Geografski vestnik 78-2, 2006, 111-121
Knji`evnost
Ale{ Smrekar:
Zavest ljudi o pitni vodi
Geografija Slovenije 12
Ljubljana 2006: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 166 strani,
25 preglednic, 22 zemljevidov, 6 spoznavnih zemljevidov, 64 grafikonov, 1 diagram, 1 shema,
6 fotografij, ISBN 961-6568-58-2
Pitna voda je vse bolj dragocen vir za ~love{tvo. Varovanje njenih virov, zlasti v razvitem svetu, dobiva {e pred desetletji neslutene razse`nosti. Pri tem postaja pomemben dejavnik vsesplo{na ozave{~enost ljudi. Dozdaj{nje izku{nje ka`ejo, da je ta rezultat dolgotrajnega informiranja in izobra`evanja prebivalstva, ki je tako ali druga~e povezano z razpolo`ljivim vodnim virom. Aktivno odzivanje ljudi je namre~ predpogoj za zagotavljanje zdravega `ivljenjskega okolja, ki naj v duhu trajnostnega razvoja omogo~a pre`ivetje tudi prihajajo~im generacijam.
Zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti na razmeroma majhnih obmo~jih se marsikje pojavljajo navzkri`ni interesi. Prizadevanja po hitrej{em razvoju dolo~enih dejavnosti se negativno odra`ajo na nekatere druge, s temi neskladnimi ali celo nezdru`ljivimi dejavnosti. Raziskovanje okolja temelji tudi na spoznavanju medsebojne povezanosti, soodvisnosti in skladnosti posameznih dejavnosti ter na vrednotenju {e sprejemljivih obremenitev posameznih pokrajinskih prvin na podlagi nosilne sposobnosti okolja. Sodobno razumevanje naravnih procesov nas vse bolj navdaja s spoznanjem, da razvojnih procesov ni mogo~e popolnoma podrediti ~lovekovemu interesu. Prilagajanje ~loveka naravi mora dolgoro~no temeljiti na vzpostavitvi trajnega ravnovesja med dru`bo in naravo. Ob tem se ~edalje bolj uveljavlja na~elo, da je sodoben ~lovek lahko svoboden le v primerno kakovostnem okolju.
111
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-2, 2006
Njegovo udejanjanje zahteva korenito sprememba mi{ljenjskega vzorca. Posameznik ali skupina ljudi si pri odzivih na obremenjeno okolje postavi lastne prioritete, ki pogosto niso posledica strokovnih ugotovitev, ampak so v prvi vrsti pokazatelj ozave{~enosti prebivalstva. Okoljska zavest je namre~ dinami~na in zgodovinska kategorija, saj temelji na stanju v dolo~enem okolju, zgodovinskem procesu in dru`beni stvarnosti. O okoljskih problemih in nesre~ah imajo ljudje praviloma zelo kratkotrajen spomin, pogosto povezan z volilnimi ciklusi.
Za varovalno in vzdr`no gospodarjenje s pitno vodo je zelo pomembno vklju~evanje naj{ir{e javnosti. Vsi mednarodno sprejeti dokumenti, ki jih je ali jih bo v bli`nji prihodnosti ratificirala na{a dr`ava, poudarjajo pomen vklju~evanja javnosti v vse faze oblikovanja na~rtov rabe prostora. Temeljiti morajo na sodelovanju tako snovalcev in na~rtovalcev kot uporabnikov politike prostorskega razvoja, pri ~emer ima posebno mesto politika ravnanja z vodo kot nenadomestljivo naravno vrednoto.
Najbolj izraziti sodobni nasprotji sta odnos med varovanjem virov pitne vode in mestno rabo prostora na eni strani ter varovanjem virov pitne vode in kmetijsko rabo prostora na drugi. Obe sta osredoto~eni tudi na obmo~jih varovanja virov pitne vode za potrebe vodne oskrbe Ljubljane, pri ~emer je prav varovanje podtalnice narekovalo prepre~evanje pozidave rodovitnih zemlji{~ na Ljubljanskem polju in s tem ohranjanje razmeroma intenzivnega kmetovanja, v precej{nji meri namenjenega prodaji. Ve~ kot o~itno je, da se najo`ji vodovarstveni pasovi zelo dobro ujemajo s prevladujo~o kmetijsko rabo tal, kar velja tudi za I{ki vr{aj, kjer je varstveno obmo~je vodarne Brest. Ob tem je nenehno prisotna bojazen pred pretirano rabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se zaradi tanke krovne plasti lahko kaj hitro odrazi v kakovosti podtalnice. ^eprav poglavitna nevarnost preti s strani eksisten~no odvisnih kmetovalcev, so med potencialnimi onesna`evalci tudi vrti~karji in obdelovalci vrtov okrog individualnih hi{.
V pri~ujo~i publikaciji je avtor nadgradil svoje ve~letno raziskovanje posameznih segmentov obremenjevanja podtalnice, ki ga je sinteti~no zaokro`ila `e monografija Podtalnica Ljubljanskega polja. Javnost seznanja z rezultati behavioristi~no zasnovane raziskave, temelje~e na obse`nem anketiranju na obmo~jih Ljubljanskega polja (600 anket) in I{kega vr{aja (300 anket). Behavioristi~ne raziskave so namre~ najprimernej{e za pridobivanje informacij o ~loveku kot odlo~ilnemu dejavniku posegov v okolje. ^eprav ne morejo nadomestiti kompleksnih geografskih razlag sou~inkovanja posameznih pojavov in procesov v okolju, jih lahko obogatijo in pomagajo razlo`iti reakcije in dejanja ljudi ter njihovo razumevanje stanja okolja, ki se pogosto razlikuje od dejanskega stanja. Ob tem se pojavi vpra{anje objektivnosti pridobljenih informacij, saj so odgovori dostikrat odraz povsem subjektivnih pogledov, trenutnega razpolo`enja ali celo `elje po zavajanju raziskovalcev.
Z anketiranjem so bile pridobljene informacije o splo{nem odnosu do okolja, mnenja o razmerju med ~lovekovimi dejavnostmi in okoljem, zaskrbljenosti glede onesna`enosti pitne vode, onesna`evanja podtalnice, rek in jezer, rabe pesticidov in kmetijskega onesna`evanja, onesna`evanja zraka, mnenja o upravljanju s komunalnimi in industrijskimi odpadki, zaskrbljenosti glede naravnih in industrijskih nesre~, prometa, tanj{anja ozonske plasti, kislega de`ja in podnebnih sprememb. Vsi ti odgovori so primerjani s podatki Eurobarometra. Po zgledu slednjega so bile anketirancem v presojo ponujene mo`nosti za re{itev poglavitnih okoljskih problemov: sprejetje stro`je slovenske in evropske zakonodaje z visokimi kaznimi za kr{itelje, bolj dosledno uveljavljanje obstoje~e okoljske zakonodaje, individualno pla~evanje vi{jih davkov oziroma prispevkov za pokritje okoljskih stro{kov, pla~evanje okoljskih davkov s strani povzro~iteljev okoljskih problemov, ~akanje na pobude industrije oziroma kmetijstva, ve~je finan~ne spodbude industriji, trgovini in dr`avljanom ter izbolj{anje splo{ne okoljske zavesti. O poznavanju lokacij vodarn se je poizvedovalo s primerjavo dejansko obstoje~ih in izmi{ljenih vodarn.
Zelo zanimivo je ugotavljanje navad u`ivanja pitne vode iz vodovodnega omre`ja in embalirane pitne vode, ki razkriva generacijski prepad in opozarja na modnost pitja vode v plastenkah, ki je, kljub dobri pitni vodi v vodovodnem omre`ju, med mladimi vse bolj vsakdanje. Embalirana voda je preu~ena tudi glede na blagovne znamke. Anketiranci so bili povpra{ani tudi o stopnji zaupanja do podajanja ustreznih informacij v zvezi s stanjem podtalnice ter o njihovem odnosu do dodatnega informiranja
112
Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
o okoljski problematiki. Opredeliti so se morali tudi do pripravljenosti pla~evanja dosti vi{je cene raznih artiklov oziroma do morebitnega skromnej{ega `ivljenjskega standarda zaradi potreb po varovanju okolja in {e posebej podtalnice kot vira pitne vode.
Anketiranci so imeli mo`nost, da na prilo`eni topografski karti {ir{ega ljubljanskega obmo~ja zari{ejo meje varstvenih pasov virov pitne vode nad podtalnico, namenjeno oskrbi prebivalstva Ljubljane in okolice. S tovrstno metodo risanja spoznavnega zemljevida je avtor sku{al razkriti, kako si ljudje predstavljajo prostorske odnose in zna~ilnosti okolja, ki temeljijo tako na neposrednih zaznavnih izku{njah kot na spoznavno predelanih izku{njah. Odziv je bil zadovoljiv; svoje predstave o mejah varstvenih pasov je ponazorilo 163 oseb na Ljubljanskem polju in 117 na I{kem vr{aju. Tako kot pri anketnih odgovorih so rezultati strukturirani glede na bivali{~a lastnikov v odnosu do vodovarstve-nih obmo~ij, starostno in izobrazbeno sestavo anketiranih ter njihovo morebitno kmetijsko oziroma vrti~karsko dejavnost.
Temeljno spoznanje je, da so anketiranci na Ljubljanskem polju bolj okoljsko ozave{~eni, kar pa je o~itno zlasti posledica ni`je izobrazbene ravni prebivalstva na I{kem vr{aju. Na Ljubljanskem polju so ljudje pripravljeni ve~ postoriti za ohranjanje kakovostne pitne vode. Ta ostaja rde~a nit skozi celotno knjigo. Avtorjev odnos do vode je mogo~e razbrati tudi skozi v uvodu predstavljene misli japonskega »raziskovalca« Masaruja Emota, od katerih se seveda ograjuje: »… Voda je sposobna shranjevati ne samo informacije, ampak tudi ~ustva in zavest.… Izpostavljena je tudi pisanim in govorjenim besedam. ^e jo razdelimo v dve epruveti, na eno napi{emo šhvala, na drugo pa šti, norec, ju pustimo stati prek no~i in nato vodo zamrznemo, dobimo povsem razli~no oblikovane kristale. Prva izoblikuje zelo lepe kristale, druga pa je skoraj ~rna…«.
Drago Kladnik
Drago Perko, Janez Nared, Marjan ^eh, David Hladnik, Marko Krevs, Toma` Podobnikar,
Rado{ [umrada (uredniki):
Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006
Ljubljana 2006: Zalo`ba ZRC, 325 strani, ISBN 961-6568-55-8
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo geografskih dru{tev Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije 26. septembra 2006 organiziral osmi bienalni simpozij GIS v Sloveniji. Ob tej prilo`nosti je v soizdajateljstvu Geografskega in{tituta Antona Meli-ka ZRC SAZU in In{tituta za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU iz{la knjiga z naslovom Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006.
»… Leta 1991 smo si zastavili nalogo, da bomo bienalno predstavljali znanstvene, strokovne in pedago{ke dose`ke in usmeritve na podro~ju razvoja in uporabe geografskih informacijskih sistemov v Sloveniji. Pred vami je osma knjiga, s katero `elimo izpolniti zastavljeno nalogo, tokrat za dveletno obdobje 2005-2006…«, so zapisali uredniki v uvodniku knjige.
Knjiga vsebuje 33 recenziranih ~lankov, v katerih so predstavljeni znanstveni, strokovni in tehni~-ni dose`ki s podro~ja geografskih informacijskih sistemov. Izmed njih je bilo 8 posebej zanimivih predstavljeno na simpoziju [tevilo avtorjev (68) in njihova poklicna raznolikost dajeta vpogled v razmah tovrstnih raziskav in raz{irjenost, lahko bi rekli celo nepogre{ljivost njihove uporabe. V vseh osmih knjigah je bilo skupaj objavljenih `e kar 219 prispevkov. V uvodniku knjige (strani 9-11) je kratka analiza spreminjanja strukture prispevkov s treh vidikov: razmerja med »teoreti~nimi« in »aplikativnimi« prispevki, razmerja med »znanstvenimi« in »preglednimi« prispevki ter razmerji med prispevki z razli~nih geoinformacijskih podro~ij: »… Razmerje med šteoreti~nimi’ in šaplikativnimi’ prispevki (slika 1) je bilo ve~inoma uravnote`eno, razen v zadnji knjigi, v kateri bele`imo izrazitej{o prevlado šaplikativnih’ prispevkov. V obravnavanem obdobju se je na splo{no pove~evala prevlada šznanstvenih’ prispevkov v primerjavi s špreglednimi’ prispevki (slika 2). Po posameznih geoinformacijskih podro~jih bele`imo izrazita nihanja {tevila prispevkov (slika 3). V vseh knjigah so prevladovali ~lanki, ki so obravnavali prostorske podatke v naj{ir{em smislu ali geoinformacijske (prostorske, prostorsko-~asovne) analize oziroma modeliranje. Izra-
113