvajajo gradbena dela
smejo deponirati le tisto količino plodne zemlje, ki je potrebna za ureditev zelenih površin po zazidalnem načrtu oziroma lokacijski dokumentaciji,	v
6.	odvečno plodno zemljo morajo odpeljati ih deponirati na mestu, ki ga določi pooblaščena organizacija iz 17. člena tega odloka.
V KATASTER ZELENIH POVRŠIN
20.	člen
Podatki o zelenih površinah se vodijo v zbirnem katastru komunalnih naprav pri' Mestni geodetski upravi.
Podatke o spremembah morajo vzdrževalci prijaviti Mestni Geodetski upravi najpozneje v 30 dneh po izvršeni spremembi.
Prijavi iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi geodetski terenski izmeritveni podatki o zelenih površinah, na podlagi katerih se lahko izvede sprememba v zbirnem katastru komunalnih naprav.
21.	člen
Evidenco zelenih površin skupne in omejene skupne rabe, ki jih opredeljuje ta odlok, nastavijo, vodijo in vzdržujejo za svoje potrebe vzdrževalci.
Strokovno navodilo za izdelavo, vodenje, vzdrževanje ih načrtovalno aplikacijo katastra zelenih površin predpiše Mestna geodetska uprava v roku enega leta od sprejetja tega odloka. VI.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 dinarjev do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek komunalna organizacija združenega dela, če:	%
—	ne izvaja vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov iz prvega odstavka 6. člena tega odloka,
—	poseka gozdno, okrasno in visokodebelno sadno drevje brez dovoljenja (10. člen),
—	na zahtevo občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve ne postavi oznake iz 13. člena,
Z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena, tudi odgovorna oseba komunalne organizacije združe-Pega dela.	e
23.	člen
Z denarno kazhijo od 5000 dinarjev do 30.000 di-narjev se kaznuje za prekršek upravljalec ali upo-
rabnik zelene površine skupne ali omejene skupne rabe:
—	če ne izvaja vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov iz prvega odstavka 6. člena tega odloka,
—	če poseka gozdno, okrasno in visokodebelno sadno drevje brez dovoljenja (10. člen),
—	če ravna v nasprotju z določbami 1., 2., 3., 4.,
5.,	6., 7. in 8. točke 11. člena,
—	če na zahtevo občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve ne postavi oznake iz 13. člena,
—	če ne prijavi pooblaščeni komunalni organizaciji združenega dela, iz 17. člena začetek del na odkopu plodne zemlje (18. člen),
—	če ne upošteva pri ravnanju s plodno zemljo določbe 19. člena tega odloka,
—	če ne prijavi sprememb v zelenih površinah Mestni geodetski upravi v predpisanem roku (drugi odstavke 20. člena).
Z denarno kaznijo od 500 dinarjev do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe.
24.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje posameznik:
—	če ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 9. člena,
—	če poseka gozdno, okrasno in visokodebelno sadno drevje brez dovoljenja (10. člen),
—	če ravna v nasprotju z določbami 11. člena,
—	če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 12. člena,
—	če postavi opremo na površini za vrtičkarje v nasprotju z določbami 15. člena, ,
—	če ne prijavi pooblaščeni komunalni organizaciji združenega dela iz 17. člena začetek del na odkopu plodne zemlje (18. člen),
' — če ne upošteva pri ravnanju s plodno zemljo določb 19. člena.
Denarno kazen izterja takoj na mestu organ komunalne inšpekcije Mestne uprave inšpekcijskih služb po določbah 207. člena zakona o prekrških.
VII. NADZOR
25.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalna inšpekcija Mestne uprave inšpekcijskih služb.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Oznake iz 9. točke 11. člena morajo biti postavljene v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
27.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
1.	odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v Ljubljani (Glasnik, št. 27/65 in 29/65),
2.	odlok o kategorizaciji zelenih površin (Glasnik, št. 31/66),
3.	odlok o ravnanju s plodno zemljo pri' izvajanju gradbenih del na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 18/68 in Uradni list SRS, št. 1/75).
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 3. februarja 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane *	Tina Tomlje 1. r.
279.
Na podlagi 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 9. seji zbora združenega, dela dne
3.	februarja 1983 in na 9. seji' zbora občin dne-3. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnost) nekaterih odlokov
1.	člen
Veljati prenehajo naslednji odloki:
1.	odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljane (Gasnik, št. 2/67 in 9/67),
2.	odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav ter dimnih vodov na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 16/67),
3.	odlok o določitvi oddelka za gospodarske, komunalne, stanovanjske m prometne zadeve za opravljanje določenih zadev na področju varnosti cestnega prometa in nalog s področja urejanja prometno-teh-ničnih zadev (Uradni list SRS, št. 23/71),
4.	odlok o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju Komunalnega podjetja Zale (Glasnik, št. 11/68),
5.	odlok o ureditvi izkoriščanja proda, peska in mivke iz naravnih tokov na območju Ljubljane (Glasnik, št.10/69).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/83
Ljubljana, dne 3. februarja 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
280.
Na podlagi 124., 134. in 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS. št. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je zbor združenega dela na 9. seji dne 3. februarja 1983 in zbor občin na 9. seji dne 3. februarja 1983 sprejel
SKLEP
o soglasju k spremembi dejavnosti in k spremembi imena VI. gimnazije Ljubljana Moste 1
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje kot ustanovitelj soglasje k spremembi dejavnosti VI. gimnazije Ljubljana Moste. t
VI. gimnazija Ljubljana Moste, ki je dosedaj izvajala program gimnazijski maturant, preneha izva-
jati omenjeni vzgojnoizobraževalni program ob njegovem izteku.
Od 1. 9. 1982 izvaja program srednjega izobraževanja elektroenergetika.
2.	člen
Skupščina mesta Ljubljane kot ustanovitelj daje soglasje k spremembi imena VI. gimnaziji Ljubljana Moste, Ljubljana, Zaloška 49 in se novo ime glasi Srednja šola za elektroenergetiko Ljubljana, Ljubljana, Zaloška 49.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 022/-3/83
Ljubljana, dne 3. februarja 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
281.
Na podlagi 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta. Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je zbor združenega dela na 9. seji dne 3. februarja 1983 in zbor občin na 9. seji dne 3. februarja 1983 sprejel
SKLEP /
o soglasju k združitvi doma srednješolk »Anice Cer-nejeve« z domom učencev srednjega usmerjenega • izobraževanja »Ivan Cankar« v Ljubljani
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane kot ustanovitelj daje soglasje k združitvi Doma srednješolk Anice Cerne-jeve, Ljubljana, Poljanska 22 in Doma učencev srednjega usmerjenega izobraževanja Ivan Cankar, Ljubljana, Poljanska 26 v Dom učencev srednjega usmerjenega izobraževanja Ivan Cankar Ljubljana Poljanska 26.
2.	člen
Dom posluje pod imenom »Dom učencev srednjega usmerjenega izobraževanja Ivan Cankar, Ljubljana,
Poljanska 26.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 022-1/83. *
Ljubljana, dne 3. februarja 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
282.
Na podlagi 124. in 136. člena zakond o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta LjubljčAie (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je zbor združenega dela na 9. seji dne 3. februarja 1983 m zbor občin na 9. seji dne 3. februarja 1983 sprejel
SKLEP
o soglasju k združitvi Šole za medicinske sestre,
Ljubljana in Šole za medicinske šeštre-bablcfe, Ljubljana in spremembi imena
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane kot ustanovitelj daje soglasje k združitvi Šole za medicinske sestre, Ljubljana, Plečnikov trg 1 in Šole za medicinske sestre-babice, Ljubljana, Slajmarjeva 3a, v Srednjo zdravstveno šolo, Ljubljana, Šubičeva 1.
2.	Člen
Skupščina mesta Ljubljane kot ustanovitelj daje soglasje k imenu Srednje zdravstvene šole, Ljubljana, Šubičeva 1.
3.	člen
Ta Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 022-2/83
Ljubljana, dne 3. februarja 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
BREŽICE
283.
Na podlagi določila 1., 4., 16. in 27. člena zakSna o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-419/72 in 28-377/73), prvega odstavka 3. člena zakona o spremembi Zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in Od plačil za storitve ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo-davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS. št. 45-1937/82) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. februarja 1983, sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in storitev 1
1.	člen
V tarifni številki 1. tarife posebnega občinskega davka na promet proizvodov in storitev, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24-1548/77 in 2 78) se besedilo pod točko »a«< v celoti črta in s tem odpravi stopnja posebnega občinskega davka od prometa proizvodov po splošni stopnji 3% $
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 421 2/83-1
Brežice, dne 7. februarja 1983.
Predsednik
Skunščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
284.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih 'taksah (Uradni list SRŠ, št. 29/65, 5/68 in 7/70) ter 142. člena Statuta občine Brežice (Uradni Ust SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. februarja 1983 Sprejela
ODLOK
b spremembah ih dopolnitvah odloka o komunalnih .	taksah
1.	člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 24-1306/81) se v 1. členu znesek 12 din nadomesti z zneskom 15 dinarjev.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 423-1/83-1
Brežice, dhe 7. februarja 1983.
*	.	Predsednik
Skupščine Občine Brežice Mirko Kambič 1. r.
285.
Na podlagi 150. in 229. člena statuta občine Brežice (Uradni list ŠRS, št. 14/78), 617. in 618. člena zakona O združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Brežice na seji zbora Združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice
1
2. točka drugega odstavka se spremeni:
Veljavnost ukrepov iz prvega odstavka te točke se podaljša še za 6 mesecev.
2
4.	točka se spremeni in glasi:
Začasni kolegijski organ je dolžan poskrbeti, da se oblikuje delovna skupnost skupne strokovne službe v skladu z določili 400. do 408. člena zakona o združenem delu.
Začasni kolegijski organ mora poskrbeti za razvijanje družbenoekonomske In samoupravne urejenosti stanovanjskega gospodarstva v občini Brežice.
Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan takoj izvesti razpis del in nalog vodje skupne strokovne službe in izpeljati postopek za imenovanje.
Začasni kolegijski poslovodni organ mora dati poročilo o svojem delu v treh mesecih.
3
Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
št. 023-6/82-1
Brežice dne 7. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič L r.
286.
Na podlagi 150. in 229. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78), 617., 618. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80), je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in .družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Lesnini TOZD mizarstvo, tapetništvo, žaga Dekorles Dobova
1
Spremeni se II. točita sklepa in glasi:
V začasni kolegijski organ se imenujejo:
—	za predsednika — Jože Blažič, dipl. inž., direktor proizvodnega sektorja v DO Lesnina,
—	za namestnika predsednika — Miro Košak, v. d. direktorja TOZD Dekorles Dobova,
—	za člana — Marjan Maričič, sekretar Občinskega sveta ZSS Brežice,
—	za člana — Zlata Butara, upokojenka, Brežice.
2
Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-8/82-1
Brežice, dne 7. fetflruarja 1983.
Predsednik
■ Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
CELJE
287.
Skupščina občine Celje je po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v letu 1983, in sicer:
—	iz osebnega dohodka po stopnji 1,62 "/e (socialne dajatve — nadomestila),
—	iz dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka 10,97 °/o (za ostali program zdravstvenega varstva).
2.	člen
Osebe, ki opravljajo kmetijsko ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, negospodarsko ali intelektualno dejavnost z osebnim delom, s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, plačujejo prispevek v višini, kot to določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
288.
Skupščina občine Celje je po 20. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o.	prispevku za socialno skrbstvo v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za socialno skrbstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek za socialno skrbstvo iz osebnega dohodka po stopnji 0,98 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
. Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
289.
Skupščina občine Celje je po 30. členu zakon| o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1983. ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, ki. niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Celje za obdobje 4 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po stopnji 1,24 % za otroški dodatek in po stopnji 1,83 za občinski program otroškega varstva.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
t
290.
Skupščina občine Celje je po 29. členu zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 1/80) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za izobraževanje v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek iz osebnega dohodka za izobraževanje po stopnji 5,11 °/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
291.
Skupščina občine Celje je po 20. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za kulturo v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek iz osebnega dohodka za kulturo po stopnji 0,99 %>.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
292..
Skupščina občine Celje je po 19. členu zakona o telesnokulturni skupnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela	.
ODLOK
0 prispevku za telesno kulturo v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Žavezanci za prispevek za telesnokulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek iz osebnega dohodka za telesno kulturo po stopnji 0,81 %>.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
293.
Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o zaposlovanja in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za zaposlovanje, kj ga za leto 1983 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981 do 1985, plačujejo v letu 1983 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,23 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8 februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
294.
Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku iz dohodka za povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci v letu 1983
1.	člen
Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Občinske komunalne skupnosti Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek za povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe po stopnji 0,90 “/o od bruto osebnih dohodkov iz dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
295.	1
Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 36.
člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni
list SRS, št. 3/81) na sejah vseh treh zborov dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine, ki ga plačujejo zavezanci v letu 1983
J. člen
Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine po stopnji 1,75 % od bruto osebnih dohodkov iz dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-27/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
296.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah iq dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Gospodarske cone Celje
1.	člen
Zazidalni načrt Gospodarska cona Celje (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80 in 21/82) se spremeni in dopolm po lokacijski dokumentaciji za regijski pre-hrambeno-preskrbovalni center Merx, ki jo je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. proj. 70/82 v mesecu marcu 1982.
2,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-13/77-5
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik'
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
297.
Skupščina občine Celje je po 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 In 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Odlagališča sadre in plritnih ogorkov v Bukovžlaku 1
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt Odlagališče sadre in piritnih ogorkov v Bukovžlaku, ki je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji, št. 124/81-B, ki jo je v avgustu 1982 izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo. Dokumentacija vsebuje program in
tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja In dovoljenja za graditev odlagališča, skladno s projektom izdaja pristojni občinski upravni organ.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovpljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pristojnih strokovnih organizacij.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občinskega inšpektorata Celje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/82-2
Celje, dne 8. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
298.
Na podlagi 18. in 38. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Celje in v skladu s 25. členom zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je odbor Skupščine Raziskovalne skupnosti občine Celje na svoji
5.	seji dne 8. februarja 1983 sprejel naslednji
SKLEP
1.	Odbor za družbenoekonomsko planiranje in svobodno menjavo dela Raziskovalne skupnosti občine Celje je določil znižano prispevno stopnjo iz dohodka za financiranje Raziskovalne skupnosti Celje v letu 1982 v višini 0,03 %> od osnove dohodek.
2.	Prispevna stopnja iz L točke se uporabi za obračun akontacije prispevkov v letu 1983 in za poračun obveznosti po zaključnih računih za leto 1982.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave.
Predsednik odbora Skupščine Raziskovalne skupnosti občine Celje
Miloš Pešec 1. r.
GROSUPLJE
299.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni, list SRS, št. 45'82) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje sprejel na 30. ^seji dne 8. februarja l0^0
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo, v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni opraviti v letu 1983 ukrepe, ki so potrebni za ugotavljanje, odkrivanje, preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravljata na območju občine Grosuplje: Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in Veterinarska obratna ambulanta TOZD Stična Prašičereja.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod »Krim'« Grosuplje, in obratna veterinarska ambulanta TOZD Stična Prašičereja, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, o proizvajalcu, seriji in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskav.
Spremljati morata tudi zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	’ PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse stare vež kot 4 mesece, opravljeno pa mora biti do 30. 4. 1983. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti'. Proti steklini je potrebno cepiti tudi govedo Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja, ki se pase brez nad-zarstva na naravno ali umetno neograjenih površinah.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje.
6.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev ali hranijo prašiče s pomijami ih odpadki živalskega izvora ne glede na število hranjenih prašičev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
7.	člen
Do 30. 6. 1983 je potrebno končati VL splošno tuberkulinizacijo goveda (preostalih 40°/«).
Tuberkulinizirati' je treba tudi osnovne goveje čre-de Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja.
8.	člen
Na brucelozo je potrebno preiskati v letu 1983:
— krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim poiskusom
—	goveje črede Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja s serološkim pregledom krvi
—	plemenske svinje in merjasce TOZD Stična Prašičereja s serološkim pregledom krvi. Vzorce krvi vzameta Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in obratna ambulanta TOZD Stična Prašičereja, pregled pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
9.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavpd »Krim« Grosuplje. Preiskave seruma' s preiskusom v agar gelu pa opravi VTOZD pa veterinarstvo Ljubljana.
10.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno . preiskati na mehurčasti izpučaj pri govedu (IBR/IPV), levkozo, brucelozo in leptospirozo, triho-moniazo. Na leptospirozo je potrebno pregledati plemensko govedo na obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja.
Tl. člen
Plemenske žrebce v naravnem pripustu je treba enkrat letno pregledati na infekciozno anemijo kopitarjev.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, serološki pregled vzorcev krvi z gelpre-cipitinskim testom opravi VTOŽD za Veterinarstvo Ljubljana,
12.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici »Krka« — last Zavoda za ribištvo Ljubljana, pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo.
Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1983.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemensko jato postrvskih rib, Zavoda za ribištvo Ljubljana — ribogojnica Krka, do 15. 1Ž. 1983.
Vzorce rib odvzame Veterinarski zavod »Krito« Grosuplje, pregleda pa inštitut za ribištvo VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
13.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in obratna veterinarska ambulanta TOZD Stična Prašičereja sta pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe dolžna o tem obvestiti občinsko veterinarsko inšpekcijo.
14.	člen
Stroške za sistematično ugotavljanje živalskih kužnih bolezni in cepljenje živali po programu gredo v breme posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občinski skupščini.
15.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-8/83
Grosuplje, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden L r.
300.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi ((Uradni list SRS, št. 2/78) ter 6. člena odloka o Iz-jvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list 'SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje* na svoji 30. seji dne 8. februarja 1983 sprejel
ODREDBO
io pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje
1.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin jih živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju se plačujejo naslednje pristojbine:
1.	Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske po-
šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine
—	do 10 ton	360,00
—	za vsako nadalnjo tono pa še po	36,00
2.	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda
od komada	55,70
—	telet, prašičev in drobnice od komada 27,80
—	za čebele za vsakih 10 panjev	55,00
3.	Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju
—	mesa, mesnih izdelkov za vsak kilogram 0,18
—	mleka za vsak liter	0,032
—	mlečnih izdelkov za vsak kilogram 0,018
—	jajca — cela od komada	0,027
—	jajčne izdelke za vsak kilogram	0,14
—	ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke od vsakega kilograma 0,032
2. člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živine, (živalskih proizvodov, živalskih odpadkov in surovih, jki se uvozijo ali izvozijo se plačujejo naslednje pristojbine:
1. Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine
— do 10 ton	540,00
— za vsako nadalnjo tono 2. Za kosovno pošiljko	54,00
— velike živali	1125,00
— teleta, prašiči, drobnica	72,00
— nizka divjad	72,00
— visoka divjad	90,00
— perutnina, divjad, zajci	9,05
3.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom In mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma (podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi ipristojbina po molznici	120
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico (ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, -se zaračuna še odvzem mleka [in stroške pregleda molznic na TBC, kar znaša po molznici	160
4.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede . mesa, mesnih izdelkov, njih razkladanje in [nakladanje ter plačilo stroškov, ki nastanejo
* bakteriološkimi pregledi izdelkov ia brisov
rok in obleke ter občasnimi pregledi izdelkov na pesticide in antibiotike se v obratu KZK Gorenjske, TOZD Mešoizdelki Škofja Loka,
DE Predelava Stična, plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno:	_	33,400
5.,	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno	11,100
6.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede v skladišču sira Ljubljanskih mlekarn v Stični pa se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku 20,900
Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled	360
7.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se pristojbina ne zaračunava.
8.	člen
Preglede iz 2. in 3. člena je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem.
Ce pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj določen za pregled, je lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za vsako začeto zamujeno uro dolžan plačati 360 din.
Lastniki, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za pregled izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za JO odstotkov. Materialni stroški, tq so stroški prevoza in dnevnice, niso všteti v pristojbinah in se obračunavajo na posebnem računu.
9.	člen
Pristojbine za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju ali razkladanju In dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali mesečno po računu.
10.	člen
Pristojbino plačano v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun številka 50130-840-009-3182 republiške takse za promet s parklarji in kopitarji.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje (Uradni list SRS,
št 7/8»
12.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-10/83
Grosuplje, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine' občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
IDRIJA
301.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
(prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Idrija se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni' občinski prometni davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od od materiala za take izdelke.
Temeljni in posebni občinski davek se odbije ob Pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za sto-r'tve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim
pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iž obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek, Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi1 z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 12 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva starega nad 18 let. Za kalo ih razsip se prizna proizvajalcem od količine proizvedenega žganja 2 "/o.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/73, 2/73, 4/73, 8/73, 2/74 in Uradni list SRS, št. 9/75, 7/76, 13/76," 17/76, 23/77, 11/81 in 12/82).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
Št 421-2/32
Idrija, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
TARIFA
POSEBNEGA OBČINSKEGA DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
Tar. št. 1
Od prometa novih ali rabljenih osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se plačuje posebni občinski
davek po stopnji 4 °/e.
Opomba:
1.	Davčna osnova je kupnina avtomobila, če ta odgovarja prometni vrednosti; če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
2.	Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinslrf prometni davek:
1.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin računano po vrednosti:
— od naravnega vina, vina tipa »biser« in
vinsko sadnih pijač	4 din/I
—	od penečega vina	8 din/l
—	od medice	15*/e
—	od piva	40°/e
—	od naravnega	žganja in vinjaka	40Ha
— od drugih alkoholnih pijač'	50°/o
2.	Od alkoholnih pijač vseh vrst proizvedenih z manj kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti	60%
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače iz te tarifne številke so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi..
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od« alhkoha (etanola)	1 din
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij,
od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20 •/•.
Tar. št. 5	%
Popravljanje strojev in naprav, izdelkov precizne mehanike, motornih vozil, kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev in kovinskega pohištva, drugih kovinskih izdelkov, električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno), električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las ita perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in podobno, električnih in
drugih telekomunikacijskih naprav in delov, drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke	10
Protektiranje in popravljanje plaščev (vulka-niziranje)	5
Kn j igovezništvo	10
Gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebne	pravne	osebe	10
Osebne in druge	obrtne	storitve	5
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcem copat, brivcev, frizerjev, pedi-
kiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanja perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, ugla-ševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles, otroških vozičkov, polnjenja in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv.
Davčna osnova je skupni znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material V računu posebej izkazan.
Tar. št. 6
Od vstopnic za prireditve	10 %
Opomba:
Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kuiturnoumetniške in telesnovzgojne (telovadne in športne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora g"cde značaja kuiturnoumetniške ali telesnovzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska uprava ža družbene prihodke določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditev.
Davka po tej tarifni številki ne plača prireditelj zabave od dela vstopnine kot davčne osnove, ki jo nameni za pomoč prizadetim pri večjih elementarnih ali drugih nezgodah na organiziran način za gradnjo ali vzdrževanje zdravstvenih, šolskih, vzgojnovarstve-nih, kulturnih ali športnih objektov, za humanitarne namene prek rdečega križa in za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih infrastrukturnih naprav in objektov v krajevnih skupnostih. Kolikor namerava prireditev odstopiti sredstva za namen# po tem odstavku je dolžan:
—	ob dvigu vstopnic dostaviti sklep pristojnega samoupravnega organa o nameravanem odstopu sredstev in
—	ob obračunu priložiti potrdilo o nakazilu teh sredstev.
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10%
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravi za družbene prihodke dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v petnajstih dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v petih dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 8
Od posebnih iger na srečo (rulethe, chemin der fer, baccara tout va trente et quarante, beach 71 boule in
igre na slots machines	15 %
Opomba:
Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.
Od reklam
a)	za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20
b)	za ostale gospodarske reklame, razen za reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku 10
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in	plovnimi objekti	10
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 11	%>
Od plačil za posredniške, agencijske in komisijske storitve	15
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov in poslovnih zgradb, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti	10 °/o
Opomba:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobe plačilo.
Davčna'osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
302.
Na podlagi 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS. št. 8/78) 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8/82) in 207. člena statuta občine Idrija, js Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1983 in seji kraje'""''- -t-upnosti dne 9. februarja 1983 snre-
jela
ODLOK
° obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju naselij Idrija, Sp. Idrija, Cerkno, Godovič, Črni vrh, Sp. Konomlja do hiše št. 44 in ob cesti Idrija—Cerkno, je obvezno zbiranje in odvažanje odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov, počitniških hiš, proizvodnih objektov, skladišč, trgovin, lokalov, tržnic, avtobusnih postaj in postajališč, parkov in sprehajališč ih obvezna uporaba javnega odlagališča.
V vseh ostalih naseljih v občini Idrija se odpadki odlagajo v urejena vaška smetišča in v kontejnerje.
2.	člen
Urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev je komunalna dejavnost posebnega ■ družbenega pomena in jo opravlja SGP Zidgrad — TOZD Komunala r ’’ija (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
3.	člen
Odpadki v smislu tega odloka so:
1)	odpadki, ki jih je mogoče odlagati v smetnjake — med te spadajo:
—	odpadki, ki nastanejo pri pripravi živil, pepel, konzerve, porcelan, steklo, plastika, keramika, kovine, tekstil, papir,
—	predpisano sežgan in razkužen odpadni material iz zdravstvepih ih veterinarskih ustanov,
—	odpadni material iz delovnih organizacij, razen
odpadnega gradbenega materiala in drugih večjih trdih predmetov, ki bi lahko poškodovali smetnjake ali vozila za odvoz smeti;	•
2)	odpadki v večjih kosih ali količinah ter odpadki v tekočem stanju, ki jih ni dovoljeno odlagati v smetnjake, ampak se odlagajo na higiensko ustreznih odlagališčih ali v posebnih posodah ter odvažajo z ustreznimi, vozili skladno s sanitarno higienskimi predpisi. Med te spadajo:
—	embalaža
—	sedimenti iz čistilnih naprav in fekalije
—	odpadni gradbeni material
—	navadni organski in anorganski odpadki iz proizvodnje in predelave
—	odpadki naftnih derivatov;
3)	kosovni odpadki iz gospodinjstev;
4)	ugašeni ogorki iz centralnih kurjav poslovnih prostorov, ki se zbirajo -v posebnih posodah.
Po tem odloku se ne šteje za odpadke;
—	radioaktivne, eksplozivne in lahko vnetljive snovi
—	kemikalije (ostanki in usedline barv, lakov, fenoli, olja in oljne gošče, naftni derivati, kisline in lugi, emulzije ter ostale nevarne usedline industrijskih odpadnih voda)
—	kužni material iz zdravstvenih, veterinarskih in podobnih organizacij
—	živalski odpadki in kadavri
—	odpadki, ki se lahko po predelavi ponovno uporabijo.
II.	ZBIRANJE ODPADKOV
4.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov na območjih iz 1. člena so dolžni odlagati odpadke iz
1.	točke 3. člena odloka v tipizirane smetnjake ali zaboje (kontejnerje).
Prostor za postavitev smetnjakov ali kontejnerja določi izvajalec sporazumno z upravljale! in lastniki zgradb in drugih objektov. Prostor za postavitev smetnjakov ali kontejnerja mora biti lahko dostopen, primerno sanitarno tehnično urejen, zaščiten pred soncem, tla morajo biti betonirana in gladka. Smetnjaki morajo biti vedno zaprti, njihova okolica pa očiščena.
Potrebno število smetnjakov oziroma kontejnerjev za vsako stanovanjsko hišo oziroma poslovni prostor so dolžni nabaviti uporabniki teh prostorov na svoje stroške. Uporabniki so dolžni dotrajane smetnjake nadomestiti z novimi.
Pri družbeni gradnji mora biti že v projektu ureditve okolice predviden prostor za namestitev potrebnega števila smetnjakov ali kontejnerjev.
5.	člen
Embalaža se odlaga v posebne kontejnerje, ki morajo biti postavljeni na dostopnih mestih in ne smejo kvariti estetskega videza kraja. Kontejnerje je dolžna nabaviti komunalna organizacija združenega dela, v kolikor pa ga uporablja samo en uporabnik, ga sam nabavi.
6.	člen
Izvajalec je dolžan najmanj dvakrat letno na krajevno običajni način obvestiti uporabnika in izvesti odvoz kosovnih odpadkov. Uporabniki imajo pravico tudi' sami odlagati kosovne odpadke na javna odlagališča.
7.	člen
Odpadni gradbeni material je dolžan izvajalec gradbenih del odvažati sproti in ne sme ostati na javnem prostoru, več kot 48 ur ter ne sme ovirati javnega prometa. Če investitor ne odstrani materiala v 48 urah, ga na njegove stroške odstrani izvajalec.
8.	člen
Odpadki iz proizvodnje in predelave morajo biti deponirani v kontejnerjih oziroma tako, da ne kvarijo estetskega videza kraja.
Za odvoz organskih odpadkov iz proizvodnje in predelave skleneta uporabnik in izvajalec pogodbo, s katero uredita medsebojne obveznosti. Način odlaganja teh odpadkov mora biti V skladu s sanitarnimi in tehničnimi predpisi.
III.	ODVOZ ODPADKOV NA JAVNA ODLAGALIŠČA
9.	člen
Izvajalec je dolžan:
1.	odvažati odpadke, ki se zbirajo v smetnjakih v strnjenih naseljih (blokih) najmanj dvakrat tedensko, odpadke, ki se zbirajo v kontejnerjih, pa po potrebi,
2.	po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, oprati in razkužiti smetnjake in kontejnerje,
3.	koške za odpadke na javnih površinah prazniti vsak delovni dan.
10.	člen '
Izvajalec mora odvažati odpadke v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da je možna brezprašna polnitev. prevoz in praznitev.
Program odvoza odpadkov pripravi TOZD Komunala in ga objavi na krajevno običajen način.
Smetnjake mora izvajalec prazniti tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži prostora okoli njih. Po spraz-njenju jih mora vrniti na prejšnje mesto.
Ža čistočo okrog smetnjakov in kontejnerjev so dolžni skrbeti hišni sveti oziroma lastniki kontejnerjev in smetnjakov.
Kolikor delavci izvajalci pri praznjenju onesnažijo okolico smetnjakov in kontejnerjev, so jo dolžni takoj očistiti.
11.	člen
Organizator javnih prireditev je dolžan prireditveni prostor očistiti v 24 urah po končani prireditvi.
12.	člen
Na območju iz 1. člena tega odloka, odvaža fekalije izvajalec v posebnih zaprtih vozilih.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le z napravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim predpisom.
Okolica greznic mora biti po izpraznitvi očiščena
in razkužena.
13.	člen
Odpadki se smejo odlagati samo na določenih javnih odlagališčih. Javna odlagališča določi pristojni občinski upravni organ v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi službami.
Predlog za lokacijo odlagališča poda izvajalec ali
krajevna skupnost.
14. člen
Javna odlagališča upravlja in vzdržuje izvajalec v skladu s pogoji lokacijske odločbe.
Vaška smetišča upravlja in vzdržuje krajevna skupnost pod istimi pogoji kot izvajalec.
15.	člen
Vzdrževalec oziroma upravljalec javnega odlagališča mora vsak dan po končani deponiji odpadkov, celotno površino odpadkov zasuti z najmanj 20 cm debelim slojem zemlje ali drugim primernim zasipnim materialom, ki prepreči dostop mrčesu in glodalcem. Na odlagališču mora vzdrževalec opraviti dezinsekcijo oziroma deratizacijo čim se pojavi mrčes oziroma glo-dalci.
16.	člen
Po končanem odlaganju smeti in odpadkov mora upravljalec oziroma vzdrževalec javno odlagališče urediti v skladu s pogoji lokacijske odločbe.
IV.	CENE
17.	člen
Uporabniki so dolžni plačati izvajalcu ceno za pobiranje, odvažanje in deponiranje odpadkov. Ceno za te komunalne storitve so uporabniki dolžni plačevati mesečno za nazaj.
Uporabniki vaških odlagališč so dolžni plačevati ceno urejanja in vzdrževanja teh odlagališč krajevni skupnosti.
18.	člen
Cene za pobiranje in odvoz odpadkov potrdi skupnost za cene občine Idrija na predlog izvajalca.
Kriteriji za določitev cene so:
—	iz gospodinjstev po kvadratnem metru koristne stanovanjske površine, po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanj,
—	iz poslovnih prostorov po kvadratnem metru do 2.000 m2 površine teh prostorov (pisarne, kuhinje, jedilnice in hodniki), nad 2.000 m2 pa po dejanskih stroških; določenih s pogodbo med uporabniki teh površin in izvajalcem,
—	za odpadke iz 2. točke 3. člena tega odloka po pogodbi med naročnikom in izvajalcem.
—	za praznenje greznic po potrjenih cenah.
—	pri 'uporabi javnega odlagališča m2 odloženega
materiala.
19.	člen
Vsak uporabnik je dolžan prijaviti izvajalcu točne podatke o svojih stanovanjskih ali poslovnih površinah, kakor tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu. Izvajalec lahko izvrši kontrolo prijavljenih površin.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če odlaga odpadke zunaj smetnjakov in prostorov namenjenih za zbiranje in odlaganje odpadkov (prvi odstavek 4.. člena, 5., 7. in 8. člen),
2.	če ne nabavi potrebnega števila smetnjakov (tretji odstavek 4. člena),
3.	če ne skrbi za redno vzdrževanje smetnjakov oziroma kontejnerjev, za čistočo okolice smetnjakov,
, sanitarno in požarno varstvene ukrepe (drugi odstavek 4. člena),
4.	če krši izvajalec določila 9., 10., 12., prvega odstavka 14. in 15. člena,
5.	če odlaga odpadke zunaj določenega odlagališča (13. člen),
6.	če v določenem roku ne sanira in rekultivira odlagališča (23. člen),
7.	če izvajalcu ne prijavi točnih podatkov o stanovanjskih in poslovnih površinah in vseh sprememb v zvezi s spremembami v površini, lastništvu ali naslovu (19. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila četrtega odstavka 10. člena, 13. člena in 19. člena tega odloka.
22.	člen
Z denarno kaznijo 1.000 din se kaznuje takoj na kraju samem pravna oseba in posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, z denarno kaznijo 500 din pa odgovorna oseba pravne osebe in posameznik:
1.	če odmetuje odadke v vodo,
2.	če ne odlaga odpadkov na predpisan način,
3.	če ne vzdržuje čistoče okrog smetnjakov in kontejnerjev.
Pristojne inšpekcijske službe, komunalni redar in delavci milice lahko takoj na kraju samem izterjajo kazen od kršiteljev določil tega člena.
VI.	NADZOR * 23. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, komunalni redar In delavci milice.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Odlagališča odpadkov za uporabo katerih ni bilo izdano dovoljenje iz 13. člena tega odloka, je treba sanirati in rekultivirati.
Za sanacijo in rekultiviranje odlagališča so dolžni Poskrbeti uporabniki oziroma upravljale! takega od-
lagališča na svoje stroške. Ce uporabnik oziroma upravi j alec odlagališča ni znan, poskrbi za sanacijo in rekultiviranje odlagališča krajevna skupnost na svojem območju s sodelovanjem Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija, ki za ta namen zagotovi potrebna sredstva.
25.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zbiranju in odvozu smeti in odpadkov in o uporabi odlagališč (Uradni list SRS, št. 6/77 in 13/77).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/80
Idrija, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
363.
Na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Nova Gorica z dne 22. decembra 1982 in predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija z dne 27. januarja 1983 ter v skladu s 164. členom statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 8/82), 617. in 619. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80), je Skupščina občine Idrija na seji' družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1983, na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji SGP »Zidgrad« n. sol. o., s sedežem v Idriji in v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije SGP »Zidgrad«, s sedežem v Idriji
1. člen
Skupščina občine Idrija ugotavlja, da so v delovni organizaciji SGP Zidgrad Idrija in v delovni skupnosti skupnih služb SGP Zidgrad Idrija, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ki jih kot take izrecno določa 619. člen zakona o združenem delu in 1. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
,	2. člen
Na podlagi ugotovitve iz prejšnjega člena ter v skladu s 617., 622., 628. in 631. členom zakona o združenem delu nastopa Skupščina občine Idrija z naslednjimi ukrepi družbenega varstva:
1.	V delovni organizaciji SGP Zidgrad Idrija se imenuje začasni kolegijski organ v sestavi:,
—	predsednik: Igor Božič, oec., Kmetijska zadruga Idrija
član: Stojan Blaj, gradb. tehnik,* RPC — TOZD Atelje za projektiranje
—	član: Bogdan Krivec, Lesna industrija Idrija
—	član: Jurij Poljanšek, dipl. inž., SGP Zidgrad Idrija
2.	ZŽčasno se omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti skup-
nih služb SGP Zidgrad Idrija, ki jih uresničujejo po delegatih v delavskem svetu in se nanašajo na sprejemanje oziroma sklepanje delovnega razmerja in na razporejanje na dela in naloge delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v delovni skupnosti skupnih služb. Te pravice se za čas veljavnosti sklepa prenesejo na začasni kolegijski organ.
3.	V času izvajanja ukrepov družbenega varstva prenehajo pooblastila dosedanjemu glavnemu direktorju delovne organizacije m se prenesejo na začasni kolegijski organ.
4.	Dosedanji glavni direktor delovne organizacije SGP Zidgrad bo po prenehanju funkcije v začasnem kolegijskem organu, skladno s tem sklepom, opravljal funkcijo individualnega poslovodnega organa delovne organizacije SGP Zidgrad do izteka mandata, za katerega je bil imenovan s sklepom delavskega sveta z dne 13. 3. 1981.
5.	Naloge začasnega kolegijskega organa so, da
skupaj z ostalimi organi upravljanja v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah združenega dela, definira razvojne usmeritve OZD, postavi optimalne organizacijske strukture, uredi medsebojne odnose v kolektivu ter	^
—	izvede postopek skladno s 596. členom zakona o združenem delu za ponoven preizkus samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter poskrbi, da bodo s tem aktom usklajeni vsi ostali samoupravni splošni akti v delovni organizaciji in v temeljnih organizacijah združenega dela,
—	izvede postopek za uskladitev statuta delovne organizacije z zakonom o združenem delu, drugimi zakoni in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo,
—	izvede postopek za sprejem srednjeročnega plana delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter srednjeročnih planov za isto obdobje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela,
—	poskrbi za uskladitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delavci delovne skupnosti skupnih služb, z zakonom o združenem delu in zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in se pri tem ravna po pobudi Družbenega pravobranilca samoupravljanja št 269/82 in z dne 25. 10. 1982,
—	izvede postopek za uskladitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotovitev celotnega ih skupnega prihodka, ugotovitev ter razporeditev dohodka ter razporeditev čistega dohodka z zakonom o združenem delu.
6.	Organ pod 1. točko hkrati opravlja funkcijo začasnega organa v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije SGP Zidgrad Idrija z nalogo, da skupaj z ostalimi' organi upravljanja v delovni skupnosti skupnih slyžb
—	poskrbi za sprejem samoupravnega splošnega akta o razvidu del in nalog, ki bo skladen z določilom 19. člena zakona o delovnih razmerjih,
—	poskrbi, da takoj po sprejetju akta o razvidu del in nalog razpiše prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili.
Razpis opravi začasni organ v roku enega meseca.
3.	člen
Začasni kolegijski organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo enega leta.
4.	člen
Organ iz 1. točke 2. člena $klepa ima pooblastila, ki so določena za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb, kolikor le-ta niso v nasprotju z zakonom.
5.	člen
Občinska skupščina pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva in ji poroča.
Začasni kolegijski organ je dolžan sproti obveščati izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih v delovni organizaciji SGP Zidgrad in v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije SGP Zidgrad Idrija.
6.	člen
Po potrebi bo Skupščina občine Idrija v teku izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva, na podlagi predloženih ukrepov za odpravo motenj v samoupravnih odnosih, sprejela morebitne dodatne ukrepe družbenega vafstva oziroma dodatna pooblastila začasnim organom.
7.	člen
Delovna organizacija SGP Zidgrad je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva. .
Predsedniku in članu začasnega kolegijskega organa pripada nadomestilo OD glede na čas in obseg dela, skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, oziroma OD po merilih delovne organizacije, iz katere izhaja, kolikor je za delavca ugodnejši.
8.	člen
Ta sklep je dokončen. Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) je mogoče sprožiti spor o zakonitosti tega sklepa v roku 30 dni pri Sodišču združenega dela SR Slovenije.
9.	člen
Imenovanje začasnega kolegijskega organa in nujna pooblastila se vpišejo v register pri Temeljnem sodišču v Novi Gorici.
10.	člen
Sklep velja z dnem sprejema na sejah zborov skupščine, uporablja pa se ga s 1. marcem 1983.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-4/82
Idrija, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
LITIJA
304.
V skladu z določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78)
2.	člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) ter 329. člena spremembe in dopolnitve statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 4/81) ie Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel dne 10. februarja 1983
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Litija
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se ugotovijo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morata Veterinarska postaja »Posavje« in Obratna veterinarska ambulanta DO »Jata« Zalog, ki sta verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta sta dolžni vsakokrat predno začneta izvajati ukrepe iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki! opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu' cepljenja oziroma preiskavo, imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, o serijski številki in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
5.	člen
Veterinarska postaja in Obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti' steklini se mora opraviti do 1. maja 1983.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se Pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
Cepljenje določeno s tem členom opravi VP Posavje, Ljubljana Polje, Polje 350.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi' se mora opraviti na družbenih perutninarskih obratih KZ Litija in pri Dobravec Martinu, Sp. Jablanica ter v gospodarstvih individualnih proizvajalcev na območju naselij Pono-viče, Zavrstnik in Sp. Jablanica, ker so tu perutninski obrati organizacij združenega dela in večja reja individualnega proizvajalca.
Preventivno cepljenje se opravi z žiVo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje v obratih organizacij združenega dela opravi obratna veterinarska ambulanta DO »Jata« Zalog, v naseljih Ponoviče Zavrstnik in Sp. Jablanica
pa Veterinarska postaja Posavje Ljubljana Polje. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Valilna jajca, pridobljena na farmi Grmače KZ Litija, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tif niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, in-fekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po
14.	tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja »Posavje« z ekipo obratne veterinarske ambulante »Jata« Zalog.
Cepljenje proti* kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami v obratu Grmače obratna veterinarska ambulanta »Jata« Zalog.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s' sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja »Posavje«.
10.	člen
V letu 1983 mora biti končana VI. splošna tuber-kulinizacija (preostalih 40 %>) ter sanacija vseh okuženih dvorišč.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja »Posavje« v naseljih: Bukovica, Cirkuše, Cateška gora, Dobovica, Dolgo brdo, Dragovšek, Gaberška gora, Gobnik, Gorišče, Gor. Jelenje, Gradišče (Do), Litija, Jablaniške Laze, Jastrebnik, Javorje (Do), Jesenjo, Jevnica, Ježevec, Kal, Kamni vrh (Ga), Kanarše, Klanec, Klenik, Konj, Konjščica, Kostanjevica, Koške poljane, Kresnice, Kresniške poljane, Kresniški vrh, Križišče, Laze (Ga), Laze (Va), Leše, Mala sela, Mala S tanga, Mamolj, Mihelca, Mulhe, Nova gora, Okrog, Podbukovje, Podpeč, Polšnik, Ponoviče, Potok, Preserje, Račiča, Radgona, Ravne (Ga), Ravne (Do), Reka gozd, Ribče, Ržišče, Sava, Slavna, Slivna, Sobrače, Spod. Jelenje, Strmec, Ščit, Sirmanskl hrib, Široka set, Šmartno, šumnik, Tlaka, Vače, Velika S tanga, Veliki vrh, Vernek, Volčja jama, Vodice, Vovše, Zagozd, Zavrh, Zapodje, Zavrstnik, Zglavnfca.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krav v hlevih individualnih proizvajalcev mleka, enkrat letno; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede, last KZ Litija.
Mlečno prstanasti preizkus opravi Veterinarska postaja »Posavje«, laboratorijsko preiskavo krvi (S A test) pa opravi VTOZD za veterinarstvo BTF v Ljubljani.
12.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo plemenska goveda last KZ Litija.
Vzorce odvzame Veterinarska postaja »Posavje«, Ljubljana Polje. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno pregledati novonabavljene kopitarje v okuženih hlevih.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja »Posavje«, Ljubljana Polje, na zbirnih mestih.
Serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitacij-skim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo BTF iz Ljubljane.
14.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati plemenska goveda KZ Litija.
Vzvrce odvzame Veterinarska postaja »Posavje«, Ljubljana Polje, Polje 350.
Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo BTF v Ljubljani.
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo v preiskavo od meseca julija do 31. decembra. Vzorci tržnih rib pa ko to odredi občinski veterinarski inšpektor.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame Veterinarska postaja »Posavje« in jih dostavi' VTOZD za veterinarstvo BTF iz Ljubljane.
16.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-5/83
Litija,, drle 10. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Gusti Grošelj L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
305.
Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih- in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Ljubljana Bežigrad
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — V. P. »Posavje«, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te
odredbe.	_
2.	člen
Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obve-
stiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco c datumu cepljenja oziroma preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o gerijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu'cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1983. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
Cepljenje določeno s tem členom opravi V. P. »Posavje«, Ljubljana Polje, Polje 350.
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, neglede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja »Posavje«.
7.	člen
V letu 1983 mora biti končana VI. splošna tu-berkulinizacija (preostalih 40 %>), ter sanacija vseh okuženih dvorišč.
Tuberkulinizacijo govedi opravi V. P. »Posavje« v naslednjih naseljih: Ježica, Savlje, Kleče, Mala vas, Stožice, Tomačevo, Jarše.
8.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno z mlečno prstanastim preiskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine. V primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled. Vzorce mleka in krvi odvzame in mlečno-prstanasti preiskus opravi V. P. »Posavje«, Ljubljana Polje. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo BTF v Ljubljani.
9.	člen
Na govejo levkozo se pregledajo vse plemenske živali pri zasebnih rejcih, ki so v zadnjih petih letih kupovali živino v okuženih hlevih »Agroemona« Domžale (Obrata Vodice m Pšata).
Vzorce krvi odvzame V. P. »Posavje«. Preiskave seruma v agar-gelu precipitacijskem testu pa opravi VTOZD za veterinarstvo BTF v Ljubljani.
10.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opra-
viti na območju občine Ljubljana Bežigrad v naselju Tomačevo, kjer je bila v zadnjih dveh letih ugotovljena atipična kokošja kuga.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje opravi V. P. »Posavje«, Ljubljana Polje. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
11.	člen
Na kužno malokrvnost je treba preiskati novona-bavljene kopitarje v okuženih hlevih.
Vzorce krvi odvzame V. P. »Posavje«, Ljubljana Polje.
Serološki pregled krvi z gelprecipitacijskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo, BTF v Ljubljani.
12.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji rdan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/82-6
Ljubljana, dne 9. februarja 1983.
Predsednik
IS SO Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec L r.
306.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77)* in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 234. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana' Bežigrad na 30. seji dne 21. decembra 1982 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad
I
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladnju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja ali preko državne meje, se določijo pristojbine.
din
a)	Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive
Perutnine do 10 ton	360.—
—	za vsako nadaljno tono	36.—
b)	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih govedi od kom	45.—
—	telet od kom	26.—
—	prašičev in drobnice od kom	9.—
—	žive perutnine za vsakih začetih 50 kom	8.—
—	za vsako čebeljo družino	9.—
c)	Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,15
—	za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,15
—	za divjačino od kg	0,15
—	za perutninsko meso od kg	0,15
—	za drobovino od kg	0,15
—	za ribe, rake, polže od kg	0,15
—	za mast od kg	0,15
—	za mleko od litra	0,03
—	za mlečne izdelke od kg	0,15
—	za jajca — cela od kom	0,02
—	za jajčne izdelke od kg	0,15
—	za ostale neimenovane živalske proizvode
in odpadke od kg	0,07
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, na mesto prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 360 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške.
II
— Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,006
— Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa	360.—
Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški.
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dov^jenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 135 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarne, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu "in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi 'klanja odpremi ja v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 90 din.
V
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se vetčrinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. /
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
VI
. Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plačana pristojbina in zamudnina poveča za 50 °/o.
VII
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK 50102-840-024-3182 najmanj enkrat mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov.
VIII
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja iz leta 1982 (Uradni list SRS* 617/82).
IX
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 010-10/82
Ljubljana, dne 31. januarja 1983.
Predsednik
irvr&oega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavee L r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
SOT.
Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78, 31-1504/81),
1.	člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80; 3/81 in 23/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 9. seji zbora združenega dela in na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1983 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o posebnem občinskem davku od premeta proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V 9. členu odloka o pdtebnem občinskem davku od prometa porizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54/72, 7/73, 45/73, 8/75, 5/76, 17/76, 1/78, 4/78, 29/78, 10/81, 14/81) se tarifna številka 1 tega odloka črta,
2.	člen
Tarifna številka 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10 postanejo 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
3.	člen
Statutarnopravna komisija je pooblaščena za iZidajo prečiščenega besedila odloka.
4.	člen
Ta odtok začne veljati s 1. januarjem 1483.
št. 1-421-01/83
Ljubljana dne 31. januarja 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana šiška Anka Tominšek 1. r.
308.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 9. seji zbora združenega dela in na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1983 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP 7
— Pržauj
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za zazidalni otok ŠP7 — Pržanj, ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem — LUZ, v novembru 1982 pod številko projekta 2698.
2.	člen
Zazidalni načrt ureja območje velikosti 3,97 ha, namenjeno razvoju DO Iskra, TOZD TV Pržanj, Jci leži
v Pržanju severno od ceste Andreja Bitenca, zahodno
ed rezervata avtoceste Ljubljana—Kranj, skozi to območje in južno od območja za rekreacijo ŠR 13.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, ZIL,
TOZD Urbanizem — LUZ in na Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRŠ.
Št. 1-350-01/83
Ljubljana, dne 31. januarja 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
LOGATEC
309.
Izvršni svet Skupščine občine Logatec izdaja na podlagi 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 45/82) ter v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78)
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Logatec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da »c preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi
ugotovljene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zaVod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni
Posestniki živaH so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati
pristojnemu organu na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE enota Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva, ter o rezultatih cepljenja in preiskav.
5.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
H. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje govedi, kopu....j^v in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Laze, Jako vica in Grčarevec.
Cepljenje se opravi dvakrat letno — spomladi do
30. 4. 1983 in jeseni do 31. 10. 1983.
7.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. 4. 1983.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Proti steklini je potrebno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so odaljene od naselij.
8.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah (10 plemenskih svinj oziroma 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
9.	člen
V letu 1983 je treba dokončati VI. splošno tuber-kulinizacijo govedi. Prav tako je potrebno opraviti tuberkulinizacijo osnovne goveje črede OZD, ter sanacijo okuženih dvorišč do 31. 12. 1983.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovno govejo čredo VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
11.	člen
Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, laboratorijske preiskave 'krvi opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljutiliani.
Na leptospirozo je treba preiskati plemensko govedo last VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete. Vzorce odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, preizkave pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete.
12.	člen
Na kužno malokrvnost je treba pregledati plemenske žrebce in na novo nabavljene kopitarje v okuženih dvoriščih. Kri odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje, pregled vzorcev krvi Coggins test opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati plemenske živali VTOZD za živinorejo in plemenske živali pri zasebnih reicih. ki so v zadnjih petih letih kupovali živali v okuženih hlevih KZ Postojna in Agroemona Domžale (Vodice in Pšata). Vzorce odvzame Veterinarski zavod Krin Grosuplje DE Vrhnika, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba št. 1010-3/79-IS z dne 2. 3 1979 (Uradni Ust SRS, št 8/79).
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem hstu SRS.
St. 010-3/79
Logatec, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Logatec
Viktor Krmavnar 1. r.
316.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. 3/78) je Izvršni svet Skupščine Logatec na seji dne 10. februarja 1983 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora, ter pristojbine za izdajo dovoljenj za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec
1. člen
1. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremi j a na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje pri-
stojbine:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke 375,00
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oziroma za vsakih 5 telet ali drobnice,
za vsakih začetih 50 kom perutnine	146,15
c)	za čebelje družine do 10 panjev	146,15
— za vsak naslednji panj	11,15
d)	za vse enodnevne piščance do 5000 kom 146,15
e)	za polže, rake, žabe in školjke za vsakih
začetnih 100 kg	146,15
2. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
a)	za pregled divjačine po kom	72,30
b)	za pregled divjih prašičev s trihino-
skopskim pregledom po kom	90,36
c)	za	pregled	mleka po litru	0,53
d)	za	pregled	mlečnih	izdelkov po kg	0,30
,	e)	za	pregled	jajc po	kom	'	0,05
f)	za pregled prašičev in divjadi po režijski	uri	360,00
3.	Za veterinarsko-sanitarne- preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremi ja jo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin se določijo naslednje pristojbihe:
a) od vseh vrst svežega mesa in zmrznje-
nega mesa od kg	0,46
b)	od zbranega mleka po litru	0,36
c)	od	vseh vrst	mesnih izdelkov	po	kg	0,40
d)	od	vseh vrst	mlečnih izdelkov po	kg	0,18
e)	od	jajc po kom	0,05
Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec in se odpremi j a v mlekarno KZ Vrhnika se zaračunava pristojbina samo enkrat.
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, Id
so namenjeni za izvoz ali se izvozijo se zaračunava pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke do
10 ton	417,00
b)	za vsako nadaljno tono	'	13,90
2.	člen
Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine (št. računa 840-3182). V višini 15 6/e se odvajajo v posebni račun za zdravstveno varstvo SRS.
3.	člen
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50 °/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 %>. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro.
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitami pregled opravila.	4
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob izdaji v višini 130 din po molznici.
6.	člen
Pristojbine določene s to odredbo so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu obvezni.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati' ta odredba, preneha veljati odredba št. 010-18/80-1/1 z dne 11. 2. 1982 (Uradni list SRS, št. 13/82).
8.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-18/80
Logatec, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Logatec
Viktor Krmavnar 1. r.'
ŠENTJUR PRI CELJU 311.
Na podlagi pooblastila iz 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 31. januarja 1983 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1.1. 1983 dalje
1. člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo y skladu s sklepom o uskladitvi
predračuna vrednosti programa za leto 1983 in realne
vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračupavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,80
—	od BOD v breme dohodka po stopnji 12,10
—	skupno 13,90
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kooperantov — kmetov — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih
površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 25 °/o
—	pavšalni prispevek za kmetijsko
gospodarstvo	1200 din
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za varovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS za preteklo leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
.	6. člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 31 členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarod-mmi sporazumi. na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 460 din;
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 460 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi OZS.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov jio stopnji 14 %>.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
skupnosti Šentjur pri Celju na seji dne 31. januarja 1983 sprejela
SKLEP
o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija)
1. člen
Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) znašajo:
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki j-ih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo < organizacijo in delajo, v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela ih druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena po TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo Po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri OZD ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 "/o od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v OZS Šentjur pri Celju od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 6/82).
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Št. 11/83
Šentjur, dne 31. januarja 1983.
.	Predsednik skupščine
Ludvik Mastnak 1. r.
313.
Na podlagi drugega odstavka 84. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78) in 23. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v •^RS (Uradni list SRS, št. 4/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene
Zep.
št.
Vrsta participacije
Znesek
Višji znesek 86. člen
1.	Za prvi pregled v splošnih in
obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	50
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 155
3.	Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
— za prvi pregled pri stomato-
logu in specialistu	35	55
— za vsako zalivko	55	
— za polno kovinsko prevleko	390	540
— za ostale prevleke	460	595
— za inlay	260	
— za vsako krono	570	725
— za vsak člen v mostovni konstrukciji	260	280
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	85	
— za vsako prevleko ali člen v začasnem mostičku	100	
— za gred, opornico ali jahač	310	
— za vsako totalno protezo	830	1040
— za vsako parcialno protezo	1040	1350
— za vsako začasno protezo	780	
— za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi	780	1685
— za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših 'od 18 let	906	
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	130	
— za fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od ■ 18 let	1295	
Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z »»potnico zdravnika ali brez nje, če ta ai predpisana	130	
Za vsak rentgentaki posnetek, tudi zob v ambulantah ali dispanzerjih	20	
6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih
in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi
Zap.
št.
Vrsta participacije
VIŠJI
Znesek znesek 86. člen
za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu	80
7. Za prvi prevoz z rešilnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik v zvezi s posameznim
	primerom zdravljenja	155
8. Za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekar-		
	ni na recept	40
9. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto		
	stoječ posteljni trapez	390
10.	Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in	
	navleke za krn po ambutaciji	390
11.	Za ortopedske čevlje	780
12.	Za kilni pas	390
13.	Za bergle	80
14.	Za očala	110
15.	Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za	
	opravljanje poklica	235
16.	Za očesno protezo	260
17.	Za lasulje trajno Izražene pleša-	
	vosti traumatskega izvora	235
18.	Za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben za oprav-	
	ljanje poklica	390
19.	Za aparat za omogočanje glas-	
	nega govora	515
20.	Za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete	
	(oralna sredstva) — za druga kontracepcijska	40
	sredstva	260
2.	člen
Uporaba 86. člena sporazuma o plačevanju višje — za enak odstotek valorizirane participacije — pri uveljavljanju pravic iz zobozdravstvenega varstva za uporabnike, ki niso tekoče letno sanirali zobovja, se začasno odloži, ker premajhne kapacitete v zobozdravstvu uporabnikom niso omogočile sanacije zobovja.
3.	člen
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Predsednik skupščine
Ludvik Mastnak Lr.
Besedilo 9. člena pravilnika se pravilno glasi: »Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1984.*
Predsednik
Republiškega komiteja za zakonodajo dr. Lojze Ude 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o evidenci kazalcev iz planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 5-228/1983 z dne 10. februarja 1983, se v obrazcu Planirana sredstva samoupravne interesne skupnosti S področja družbenih dejavnosti za izvedbo letnega programa (SIS-P) na str. 334 besedilo pod zap. št. 1 pravilno glasi:
1. Sredstva za OZD iz naslova svobodne menjave dela po SIS oziroma v okviru SIS in sredstva drugim uporabnikom ter tujim osebam, ki opravljajo storitve po programu SIS (brez sredstev za investicije in sredstev za odplačila kreditov za investicije)
Uredništvo
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
259. Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru
prebivalstva	399
260.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju	602
261.	Zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona	403
262.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke	404
263.	Pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave	404
264.	Odlok o potrditvi sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Narodne banke Slovenije	407
265.	Odlok o soglasju k statutu Prešernovega	^klada	407
266. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Islamske republike Pakistan o odložitvi dela
dolgov Islamske republike Pakistan Socialistični federativni republiki	Jugoslaviji	408
267.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-21CI)	'	408
268.	Odlok o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega deia
SR Slovenije	40Č
269.	Odlok o Imenovanju namestnika Javnega tožilca
SR Slovenije	409
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
270. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe
410
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
POPRAVEK
271. Družbeni dogovor o zbiranju in vračanju denarnih sredstev občanov zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti	410
Pri pripravi za objavo pravilnika o dovoljenju za voznika inštruktorja in učitelja predpisov (Uradni list SRS, št. 3-168/83) je prišlo do napake v poglavju V. Prehodne In končne določbe.
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
272. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, In stopenj prispevkov iz
Stran
osebnega dohodka za financiranje splognih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1883	412
273.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	413
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
274.	Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine Grosuplje o določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica	413
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
275.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije	414
276.	Statut Kulturne skupnosti Slovenije	41$
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
277.	Sklep o tarifi vodnega prispevka za leto 1983 (Gorenjska)	424
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
278.	Odlok o zelenih površinah v naseljih na območju
ljubljanskih občin (Ljubljana)	425
278. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov
(Ljubljana)	428
280.	Sklep o soglasju k spremembi dejavnosti in k spre-
membi imena VI. gimnazije Ljubljana Moste (Ljubljana)	V	428
281.	Sklep o soglasju k združitvi doma srednješolk »Ani-
ce Cerncjeve« z domom učencev srednjega usmerjenega izobraževanja »Ivan Cankar« v Ljubljani (Ljubljana)	428
282.	Sklep o soglasju k združitvi Šole za medicinske se-
stre, Ljubljana in šole za medicinske sestre-babice, Ljubljana in spremembi imena (Ljubljana)	428
283.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in storitev (Brežice) 429
284.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežice)	429
285.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnih
ukrepih družbenega varstva v delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice	429
286. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnih
ukrepih družbenega varstva r Lesnini TOZD mizar-
stvo, tapetništvo, žaga Dekorles	Dobova (Brežice) 4M
287. Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	430
2*8. Odlok o prispevku za lecialno skrbstvo v letu 1M3, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	439
289. c dlok o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sltie-ntil samoupravnega sporazuma (Celje)	*M
Stran
299.	Odlok o prispevku za izobraževanje v letu 1983, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	431
291.	Odlok o prispevku za kulturo v letu 1983, ki ga pla-
čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	431
292.	O dirk o prispevku za telesno kulturo v letu 1983, ki
ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	•	431
293.	Odlok o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto
1983 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	431
294.	Odlok o prispevku iz dohodka za povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci v letu 1983 431
295.	Odlok o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj
in za delno nadomeščanje stanarine, ki ga plačujejo zavezanci v letu 1983 (Celje)	432
296.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Gospodarske cone Celje	432
297.	Odlok o zazidalnem načrtu Odlagališča sadre in pi-
ritnih ogorkov v Bukovžlaku (Celje)	432
298.	Sklep Raziskovalne skupnosti občine	Celje	432
299.	Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Grosuplje 432
300.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje	434
301.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Idrija)	435
302.	Odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Idrija	437
303.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v de-
lovni organizaciji SGP »Zulgrad« n. sol. o., s sedežem v Idriji in v delovni skupnosti Skupnih služb delovne organizacije SGP »Zidgrad«, s sedežem v Idriji	'	.	439
394. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Litija	446
305.	Odredba o preventivnih cepljenjih ter drugih pre-
iskavah v letu 1983 na območju občine Ljubljana Bežigrad	442
306.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja	v	občini	Ljubljana Bežigrad 413
307.	Odlok o spremembi odloka c posebnem občinskem
.davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana šiška)	444
308.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni
otok SP 7 — Pržanj	(Ljubljana	šiška)	444
309.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Logatec	441
310.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-
sanitarne preglede živine in živil živalskega Izvora, ter pristojbine za izdajo dovoljenj za promet mleka za Javno potrošnjo v	občini Logatec	m
UL Sklep o prispevkih za zdravstvene varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. L ŽSSS dalje	ne
812. Sklep o valorizaciji prispevkov, uporabnikov k stroškom za zdravstveno verstvo (participacija) {Šentjur prt Celju)	ta
—	Popravek pravilnika o dovoljenju za voznika Inštruktorja in učitelja predpisov	44$
—	Popravek odredbe o evidenci kazalcev in planskih
aktov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti	MS
Predpisi o izumih, tehničnih
izbolpavah In znakih razlikovanja s komentarjem
Sredi leta 1981 je Skupščina SFRJ sprejela dolgo pričakovani zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki bo imel nedvomno velik pomen za nadaljnji razvoj tehnologije.
Avtorji dr. Krešo Puharič, dr. Lojze Ude in mag. Marija Krisper-Kram-berger so skušali v komentarju k temu zakonu strniti dosedanje teoretične poglede in praktične izkušnje o problemih ustvarjalnosti, ki razvijajo sodobno tehnologijo. Komentar vsebuje stališča o nekaterih teoretičnih vprašanjih, nekatere pomembne primerjalnopravne podatke in deloma tudi dosedanjo sodno prakso. Poleg besedila samega zakona s komentarjem k posameznim členom vsebuje priročnik še izbor drugih zakonov in drugih pravnih virov, ki prihajajo v poštev pri obravnavanju posameznih vprašanj, ter besedila ustreznih mednarodnih konvencij in sporazumov, ki jih je ratificirala naša država.
Celotna zbirka bo nedvomno zelo uporabljiv in koristen pripomoček pri urejanju razmerij v zvezi s spodbujanjem, organiziranjem in financiranjem raziskovalnega dela pri ustvarjanju izumov, zlasti pa še pri urejanju razmerij v zvezi z varstvom in izkoriščanjem izumov, ki so rezultat tega dela.
Komentar bo tudi' pripomoček pri strokovnem obravnavanju posameznih vprašanj o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, za vodenje postopkov, ki se nanašajo na varstvo materialnih in moralnih pravic izumiteljev in drugih avtorjev.
Cena: 430 din
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14,
p. p. 379/VIL
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379'Vn — Telefon direktor uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323. prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — 2lro račun 56100-fi03-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteje za Informiranje, št. 421-1/72