Inserati se sprejemajo io velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat 1 * )i n n n ^ »i n n n n ^ n l*ri večkratnem tiskanji se cena primerno «manjša. Rokopis se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravi.ištv (administracija) io ekspedicija ra Starem trgu b. št. 16 Političen lisi za slovenski narod. Po poŠti prejem8n velja: Za celo letu . . 10 gl. — kr. ta pol leta . . S ,. r.H četrt leta . . . V administraciji velja Za celo leto . . 8 g|. ca pol leta 4 „ 'i< ta četrt leta . 'J „ 10 V Ljubljani ua dom posiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Bregu nišna štav. 190. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , etrtek Hrvatska pa Jugoslovani. Nekdaj bili so Hrvatje podslomba jugoslovanske ideje. Zagreb imeli so za središče, okoli kterega naj se Jugoslovani zbirajo, hrvatskemu plemenu so prisvojali tisto moč, ki bi dobrodejno objela različne jugoslovanske elemente. A kaj nam kaže danes pogled na Hrvatsko? Res, da tudi mi dosti ne storimo, a izgovarjati se smemo s tem, kako da je naša domovina razkosana, kako smo povsod v manjšini. Hrvatje pa imajo svojo narodno vlado, svoj sabor. In kaj dela ta vlada, ta sabor? Ne vesta druzega posla, ko vklanjati se pred Madjari; med tem, ko teče jugoslovanska kri tik hrvatskih mej, posvetuje se sabor o čisto malovažnih rečeh! Taka apatija, tak dremež, taka neiskrenost je zares že sramota 1 Zastonj skušata Makanec in F o 111 ego v i č osokoliti duhove; narodno (?) vlado in narodne (?) poslance navdaja strah pred Madjari, in morda tudi nekoliko zavistna mržnja do Srbov. Hrvatje so se umaknili na separatistično hrvatsko stališče, odkar jim raste srbski tekmec čez glavo. Pa to ni niti plemenito, niti možato. V tako važnih časih je treba opustiti vse tekmovanje; in da bi se bili Hrvatje krepko potegnili za bosenske sosede, bile bi simpatije Bošnjakov v hrvatskem taboru; sedaj pa, ko niso nič storili, nimajo pravice pritoževati se, da so prišli ob veljavo pri Jugoslovanih. Ali more drugače biti? Niti mi Slovenci jih ne bomo mogli spoštovati, če vidimo, da druzega ne znajo, ko vklanjati se Tiszom, in v oger skem saboru zmeraj molče prikimovati madjarski večini. Združenje Dalmacije s Hrvatsko je reč, ki se bo izvršila, Bog ve kedaj, ali pa nikoli; saj še granice ne morejo osvojiti. Kaj pa hoče potem mala Hrvatska? Na ktero moč oprta si hoče pomoči, ako se stavlja zdaj na zgolj hrvatsko stališče? Životarila bo bedno in siromašno od milosti madjarske, kakor dosedaj. če jej ne pomorejo tisti Srbi, na ktere bo bili Hrvatje vedno navajeni čez ramo gledati. Nam" so Hrvatje in Srbi enako ljubljeni bratje, in ne bo nam v malo škodo, ako Hrvatska propade, ker se nimamo potem na koga naslanjati; žalibog, da je Hrvatska sedaj ravno na najbolji poti, ki pelje v propad in zgubo vsega političnega vpliva. Zato se ne moremo zdržati, da ne bi izrekli svojega obžalovanja nad čudnim vedenjem hrvatske narodne stranke. Motite se, bratje, ako mislite, da bo Avstrija za vas posredovala "ter vam Bosuo v naročje položila. Ako si Avstrija Bosno osvoji brez vas, jo bo tudi vredila brez vas, za to bodo že skrbeli Madjari in Nemci, da se vaša moč ne bo po-vekšala; naj Srbi zmagajo ali ne zmagajo, politični vpliv Hrvatske je vničen, ako še o pravem času ue povzdigne svojega glasu za turške Slovane. To je tako jasno, da se je le čuditi, kako da se ne najde noben domoljub na Hrvatskem, ki bi to svojim rojakom razložil. Spomini na Turke. Tam, kjer si bobneča Bela išče poti med silnim skalovjem v podjunsko dolino v širni naročaj mogočne Drave, v železni Kapli na slovenskem Koroškem, najdeš še stare zidove, tri sto let stare, in če poprašaš, kaj pomenijo, povedal ti bo vsak pastir, kako je bila tu turška moč vničena od junaških Slovencev. Tudi mi Slovenci smo imeli svoje hude pa slavne dni, ko se je nad našo silo razdrobljevala turška moč. A zgodovina vseh teh slavnih činov ni zapisala. Naši dijaki morajo znati imž so bili 2. avgusta po poročilu „Cor. B." sklicali kardinale, da so se ž njimi o marsikterih rečeh posvetovali. Papež so jim neki tudi naznanili, da nameravajo škofom cerkve katoliške poslati okrožnico in jim priporočiti, da naj strogo čujejo zoper krivo vero (novošegni liberalizem, starokatoličanstvo itd.) ki jo skušajo trositi med katoličani. — Francoska narodna skupščina je dovršila proračun državnih dohodkov v prihod njem letu. Za starešinstvo namesto umrlega Periera je desnica nasvetovala Chesnelonga, levica pa Dufaurea, ki bo najbrže tudi izvoljen. Na Poznanskcm se je osnovalo neko društvo, ki si na vso moč prizadeva, da bi pri prihodnjih volitvah za deželni zbor pruski zmagali vladi prijazni kandidati. To društvo namerava izdajati tednik, ki poljske narodnosti in verskega čuta ljudstva katoliškega ne bode napadal (?), ampak le krepko zavračal predrznost (!) cerkvenih predstojnikov, zagovarjal določbe vladine glede šole in cerkve in podučeval nemške katoličane, ki utegnejo iz strahu za svojo vero glasovati s Poljaki. Enako društvo se je osnovalo v samterskem okraju in v svojem volinem oklicu trdi, da se ima nasprotje med cerkvenim in političnim poljem zdaj poravnati. Pravijo, da je tudi več duhovnikov pristopilo k tej „državi prijazni" stranki. „Schles. Presse" pripoveduje iz zanesljivega vira, daje tim „državi prijaznim" duhovnikom kardinal in nadškof Ledohovski iz Rima pisal, da naj dano pohujšanje v 90 dneh javno pre-kličejo, sicer jih bo zadela suspenzija in veliko cekveno izobčenje. Med Kristusom in Belialom, cerkvijo in brezversko (no-vošegno liberalno) državo zveza in prijaznost ni mogoča. Izvirni dopisi. 1» Trsta, 5. avgusta. (Vojska in trž. listi; volitve in trž. društva; liber.-lahonski vredniki.) Pasji dnevi so; naša notranja tržaška politika miruje, nič se ne sliši ne o mestnih ne o društvenih zborih. Dobro za časnikarje, da je zdaj vojska na Turškem, ker drugače bi bili časniki strašno dolgočasni in bi se tudi malo prodajali; vojska pa jih dela zanimive. Uradni in vladni listi so pri nas kakor drugod v naši državi bolj vneti za Turke, nego za Slovane; neodvisni laški listi pa se vrlo potegujejo za naše brate Srbe in Črnogorce; žalostno pa je pri tem, da se organ tukajšnje laške katol. družbe poteguje za legitimnega (!) vladarja Turške in graja uporne podložnike! Mi slovenski katoličani ne moremo odobravati take nekrščanske politike, kakoršno vgaujajo nekteri laški listi katoliške stranke, zapeljani od navidezne legitimnosti turškega prestola in od strahu pred — Rusi! Sklicevanje teh listov „Dobro, dobro!" doni iz vseh strani, „gospod K. ima najkrepkejši glas in gladko bere. „Da, da, gospod K. naj bere", doni zdaj tudi od drugih miz, od kterih pride več gostov bliže, da bi bolje slišali. Še celo natakarji in natakarice se obstopijo ob voglih in splošna tihota je, dokler K. članek bere. Ko ga je prebral, doni iz vseh strani: ,,A, ta pa res ni nič nevaren, sem mislil, da je kaj liujega. Da zarad take malenkosti list pobero! A, a! Nemški listi vse drugače pišejo, pa se jim nič ne zgodi." Potem se začne živahen razgovor o tiskovni svobodi, postavah, policiji, sodniji in enakih rečeh; na novo došli gosti, ki čujejo, da je bil list zasežen, si ga izposodijo od drugih-- in predno zvečer solnce zaide, je bralo zaseženi članek vsaj desetkrat več ljudi, nego bi ga bilo bralo, če bi ga bila policija po svetu spustila.-- A vrnimo se k vredniku. Pogovor je živahen, tudi on se ga vdeleži. Pri tem se mu srce tako ohladi, nevolja tudi izkadi, da gre zelo zadovoljen domu, ker je skusil, da občinstvo je na njegovi strani. Tudi ga tolaži misel, prepričanje, da ne more vedno tako biti, da mora vsa ta reč enkrat se presukati. Pride domu, a predno stopi v sobo, migne mu dekla, rekoč, da nek gospod čaka v sobi, ki je videti prav siten. Vrednik stopi v sobo. Tu zagleda pred seboj človeka nekako ženijalno —- se reče: umazano oblečenega človeka, ki po kratkem pozdravu slovesno prične: „Mi je čast, pred seboj videti imenitnega vrednika slavnega lista?" in ko vrednik molče prikima, nadaljuje s Ciceronovo zgovornostjo: „Meni se sicer ne vidi, da bi bil kaj posebnega ---a dovolite, da sedem — sediva!" „Slobodno", odgovori vrednik precčj mrzlo, a vendar radoveden, kaj bo s tega, in sede. „Vidite, slavni gospod", nadaljuje oni s povzdignjenim glasom, „jaz imam idejo, izvrstno idejo, po kteri se da sedanji stan mahoma tako obrniti, da bomo mi Slovani — jaz sem Slovan, gospod, in vsacega bi zdrobil, da, zdrobil bi vsacega, kdor bi bil tako predrzen, da bi mi tega ue verjel. Ha!" Pri teh besedah skoči kviško in se buti na prsa, da edina gumba, ki je ogoreno srajco še skup držala, odskoči in se prikaže na prsih široka špranja. To prisili razbeljenega govornika, da brž seže za vrat in z bolj pohlevnim glasom nadaljuje: „Jaz sem Slovan z duhom in telom in gorim za slovansko idejo —" „Prav, prav", se vtakne vmes vrednik, ki je spoznavši tiča pogledal na uro in ob enem videl obraz dekle, ki je že vdrugič mignila, da bo kosilo mrzlo, če ne pride, „prav! Toda, ne zamerite, meni je čas tesno odmerjen. Bla-ovolite tedaj naznaniti, kaj mi je naklonilo čast, da vas tu vidim in se z vami seznanim ?" „Da, da", krhne tujec, kakor da bi par vvodnih člankov požrl, „rad bi vam razvil svojo idejo, — velikanska je, tega vas zagotovim, vi bi kar strmeli, da, strmeli bi —" „Verjamem, verjamem", pritrjuje vrednik in gleda neprenehoma na uro. „To idejo bom dal dobro vtemeljeno v natis, to bo ropot po svetu, da tacega še ni bilo. Dozdaj imam spisanih še le sto pol, pa bo trikrat toliko, se ve da." „To bo pa res velikansko", de vrednik, da bi le kaj rekel. „Orjaško bo, vam povem! In glejte tu", pri teh besedah izleče polo iz žepa, na kteri je več imen, „tu so najslavnejše osebe Slovanov sedaj živeče, tu — tu — evo, glejte! tu je tudi vaše slavno ime. Vidite!" (Dalje sledi.) na vedenje katoliških prebivalcev na Turškem [dolžnost vsakterega človeka, zato se pa tudi bo pač kmalo nemogoče, ker se tudi katoličani! vsakdo, ki ima le še količkaj nravnega čuta, čedalje bolj združujejo z drugimi kristijani I srdito obrača od Turkov, ki so si s silo pod-zoper skupnega tlačitelja Turka. — Pri nas niljarmili narode jugoslovanske in z nogami tep-posebnih novosti v političnem obziru; prihodnjiItajo pravico in vsa najblažja čutila. Po sodbi mesec se začne gotovo živejše gibanje med „Tagblattovi" pa se Turki bojujejo za postavnost strankami zarad volitev v tržaški zbor. Vladna lin pravico I! Tedaj je prav, da te pošasti skru-in liberalno-lahonska stranka ste že začeli agi- nijo poštene žene in mladoletne deklice, dana tovati; Slovenci smo tudi pri tem zadnji, ker kol natikajo može, koljejo starčke in nedolžne naše polit, društvo ni še nič v tem obziru I otročičke, končavajo polje, požigajo mesta in vkrenilo; morda kaj stori v kratkem. — To-1 vasi? Nekje drugod si ta „turški list" pripo-liko živahnejše pa je vsakdanje življenje v mestu, I znava vstavovernost v „superlativu." Ker ne-kjer se vse drenja in paha, da si služi vsak-1 prenehoma po veri in duhovnikih udriha, sa-danji kruh, in še kaj več. Pa tudi domačih I mostane obrekuje, celibat zaničuje in odpraviti bojev ne manjka, ne le s peresom v listih, tem-1 skuša, ugrabljenje cerkvenega premoženja odo-več tudi s trdnejšimi pravnimi dokazi ad ho- bruje, početje Bismarkovo povzdiguje, ki duhov-mineiu. Tako se ne le agenti nasprotnih si nikom ne dopušča sv. maše služiti, bolnike mrtvaških družeb, ki so le malo ali celo nič obiskovati in druga cerkvena opravila opravljati, ne izobraženi, temveč tudi olikani vredniki na- ker se za cerkveni pogreb samomorcev pote- sprotnih si liberalnih listov na očitnih ulicah po dnevu napadajo s pestmi in s palicami....| O ti blažena olika! Hrvatska, 31. julija. Najvažneje iz- guje, civilni zakon zagovarja, Turke hvalisa itd. itd.: naj nam povč, so li to poglavitne lastnosti vstavoverstva? Če pa niso, naj nam določno definira vstavoverstvo naj ne prežve- med drugih razprav našega sabora so iuterpe- kuje starih in praznih fraz. — Dalje je zalajal lacije, ki so bile stavljene zarad iztočnih zmeš- nad „Slovencem" zarad članka „Prusjaštvo in njav. Znano je sicer, da so se Madjari že turkoljubstvo po deželi," v kterem smo kon-naprej zagrozili hrvatski sabor precej razpustiti, statirali, daje med našimi turkoljubi le malo ako se bode mešal v iztočno vprašanje. Vkljub samostojnih ljudi, ampak največ različnih c.. k. temu je imela opozicija vendar toliko poguma, uradnikov. Turškemu listu se ta prikazen nada je njen član Makanec svoj glas za nesrečno ravna zdi, češ, da uradnik mora držati z dr-rajo povzdignil ter vladi in njenim privržencem žavami, ne pa z onimi ljudmi, ki se upirajo precej ostrih besedi povedal, kajti gola res- državnim oblastim, kakor n. pr. Srbi, Črno-nica je, da se mora Hrvatska ravnati le po gorci in ustajniki. — Dobro, turčin! Tebi je zapovedi iz Beča ali Pešte, kakor gospodje tedaj država, v kteri ima manjšina vse, a ve-Madjari zahtevajo. In to je vendar zares pre- čina nobene pravice, kjer se uganjajo nečlo-žalostno! Na hrvatskih mejah so se avstrijski veške grozovitosti, postavna, in kdor se noče državljani ubijali, in Hrvatska je morala mol- dati več moriti in zatirati, ti je puutar. Na ta čati, ker Madjar drži s Turčinom, in molčati način se s tabo ne da govoriti, ker turčin je se mora, da se ne porodi nesporazumljenje. turčin, obračaj ga, kakor hočeš. — Sploh je Hrvatska, rečem, morala je molčati, ko so „turški list" zadnje dni, kar se Turkom v Iler-se njeni zemljaci ubijali, in molčati mora, ko cegovini tako slabo godi, ves zmešan, kar trdi se njeni bratje v zdvojnosti borijo za svobodo na prvi strani, preklicuje na tretji. Nedavno in vero svojo, ker Madjar tako hoče! Kje ima je na prvi strani vnovič Turke iz Evrope go-Hrvatska svoj ponos, ona Hrvatska, ki je to- nil in upil, da niso več za današnjo dobo; na toliko krvi prelila v turških bojih, ki je ubra- tretji stani se pa zaganja v tiste, ki Turka nila Turku, da ni navalil na Nemško! Hrvatski Evrope podč, nad Srbe, Črnogorce, ustajnike narod je slavenski, kakor oni v sosednih tur- in nad Slovane sploh, ki s temi simpatizirajo. ških zemljah, in Hrvatska mora molčati. ToIKaj more tedaj iz tako zmešanih možgan pašo nasledki one žalostne politike vladinih pri- metnega priti? vržencev, ki so se, skoraj bi rekel, odcepili od (,, Laibacher ica"), t. j. vladni list, ki ve-slavenske zastave, ker so Madjari tako zahte- čidel jzhaja le na stroške si0Venskili davko-vali. Slavenska ideja čisto premalo navdušuje plavalcev, je glede jugoslovanskega bojišča naše občinstvo, in naši javni organi to idejo prava teta nturškega lista", ker ne le njen m premalo gojijo. Držimo se Slavenstva važnem položaju in to samo v Slavenstvu nahajamo pravo rešitev iztočnega vprašanja, kajti iztočno vprašanje je slavensko in ako se bodemo oklenili te zastave, v tem i vrednik poročila iz bojišča in pretresavanja posebno Hrvati, ker | političnih dogodeb striže samo iz listov Slovanom sovražnih, ampak list jemlje tudi tele grame iz bojišča najrajše iz „N. Fr. Presse ki je kakor dokazano, najslabše podučena, ker nam ne more spodleteti. Pustimo sanjare Ma-Ljenih lažnjivih poročevalcev eden ui blizo djare, saj jim bije že zadnja ura, nam pa se bojiš0ai ampak se vsi le ob mejah po Avstrij sveti zarja bolje bodočnosti. Hrvatom je treba bolj odločne slavenske politike, nego ozke hrvatske, kajti samo po prvi more doseči ono važnost na jugu, kojo nam pripisuje sedanja okolnost. Domače novice. V Ljubljani, 8. avgusta („Turški list") opravičuje državne uradnike, češ, da to ni nič čudnega, če simpatizi-1 mišljena, čeravno so se par klatijo in si izmišljujejo novice, s kterimi svoj list pitajo. Vrednik „Laibacherice" bi se bil že lahko prepričal, da so telegrami duuajsk vlačuge do malega vsi še hudovoljeno izmišljeni bili, in vendar trosi „Laib. Ztg." take laži po deželi, v kteri je prebivalstvo slovensko in se zelo briga za dogodbe na jugu. Nek slovenski list je bil parkrat konfisciran zarad poročil o ustaji, ker je državni pravdnik trdil, da so iz dni pozneje za rajo s Turki. „Uradnik, pravi „Tagblatt", se I resnična skazala, in da se z njimi moti javno navadno vstopi na tisto stran, ki stoji na po-1 mnenje ter ljudje po nepotrebnem strašijo. Kaj stavnih tleh; nikdar se ne more in ne smej pa je s turškimi telegrami dunajske vlačuge pridružiti tistemu taboru, ki priporoča vstanek j ktere „Laib. Ztg." tako hlastno bralcem podaja iu upor ter se z orožjem v rokah bojuje zoper Ali poročila o zmagah Turkov ne strašijo na postavno državno vlado. V srcu uradnikovem j šega ljudstva, ki se Turkov huje ko vsega boj mora vedno prostor biti za pravico." To ni in misli, da če bi potolkli ustajnike iu Srbe samo dolžnost uradnikova, to je po naravi I bi utegnili k nam priti? Vrh tega so ti tele grami še lažnjivi, kakor smo rekli. Ali je spodobno za list, ki nosi c. k. orla na čelu, trositi take laži, to naj razsodijo drugi. — Leo, ^eo, kdaj si tak turek postal! (Našim nemčurjem za izgled.) Mesto Celovec je gotovo bolj po pravici v sluhu stro-jega ustavoverstva kakor Ljubljana, ker ima večino prebivalcev nemških in ponemčenih. In vendar mestno starešinstvo ne mara Turkov, ker zahteva, naj onih 11 vjetih, kteri so tam internirani, zopet odpeljejo. Ljubljanskim nemčurjem pa so bili ti Turki tako všeč, da bi jih bili gotovo radi za-se pridržali. — Če je več takih mest, kakor Celovec — in mi se nadjamo, da jih je, potem utegne Avstrija v zadrego priti, kam bi spravila vjete Turke, kterih ima, kakor zvemo, v Dalmaciji veliko. Tedaj ji bodo naši nemčurji gotovo zelo vstregli, če ji pomagajo iz zadreg s ponudbami, da so pripravljeni, vsak nekaj Turkov na dom vzeti in preživiti. Po Ljubljani bi se na ta način spravilo pod streho in preskrbelo par tisuč Turkov, Če vsak nemčur le po dva, tri vzame. Pa tudi po deželi bi se jih dalo precčj popraviti, ker bi se naši „turčini" svojih južnih prijateljev gotovo ne branili. Oglasite se tedaj, nemčurji, za ljube vam goste! Zdaj jih lahko dobote. (Veliki koncert) v deželnem gledališči nameravajo dati v četrtek 10. avgusta trije prvi članovi narodne opere gospa MilkaGerbič-eva, in gg. Franjo Gerbič in Jos. Nolli obadva zadnja rojaka naša, kterih imeni ste že znani slovenskemu običinstvu. Sodelovali bodo iz prijaznosti nekteri tukajšnji godbeni umetniki in se nam obeta zanimiv program, kterega priobčimo v prihodnji številki. („Beseda' ) na korist g. Stöckina je bila lepa in zaslužila več občinstva, kakor ga je bilo na čitalničnem vrtu. Vršila se je po vsem izgledno, vsaki točki je občinstvo ploskalo, nektere so se morale celo ponavljati. Gosp. Nolli je bil pri nastopu burno pozdravljen ter je s svojim krepko donečim in gibčnim glasom poslušalce kar elektriziral. Z veseljem smo zapazili, da je v Zagrebu zelo napredoval. Nova moč za naš pevski in glasbeni oder je pokazala se ta večer v gosp. Schulzu, izurjenem baritonu z močnim in prijetnim glasom; tudi je bil živahno sprejet in burno pohvaljen za petje in igranje na glasoviru. Novi kvartet (gg. Meden, Stöckl, Gecelj in Schulz) se je izvrstno obnesel, in moški zbor se odlikoval kakor navadno. „Beseda" je bila tedaj skoz in skoz izvrstno izpeljana, v tem se je strinjalo vse občinstvo. (Ušel) je pretekli četrtek popoldne, ko se je hud dež usul nad Ljubljano in se mu je vojak na straži umaknil v stražnico, iz Grada znani nevarni hudodelnik Abe, po domače Maček iz Trzina, ki je imel prestati sedemletno kazen. Spustil se je namreč iz okna in utekel, predno ga je kdo zapazil. Ker je potem tudi naglo iz Ljubljane zginil, mislijo, da je moral imeti pomagače. Podal se je proti Trzinu, kjer ima veliko tovarišev. Zdaj ga žandarji pridno iščejo, pa ga še niso dobili. Maček je jako drzen iu nevaren človek. (Oznanilo.) Dne 7., 8., 9., 10., 11., 12., 14., 16., 17., 19., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31, avgusta, dalje dne 1., 2., 4., 5., 6. in 7. septembra 1.1., vselej od zjutraj ob petih do dveh popoldne se bo v Ljubljani stoječi c. kr. topniški polk vadil v streljanju na ostro (s kuglami) na vadilišču pri Viž-marjih na prostoru pod katonsko cesto med spodnjimi Gameljni in Č e r n u š k i m mostom. Zavoljo nevarnosti na življenje je v gori imenovanih dneh in urah ljudem prepovedano, stopiti na vadilišče med prostorom gori imenovanim, kteri prostor bo, dokler se bo streljalo, zaznamovan po naznanilnih stražah; tako je tudi ob tem času prepovedano stopiti na kantonsko cesto med spodnjimi Gameljni in Černuškim mostom, kjer bodo na obeh konceh te ceste tudi naznanilne straže stale. Strelivo, kar se ga najde, se mora koj izročiti podčastniku pri c. kr. topniških depo-sitorjih na Ljubljanskem polju postavljenemu, ter se bode dobilo zanj plačilo, ktero je za to odločeno od cesarskega zaklada. Vsakteri se pa resno svaruje, da naj previdno ravna z najdenimi nabasanimi strelili, ktera se še niso raznesla, sicer utegnejo tistemu, ki jih najde, in drugim strašno nevarna biti. Razne reči. — Duhovske spremembe. V ljublj. škofiji: č. g. Val. Sarabon gre iz Ribnice zal kurata v Sentpeter na Notranjskem; č. g. Ceno baron Cirheimb pa iz Šentvida za kaplana v Šmarijo. — Podoba sv. Martina, ki jo je g. Janez Šubic izdelal za šmartensko cerkev, se bo te dni v redutni dvorani izpostavila na ogled. f G. Tribuzzi, okr. glavar črnomeljski, je 5. t. m. v Vipavi umrl. R. I. P. — Nesreča. Pri popravljanji mosta v Kranji padel je včeraj velik brun nekemu delavcu tako na glavo, da mu jo je kar zmečkal. Nesrečnež je bil takoj mrtev. — Posvečevanjeoglejske bazilike, 13. pret. m. po prevzv. knezoškofu goriškem vršilo se je po cerkvenem obredniku in je trajalo nad štiri ure. Veliko mašo in slavnostni govor (berilo) je imel prečastiti goriški prošt. Vdeležilo se je slovesnosti obilno ljudstva iz okolice, mnogo duhovnov goriške nadškofije in celo iz Vidna. Kakor slišimo, Oglejčani gotovo niso mogli vsem postreči in so toraj mnogi po cerkvenem opravilu morali iti v bližnje kraje se pokrepčat. To pa ni čudo, če pomislimo, da ima mesto Oglej dandanes le kakih 1500 duš in je bilo tisti dan več tisuč tujcev, ker je bila cerkev, v ktero gre 12 tisoč ljudi, skoro polna. Dobro bi bilo, da bi nam kdo izmed vdeležnikov slavnost obširuiše popisal. — II katoliški cerkvi je nedavno na Angleškem prestopil 201etni sin lorda Nel-sona. Kakor je rekel, pripravilo ga je k temu temeljito premišljevanje od Bagschavvea spisane knjižice „Prag cerkveni" in večletno branje molitvine knjižice katoliške „Zlati marual". — Hrvatska bibliografija (julija). 1. „Prirodni zakonik za svakoga ili popularna fizika". Napisao dr. Bogoslav Šulek. III. knjiga. Svjetlarstvo (sa slikami). Na sviet izdalo dru-žtvo sv. Jeronima. Tisak dioničke tiskare. 1876. 215 str. u 8mini. 2. „Filozofija hrvatskih poslovica", složio ju Vilim Korajac. U Osieku. Tiskarna Drag. Šandora 1875. 134 str. u 8mini. 3. „Osvetnici" IV. knjiga. Narodan epos od Radovana, izišo je u istoj štampariji. 4. „Krasuljak", priče i pripoviedke za mladež, sabrao i izdao Vjenceslav Zaboj Mafik. Ciena 30 n. 5. „Vinogradarstvo". Sastavio Dragutin Stražimir. Str. 302 sa 71 slikom. Tisak i naklada Albrechta i Fiedlera u Zagrebu. 6. „Gruntovni red i naknadne mu naredbe". Tisak dioničke tiskare u Zagrebu. Ciena 60 n. 7. „Mladice", razne pjesme mladeži našoj. Jos. Ljud. Varjačič. U Zagrebu. Nakladom knjižare Lav. Hartmana 1876. str. 136. 8. „Život i djela Vjeslava Babukiča", na- pisao Tade Smičiklas. U Zagrebu 1876. Tisk. „Narodnih novina" 89 str. Sa slikom Babuki-čevam. C. 50 n. 9. „Ornamentika jugoslavenske domače i obrtne industrije". Srečko Lay uZagrebu.Sv.il. 10. „Dubrovnik". Zabavnik IV. godište. Uredio Stj. Skurla. V. snopič. U Dubrovniku. Naklada tiskare Drag. Prettnera 1876. — Frak. Francoski „frak" je obleka, ki čedalje bolj zgublja veljavo. Nosijo ga le še tu pa tam nekteri ob slovesnih prilikah in pa po mestnih gostiluicah — natakarji. Prišel je v sluh neestetičnosti, nespodobnosti, zato ga boš pri Slovencih težko še našel, spodriva ga čedna suknja. Nedavno je bil tak „frak" v neki slovenski gostilnici povod sledeči dogodbi. Pro-ducirali so se umetniki s petjem in godbo, in sicer nekteri v frakih. Pride gospod, ki je še le malo časa v tem mestu bival, z družbo v gostilno in sede k mizi. Dolgo ni nobeuega natakarja, da bi kaj prinesel. Gospod, naveličan čakanja, jame se ozirati krog sebe po kakem natakarji. Res šine memo njega človek v fraku. Tega ustavi in osorno nagovori ter ukaže, naj prinese družbi pijače. A debelo ga pogleda ta in zavrne: „Jaz nisem natakar. Kako morete misliti, da bi bil? Jaz sem pe vec." ,,Prosim zamere", se izgovarja gospod, „da sem se tako grdo zmotil. Vaš frak me je zapeljal." Pevec se namuza in molče odide. Listnica vredništva. J. G. v M. Vašega dopisa nismo razglasili ker bi nam utegnil napraviti kako sitnost. Ako vaš župan svoje dolžnosti gledč zcmljišne cenitve zanemarja, je to gotovo napčno, posebno tudi, če v tuji gostilni opravlja posel točaja ali če je drugim s svojim obnašanjem v pohujševanje in se reda in policijske ure, na ktero bi moral pri drugib gledati, še sam ue drži. Res je torej opravičena želja, da bi se ljudstvo bolj in bolj zavedalo in le tako može za zastopnike svoje volilo, ki so vrli sinovi majke Slave in tudi verni katoličani ter s svojim življenjem drugim v spodbujevauje. Rekli ste, drugič kaj več. Prav, pa k imenu svojemu zapišite tudi stan, ker mora vredništvo dopisnike svoje natančno poznati. Umrli so: Od 4-7. avgusta. Šimen Lukinovič, fabr. delavec, 50 I., za oslabenjem. Antonija Novak, krojača otrok, 11/,i i,, za božjastjo. Amalija Za-bukovec, rač. pregl. otrok, 3 m., za vodeno glavo. Miha Gaberšek, delavec, 51 I., za vročinsko bol znijo. Marija Koš, maš. vodje hči, 7 '/„ 1., za škrlatom. Denarstvene cene. 5. avgusta. Državni fondi. I Denar. Blago. 6% avstrijska papirna renta .... 66.15 66.75 6% renta v srebru..............69.60 69.80 Srečke (loži) 1854. 1..............107,— 107.50 „ „ 1860. 1., celi.....111.50 112— „ „ 1860. i., petinke . - . . 116.50 117— Premijski listi 1864. 1.,............130.50 131 — Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5°/„................96.50 96.50 Kranjske , koroške in primorske po 5% 96-— —.— Ogerske po 5%........73.20 73.70 Hrvaške in slavonske po 5% . . . . 83.— 83.50 gedmograške po 5% ............74,— 74.50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke..............858,— 860— Unionske banke..............58.25 58.75 Kreditne akcije.........144.40 144.60 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 665,— 675.— Anglo-avstr. banke ....... 73,— 73,10 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. , 155,— 166.75 Tržaške „ 100 „ k. d. . 118.— 119— „ 50 „ „ . 56— 56 50 Budenske „ 40 gld. a. v. . 26— 28— Salmove „ 40 „ „ „ . 38 50 39— Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 30 25 30.75 Clary-jeve „ 40 „ „ „ . 29.— 30— St. Qenois „ 40 „ „ „ . 36— 31.— Windischgrätz-ove „ 20 „ „ „ . 23.25 24— Waidstein-ove „ 40 „ „ „ . 21 — 22— Srebro in zlato. Ces. cekini . . . '......5 90 jö.92 Napoleonsd'or..................9.87 9.88 Srebro..........101.75 101.85 Telegralične denarne cene 7. avgusta. Papirna renta 66-40 — Srebrna r*nti> 69 65 — lSflOletno državno posojilo 111 50— Bankino akcije 866 — Kreditue akcije 145 30 — London 123-75 — Srebro 101 70 — Ces. kr. cekini 6 90 — 20frankov 9 82. Prihajajoči in odhajajoči železnični vlaki v Ljubljani. Južnii zelcziilcn. Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne. „ ,. brzovlak ,, 6. ,, 8 ,, zvečer. ., ,, hitri pošt. vi. „ 2. ,, 48 „ ponoči. „ ,, zmešani vlak ,, 9. „ 17 ,, zvečer*. Iz T rsta brzovlak 10. ,, 31 ,, zjutraj. „ ,, poštni vlak 12. „ 57 „ opoldne. „ ,, hitri poStni vlak 3. ,, 43 „ ponoči. ,, ., zmešani vlak 4. „ 45 „ zjutraj. (Hrzovlaki stoje po 4 min., navadni vlaki po 10 min', zmešani po pol ure.) Itiulollovn (gorenjHka) železnica. Odhajajo na danpo3vlaki; prvi ob3.uri 55 min. ponoči' drugi „ 10. „ 40 „ dopoldne-tretji ,, 7. „ 35 „ popoldne-Prihajajo pa trije: ob 2. uri 35min. ponočiodsv. Valentina-„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ ,, 6. ,, — „ zvečer od Lesec. V tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu so ravnokar na svitlo prišle: SLOMŠEKOVE PESMI. Zbral, vredil in izdal Mih. Lendovšek. Slomšekovili zbranih spisov prva knjiga. Srednje 8° str. I.—XVI. in 256. Prodaja Jurij L e r c h e r v Ljubljani, trdovezan iztis po 1 gld., broširan 90 kr. Dobivajo se po isti ceni tudi v Celji pri Drekslerju, v Celovcu pri Lieglu in Leonu, v Gorici pri Dase-u, v Gradcu pri Mos er ju, v Mariboru pri Fr. Lei-rer-ju in pri uredništvu „Slov. Gospodarja", v Trstu pri Dase-u in Šimpfu, v Zagrebu pri Suppanu. Kdor pa pošlje izdajatelju v Ptuj (Pettau) po nakaznici 1 gl. oziroma 90 kr., dobf knjigo takoj frauko na dom poslano. Opozorujemo še posebej čč. gg. ka-tehete in učitelje na to, da zdaj ob koncu šolskega leta ni lahko dobiti lepšega darila za šolsko mladež, kakor so te Slomšekove pesmi. (39—2) Kapljice (duh) IA\ gožo (krof) izvrsten pripomoček za gožo (krof) pošilja po 1 gold. V. Franz v Uoloultkaii (Češko) Pri njem se dobivajo tudi kapljice (duh) za putko (zoper putko in trganje po udih) 1 gold. 20 kr. (33—7) Dve prodaj alnici (jtacilD v „slonovih" ulicah (44-i) ! ste naprodaj pod prav ugodnimi pogoji, i Več se zve na Marijnem trgu hiš. št. 48. Služba orglarja ali tudi cerkovnika se oddaja pri fari k v. Troji«»«* nad Cirknico. Kdor je želi, naj se oglasi za-njo pri ondašnjem gosp. župniku osebno ali tudi pismeno. (43—1)