CEUE, 8. FEBRUARJA 1979 - ŠTEVILKA 5 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Današnji NT je izšel na dan, ko v Sloveniji slavimo - delovno in z
zavestjo, da smo veliko ustvarili prav na področju, ki je velikega po-
mena za vsak narod. Res je, da smo v časniku tokrat namenili več
prostora kulturi, vendar vsi, ki pozorno spremljate NT veste, da to ni
enkratna akcija. Namreč, marsikdaj obletnice, praznike in tudi kakšne
kvalitetne zamisli izkoristimo preveč ^enkratno« in ne, da bi postalo
takšno delo del naše vsakdanje prakse.
Upamo, da vam je všeč tudi današnja številka tednika in da ste se že
navadili na njegovo »novo obleko«.
MILAN SENIČAR
PESNIKOVA inOČNICA
ali kulturni praznik Slovenskega naroda
Nobeno naključje ni, da Slo-
venci praznujemo svoj kultur-
ni praznik na vsebinskem in
simbolnem izročilu svojega
pesnika Franceta Prešerna.
Kajti ravno kultura je eden
najtrdnejših stebrov, nosilcev
slovenske narodnosti in je tudi
vedno stala v prvih bojnih
vrstah za uveljavitev naše dr-
žavnosti. In navsezadnje jo ho-
čemo gojiti kot dragocenost v
bitki za človeka, saj nam s svo-
jo vsebino in bogatim izroči-
lom preteklosti pomaga spleta-
ti sedanjost z bodočnostjo, ki
je v samoupravni in socialistič-
ni podobi nikakor ne moremo
in ne zmoremo videti brez ob-
čutne navzočnosti kulture.
Tukaj je torej njeno mesto, v
službi človeka že od nekdaj,
danes še posebno. Kaj bi brez
literature, slikarstva, kipar-
stva, arhitekture, glasbe so-
dobne, zabavne, klasične in
narodne in kaj vem kakšne še,
kaj bi brez gledališča, scene
sploh, filma, radia in televizije,
kaj bi brez časnikov in revij,
kaj bi brez svobodne besede,
ki se najbolj občuti in neposre-
dno manifestira ravno v svobo-
di in razvoju kulture. Kako si
sploh moremo predstavljati
vsakršno osvoboditev brez po-
moči kulturnega pridiha, ople-
menitve, izkušnje, pouka, nau-
ka, opozorila, bodice, himnič-
nosti.
Zato ne glejmo spremljajo-
čih dogodkov v kulturi s pre-
veliko nestrpnostjo. Kultura in
vsa njena vsebina in oblika sta
le proizvod človeške misli,
srca, znanja in hotenja. Njego-
ve širine, volje, zavesti in mo-
ralnega kapitala. V iskanju bo-
dimo drznejši, več samozaupa-
nja. Nekatere uspehe kulturne
akcije, ki imajo v celjski občini
tudi trajnejši značaj, nam to
smelost lahko potrdijo. Kultu-
ra nam pomaga odpirati svet in
tudi nas popeljati med stvari-
tve drugih in drugačnih. Na
svoje delo bodimo ponosni, a
ne hvalimo se z njimi. Majhne
vrednote so sestavni del veli-
kih, človek jih skozi čas najbo-
lje sam presodi. Vsi smo
ustvarjalci mogočnega mozai-
ka, kjer se zrcali naša skupna
podoba duhovne iskrivosti,
strokovnosti in poljudnega
tvorstva, ki je enakopravni se-
stavni del skupne kulturne go-
vorice.
Ob kulturnem prazniku se
spomnimo naših nalog, ki nas
čakajo vsak dan pri najneznat-
nejših opravilih. Treba je nene-
hno vzpodbujati, kajti od ra-
zvoja kulturnega dela, od vpli-
va umetnosti in kulture bodo
imeli vsi korist: kulturniki sa-
mi, komunisti, sindikalisti,
borci, mladina, upokojenci, vsi
občani. Kajti s širjenjem kultu-
re, zavesti o njeni potrebi,
vzbujanju potrebe bližine so-
človeka, humanih odnosov,
kritičnega presojanja zrelih sa-
dežev od plevela modnosti in
enodnevnih trikov, raste med
našimi ljudmi tista dragoce-
nost, ki ji pravimo razgleda-
nost, srčna kultura, narodna
zavest, socialistična in samou-
pravna miselnost, težnja k svo-
bodi, dragocenost pač, ki naj
vodi človeka od človeka k člo-
veku.
Tako se spet vrnemo k Pre-
šernu, da bi lahko bili korak
pred vsem tistim, kar želomo
preseči.
DRAGO MEDVED
SUka: Avgust Lavrenčič: Podivjani spo-
menili, olje, 1975
Sirarn
KAJ Z NEODGOVORNIMI
ÖELEGATI?
* Stran «
Vf »COMET« NA 1ИАШ,
I Шш7
^ EKSPLOZIJA & OOMEVA^
$ПШС - IWUÍtt ш C
- »ROBU SVETA« ; ш^Љ
Straa 15	НЈШ
У0 3 RB OBJEL VES ЖШ
Siran IS	^^
»REKtiC« Z MEIìALJO ZÂ 2
PRAZNIČNI DAN
strani?
CESTE SO ZACVETELE
JANEZ BARBOmČ V
MOZIRJU
Na povabilo Medobčinskega sveta ZSS celjskega
območja bo jutri na delovnem obisku v Mozirju pod-
predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Janez
Barborič. Ob 9. uri zjutraj si bo skupaj s člani medob-
činskega sveta ogledal proizvodno halo Elkroja Mo-
zirje ter se nato zadržal v razgovoru s sindikalnimi
delavci te mozirske delovne organizacije. Janez Barbo-
rič se bo nato sešel tudi s širšim sindikalnim vodstvom
celjskega območja ter se s člani pogovarjal o poteku
akcije zaključnih računov ter o uresničevanju zakona o
združenem delu.
DS
TDF 79:
PRVA SVEČANA PREMIERA
FILMA TRENUTEK
S Svečano premiero jugoslovanskega filma Trenu-
tek se bo danes ob 19.30 v kinu Union pričel letošnji
teden domačega filma. Podobno kot lani, so se tudi
letos organizatorji TDF odločili, da s posebnimi sveča-
nimi premierami nekaterih vidnih dosežkov domače
kinematografije razširijo teden domačega filma. Pre-
malo je namreč, če je ta omejen le na en teden v
novembrskih dneh. Domači film zasluži polno pozor-
nost skozi vse leto. To izhodišče je bilo vodilo v pripra-
van na prvo svečano premiero letos, ki bo namenjena
najnovejšemu domačemu filmu režiserja Stoleta Jan-
koviča Trenutek. Film pripoveduje zgodbo iz revolu-
cija. Govori o mladeniču z obal Ibra, ki odide v parti-
zane. Kljub okrutnemu času, ki spreminja ljudi v zveri,
pa zna prebroditi svoje lastne stiske in ostati vedno in
predvsem človek.
Gre torej za zanimivo in izvirno zgodbo iz časov
NOB, ki ni zasnovana spektakularno, ampak prej to-
plo, človeško in humano.
Nedvomno bo polna Unionska dvorana toplo poz-
dravila ta film.
B. S.
2. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
VOLILNE KONFERENCE SZDL V CELJU
OKREPUENA FRONTA
Opozorile so na temeljna življenjska vprašanja
v celjski občini so se voli-
tve v krajevnih konferen-
cah SZDL prevesile v svoj
sklepni del. Le še v petih
krajevnih skupnostih se bo-
do sestali občani na volil-
nih konferencah in zaklju-
čene bodo. Zato je moč že
sedaj v grobem oceniti nji-
hovo kakovost predvsem v
tem, v kolikšni meri so opo-
zorile na vse življenjske in
delovne probleme krajev-
nih skupnosti ter ocenile
možnosti njihovega nadalj-
njega razvoja.
V prvi vrsti pa gre poudari-
ti, da so bile domala vse vo-
lilne konfererice tako organi-
zacijsko, kot vsebinsko in
kadrovsko dobro pripravlje-
ne, kar je nedvomno rezultat
temeljitih priprav nanje.
Vodstva krajevnih konfe-
renc so svojo aktivnost načr-
tovala v skladu s sprejetim
rokovnikom, zato do zasto-
jev in odstopanj ni prihajalo.
Dobra priprava volilnih kon-
ferenc pa je odsevala pred-
vsem v odzivu občanov. Oce-
njujejo namreč, da se je volil-
nih konferenc udeležilo veli-
ko več občanov kot v prejš-
njih letih in so zato tudi raz-
prave odražale resnično tisto
vprašanja, ki jih ljudje v kra-
jevnih skupnostih vsako-
dnevno nosijo s seboj.
Morda bi veljalo ob tem
omeniti vsaj nekaj najbolj
pogostih vprašanj, ki so jih
odpirale razprave na volilnih
konferencah. Skoraj v vseh
razpravah so občani opozar-
jali na vprašanja učinkovito-
sti delegatskega sistema ter
se spraševali, kako lahko
vsestransko sodelujejo pri
•oblikovanju splošne družbe-
ne politike. Seveda preko
delegacij v interesnih skup-
nostih, občinski skupščini in
organov Krajevne skupnosti.
Dalje pa so opozarjali tudi na
vprašanja učinkovitejšega
dela Socialistične zveze kot
frontne organizacije in tiste-
ga prostora, kjer naj bi teklo
usklajevanje in dogovarjanje
stališč občanov o vseh naj-
pomembnejših vprašanjih.
Posebej so naglasili željo, da
bi SZDL v bodoče postala
resnično tribuna vseh obča-
nov za izražanje mnoštva in-
teresov. Eden od pogojev za
to, da bo SZDL uresničila
svoje osnovne naloge, pa je
gotovo v ustanavljanju no-
vih organizacijskih oblik. Pri
tem pa seveda ne gre za to -
in to so na volilnih konferen-
cah še posebej poudarili - da
bi brez prave potrebe kopiči-
li različne organe v krajevni
skupnosti. Namen ustanav-
ljanja novih organov, pred-
vsem sekcij je v tem, da po-
nudi SZDL na terenu mož-
nost v?.em občanom sodelo-
vati pri oblikovanju stališč
in predlogov o pomembnih
vprašanjih, ki zadevajo posa-
mezna področja družbenega
življenja in razvoja. V celjski
občini bodo tako v vseh kra-
jevnih konferencah usta-
novili štiri sekcije in sicer za
kulturo, družbeno aktivnost
žensk, za vprašanja kmetij-
stva in sekcijo za informira-
nje. S tem pa ne izključujejo
možnosti, da občani glede na
svoj interes ustanovijo tudi
sekcije na nekaterih drugih
področjih.
Volilne konference krajev-
nih organizacij SZDL so
med drugim opozorile tudi
na dejstvo, da bo socialistič-
na zveza uresničila svoje po-
membne naloge v krajevni
skupnosti le tako, če bo
združila v svoje frontne vráte
čimveč pridnih, zagnanih in
razgledanih ljudi. Tega so se
zavedali tudi člani koordina-
cijskih odborov za kadrov-
ska vprašanja, ko so kadro-
vali občane v najodgovornej-
še organe socialistične zveze.
Vanje so tako predlagali
mnogo novih ljudi, ki so se s
svojim delom že dokazali. In
nenazadnje - v vrste najod-
govornejših aktivistov je sto-
pilo veliko več žensk, kot jih
je bilo v njih poprej. To pa
kaže na kvaliteten premik
volilnih konferenc tudi na
kadrovskem področju.
DAMJANA STAMEJCiC
STE ZE. - , :
NAROČILI
NÖVItEÖNIK?:
CELJSKI PUSTNI DNEVI
SMEŠNO KOT MALOKDAJ
Otroška maškarada, igra, karneval in še kaj
Celjske priprave za ob-
novljene pustne dni pred
bližnjim letošnjim pustom
(27. februar) so takorekoč
»zaplule« v zaključno fazo.
To je potrdil tudi sestanek
organizacijskega odbora, ki
ga je vodil predsednik Jože
Volfand. Žal pa kljub števil-
ni udeležbi še ne moremo
biti popolnoma zadovoljni,
saj nekatere komisije doslej
še niso napravile vsega ti-
stega, kar bi za dobro orga-
nizacijo celjskih pustnih
dni morale.
Kljub temu pa smo lahko
optimisti in se zaradi tega ve-
selimo nekoliko veselejših
dni, ki jih sicer tako pogreša-
mo v našem vsakdanjem si-
vem življenju brez humorja
in smeha. Vse je dogovorje-
no za veliko maškarado na
ledu v Mestnem parku, kjer
bo tudi šaljiva hokejska tek-
ma. V nedeljo bo v hali Golo-
vec tradicionalna otroška
maškarada, v ponedeljek v
celjskem gledališču komedi-
ja »Kurbe« in v torek popol-
dne na sam pustni dan kar-
neval s pričetkom ob 15. uri.
Letošnji karneval bo pod na-
slovom »Celjski filter 79«,
kar pomeni, da bomo v kar-
nevalskem sprevodu čistili
celjsko ozračje in sploh vse,
kar sodi k čistoči. Nastopile
bodo tudi štiri godbe na pi-
hala (Štore, Vojnik in dye iz
Celja) ter verjetno kakšen
narodnozabavni ansambel.
Na »repu« karnevala bo pro-
stor za vse tiste maske, ki se
bodo zadnji čas odločile za
sodelovanje.
Organizator pričakuje tudi
tuje skupine in to iz Ptuja
(kurenti), Litije in Radeč, to-
rej krajev, kjer imajo tovrst-
ni karnevcili ter pustni spre-
vodi že dolgoletno bogato
tradicijo. Karnevalski spre-
vod bo krenil s prostora za
Ojstrico (zaenkrat še ni toč-
no znana pot skozi mesto),
ustavil pa se bo dvakrat in
sicer verjetno pred Muzejem
revolucije ter pred halo Go-
lovec, kjer bo zatem veliko
pustno rajanje.
V organizacijskem odboru
je bila tudi večkrat izrečena
želja po sodelovanju vseh, ne
samo posameznikov. Tu so
še posebej mišljeni trgovci,
gostinci in aranžerji pa seve-
da turistični delavci. Mesto
naj v tistih dneh zaživi, da pa
bo res tako, moramo sodelo-
vati vsi. Tisti, ki se bodo v
naslednjih dneh odločili za
sodelovanje v karnevalu (or-
ganizirane skupine), naj to
takoj javijo na Občinsko
konferenco SZDL. Skupaj
prispevajmo, da bo ponovno
rojstvo celjskih pustnih dni
resnično smešnih, ne pa pu-
stih in da bi že po prvi obno-
vitvi tudi dobili že kar pokop
pusta...
TONE VRABL
O ZAKLJUČNIH RAČUNIH
Danes teče v Celju celodnevni seminar za odgovorne sin-
dikalne delavce štirih regij, ki ga vodi Ivan Godec, sekretar
sekretariata republiškega sveta ZSS. V osrednjem delu se-
minarja se bodo pogovarjali o izvedbi akcije v zvezi s spreje-
manjem zaključnih računov, v nadaljevanju seminarja pa se
bodo sindikalni delavci celjskega, zasavskega, posavskega
in novomeškega območja pogovarjali še o stališčih repubh-
škega sveta do delitve dohodka in sredstev za osebne do-
hodke ter v zvezi s tem tudi o stališčih do tako imenovane
sindikalne liste.	g
JAKOB
KOLMAN
Menda ni hleva v laški
občini, ki bi ga direktor
laške veterinarske posta-
je Jakob Kolman ne videl
od znotraj, ni praga
kmečke hiše, ki bi ga ne
prestopil, pa najsi je šlo
za bolezen živinčeta, za
pogovor, kako živino
ohraniti zdravo ali o tem,
kako še pospešiti živino-
rejsko proizvodnjo.
Deset let veterinarske-
ga dela v laški občini je že
za njim. Kaj to pomeni, se
zaveda le tisti, ki ve, da je
kmetijsko območje laške
občine eno najtežjih v
Sloveniji, pa naj bo govo-
ra o hribovitosti in razčle-
njenosti zemljišča, ali pa
o razvitosti kmetijstva in
prosvetljenosti za kmetij-
sko proizvodnjo, kot jo
terja sodoben čas.
Jakob Kolman je po na-
ravi garač. Kot veterinar
je na voljo 24 ur na dan,
čez dan in ponoči, na pe-
tek in na svet^k. Z vso
vnemo se je lotil tudi ak-
cije za umetno osemenje-
vanje svinj in pri tem pio-
nirskem delu dosegel že
lepe uspehe. Ob vsej tej
obilici dela pa Jakob Kol-
man opravlja postdi-
plomski študij. Je absol-
vent za magisterij iz
zdravstvenega varstva in
reprodukcije govedi na
veterinarskem oddelku
biotehnične fakultete v
Ljubljani. No, seznam
njegove aktivnosti še ni
končan. Je prizadeven
član zelene bratovščine in
na veselje kmečkih go-
spodinj uspešno pleni
zlasti lisice. Edino, kar je
obesil na klin, je prepeva-
nje v timovem moškem
zboru, ki mu je bil zvest
dve leti.
Rojen Kozjan je od
otroških nog povezan s
kemtijstvom in do o bisti
pozna trdoto kmečkega
stanu. Izboljšanju razmer
na tem področju je posve-
til izbiro poklica, tem ci-
ljem posveča svoj nadalj-
ni študij in svojo strokov-
nost.
Pred kratkim je bil Ja-
kob Kolman na volilni
konferenci SZDL v La-
škem izvoljen za predse-
dnika predsedstva kra-
jevne organizacije. Kot
komunist je disciplinira-
no sprejel nase to odgo-
vorno dolžnost. Ni je pa
prevzel lahko in brez
skrbi. Predvsem se
krepko zaveda, da so mu
problemi podeželja veli-
ko bolj znani kot proble-
mi krajevne skupnosti
Laško. Čeravno je že de-
set let Laščan, kot tere-
nec bolj pripada podeže-
lju kot mestu. Skrbi ga,
da bi zaradi odgovorne
dolžnosti na čelu krajev-
ne konference SZDL ne
trpela njegova poklicna
odgovornost in dolžnost.
Po drugi strani pa ne mo-
re postaviti pod vprašaj
funkcije, ki jo je sprejel.
Zato trdno upa, da bodo
vsi izvoljeni v organe kra-
jevne konference SZDL
po svoji moči in sposob-
nositi opravili svojo dolž-
nost. Potem bo seveda šlo
in pod takimi pogoji se
novosprejete dolžnosti ni
bati.
Jakob Kolman ima
brez dvoma obilo tistih
lastnosti, ki mu zagotav-
ljajo uspeh. Predvsem je,
kot rečemo, komunikati-
ven. Zna z ljudmi vzpo-
staviti stik, ima posluh za
družbene probleme in do-
gajanja, predvsem pa je
delaven in široko razgle-
dan.
In tako Jakob Kolman
popisanim listom stro-
kovnega ugleda odpira
novo stran - delu in odgo-
vornosti na političnem
polju.
JURE KRASOVEC
Bfifiroi

KAJ Z NEODÛOVORNIMI
DELEGATI?
Nekatere posebne delegacije v celjskih krajevnih
skupnostih in organizacijah združenega dela se od lan-
skih volitev še niso niti enkrat sestale. Posamezni dele-
gati ne hodijo na seje in ne izpolnjujejo delegatskih
nalog. Posebne, združene in splošne delegacije za sa-
moupravne interesne skupnosti so v krajevnih in de-
lovnih sredinah še vedno preveč osamljene in prepu-
ščene same sebi. Marsikje niti delo strokovnih služb
niti tajnikov v KS ni usmerjeno v zagotavljanje možno-
sti za uspešno in boljše delo delegacije. Delegacije za
interesne skupnosti so še zmeraj na repu zanimanja
vseh, ki so odgovorni za organiziranje samoupravnega
in delegatskega življenja v KS in TOZD. Tudi družbe-
nopolitične organizacije se ne vključujejo v zadostni
meri v oblikovanje delegatskih stališč.
To je le nekaj stališč iz gradiva celjske občinske
konference SZDL, ki kritično razčlenja razvoj delegat-
skih odnosov v interesnih skupnostih. Pogovori z izvr-
šilnimi odbori nekaterih skupščin interesnih skupno-
sti in z vodji posebnih delegacij iz KS so razgrnili
različno delegatsko prakso v krajevnih in delovnih
okoljih. Marsikje so delegacije za SIS postale nepo-
grešljiv člen samoupravnega, političnega in delegat-
skega življenja. Tako delajo vsepovsod tam, kjer so
spoznali, da mora delegacija postati sredstvo v rokah
delavcev za uveljavljanje tistih interesov, ki še kako
posegajo v človekovo življenje - v zdravstvu, šolstvu,
kulturi, otroškem varstvu in drugod. Nobenemu celj-
skemu delavcu in občanu ni vseeno, kaj se dogaja v
družbenih dejavnostih, kako je s kvaliteto zdravstve-
nega varstva, s širitvijo vzgojno varstvenih ustanov, z
uspešnostjo šolsl^ga dela in z delovanjem kulturnih
ustanov. Mnoge razprave so navrgle nemalo kritičnih
mnenj o i-azvoju cft-užbenih dejavnosti in o izvajanju
srednjeročnih načrtov. Ob sprejemanju zaključnih ra-
čunov je že sedaj veliko besed o naraščanju sredstev za
skupne potrebe, to je za skupno porabo. Nemalo raz-
pravljalcev se je že zapičilo v tisti del bruto osebnega
dohodka, ki ga delavci združujemo za šolstvo, kulturo,
zdravstvo, znanost, otroško varstvo, socialo itd.
Toda nadvse zanimivo je, da tovrstnih razprav ni
dovolj v delegacijah za samoupravne interesne skup-
nosti. Kot da v posameznih kolektivih in krajevnih
skupnostih ne vidijo vloge in pomena njihovih dele-
gatskih teles.
Izkušnje iz delovanja delegacij za SIS odsevajo sa-
moupravno in delegatsko prakso, ki jo ponekod hra-
nijo s pogledi, češ da je za delavca važno le tisto, kar se
dogaja v kolektivu. Kot da se delavčev ali občanov
življenjski in samoupravni interes konča med zidovi
delovne organizacije ali med mejami krajevne skupno-
sti. Tehnobirokratsko nezanimanje za dejavnost dele-
gacij za SIS najnazorneje potrjuje, kako nekateri (ne-
)r£izumejo celovitega . položaja delavca in občana v
družbeni reprodukciji.
V	delovnih organizacijah so šele v zadnjem času
začeU skrbneje politično in strokovno spremljati te-
žave in delo delegacij za SIS. Krajevne konference
SZDL v celjski občini na volilnih konferencah spreje-
majo ukrepe za izboljšanje delegatskega dela. Sklicu-
jejo pogovore z vodji delegacij in z neaktivnimi dele-
gati. Pripravljajo se na zbore delegatov, ocenjujejo
prve rezultate delegatske koordinacije v predsedstvih
skupščin KS, predlagajo skupna zasedanja posebnih
delegacij o važnejših problemih in zlasti opozarjajo na
vlogo socialistične zveze v javnih razpravah o skup-
ščinskih gradivih.
Kajti delegatske odločitve v samoupravnih intere-
snih skupnostih bodo izražale stvarne interese, pro-
cese in dogajanja v združenem delu le, če bodo boljše
delale delegacije v krajevnih skupnostih in tozdih in če
bodo pri tem drugače opravljale svojo vlogo družbeno-
politične organizacije in strokovni organi.
V	tej luči se tudi nekoliko jasneje kaže odgovornost
ali neodgovornost posameznih delegatov. Tu in tam bi
delegate zaradi nedelavnosti radi kar zamenjali, pri
tem pa pozabljajo, da bi morali pripraviti in izvesti
volitve. Raje se vprašajmo - ali sta jih sindikalna orga-
nizacija in krajevna konferenca povabila na pogovor
zaradi izostankov s sej? Ali sta ugotovila vzroke nji-
hove nedejavnosti? Ali sta jim prikazala njihovo mo-
ralnopolitično, družbeno in osebno odgovornost? Ali
sta se odločila za javno kritiko, če ni zalegla nobena
druga poteza? Ali smo dali dèlega tom priložnost za
pogovor v glasilu delovne organizacije? Ali sta delav-
ski svet ali svet skupščine obravnavala poročilo o pro-
blemih in uspešnosti delegatskega dela?
V	delegatskem delu brez osebne odgovornosti sle-
hernega delegata ne bo šlo. Vendar tudi ne brez spo-
znanja, da za uveljavljanje delegatskih odnosov v
dnižbi niso zadolženi le delegati. Na to opozarja tudi
gradivo celjske SZDL o uveljavljanju delegacij za sa-
moupravne interesne skupnosti.
J. V.
KOLESARSKI
KROŽEK V
CELJU
Na osnovni šoli »Slavko
Slander« v Celju imamo med
drugimi tudi kolesarski kro-
žek. Obiskujemo ga skoraj
vsi učenci četrtih razredov.
Krožek vodi tovarišica Meto-
da Uranjek, ki poučuje tudi
naš četrti a razred. Zato ji
pravimo kar »naša« tovari-
šica.
Krožek imamo enkrat te-
densko in to zjutraj pred
poukom. Iz našega razreda
go obiskujemo skoraj vsi
učenci. Poleg prometne
vzgoje nas tovarišica sezna-
nja s pravili vožnje s kole-
som. Naše teoretično znanje
v vožnji s kolesom smo mo-
rali pokazati samostojno,
vsak zase na podlagi testira-
nja. Zdaj pričakujemo še
praktični del izpit^, to je vož-
njo s kolesom po mestu.
Čeprav že dobro vozim ko-
lo, menim, da izpit ne bo la-
hak. Rad bi, da bi ga vsi
uspešno opravili.
MITJA 2AFRAN
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
CELJE
KONČNE UGOTOVITVE
O ек8р1ожЦ1 in njenih posledicah
Oddelek za ljudsko
obrambo občine Celje je
glede na poročila, ki so jih
pripravili Svet za ljudsko
obrambo, varnost in druž-
beno samozaščito, občinski
štab Civilne zaščite in Ko-
misija za delovanje v poseb-
nih razmerah pri Občinski
konferenci ZK zadnji dan
januarja posredoval tudi
uradne podatke o eksploziji
plina dne 29. januarja letos
v zgradbi na Trgu V. kon-
gresa 10.
Iz poročila povzemamo ne-
kaj pomembnejših ugotovi-
tev:
- Ob 0.47 uri je prišlo do
močnejše eksplozije v zgrad-
bi na Trgu V. kongresa 10.
-	Na kraj nesreče so takoj
prišli delavci UJV in Postaje
milice Celje, ki so prevzeli
tudi prve ukrepe zavarova-
nja.
-	Po petih minutah so bili
o nesreči obveščeni odgo-
vorni nosilci obrambnih pri-
prav v Krajevni skupnosti
Center, ki so v dvajsetih mi-
nutah organizirali narodno
zaščito.
-	O nesreči so bili takoj
obveščeni člani vodstva
Skupščine občine Celje in
občinskih družbenopolitič-
nih organizacij, ki so tudi ta-
koj ukrepali za nuđenje po-
moči.
-	Ob 4. uri je bila prva
skupna seja članov občin-
skega štaba Civilne zaščite,
komisije za delovanje v po-
sebnih razmerah pri Občin-
ski konferenci ZK in Sveta
za ljudsko obrambo, varnost
in družbeno samozaščito.
Sprejeti so bili najnujnejši
ukrepi za zavarovanje oseb-
nega in družbenega premo-
ženja itd.
-	Občani in delovni ljudje
so bili preko Radia Celje
sproti obveščeni o nesreči in
ukrepih.
-	Občinski štab Civilne
■ zaščite je s pomočjo Komu-
nalnega podjetja takoj orga-
niziral akcijo za čiščenje trga
in ulic, delavci Obnove in
Remonta so se lotili popravi-
la streh in drugih poškodo-
vanih prostorov.
Železničarji so posodobili
ponjave za pokrivanje streh.
Steklar pa je organiziral še
55 steklarjev iz okolice, ki so
pomagali pri zasteklitvi pri-
zadetih objektov.
-	Pri nesreči je bilo poško-
dovanih pet oseb, tri so zadr-
žali v bolnici.
-	Poškodovanih je bilo 31
objektov, od tega 6 težje.
-	Objekt na Trgu V. kon-
gresa št. 10 je potrebno po
oceni strokovne komisije ta-
koj porušiti.
-	Poškodovani so bili trije
osebni avtomobili, od tega je
bil eden povsem uničen.
-	Hude poškodbe so na-
stale tudi na Marijini cerkvi
(oltar, freska itd.) in Muzeju
revolucije (vetrine z ekspo-
nati ipd.)
-	Prva in nepopolna oce-
na škode 97 milijonov dinar-
jev, vendar brez škode na
spomeniško zavarovanih ob-
jektih in cerkvi.
-	Do 18. ure je bila kljub
obsežni škodi na vseh zgrad-
bah na Trgu V. kongresa in v
sosednjih ulicah izvršena za-
steklitev. Šlo je za 900 kv.
metrov.
-	Vzrok nesreče je ekplo-
zija plina v prostorih podruž-
nice Delo.
-	Četudi je eksplozija pov-
zročila veliko gmotno škodo
in vznemirila prebivalce, ni
bilo nobene panike, nedisci-
pline in dezinformacij. Lju-
dje so dobro ocenili hitro in
učinkovito reagiranje vseh
dejavnikov ljudske obram-
be, civilne zaščite in družbe-
ne samozaščite.
Delegati Krajevne konference SZDL
Center Celje
so na svoji 1. seji dne 1. 2. 1979 - potem, ko
so poslušali poročilo o delovanju organov KS
Center Celje za ljudsko obrambo, civilno
zaščito, družbeno samozaščito in narodno
zaščito ob eksploziji plina 29. 1. 1979 - z
aplavzom sprejeli predlog in izreidi
JAVNO POHVALO
1.	Predsedniku odbora za LO in DS - Lazotu Kolundži-
. ja - za vsa organizacijsko, programska in operativ-
na dela na področju ljudske obrambe, civilne zašči-
te in narodne zaščite v KS Center Celje, ki so pogo-
jevala v danem trenutku vzorno angažiranost in
delovanje vseh enot;
2.	Načelniku narodne zaščite - Francu škrabi, njego-
vima pomočnikoma - Vidu Fendre in Stevotu Pa-
viČ fer vsem pripadnikom narodne zaščite v KS Cen-
terXelje, ki so bili angažirani pri varovanju poško-
dovanih objektov in premoženja;
3.	Pripadnikom tehnično reševalne ekipe civilne zašči-
te, ki so sodelovali v odstranjevanju posledic nesre-
če na čelu z vodjo Slavkom Mačkovšek;
4.	Vsem kurirjem, ki so zelo hitro in vestno opravili
svoje naloge pri pozivanju pripadnikov narodne in
civilne zaščite;
5.	Ljubi Razboráek, ki je v rekordnem času opravila
dolžnost kurirja in nato vestno opravljala dolžnost
stražarja prostorov KS Center Celje.
Delegati Krajevne konference SZDL Center Cèlje so ob
tej priliki izrekli zahvalnost delovnim organizacijam in
delavcem, ki so takoj pristopili k zasteklitvi, prekrivanju
in popravilu poškodovanih objektov in sodelovali pri
preselitvi prizadetih krajanov.
Predsednik KK SZDL Center Celje
JERNEJ OZIS
ZAKLJUČNI RAČUNI
AKCIJA JE STEKLA
Gradiva za razpravo so pripravljena
Razprava o zaključnih računih poslo-
vanja temeljnih in drugih organizacij
združenega dela je na celjskem območju
že stekla. V vseh delovnih sredinah so
že sprejeli akcijske programe, ki točno
določajo roke in obveznosti posameznih
nosilcev akcije. Ta program med dru-
gim določa, da bi morali odgovorni de-
lavci strokovnih služb že do 5. februarja
pripraviti okvirne podatke in oceno go-
spodarjenja posamezne delovne sredine
in podatki kažejo, da so strokovne služ-
be svojo obveznost v glavnem že popra-
vile. Do 15. v tem mesecu se bodo sešli
izvršni odbori osnovnih organizacij zV^e-
ze sindikatov skupaj z vodstvi ostalih
družbenopolitičnih organizacij v tozdih
ter ocenili primernost pripravljenega
gradiva. Do 25. februarja pa morajo sin-
dikati v temeljnih organizacijah že pri-
praviti stališča in predloge za sprejem
zaključnih računov na zborih delovnih
ljudi.
Vsem osnovnim organizacijam ZSS
so občinski sveti poslali posebno gradi-
vo kot pripomoček za sestavo poročila o
gospodarjenju v letu 1978. To gradivo
bo služilo osnovnim organizacijam kot
pripomoček pri izpeljavi vsebinskega
dela ocene zaključnih računov. Istoča-
sno pa so posebna gradiva prejeli tudi
poslovodni organi v temeljnih organiza-
cijah združenega dela, ki jim ga je posla-
la Služba družbenega knjigovodstva v
pomoč za izdelavo gradiva. Tako so dani
vsi organizacijsko-tehnični pogoji za te-
meljito izpeljavo razprav o zaključnih
računih. Vsebinsko obleko pa jim bodo
dali prav vsi delavci v posameznih de-
lovnih sredinah.
DS
MLADI PO POTEH ŠTIRINAJSTE
IZ VSE SLOVENIJE
Začetniki so bili mladinci laške občine
Danes teden ali natančne-
je 15. februarja se bo v Sed-
larjevem začela velika ma-
nifestacija slovenske mla-
dine, ki bo odšla na pohod
po poti, ki jo je pred 35 leti
prehodila po Sloveniji slav-
na štirinajsta divizija. S po-
hodi po tej poti so začeli
mladinci laške občine in
njihova akcija je letos pre-
rasla iz občinskih v republi-
ške meje. V laški občini so
začeli s prvimi pohodi po
poteh revolucije že leta
1973, ko je Zlatko Pavčnik
pripravil pohod po poteh
Kozjanskega odreda.
Nato so se mladi odločili,
da bodo v naslednjih letih po
etapah prehodili vso sloven-
sko traso štirinajste. Prvo
etapo so začeli leta 1974 ter
nadaljevali vsako leto v fe-
bruarju do lani, ko so akcijo
sklenili. Tudi letošnja pot je
razdeljena na štiri etape, v
vsaki bo približno po 180 po-
hodnikov in vsaka etapa bo
imela svojega nosilca.
Prvo etapo od Sedlarjeve-
ga do Gračnice (od 15. do 18.
februarja) bodo izpeljali la-
ški mladinci. Predsednik
Občinske konference ZSMS
Laško Janko Stare je pove-
dal, da se bodo mladi zbrali v
Laškem 15. februarja in se
skupaj odpeljali do Sedlarje-
vega, kjer bodo začeli s po-
hodom. Tudi letos bo med
pohodniki prevladovala de-
lavska mladina, pridružili pa
se bodo tudi pripadniki JLA,
nekdanji borci in drugi. V
Sedlarjevem se bo formirala
pohodna enota, pripravljalo
kulturni program, govoril pa
bo Viktor Cvelbar-Stane.
Med potjo pripravljajo mi-
ting v Lesičnem, bilten bodo
izdali ob prihodu v Šentvid
pri Planini, nato pa bodo
odšli na nočni pohod preko
Bohorja, Lisce do Henine.
Zaključek prve etape bo v
nedeljo dopoldne ob 10. uri
pred spomenikom Iliji Bado-
vincu, kjer bo tudi kulturni
program in začetek druge
etape.
Nosilci druge etape od
Gračnice do Frankolovega
(15. do 20. februar) bodo mla-
dinci Celja, tretje od Franko-
lovega do Belih vod oz. Za-
vodenj (20. do 22. februar)
mladinci Velenja in četrte,
zadnje etape od Zavodenj do
Rečice ob Savinji (22. do 24.
februarja) mladi iz mozirske
občine. O podrobnejših pro-
gramih teh treh etap bomo
še pisali. Po zaključku poho-
da se bodo vsi udeleženci
zbrali na osrednji republiški
proslavi ob 35 letnici pohoda
XIV. divizije po slovenskem
ozemlju v Mariboru.
Tudi letos bo tako kot ve-
dno doslej komandant poho-
da Andrej Mavri, Fanika
Lapornik (tudi vedno udele-
ženka pohoda) pa je pred le-
tošnjim pohodom povedala:
»Veseli smo, da je naša
akcija uspela in se razvila v
republiško. Vse pa nas ob-
vezuje, da v prihodnje izpe-
ljemo še tisti del poti štiri-
najste, ki se je začel v Su-
hor ju v Beli krajini in nada-
ljeval preko hrvaškega
ozemlja do prehoda pri Sed-
larjevem. Naša naloga je, da
prehodimo dejansko vso
pot slavne štirinajste.«
TONE VRABL
ČLOVEK, KI SE
NI NIKOLI VDAL
Sl^fil'lAf AfI
PISË IVAN SENIČAR .. .i
-v;	.. ■
ENOTNOST
NEUVRŠČENIH,
JAMSTVO ZA MIR
Predsednik Tito se je odpravil na
pot v dokaj vznemirljivih dneh. Bliž-
njevzhodna kriza coklja na mestu. V
Iranu je iznenada tak mir, da vsi ča-
kajo, kdaj bo počilo. Kampučijski
partizani branijo svojo deželo pred
nekdanimi vietnamskimi partizani.
V Maputu, Mozambik, so se neuvršče-
ne dežele odločno postavile po robu
nasilju na jugu Afrike in tudi posku-
som, da bi kdo zamajal njihovo enot-
nost. Medtem koje papež Janez Pavel
II. očitno razočaral napredno duhov-
ščino in reveže v Latinski Ameriki, je
Teng Hsiao-ping, podpredsednik ki-
tajske vlade, opravil znamenit obisk
v Washingtonu, kjer pa je skušal
vstaviti v igro tudi nekajprotisovjet-
skih kart. Naša soseda Bolgarija pa
plačuje drage denarje za to, da rovari
proti Jugoslaviji po časopisju - v In-
diji in drugod.
V teh dneh predsednik Tito obisku-
je Kuvajt in Irak. Obisk vzbuja po-
zornost po vsem svetu. In prav je ta-
ko. Gre za naše stike s štirimi arab-
skimi državami (Sirijo in Jordanijo
bo predsednik še obiskal) in gre za
širši pomen, ki ga ima Jugoslavija v
svetu, in predsednik Tito v moderni
zgodovini.
Kuvajt je majhna država, toda fi-
nančno močna in politično vplivna.
Meri manj kot Slovenija (17.818 kv.
km) in šteje nekaj nad milijon ljudi.
Leži ob morju, na pesku in je brez
vode. V njej pa načrpajo nekaj manj
kot 4 odstotke svetovne proizvodnje
nafte. Naša menjava je v lanskih
enajstih mesecih dosegla sicer le 37
milijonov dolarjev, obstaja pa dobro
finančno sodelovanje in naše delo pri
njihovih investicijah. Do lanskega le-
ta je delalo v Kuvajtu okoli 3000 na-
ših delavcev. Zdaj sodeluje pri iz-
gradnji Kuvajta 31 naših delovnih or-
ganizacij. Med drugim gradimo 19
stavb za njihova ministrstva in nase-
lje s 3000 družinskimi hišami.
Irak je znamenit na podoben in na
drug način. Meri 434.000 kv. km in
ima nad 11 milijonov prebivalcev. V
Iraku načrpajo dnevno 2,2 milijona
sodčkov nafte, kar prinese letno vre-
dnost okoli 10 milijard dolarjev. Irak
je naš prvi gospodarski partner med
neuvrščenimi in deželami v razvoju,
sicer pa peti na svetu. Tam dela okoli
10.000 naših strokovnjakov in delav-
cev. Postavljajo objekte v vrednosti
okoli 2 milijarde dolarjev. Naša bla-
govna menjava je znašala lani skoraj
700 milijonov dolarjev; od tega pa je
dosegel naš uvoz nafte kar 525 milijo-
nov.
Iz povedanega je razvidno, o čem se
pogovarja predsednik Tito s sodelav-
ci v Kuvajtu in Iraku. To pa še ni vse.
Zaradi vloge Jugoslavije v svetu in
zaradi vloge, vpliva in geografskega
položaja omenjenih držav so na tape-
ti še najpomembnejša mednarodna
vprašanja. Med njimi sta brezz dvo-
ma najpomembnejši: kriz in položaj
v gibanju neuvrščenih.
Naša znana stališča o mogočih reši-
tvah zapleta na Bližnjem vzhodu
arabske države cenijo, ne glede na
razlike, ki so v tem pogledu med nji-
mi. Naše stališče je, da se morajo
Izraelci vrniti z okupiranih ozemelj,
da je potrebno uresničiti pravice Pa-
lestincev do svoje države in da so vse
pobude, ki peljejo v to smer, dobre.
Jugoslavija se torej zavzema za celo-
vito reševanje problema, ne pa za
delne poti, kot bi to radi Izraelci. Po-
dobna stališča ima tudi Kuvajt. Irak
pa je v tem pogledu še posebno po-
memben, saj je bil nedavno gostitelj
arabskega -estanka tistih dežel, ki so
se zoperstavile sporazumom v Camp
Davidu. Predsednika Tita so sprejeli
kot borca za arabske pravice. To je
človek, so zapisali, ki se ni še nikoli
vdal.
Glede gibanja neuvrščenih pa je
predsednik Tito v razgovorih s svoji-
mi gostitelji poudaril, da morajo neu-
vrščene dežele ohraniti svojo enot-
nost in s tem akcijsko sposobnost. To
je sedaj najpomembnejše, saj prihaja
do poskusov, da se ta enotnost izpod-
koplje. Neuvrščene dežele ne morejo
priznati niti teorije niti prakse, da se
medsebojni spori rešujejo s silo, da
ena država posega v drugo. Neuvršče-
ne države so izven blokov. Predse-
dnik Tito in njegovi gostitelji si ima-
jo torej marsikaj povedati.
4. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
NOČNO DELO JE ZA MOŠKE
Že pred nekaj leti smo se začeli zavze-
mati za odpravo nočnega dela. Seveda
bi odpravljanje naj potekalo postopo-
ma, tako, da bi gospodarstvo ne utrpelo
prevelike škode. Ponekod so nočno de-
lo odpravili povsem, ponekod pa delo-
ma. Med te zadnje sodi tudi Tovarna
nogavic v Polzeli, ki je nočno delo ome-
jila na najmanjšo možno mejo. Ker so z
nočnim delom ženske bolj obremenjene
kot moški in ga težje prenašajo, smo tri
od njih vprašali k^ menijo o tem.
MARJETA SOSTARIC: »Delam v
obratu družbene prehrane kot kuharica.
Ker imamo pri nas tudi nočno izmeno je
zanjo treba pripraviti toplo malico, zato
tudi v menzi delamo v treh izmenah.
Rečem lahko, da je nočno delo mnogo
bolj naporno.«
MILICA SAUBER: »Delam v obliko-
valnici in mi je, dokler sem samska,
vseeno če delam tudi ponoči. Seveda je
za poročene ženske, ki imajo na skrbi še
otroke in gospodinjstvo, mnogo teže.
Meni pa se pozna pri osebnem dohodku
in ker lahko podnevi spim, mi je tako
kar prav.«
¡ŠTEFKA PESJAK: »Nočno delo je ze-
lo naporno, še posebno tu v barvarni, ko
si vso noč na nogah. Dobro bi bilo, če bi
nam ne bilo treba delati ponoči. V noč-
no delo pri nas precej vključujejo mo-
ške, tako, da samo še na nekaterih de-
lovnih mestih delajo tudi ženske. Vsak-
do pa ve, da se s.»šihtom« delo za nas ne
konča, saj nas doma čaka še obilo dru-
gega dela.«
T. TAVCAR
OBMOČJE
ZASTOJ ZARADI IVERIC
V težavah tudi potiištvena industrija
Težave, s katerimi so se
zlasti prejšnji mesec in že
prej srečali proizvajalci
ivernih plošč - v Sloveniji
jih je pet - so ob koncu ja-
nuarja in na začetku fe-
bruarja prešle tudi na pro-
izvajalce pohištva. Tudi po-
hištvena industrija je zasta-
la, nekje bolj, drugje manj.
Na celjskem območju je po-
manjkanje iveric najbolj
občutil kolektiv Garanta na
Polzeli. Prav tako v obeh te-
meljnih organizacijah LIK
Savinja, v Celju in Šempe-
tru. Predvsem v tem me-
secu.
Kot kaže, je proizvodnja
iveric zdaj spet stekla pred-
vsem po zaslugi uvoza pre-
potrebnega lepila. Doma ga
je namreč premalo, da bi lah-
ko z njim pokrili vse potre-
be. In vendar se kolektivi po-
hištvene industrije zdaj zav-
zemajo tudi za uvoz večje ko-
ličine iveric. Izpad je bil pre-
velik, da bi ne pustil posle-
dic. Izpad v dohodku in še
kje.
V LIK Savinji pravijo, da
zdaj živijo in delajo v obeh
obratih pohištva iz dneva v
dan. V težjem položaju je
celjski obrat, kajti dobava
iveric iz Nazari j je nekaj časa
povsem zastala. Nekoliko
bolje je bilo z dobavo teh
plošč iz Slovenjega Gradca.
Zahtevo po uvozu iveric
utemeljujejo tudi zaradi di-
menzij, ki vsaj trenutno, niso
vse na razpolago.
Zaradi negotovosti v proiz-
vodnji se je zmanjšala pro-
duktivnost dela. Zaradi
manjše proizvodnje pohištva
v celoti se je zmanjšala tudi
poraba furnirja. Torej, veriž-
na reakcija, ki jo občuti zlasti
ves kolektiv LIK Savinja, in
ki ima in bo imela močan
vpliv tudi na poslovne rezul-
tate.
Trenutno težave rešujejo.
Vprašanje je le, kako dolgo
bo trajalo pomanjkanje ive-
ric. V LIK Savinji gre v obeh
temeljnih organizacijah po-
hištva za okoli tristo delav-
cev. Trenutno še niso segli
po ukrepih za »dopuste«.
Kaj bo prinesel jutrišnji dan,
ni znano.
Na vsak način gre za pro-
blem, ki ga bo treba rešiti. V
tej zvezi tudi prodajno ceno
za iverice in ne samo pravo-
časno dobavo lepila, ki ga
proizvajalci ivernih plošč
nujno potrebujejo.
MB
CELJE:
NAGRADE
NAJBOLJŠIM
Koordinacijski odbor
za stabilizacijo pri občin-
ski konferenči SZDL v
Celju ter Raziskovalna
skupnost občine Celje sta
objavili razpis o podelitvi
nagrad in priznanj »Ino-
vator 1978«. Za to nagra-
do lahko kandidirajo vsi
tisti delavci, ki so v letu
1978 uresničili svoje do-
sežke na področju inova-
torstva. Kandidate za na-
grado lahko predlagajo
komisije za inovacije ali
drugi odbori za inventiv-
no dejavnost v tozdih ali
delovnih organizacijah,
delavski sveti, družbeno-
politične organizacije,
društva ali posamezniki.
Na predlog razpisne ko-
misije in na osnovi pravil-
nika o podelitvi nagrad in
priznanj »Inovator« bosta
občinska konferenca
SZDL in Raziskovalna
skupnost Celje podelila
pet nagrad s plaketami in
deset priznanj najboljšim
inovatorjem v letu 1978.
Vse prijave zbira Razi-
skovalna skupnost Celje
do 1. marca letos.
DS
GOSPODARSKI PRODOR V SVET
COMET NA MALTI
Velili uspeh Cometovega TOZD Coflex
Cometov COFLEX je ena
izmed najuspešnejših te-
meljnih organizacij združe-
nega dela in ne bo dolgo, ko
bo njeno ime svetilo tudi na
novi tovarni za izdelovanje
umetnih brusov v Valetti,
glavnem mestu Malte. Ime je
že določeno in sicer: CO-
FLEX MALTA LTD. Gre za •
prvo jugoslovansko naložbo
v tej otoški državi sredozem-
skega morja, pri čemer kaže
poudariti, da je pred dobrim
mesecem podpisana koope-
racijska pogodba med malte-
škim družabnikom iz zre-
škim Cometom določila, da
70 odstotkov investicije
prevzamejo Zrečani, ostali
del pa domačini. Pri tem zre-
ški Cometovci nudijo svojo
tehnologijo kot pomoč pri
prizadevanju Maltežanov za
vse večjo gospodarsko osa-
mosvojitev. Prav tako je tre-
ba podčrtati, da bo v novi
tovarni izključno jugoslo-
vanska strojna oprema.
Ves ta uspešen jugoslo-
vanski prodor na Malto gre
pripisati zreškim Cometov-
cem, ki so postaU specialisti
za izdelavo visokoturažnih
armiranih bakelitnih brusov,
z močno usmeritvijo na izvoz
in še posebej dobrimi uspehi
pri izdelavi in prodaji rezalk
za ročne stroje, tako za reza-
nje kamna kot rezanje vseh
kovin.
Pri tem pa se Cometovci
dobro zavedajo, da majhna
Malta s približno tristo tisoč
prebivalcev ni trg, ki bi lah-
ko vsrkal večjo količino bru-
sov, vsekakor pa je zelo pri-
merna za gospodarski skok v
severno Afriko. Vsekakor pa
je za Maltežane še kako po-
membno vsako novo delov-
no mesto, vsaka nova zapo-
slitev za otoško prebivalstvo.
Cometovci torej nestrpno
pričakujejo začetek obrato-
vanja nove tovarne na Malti,
predvideno je v maju, saj
imajo tokrat prvič tako te-
meljito na preizkušnji vse
svoje sposobnosti, znanje in
tudi poslovno agresivnost.
Ce uspejo, v to pa ne kaže
dvomiti, saj so uspehi 500-
članskega kolektiva Cometa
Ì2 Zreč vsaj v slovenskem
gospodarstvu več kot na dla-
ni, bodo vse bolj realna tudi
razmišljanja o še večjem pro-
doru v svet, morda na črni
kontinent ali daljno Azijo. V
takšna razmišljanja pa jih
nujno sili lasten uspešen go-
spodarski razvoj, saj že da-
nes na domačem trgu pokri-
vajo dobri dve tretjini potreb
po bmsih in drugih svojih
izdelkih.
MITJA UMNIK
SOGLASJE ZA EMO-
ZELENA LUČ ZA TOVARNO
ENERGETSKE OPREME
Izvršni odbor združenja TOZD kovinske industrije
je dal soglasje za investicijsko namero EMA iz Celja za
gradnjo nove tovarne energetske opreme. Ta nova in-
vesticija naj bi zaokrožila obstoječo proizvodnjo par-
nih in vročevodnih kotlov in opreme za kurilne na-
prave, ki bi bile primerne za kurjenje odpadnih snovi.
Nova proizvodnja naj bi stekla v objektu, ki ga EMO
namerava zgraditi v šentjurski občini. Pri tem je
osnovna orientacija na kooperacijskem odnosu s tujim
partnerjem, pogodba je že podpisana, prodaja energet-
ske opreme pa je zasnovana na sistemu inženiringa.
EMO se je že sporazumel z mariborskim TAM o
delitvi programa, pri čemer se je odpovedal proizvod-
nji malih in srednjih kotlov za centralne kurjave.
Izvršni odbor združenja TOZD kovinske industrije
Slovenije je izdal torej potrebno soglasje začrtanemu
programu EMO, pri tem pa je opozoril še na nujnost
dogovora o sodelovanju in delitvi proizvodnega pro-
grama s TAM in Združenim podjetjem STROJE-
GRADNJE.
MITJA UMNIK
CELJE
OCENA JE SPODDUDA
Sposobni smo uresničiti zastavljene cilje
Delegati vseh zborov celj-
ske občinske skupščine so
na zadnjih ločenih sejah, ob
koncu januarja, med dru-
gim sprejeli resolucijo o po-
litiki izvajanja družbenega
plana občine v letošnjem le-
tu. Ko je o njej na skupni
seji zborov govoril predse-
dnik Izvršnega sveta Skup-
ščine občine Celje, Venče-
slav Zalezina, je med dru-
gim dejal:
»Skozi razpravo se je po-
trdila odločenost nosilcev
planskih nalog za njihovo
dosledno uresničitev ter s
tem za hitrejši razvoj na
vseh področjih družbenoe-
konomskega razvoja.
Ker resolucija za leto 1979.
leto pomeni nadaljevanje te-
meljnih nalog in ciljev, dogo-
vorjenih s srednjeročnim
družbenim planom, je treba
temeljito in kritično oceniti,
kakšne rezultate smo dosegli
v dosedanjem triletnem ob-
dobju in s kakšno material-
no osnovo pristopamo k rea-
lizaciji nalog v letošnjem
letu.
Stanje v gospodarskem ra-
zvoju Celja se je lani po te-
meljnih kazalcih izboljšalo,
čeprav z vsemi rezultati ne
moremo biti povsem zado-
voljni. Ta ugotovitev je zlasti
pomembna zaradi dejstva,
da smo že v četrtem letu
izvajanja srednjeročnega
plana ter nam tako ostaja
malo časa, da bi ujeli zamu-
jeno. To bo možno samo z
organiziranim, strokovnopo-
litičnim naporom vseh nosil-
cev planskih nalog, zlasti na
ključnih področjih gospo-
darjenja.«
V	nadaljevanju je Venče-
slav Zalezina opozoril, da
imamo še vedno nekatere
gospodarske probleme odpr-
te, da ne izkoriščamo dovolj
vseh proizvodnih potencia-
lov itd. Gre tudi še vedno za
nezadostno rast produktiv-
nosti dela in za počasno
izboljševanje kvalitativnih
dejavnikov gospodarjenja.
»Ugotavljamo tudi, da do-
slej še ni prišlo v globalnem
usmerjanju industrijske pro-
izvodnje do večjih premi-
kov. Krepitev kovinsko pre-
delovalne in kemične indu-
strije, kot razvojnih nosilcev
Celja, je prišla premalo do
izraza, in to kljub nekaterim
dosežkom, ki se kažejo v na-
ložbah v tovarni traktorjev, v
tovarni AC papirja itd.
Nekaj večjih investicij ni
bilo izvršenih. Prestrukturi-
ranja in modernizacije pa si
seveda ne moremo in ne
smemo zamišljati tako, da
bomo to dosegli samo z iz-
gradnjo novih objektov,
temveč tudi z opuščanjem
zastarelih tehnoloških po-
stopkov, neidočih proiz-
vodov in podobno.
V	dosedanjem razvoju so
nam ostala še vedno nereše-
na nekatera ključna vpraša-
nja, kot so tradicionalne eno-
te, ki poslujejo z izgubo, za-
tem temeljne organizacije, ki
poslujejo z nizko stopnjo
rentabilnosti, neuspešne in-
tegracije, kot sta Dobrina in
ITC, skromni rezultati na po-
dročju razvijanja dohodkov-
nih odnosov, zlasti med trgo-
vino in proizvodnjo, neodlo-
čenost nosilcev razvoja trgo-
vine, ki že resno skrbi, slaba
organizacija dela, neustrezna
izkoriščenost znanja itd.
Nekatere opredelitve in
dogovori ostajajo preveč de-
klarativni in na papirju, kar
zahteva predvsem ostrejši
odnos do osebne odgovorno-
sti pri izvajanju nalog.
Premalo je bilo storjenega
na področju reševanja os-
novnih življenskih proble-
mov občanov, saj nam poda-
tek, da imamo v občini še
vedno 1600 gospodinjstev
brez vode, ne more biti v
čast.
Celovita, kritična presoja
doseženih rezultatov pa ne
sme povzročiti občutka ne-
gotovosti, nesposobnosti ali
nezmonezmožnosti dosega-
nja boljših rezultatov ter pre-
magovanja obstoječega,
marveč mora biti opozorilo
ter hkrati osnova za določ-
nejše in učinkovitejše ukre-
pe pri delu. Prepričan sem,
da je razvitost subjektivnih
sil takšna, da krepi spozna-
nje, da smo sposobni uresni-
čiti zastavljene cilje,« je pou-
daril Venčeslav Zalezina.
MB
KONJIŠKE CESTE
NOVA PREVLEKA
Na potezi komunalci in cestarji
v skladu z resolucijo o
družbenoekonomskem ra-
zvoju konjiške občine načr-
tujejo prav te dni skupno
občinska skupščina, komu-
nalna cestna skupnost in s
sodelovanjem delovnih or-
ganizacij ter vseh občanov
akcijski program za uresni-
čevanje mnogih komunal-
nih del. Gre za mnoga vpra-
šanja urejanja in asfaltira-
nja pomembnejših cest v
občini.
Tako v letošnjem letu načr-
tujejo predvsem naslednja
dela:
•	nadaljevanje asfaltira-
nja ceste Vitanje-Stranice
vsaj za dva kilometra od Vi-
tanja proti Stranicam
•	prav tako za dva kilo-
metra več bo asfaltne prevle-
ke na cesti Slov. Konjice-O-
plotnica; tu gre še za sodelo-
vanje s sosednjo bistriško
občino
•	odsek ceste Zreče-Bezi-
na je še posebno pomemben
zaradi mnogih delavcev, ki
so zaposljeni v Uniorju in
Cometu
•	zaradi nadaljnjega ra-
zvoja turizma, stanovanjske
gradnje, hotela in bodoče no-
ve trase proti Roglji je intere-
santen cestni odsek Spodnje
Zreče-Nova Dobrava proti
Rogli.
Poleg teh cestnih posegov
pa gre še za celo vrsto ureje-
valnih del na cestah, ki pa jih
vsebujejo programi posa-
meznih krajevnih skupnosti
v konjiški občini. Tako na
primer cescesta Žiče-Spita-
lič-Dramlje, kjer gre za repu-
bliško cesto in je njena grad-
nja predvidena v naslednjem
srednjeročnem programu po
letu 1980.
Omeniti kaže še akcijo, ki
prav sedaj poteka med de-
lovnimi organizacijami in
občani krajevnih skupnosti:
da bi namreč v občini združi-
li sredstva obveznic iz cest-
nega posojila, pri čemer ra-
čunajo Konjičani, da bi samo
v delovnih organizacijah lah-
ko na ta način zbrali kakšnih
8 milijonov dinanev. Po svo-
jih močeh naj bi po krajev-
nih skupnostih sodelovali s
svojimi obveznicami tudi
občani, k sofinanciranju naj
bi močno pristopila še ko-
munalna cestna skupnost
občine, svoje naj bi prispeva-
li še izvajalci s krediti.
MITJA UMNIK
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
GOLTE
KAKO V PRIHODNJE
Razprava o razvoju turizma
Po nesreči na gondolski
žičnici, v nedeljo, 14. ja-
nuarja, se je življenje v cen-
tru pod Medvedjakom bi-
stveno spremenilo. Skoraj
je zamrlo, a ne povsem. Ho-
tel so zaprli, kajti večjega
števila gostov ni bilo mogo-
če več pričakovati. Odprta
pa je ostala in je še planin-
ska koča. Zanimivo je, da je
dobro obiskana tudi v tem
času. Tudi smučarji priha-
jajo na Mozirsko planino,
čeprav morajo dobršen del
poti opraviti peš. Tu se
ustavljajo tudi planinci, ki
hodijo po slovenski tran-
sverzali. Skratka, Mozirska
koča na planini živi svoje
običajno življenje.
Čeprav je na Golteh dovolj
snega, je odprto le smučišče
v Moravi. Tu delà tudi vleč-
nica. Druga smučišča zaradi
premajhnega števila smučar-
jev ne pridejo v poštev, in
tudi njihovo vzdrževanje bi
bilo predrago.
Kaj bo z Goltmi?
Po kratkem razgovoru z
direktorjem Rdeče dvorane
v Velenju, Edvardom Blaže-
kom, smo zvedeli, da so pri-
zadevanja za dokončno reši-
tev Golt, tudi njegovega sta-
tusa in drugih vprašanj, v
polnem teku.
Kot je znano, je lani tik
pred nastopom zimskega ob-
dobja prevzel Rekreacijsko
turistični center Golte v
upravljanje kolektiv Rdeče
dvorane v Velenju. Ta je tudi
napravil vse, da so na Golteh
opravili nekatera nujna dela
pred sezono in še kaj.
Zdaj, kot kaže, se bo priče-
la razprava o položaju Golt, o
organizacijski povezanosti
tega centra s turističnim za-
ledjem in podobno. Zdi se,
da Golte v prihodnje ne bo-
do delale več pod okriljem
Rdeče dvorane. Po vsej ver-
jetnosti gre za uresničitev že
sprejete zamisli, da bi naj
Golte skupaj s turističnimi
in gostinskimi delovnimi ko-
lektivi v dolini povezali v de-
lovno organizacijo in tako
postavili temelje za enotnost
tudi na tem področju. Seda-
nja razdrobljenost ne vodi
nikamor. To je pravilo in to
je pokazala tudi dosedanja
praksa.
Skratka, tudi v tem prime-
ru in ne samo zavoljo Golt,
gre za povezanost vseh go-
stinskih in turističnih dejav-
nikov v mozirski občini.
Morda tudi v velenjski.
In kako bo z gondolsko
žičnico?
Zaenkrat ne kaže, da bi jo
opustili, čeprav bi kdaj poz-
neje ali morebiti celo kmalu
pričeli z gradnjo ceste. Toda,
to je naložba, ki bo zahtevala
veliko sredstev. Sicer pa, ne
glede na to varianto, da bi se
ne lotili njene obnove. Za
Golte je gondolska žičnica
prav gotovo svojevrstna
atrakcija, pridobitev. Treba
bo samo zagotoviti, da jO bo-
do upravljali strokovno
usposobljeni ljudje!
P nadaljnjem razvoju Golt
in bržčas o razvoju celotnega
turizma v Gornji Savinjski in
Šaleški dolini bodo v krat-
kem razpravljali tudi delega-
ti vseh zborov obeh občin-
skih skupščin. Tako bo dobi-
la ta problematika širšo
osnovo in tudi začetke za
ustrezno reševanje.
M. B02IC
OMALOVAŽEVANJE A VTOMATIKE?
NEODGOVORNO DELO
Nesrečo bi lahico preprečili
UJV Celje je ovadila stroj-
nika na Golteh, Stanislava
Igrišnika ter Vodjo strojni-
kov Valentina Klepeja sku-
paj z Ivanom Fecetom, v. d.
individualnega poslovo-
dnega organa delovne orga-
nizacije v ustanavljanju
Golte javnemu tožilcu zara-
di utemeljenega suma stori-
tve hudega kaznivega deja-
nja zoper varnost ljudi in
premoženja.
Iz že znanih dejstev - vleč-
na vrv žičnice na Golte je
preskočila na nosilno in jo
prežagala - je malone prišlo
do težke nesreče, ki pa bi jo z
upoštevanjem predpisov
lahko preprečili. Takšno
ugotovitev so nam pred ne-
davnim posredovali pred-
stavniki UJV Celje na ti-
skovni konferenci.
Stanislav Igrišnik, ki nima
strokovnega izpita za vode-
nje žičnice, tega pa nima niti
Valentin Klepej, ki je Igrišni-
ka uvajal v delo, je v trenut-
ku nesreče spuščal gondolo
s premoščeno varnostno na-
pravo, na ta način pa je izk-
ljučil tudi avtomatsko napra-
vo, ki skrbi za takojšnjo
reakcijo na kakršne koli ok-
vare. Takšen način ravnanja
bi prišel v poštev le v izje-
mnih primerih, zato je nera-
zumljivo, da se je odločil za
ročno upravljanje, kar je tudi
dokazano. Nesreča na Gol-
teh, nastala zaradi neupošte-
vanja prepisov in neodgo-
vornega ravnanja, je pustila
za sabo precejšnjo škodo, ki
so jo delavci Zavarovalne
skupnosti Triglav ocenili na
dvajset milijonov dinarjev.
Že pred nesrečo je Rdeča
dvorana, ki je Golte prevze-
la, v hotel in pripadajoče ob-
jekte vložila že pet milijonov
dinarjev, ki pa so zaradi ne-
sreče ostali takorekoč brez
prave koristi, saj se je zimska
sezona zaradi okvare preki-
nila.
Takšen je epilog nesreče,
do katere je prišlo 14. januar-
ja. Takrat se je, da ponovi-
mo, pretrgala nosilna vrv, za-
radi česar je ena gondola
padla v prepad, iz druge pa
so morali rešiti potnike, ki so
bili v tistem trenutku na viši-
ni stotih metrov.
Nesreča je torej botrovala
malomarnost, lastnost, ki,
žal, vse prevečkrat prihai.q
do izraza.	MST
CELJE - HORTIKULTURA
ŠE VELIKO DELA
Urejevanje oiioija, izleti, predavanja...
Celjsko Hortikulturno
društvo čaka letos in pri-
hodnje leto ter vsa nasled-
nja veliko dela. Ne le zaradi
republiške hortikulturne
akcije 1980. leta v Celju,
marveč zlasti zaradi njene-
ga namena. Ne gre za tre-
nutne, začasne pridobitve
in ureditve parkov, nasa-
dov in okolij, marveč za ak-
cijo, ki mora postati stalna.
Na vsakem koraku, ob vsa-
kem času. Prišel je čas, ko
nam ne more biti vseeno, v
kakšnem okolju živimo in
delamo V tej akciji ima tu-
di hortikulturna organiza-
cija pomembno vlogo.
Hortikulturno društvo je v
zvezi z akcijo za urejevanje
okolja predlagalo krajevnim
skupnostim, da skličejo se-
stanke s svojimi krajani, na
katerih bi posebej ali v zvezi
z drugimi problemi razprav-
ljali tudi o nalogah v zvezi s
Hortikulturo 80. Na te razgo-
vore v krajevnih skupnostih
bo - Hortikulturno društvo
pošiljalo svoje člane, pred-
vsem vrtnarske in sadjarske
strokovnjake, ki bodo sveto-
vali in odgovarjali na vpraša-
nja udeležencev o ureditvi
zelenic, njihovem vzdrževa-
nju in o vsem, kar zadeva le-
po in urejeno okolje. Tako
bo beseda tudi o okenskem
in balkonskem cvetju, o negi
okrasnega rastja, o grmovni-
cah, sadnem drevju in po-
dobno.
Člani Hortikulturnega
društva bodo tudi s prosto-
voljnim delom sodelovali pri
raznih akcijah, ki jih zlasti
letos ne bo m.alo. Se več, tre-
ba se bo pohiteti, kajti do
osrednje hortikulturne prire-
ditve je le še eno leto. To pa
je malo, saj čas hitro beži,
razen tega pa tudi delo na
zelenicah, parkih zahteva
svoj čas.
V letošnjem delovnem na-
črtu celjskega Hortikultur-
nega društva imajo svoje
mesto tudi tradicioi , le ak-
cije. Mednje sodijo strokov-
na in druga predavanja, de-
monstracije, ki bodo zlasti to
pomlad posvečene sajenju,
vzgoji in oskrbi grmovnic in
drevnin. Te demonstracije
bodo še v tem in prihodnjem
mesecu. V marcu tudi v času
sajenja v mestnem in novem
Sončnem parku.
Izredno zanimiv in obširen
pa je letošnji program izle-
tov, ki jih društvo pripravlja
skupaj z Izletnikom. Gre za
enaindvajset možnosti poto-
vanja v znane domače kraje
in v tujino. Doma bo pot vo-
dila v Dubrovnik in črnogor-
sko Primorje, na Petrovo go-
ro in Kozaro, na Ohrid in v
Makedonijo, na Snežnik, v
Cerklje, na tradicionalno tu-
ristično žetev v Polenšak, v
Davčo na dan teric ter v Go-
riška Brda, na obisk in ogled
fruškogorskih samostanov
pa tudi v Idrijo k čipkari-
cam.
Izbrana in večkrat tudi
hortikulturno pobarvana bo-
do tudi poiu\ anja v tujino,,
tako na Madžarsko, v Špani-
jo in Portugalsko, v Sofijo in
Carigrad, v Bonn, Furlanijo,
pa v Berlin in Varšavo, na
Solnograško, v Prago in Kar-
love Vary in še in še.
Hortikulturno amštvo je
dobilo tudi svojo p sarno in
to v Zidanškovi ulic. 22, nad
trgovino Galeg.
MB
TURIZEM NE POZNA MEJA
Nobenih in tudi jezikovnih
ne.
Posnetek te napotnice, bo-
na ali voucherja je slučajno
iz turistične agencije celjske-
ga Izletnika, lahko pa bi bil
tudi od Kompasa, TTG itd.
Presenetil je namreč jezik.
Najprej seveda človeka, ki je
dobil v roke to napotnico in s
katero je odšel za nekaj dni v
Bovec. Slo je torej za pot iz
Celja v Bovec. In vendar je
bil obrazec izpolnjen v srbo-
hrvatskem jeziku.
Zakaj? Podcenjevanje na-
šega jezika v javni rabi? Po-
slovni običaji?
Odgovor je bil kmalu na
dlani.
Kadar gre za napotnice
drugih' turističnih podjetij,
agencij in podobno, jih je
treba pač napisati v jeziku
tistega, ki prodaja svoje turi-
stične kapacitete, aranžmaje
in podobno. V tem primeru
je šlo seveda za Atlas in zato
za nujno uporabo srbohrvat-
skega jezika.
»Veste,« so poudarili v
vseh treh celjskih turističnih
uradih, »tako moramo napi-
sati tudi zaradi tega, da ne
pride do napak, do napačne-
ga tolmačenja našega naroči-
la. Kajti en izvod takšne na-
potnice gre tudi na sedež tu-
ristične organizacije združe-
nega dela, ki prodaja določe-
ne usluge. Lahko bi se zgodi-
lo, da bi kdo v teh uradih ne
poznal najbolje našega jezi-
ka in napaka bi bila tu, na
vsak način pa napaka, ki bi
jo občutil človek, tisti, ki ko-
risti takšne ali drugačne
usluge.«
Tako je torej z izpolnjeva-
njem napotnic drugih turi-
stičnih organizacij, povsem
drugače pa je, kadar na pri-
mer Izletnik, Kompas ali
TTG izpolnjuje svoje napot-
nice. Takrat je v rabi sloven-
ščina, če gre za koriščenje
uslug v drugih republikah
srbohrvaščina, v tujini pa an-
gleščina.
V turizmu torej v resnici ni
meja, tudi v jeziku ne, če-
prav...	M. BOŽIČ
Z MOPEDOM V MAROKO
Stane Tavčar iz Kranja je znan svetovni potnik. Tudi
zaradi svojega mopeda, ki je prevozil že nič koliko deset
tisoč kilometrov. Stane Tavčar, pa je znan tudi kot odličen
predavatelj. In tako bo danes, v četrtek, 8. februarja, z začet-
kom ob 17. uri predaval v dvorani Regionalne zdravstvene
skupnosti v Gregorčičevi ulici 5 o svojem potovanju v Ma-
roko. Besede bo dopolnil s številnimi barvnimi diapozitivi.
RAZPISI
MAJSKIH
TEKMOVANJ
Ljubljanska banka - Združena ban-
ka Ljubljana je razpisala majsko med-
šolsko tekmovanje za najboljše likovno,
literarno in fotografsko delo od februar-
ja do 15. aprila 1979. Razglasitev rezulta-
tov in podelitev nagrad bo maja 1979.
Dela pošljite na naslov: Ljubljanska
banka - Združena banka Ljubljana,
Sektor za poslovanje z občani. Gradišče
14/1, 61000 Ljubljana - z oznako MED-
SOLSKO TEKMOVANJE.
Tekmovanja se lahko udeležijo pred-
šolski otroci v okviru programa v WZ,
učenci osnovnih šol v okviru šolskega
programa ali posameznih krožkov in
otroci delavcev na začasnem delu v tuji-
ni, ki obiskujejo dopolnilni pouk v ma-
terinščini ter dijaki srednjih šol v okviru
šolskega tekmovanja ali posameznih
krožkov.
Tema je tudi letos prosta, ker pa je
leto 1979 mednarodno leto otroka, naj bi
avtorji v svojih prispevkih razmišljali ali
predvsem o sebi in o vsem, kar jih obda-
ja, veseli, pa tudi o tem, česar ne marajo.
Za vsako posamezno zvrst bodo pode-
ljena po tri najboljša dela v različnih
starostnih skupinah, skupno 21 enako-
vrednih nagrad po 2000 din, ki jih prej-
me šola, krožek ali razred v okviru kate-
rega je avtor sodeloval na medšolskem
tekmovanju.
Obenem naj še opozorimo na razpise
Ljubljanske banke - Splošnenke Cae-
Ije, in sicer:
Razpis likovnega tekmovanja med
skupinami v WZ, ki traja do 28. fe-
bruarja 1979. Tema in tehnika je svobo-
dna. Sodelujejo lahko vsi otroci WZ na
področju občin, kjer posluje Splošna
banka Celje. Vsaka skupina lahko poš-
lje največ tri izdelke. Podeljeno bo 9
nagrad, in sicer najboljšim skupinam
otrok iz vsake občine po ena, iz Celja pa
najboljši skupini iz vsakega WZ do
1000 din.
Že ustaljena akcija Ljubljanske banke
- Splošne banke Celje za spodbujanje
mladine k varčevanju je tudi razpis za
najboljše likovne in literarne izdelke, ki
tudi traja do 28. februarja. Za likovne
izdelke je tehnika in tema svobodna, za
likovne izdelke pa je skupna tema:
»KDOR SEJE, TA ŽANJE«, za nižjo in
višjo stopnjo.
Nagrade za likovne in literarne izdel-
ke ter tekmovanje med PH v uspešnosti
poslovanja, so letos zvišane. Za najbolj-
ša likovna in literarna dela znašajo od
100-500 din; nagrade za uspešno poslo-
vanje PH popolnih osnovnih šol znašajo
od 1000-2000 din (10 nagrad), za nepo-
polne šole pa od 800-1200 din.
Ob koncu še vabilo vsem varčevalcem
Ljubljanske banke - Splošne banke Ce-
lje za čimvečjo in pravočasno udeležbo
ter veliko uspehov pri delu.
6. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 79 (V)
VKUUČUJEJO SE MLADI
Letos 30 let vzgoje mladih za SLO
v Celju se je že sestal ob-
činski odbor za pripravo
proslave ob 30 letnici vzgo-
je mladine za SLO, katerega
vodi Sonja Ocvirk. Na prvi
seji so obravnavali in spre-
jeli program dela občinske-
ga odbora za pripravo pro-
slave, ki se bo zaključila z
občinskim in kasneje me-
dobčinskim tekmovanjem v
orientacijskem pohodu, zra-
ven pa bodo seveda zajete
tudi druge številne najraz-
novrstnejše akcije.
Čimprej morajo steči pri-
prave za čim uspešnejšo
izvedbo občinskega tekmo-
vanja v orientacijskem poho-
du. Nastopile naj bi vse šole,
ki bi najprej izvedle šolska
tekmovanja, najboljši dve
ekipi z vsake šole v občini pa
bi potem nastopili na občin-
skem tekmovanju. Orienta-
cijski pohod bi pripravili za
7. in 8. razrede osnovnih šol
ter prvi in drugi letnik sred-
njih šol, k sodelovanju pa bi
pritegnili tudi kmečko in de-
lavsko mladino. Ker so neka-
teri prigovaqali, da je rok za
pripravo in izpeljavo tekmo-
vanj prekratek, je to spodbil
Oto Pungartnik s tem, da je
termin bil sprejet na ravni
države že lani v jeseni, torej
ni nobenih zadržkov, da do
tekmovanja marca oz. aprila
ne bi prišlo. Priti mora pa
tudi zato, ker bo po medob-
činskem tekmovanju sledilo
še republiško.
Vsi po posameznih šolah
so o tem informirani, morda
bi za lažjo izpeljavo še usta-
novili interne odbore. Orga-
nizacija mora biti precizna,
vso pomoč pa je obljubila tu-
di celjska garnizija. Proga bo
dolga šest kilometrov in bo
imela pet kontrolnih postaj
(streljanje z zračno puško,
preizkus znanja prve pomo-
či, vrisovanje točk v zemlje-
vid, orientacija s kompasom,
metanje bombe z vseh treh
položajev v cilj, prehod pre-
ko minskih polj in premago-
vanje ovir itd.).
Dogovorili so se tudi o
drugih dejavnostih mladih,
ki jih bo občinski odbor or-
ganiziral, vodil, podpiral ali
vzpodbujal. Tako pripravlja-
jo tekmovanje osnovnošol-
ske, srednješolske in izven-
šolske mladine z likovnimi
in literarnimi prispevki s te-
matiko »Mladina v .«^LO«.
Mladina bo tudi sodelovala v
pripravah in izvedbi akcije
»Nič nas ne sme presenetiti«
ter se vključila v aktivnosti
ob tednu varnosti in družbe-
ne samozaščite od 7. do 13.
maja. Seveda bodo proslavili
tudi celo vrsto letošnjih jubi-
lejev, kot 60 letnico KPJ,
SKOJ itd. Na vsaki šoli v
celjski občini bo deloval vsaj
en obrambno-zaščitni kro-
žek, ostali krožki in vs> učni
predmeti pa bodo prežeti z
obrambno - samozaščitno
vsebino.
Sole morajo dopolniti pro-
grame strokovnega izpopol-
njevanja pedagoških delav-
cev s temami s področja
SLO in družbene samozašči-
te. Osnovne in srednje šole
morajo tudi poskrbeti za
boljšo opremljenost kabine-
tov obrambe in zaščite s te-
hnično-materialnimi sred-
stvi. Po vsem tem lahko za-
pišemo, da se tudi mladi
uspešno in vsestransko
vključujejo v letošnjo široko
aktivnost ob »varnosti in
družbeni samozaščiti«.
TONE VRABL
NOVO VODSTVO SZDL V
LJUBEČNI
Pretekli petek so imeli v Ljubečni volilno konferenco
Krajevne organizacije SZDL, na kateri so se med drugim
dogovorili, da bodo v prihodnje posvetili več pozornosti
delegatskemu sistemu in delovanju delegacij. Aktivneje se
bodo vključevali tudi v reševanje krajevnih problemov.
Za novega predsednika krajevne konference SZDL so
izvolili Ivana Krajnčana, za sekretarja izvršnega odbora pa
Franca Ambroža.
Volilno konferenco so izkoristili še za podelitev priznanj
najbolj delavnim krajanom.	jyj breCL
10 LET REVIJE »NAŠA OBRAMBA«
V VSAKO DRUŽINO!
Jubilejno številko so natisnili v 125000 izvodih
Pred dnevi je bila v Ljublja-
ni v klubu delegatov prosla-
vitev desetletnice revije
Naša obramba, ki se je je
udeležila vrsta vidnih oseb-
nosti, med drugim tudi
predsednik RK SZDL Mitja
Ribičič in komandant ljub-
ljanskega armadnega ob-
močja Franc Tavčar. Sred-
nji je v imenu načelnika Ge-
neralštaba JLA generalpol-
kovnika Staneta Potočarja
izročil Naši obrambi »sred-
njo plaketo JLA«, hkrati pa
je revija za svoje zasluge pri
splošnovojaškem usposab-
ljanju in idejnopolitičnem
izobraževanju rezervnih vo-
jaških starešin dobila še
»zlato plaketo ZRVSJ« in za
svoj prispevek pri širjei^u
načel družbene samozaščite
tudi plaketo organov za no-
tranje zadeve.
Z lansko decembrsko šte-
vilko je slovenska obramb-
novzgojna revija Naša
obramba sklenila deseto leto
izhajanja, skupaj s svojim
predhodnikom Vojaškim in-
formatorjem, iz katerega je
izšla in ima to tudi zapisano
v kolofonu, pa s tem zaklju-
čuje 15. obletnico slovenske-
ga obrambnovzgojnega ti-
ska. Vojaški informator je
začel izhajati leta 1963 v na-
kladi 35 tisoč izvodov, jubi-
lejno številko Naše obrambe
pa so natisnili že v 125 tisoč
izvodih! Ta velika razširitev
govori o tem, da je revija
kvalitetna, pestra in da ima
prav zaradi tega vedno več
bralcev. Naša obramba je do
leta 1976 izhajala na 64 stra-
neh, potem pa je prešla na 96
strani, od tega ima 16 barv-
nih strani in 32 v dvobarv-
nem tisku. Se posebej je za
Našo obrambo značilno dej-
stvo, da ima med vsemi slo-
venskimi revijami najvišjo
naklado pa tudi v svetovnem
merilu ni vojaškostrokovne-
ga oz. obrambnovzgojnega
časopisa ali revije s tolikšno
naklado v primerjavi s števi-
lom prebivalstva, ki uporab-
lja ustrezen jezik. Prvo leto
ustanovitve je imela Naša
obramba 50 tisoč izvodov na-
klade, leta 1975 že 78 tisoč in
v naslednjem 94 tisoč. Pred-
lansko leto so prvič prekora-
čili sto tisoč (102) in lani do-
segli 112 tisoč izvodov po
številki. Prva letošnja in tudi
jubilejna številka pa je izšla
v rekordni nakladi 125 tisoč!
Našo obrambo bi glede
vsebine lahko razdelili na
pet oddelkov. Prvi vsebuje
aktualna notranja in zuna-
njepolitična dogajanja ter
aktualne dogodke in proble-
matiko s področja splošne
ljudske obrambe in družbe-
ne samozaščite. V drugem^
oddelku so združeni prispev-'
ki o izkušnjah iz NOB naše-
ga in drugih narodov v sve-
tu. V tretjem oddelku so felj-
toni, v četrtem splošnovoja-
ško gradivo in v petem razne
zanimivosti, obrambno
usmerjene križanke itd. Po
svoji vsebini je revija široko
izobraževalna ter nadomešča
in dopolnjuje druge oblike
obrambnega usposabljanja
tako rezervnih vojaških sta-
rešin, pripadnikov teritorial-
ne obrambe in pripadnikov
milice, kakor tudi vseh dru-
gih struktur prebivalstva, še
posebej pa mladine. Revija
je postala nepogrešljiv pri-
pomoček pri obrambnem
usposabljanju šolske in dru-
ge mladine,
V bodoče bodo poskušali
uresničiti predvsem nasled-
nje tri najbistvenejše nalo-
ge: še nadalje bodo prilaga-
jali vsebino potrebam na
področju SLO in družbene
samozaščite v skladu z na-
vodili in priporočili nosil-
cev obrambnega usposab-
ljanja in z željami bralcev.
Akcijo »Našo obrambo v
vsako družino« je treba po-
spešeno nadaljevati, da bo
čimprej dosegla svoj cilj ter
da bi čimprej začeli izdajati
revijo tudi v srbohrvaščini
za tistih stotisoč delavcev
iz drugih republik, ki so na
delu v Sloveniji.
TV
DELEGACIJA DOBRO DELA!
V žalski občini je dele-
gatski sistem dobro zaži-
vel. Obiskali smo Lojzko
Kronovškovo iz Orle vasi,
ki je predsednica splošne
delegacije krajevne skup-
nosti Trnava ter ji zastavi-
li nekaj vprašanj:
Kako ste pri vas zado-
voljni z delom splošne
delegacije?
»Reči **ioram, da sem
že drugo mandatno dobo
v splošni delegaciji. V
prvi sem bila član, sedaj
pa predsednik. Z delom
sem zadovoljna. Sestanki
so dobro obiskani, tako,
da nimamo posebnih te-
žav.«
Kaj menite o gradivu
za seje skupščine?
»No tudi tu bi se dalo
marsikaj izboljšati. Gra-
divo je po mojem precej
obširno, tako, da ga vča-
sih marsikateri ne utegne
niti prebrati. Nekatera
poročila bi se dala vseka-
kor skrajšati.«
Kako ste zadovoljni z
odgovori na delegatska
vprašanja?
»Vprašanja postavlja-
mo na sejah skupščine v
živo ali v pismeni obliki.
Moti me le, da dobimo
odgovore včasih šele po
mesecu in pol. Razne
službe na Skupščine ob-
čine bi morale po mojem
te stvari reševati bolj te-
koče.«
Imate v kraju kakšne
probleme s katerim na-
meravate seznaniti
skupščino?
»Največji problem je
trenutno telefon. Naš kraj
Orla vas nima niti enega
telefona, prošenj pa je
petdeset. Že pred letom
dni smo pobrali prve pri-
spevke in do danes nam
še ni uspelo, da bi v vasi
dobili le nekaj priključ-
kov. Lahko pride do po-
žara ali kakšne druge ne-
sreče, če pa hočemo po-
klicati pomoč moramo v
sosednjo vas.«
TONE TAVCAR
LEVEČ DOBI VRTEC
V teh dneh so delavci podjetja Gorenje Vegrad pričeli z montažo novega otroškega vrtca v
Levcu Z gradnjo so pričeli pravzaprav že jeseni, ko so krajani sami z udarniškim delom
napravili temelje. S tem so prispevali velik delež k pocenitvi novega objekta. Vrtec bo lahko
sprejel okoli 50 otrok, stal pa bo 4 milijone dinarjev. Sredstva je prispevala skupnost
otroškega varstva občine Žalec in Krajevna skupnost Petrovče.	t. д лт-^ д r
Vrtec bo Dod streho v dobrih desetih dneh.	ìavl-ап
KRAJEVNA SKUPNOST ŽALEC
JAVNA GOVORILNICA?
Letos velika skrb za čisto okolje
čeprav se je novo vodstvo
sveta krajevne skupnosti
Žalec šele pred dobrima
dvema mesecema na novo
formiralo pa je že dobro
zaoralo v program dela, ki
ga je treba realizirati. Žalec
se vedno bolj širi, zraven
sta še zaselka Vrbje in Lož-
nica, vse to pa tudi veča na-
loge krajevne skupnosti pri
reševanju tistih problemov,
ki so v kraju najbolj pri-
sotni.
Predsednik sveta žalske
krajevne skupnosti Alojz
Hrušovar je tako naštel celo ,
paleto nalog, katere bi želeli
v letošnjem letu izpeljati. Se-
veda pa je izpeljava pogoje-
na s sredstvi in še drugimi
pomembnimi stvarmi.
»V letošnjem letu bi radi
uredili cesto na Lavo,« pri-
poveduje Alojz Hrušovar,
»nameravamo tudi urediti in
razširiti pokopališče. Ob
njem naj bi tudi uredili več
parkirnih površin. Poživeti
moramo potrošniški svet, ki
je sicer ustanovljen, vendar
še ne izpolnjuje nalog, ki bi
jih moral. Radi bi tudi uredi-
li telefonsko omrežje v Vrbju
in na Ložnici, veliko pozor-
nost bomo posvetili olepšavi
kraja, fasadam, rožam na
oknih, urejenim zelenicam
itd.«
Kaj pa javna telefonska go-
vorilnica?
»To bi najbolj potrebovali,
vendar verjetno letos z njo še
ne bo nič. Postavili bi prav-
zaprav dve javni telefonski
govorilnici in sicer pri avto-
busni postaji, torej takore-
koč v centru novega mestne-
ga jedra (stanovanjsko nase-
lje, Nama, avtobusna posta-
ja, hotel, šola, vrtec) in v sta-
rem delu mesta. To bi bili
telefonski govorilnici za
medkrajevne pogovore. Mal-
ce počasno se obnašajo na
pošti pa tudi precej drago je.
Seveda pa to ne pomeni, da
bomo kar tako odnehali.«
Kako je z ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito?
»Veliko je narejenega, ven-
dar še zdaleč ne vse. Tudi to
področje bo eno izmed nosil-
nih v programu našega
dela.«
TONE VRABL
105. ZBOR GASILCEV V
ŠENTJURJU
Verjetno je le malo društev, na katerih bi predsednik
lahko pričel občni zbor ali letno konferenco tako, kot
jo je pričel predsednik Gasilskega društva Šentjur,
Janez Coki, z besedami:
»Otvarjam 105. občni zbor v prenovljenem domu in
vse navzoče pozdravljam z gasilskim pozdravom - Na
pomoč!«
Pisali so leto 1875. Takrat je dr. Gustav Ipavec, ta-
kratni šentjurski zdravnik, župan in skladatelj s še
nekaterimi trškimi možmi ustanovil gasilsko društvo,
katerega človekoljubno poslanstvo je v kraju nenehno
prisotno že stopet let.
Na zboru so obudili opravljeno delo okoli obnove
doma in ugotovili, da je tehnična opremljenost v druš-
tvu še kar zadovoljiva. Navzlic temu jo bo treba že v
tem letu znatno izpopolniti. Posebno pozornost bodo
posvetili sredstvom za zaščito gasilcev, ki je bila v
zadnjem obdobju zelo pomanjkljiva.
Društvo se kadrovsko nenehno izpopolnjuje, saj je
opravilo v minulem letu izpite za gasilske častnike kar
pet članov. Hkrati so posvetili veliko pozornost pomla-
jevanju svojih vrst.
Novi, funkcionalni prostori in strokovna izkušenost
članov bosta pripomogli k ponovni oživitvi pionirske
in ženske desetine.
Sodelovanje društva s civilno zaščito, občinsko ga-
silsko zvezo in novoustavoljeno občinsko požarnovar-
nostno skupnostjo je biio zelo dobro. Vse delo v teko-
čem letu pa bo osredotočeno v preventivo pod geslom
»Nič nas ne sme presenetiti!«
V minulem letu je bilo potrebnih devet posegov na
požariščih. Tu je sodelovalo štiriinpetdeset gasilcev, ki
so opravili 228 delovnih ur. Razen tega je društvo v
sušnih mesecih s svojo cisterno pomagalo občanom na
nekaterih območjih z dovozom pitne vode.
ERNEST RECNIK
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
NESREČA OD DAVNA
Velika škoda v Marijini cerkvi
Ob vsaki elementarni
ali drugi večji nesreči,
kjer kaže skrb nad obsto-
ječim stanjem širša
družbena skupnost, se ob
vprašanjih materialne
škode vedno posveti tudi
ustrezna pozornost naši
kulturni dediščini, ki je
nenehno v nevarnosti.
Tako je bila tudi v pri-
meru eksplozije plina ze-
lo prizadeta Marijin a
cerkev, saj neposredno
meji na podružnico Dela
na Trgu V. kongresa. Zu-
nanje vidne poškodbe
oken in zvonika so le del-
ček celote nesreče, ki je
prizadela ta pomemben
celjski sakralni spome-
nik. A po stari kroniki
sodeč in zgodovinskih
virih, je ta stavba že od
nekdaj služila nesrečam
za preizkušnjo in tako je
bilo tudi usodnega pone-
deljkovega jutra, 29. ja-
nuarja.
Na tem mestu je prema-
lo odmerjenega prostora,
ki bi dovoljeval širši zgo-
dovinski oris nastanka te
cere v, ki je živo in tvorno
povezana z zgodovino Ce-
lja. O tem bi veljalo spre-
govoriti drugič, najverjet-
neje v jeseni, ko bo v Ce-
lju razstava nekaterih po-
membnih dokumentov,
ki so se pred časom vrnili
v prave roke, med njimi
tudi cerkvena kronika,
risba rodovnikov Celj-
skih grofov in še številnih
drugih dragocenosti, ki
so trenutno že v Pokrajin-
skem muzeju. Za zdaj se
omejimo le na opis obsto-
ječe škode.
Pa vendar sezimo nazaj
v toliko, da si osvežimo
spomin o nastanku cerk-
ve, zaradi lažjega razume-
vanja in vrednotenja po-
membnosti njenega ob-
stanka.
Cerkev je bila pozidana
že leta 1241, kar je potrje-
val latinski napis, da so
cerkev ustanovili in zgra-
dili celjski grofje (Vovbr-
žani). Pozneje, je bila cer-
kev sestavni del minorit-
skega samostana. Cerkev
je bila že leta 1310 obnov-
ljena in je kazala podobo
romanskega sloga, okoli
leta 1400 pa je dobila got-
sko podobo. Leta 1687 je
2. julija cerkev pogorela
in tudi večina mesta Ce-
lja. Tedaj je imela cerkev
2 gotska zvonika in sta se
oba tudi porušila. 1798 je
pogorela drugič. Cesar
Franc L je 17. oktobra leta
1810 cerkev na novo
odprl s pogojem, da jo Ce-
ljani na svoje stroške po-
pravijo in popravilo je ve-
ljalo 4048 goldinarjev.
1810 je v njej končal fre-
sko graški slikar Matija
Schiffer. Leta 1858 so
zgradili nov zvonik (seda-
nja podoba) s posebnim
hodnikom za čuvaja in je
imel funkcijo nekakšne
čuvajnice v primeru po-
žarov in podobnih nesreč.
Zadnja obnova je bila
1965.leta.
Tako vidimo,da cerkvi
ni bilo prizanešeno s hu-
dimi nesrečami. Sedanja
»plinska« je naredila no-
vo razdejanje: poškodo-
vana je zvonica, kjer je
vhod v grobnico Celjanov
(v cerkvi so bile tri grob-
nice: pod velikim oltar-
jem - Celjskih grofov, na
levi očetov minoritov in
na desni ob vhodu gospo-
dov Soteških). Močno je
poškodovana Schifferje-
va freska, saj je na steni
apside, ki meji na podruž-
nico Dela in jo bodo mo-
rali sneti pred podira-
njem poslopja Ljubljan-
ske banke. To delo čaka
mojstra restavratorja Vik-
torja Povšeta, ki je sicer v
Celju opravil levji delež
» ohranitvenih operacij «
na najbolj občutljivih sli-
karijah starega slikarstva.
Močno je poškodovan
glavni oltar s podstav-
kom, saj sta oba dela vsak
zase v svojo smer zama-
kajena za 4 cm, torej
skupna razlika znaša 8
cm! Poškodovane so tudi
kleti in stranski oltarji,
pobita okna in močno po-
škodovana rozeta nad
glavnim vhodom. Njena
obnova bo zahtevna, saj
je videti, da je bila nareje-
na iz terrakote na licu me-
sta in ne v modelu. Moč-
no je poškodovan tudi
zvonik in ura, ter domala
vsa notranja oprema, ki
so jo poškodovali drobci
stekla in ometa, ki so se
zapičili vanjo. Vedeti mo-
ramo namreč, da je bila
stena apside poškodova-
na v neposrednem sunku
iz smeri podružnice Dela,
nič manj škodljiv sunek
pa je prišel vzdolž južne
stene, saj se je odbil od
Muzeja revolucije in Ae-
ra. Tako znaša škoda na
zidovih (brez ostrešja)
1,150.000 dinarjev, ostala
škoda na opremi in notra-
njih delih cerkve
2,090.115 dinarjev, pri če-
mer še ni znana cena stro-
škov snemanja in ponov-
nega nameščanja freske
na steno in popravilo
ostrešja, ki je še opravlje-
no, da so preprečili zama-
kanje v notranjost
cerkve.
Drastičen poseg »te-
hničnega škrata« v dosto-
janstveni mir in po-
membnost dela naše zgo-
dovine in kulture. To po-
meni brez obnove freske
300 milijonov starih di-
narjév in to se nam zdi
mnogo! Posebno še sedaj,
ko smo mirni v prepriča-
nju, da nesreča ni terjala
človeških življenj. Tako
se bomo lažjega srca lotili
obnove zidov in slikarije,
ter v njihovi vrednosti
izenačili nadomestilo za
denar ali z drugimi bese-
dami: pred nami je nov
primer priložnosti, da ta-
koimenovana širša druž-
bena skupnost pokaže
svoj odnos do svoje kul-
turne dediščine. Prvo
ugodnost je bilo v tem
primeru videti iz besed
celjskega opata Ferdina-
da Kolška, ki je dal vse
priznanje pripadnikom
civilne in narodne zašči-
te, ki so objekt takoj učin-
kovito zavarovali.
DRAGO MEDVED
Del freske graškega slikarja Matije Schifferja, ki je
končal fresko na steni apside 1813. leta. Freska je v
svojem srednjem delu močno poškodovana in to v
globino stene, medtem, ko so razpoke ob robu sli-
karije bolj površinske in na srečo niso prizadele
obrazov na feski.
Foto: Viktor Berk
VZROK
POJASNJEN
Napaka na vzmeti grumba
za prižiganje grelnika v po-
slovnih prostorih CGP Delo
je botrovala v stavbi Ljub-
ljanske banke in Dela v Ce-
lju, so pred nedavnim pove-
dali na tiskovni konferenci
predstavniki UJV Cel^ in
poudarili, da naj občani sle-
herno spremembo na pečeh
ali plinskih napravah takoj
javijo plinarni, da prepreči-
jo vsakršne nesreče.
Gumb se v trenutku, ko je
ugasnil prižigalni plamen,
zaradi napake ni vmil v pr-
votni položaj, zaradi tega pa
je plin še naprej uhajal skozi
šobo. Prostoru prilagojena
toplota - takšna, kakršno so
si z nastavitvijo zaželeli sta-
novalci, je vključila vodno
črpalko, preko nje pa tudi
gorilnik in plinu odprla pot
skozi šobo. Nastajati je zače-
la zelo eksplozivna zmes pli-
na In zraka, ki bi jo lahko
aktivirala kakršna koli
iskra in, kot so nam na ti-
skovni konferenci povedali,
menijo, da je iskra prišla iz
svetlobnega napisa v nepo-
sredni bližini.
Kljub vsemu pa ostaja še
vedno nekaj vprašanj nepo-
jasnjenih. Ali je do katastro-
fe prišlo tudi zaradi nečisto-
če, morda prepiha, prenizke-
ga pritiska plina, čemu je
ugasnil prižigalni pla-
menček, ki bi moral nene-
hno goreti, o vsem tem de-
lavci kriminalističnega la-
boratorija RSNZ v sodelo-
vanju s servisom Ljubljan-
ske banke še raziskujejo.
MILENKO STRASEK
3 ZAPRTI LOKALI
Prizadevanja za čimprejšnjo ureditev
Na Trgu V. kongresa je
življenje zamrlo v dveh
hišah: na številkah 10 in
11. V tem, ko je v hiši,
kjer je bila eksplozija (šte-
vilka 10) še niso pričeli z
očiščevalnimi deli ruše-
njem stavbe, so v hiši na-
sproti nje, preko trga, že
stekla prva dela za ob-
novo.
To je hiša, v kateri so
bili poleg najbolj prizade-
tih stanovalcev še trije lo-
kali: Baby, fizerski salon
»Janez« in mesnica Kme-
tijskega kombinata Šent-
jur.
Vsi trije lokali so še za-
prti, vendar se bije odloč-
na bitka, da bi čimprej
znova zaživeli.
Poslovalnica Mode
»Baby« bo deležna teme-
ljite obnove. Uničeno
opremo bodo seveda za-
menjali in ob tej priložno-
sti morda uveljavili še
kakšno novost, na vsak
način pa zagotovili, da bo
založenost te enote za naj-
mlajše večja in boljša.
Tudi v frizerskem salo-
nu bo treba nadomestiti
uničeno opremo z novo.
Pia pdob je z mesnico,
kjer je birizadeta samo
prodajalna, medtem ko
zadnji prostori s hladilni-
co niso utrpeli škode.
Toda, obnova vseh treh
lokalov je v marsičem
odvisna od obnove celot-
nega poslopja.
Prizadeti delovni ko-
lektivi se zavzemajo, da
bi bila obnovitvena dela
končana čimprej. Tu je
tudi poslovni interes. Za-
to pričakujejo, da bodo
izvajalci in drugi tudi s
svojim delom pripomo-
gli, da bo v hiši in lokalih
znova vse po starem, če-
tudi bo kaj novega.
V vseh treh enotah so
tudi zadovoljivo rešili ka-
drovska vprašanja. Pri
Modi so delavke iz Baby
razporedili v druge poslo-
valnice. Prav tako v okvi-
ru frizerskega podjetja,
medtem, ko bodo mesarji
iz mesnice delali nekaj
časa v šentjurski klavnici.
Tu namreč mesa ne bodo
prodajali, vše dokler ne
bo obnovljena celotna
mesnica.
MB
Hiša na Trgu V. kongresa 11
Foto: Drago Medved
PRECEJŠNJA ŠKODA
V muzeju revolucije
Eksplozija, ki je pred
nedavnim vznemirila Ce-
ljane in pustila za sabo
veliko razdejanje, ni uni-
čila razstavljenih pred-
metov v muzeju revoluci-
je v Celju.
Po približnih ocenah
znaša škoda več kot
100.000 dinarjev. Razbite
so bile domala vse vitri-
ne, v katerih so bili raz-
stavljeni eksponati, uni-
čeni diapozitivi o strelja-
nju talcev v Celju, pre-
cejšnja škoda pa je zaradi
letečih delcev stekla na-
stala tudi na pohištvu in
oknih ter vratih.
Eksplozija je pustila ne-
kaj sledi le na nekaterih
dokumentih, ki so jih
prav tako kot ostalo, po-
škodovali delci stekla.
Delavci muzeja so bili v
jutranjih urah v zelo kri-
tični situaciji, ker je zače-
lo močno deževati in je
bilo treba kar se da hitro
rešiti arhiv in knjižnico.
Kljub razdejanju so začeli
s takojšnjim reševanjem,
svojo prepotrebno pomoč
pa so jim ponudili pred-
stavniki različnih družbe-
nopolitičnih organizacij
in kulturnih zavodov in
tako znova dokazali viso-
ko zavest in iskreno soli-
darnost s prizadetimi.
Delo v muzeju revoluci-
je je zaradi eksplozne v
prostorih banke in CGP
Delo resda nekoliko zavr-
to, vendar so prostori že
toliko usposobljeni, da so
včeraj v občasnih razstav-
nih prostorih že odprli
prvi dve razstavi. Štirinaj-
sta divizija in Karel De-
stovnik Kajuh. Muzejske
zbirke do nadaljnjega ne
bodo odprte, vsa razstav-
na dejavnost pa se bo
odvijala v omenjenih
spodnjih prostorih.
Obe razstavi bosta vse-
kakor pomemben dogo-
dek in kvaliteten prispe-
vek k letošnjemu prazno-
vanju 35 letnice legendar-
nega pohoda XIV. udarne
divizije na Štajersko. Po-
memben že zaradi tega,
ker bo zlasti razstava o di-
viziji vnesla v naše zgodo-
vinopisje nekaj novih
spoznanj o pohodu, ki so
bila odkrita pred nedav-
nim in ki zgodovinski do-
godek postavljajo v novo
luč, s tem pa tudi poveču-
jejo upravičenost odloči-
tve glavnega štaba NOV
in POS. Tudi razstava o
partizanskem pesniku
Kajuhu je precejšnja no-
vost, saj smo imeli doslej
le posamezne, toda skró-
mnejše predstavitve pe-
snika - heroja. Ob knjigi
Emila Cesarja, ki je izšla
lani (Kajuhova zbrana de-
la) in ki je prav tako razja-
snila nekatere doslej nez-
nane drobce pesnikove
dejavnosti (med drugim
ga spoznamo tudi kot
dramatika - skupaj z Bo-
janom Stihom je napisal
dramski tekst), je takšna
predstavitev pomembno
dopolnilo ob petintride-
setletnici Kaj uho ve
smrti.
MILENKO STRASEK
O NADALJNIH
UKREPIH BOMO
POROČALI V
NASLEDNJIH
ŠTEVILKAH
8. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
DELOVNO OB PRAZNIKU
NAČRTOVANJE V KULTURI
Nujno tudi evidentiranje potreb
Kulturni delavci celjske občine so
se ob prvi priložnosti v sklopu praz-
novanja kulturnega praznika sloven-
skega naroda odločili, da jo bodo iz-
koristili za sproščen, a kritičen in de-
lovni dogovor o načrtovanju v kultu-
ri, ki je doslej več ali manj odrinjeno
v konvencionalne oblike šablonstva,
nenatančnih, trenutnem času prila-
gojenim ocenam. Pogovor, ki je bil v
torek dopoldne v Narodnem domu,
sta pripravila svet za kulturo pri OK
SZDL Celje in Klub kulturnih delav-
cev Celja, pogovor pa je vodil in uvod
za pogovor podal predsednik OK
SZDL Celje Jože Volfand.
2e uvod je pokazal, kako občutljiva
tema je načrtovanje, saj jo v vseh dru-
gih področjih družbenega delovanja
spremljamo že dalj časa in ji tudi vse
delovne organizacije posvečajo veliko
pozornost, v kulturi pa se šele v zad-
njem času vse bolj prebuja potreba po
temeljitejšem pristopu k načrtovanju,
ki pa mora vsebovati več elementov in
študijski pristop, da bi v načrtovanju
dosegli želene uspehe.
Pogovor je odprl mnoge dileme, pa
tudi rešitve. Najprej bo potrebno v ob-
čini evidentirati kulturne potrebe ob-
čanov. Tako izdelana podoba bi služila
za lažje vključevanje kulturnega dela
in s tem tudi načrtovanja v smislu
dolžnosti in pravic, ki jih terja in omo-
goča širša družbena vloga in položaj
delavca v kulturi. Tako bi tudi lažje
dosegli, da ne bi mogel noben dogo-
vor, ki zadeva družbeni položaj člove-
ka, zamolčati kulturne potrebe obča-
nov. Zato bo potrebno pri načrtovanju
v kulturi izhajati iz podobe celotne du-
hovne dejavnosti človeka. Težave so v
tem, ker je naša dosedanja planska
praksa preslaba.
V načrtovanju, ki smo ga opravljali
doslej, smo premalo upoštevali ukre-
pe, ki naj zagotavljajo ustvarjanje po-
gojev za uspešno izvedbo načrtov v
kulturi. V celjski občini tudi pogreša-
mo dolgoročni načrt razvoja, nedode-
lana pa so področja kot so ponudba,
propaganda in informiranje. Caka nas
izdelava srednjeročnega načrta razvo-
ja za obdobje 1981-85.
Ce govorimo o zamujenih priložno-
stih, moramo gotovo imeti v mislih
dejstvo, da smo večino odločitev le
prepuščali strokovnim službam, na-
mesto, da bi delegacije z izdelanimi
načrti, stališči uveljavljale hotenja de-
legatske baze in bi načrtovanje resnič-
no domovalo v žariščih potreb, to je v
krajevnih skupnostih in delovnih or-
ganizacijah. Tudi družbenih prostorov
za kulturne potrebe ne načrtujemo v
novih soseskah, a če jih, je to trnova
pot.
Svobodna menjava dela v kulturi je
še v povojih. Ivan Seničar je dejal, da
šele postavljamo kulise za »zaresno«
igro in iščemo igralce in režiserje za to
pomembno dejanje. Dejstvo je, da so
še mnogi programi posameznih kul-
turnih dejavnosti neusklajeni, razpo-
ložljivi prostori pa so neizkoriščeni.
Tudi kultura je združeno delo, pa v
občini vse dejavnosti nimajo niti ene-
ga pravnika, ekonomista, ne komer-
cialista. Pa vendar bo treba intenziv-
neje razmišljati o »kulturnem marke-
tingu« ali bolje rečeno marketingu v
kulturi.
Anka Aškerčeva je opozorila na ob-
čutljiv problem: preslabotno vključe-
vanje potreb kulture v prostorsko pla-
niranje in bo treba nemudoma to sta-
nje popraviti, dokler je orostorski plan
še v tej fazi.
V pogovoru je sodelovalo 18 kultur-
nih delavcev, organizatorjev kulturne-
ga življenja in slušateljev stalnega se-
minarja ČDK. Izoblikovale so se na-
slednje temeljne misli, ki pa v marsi-
čem posegajo že na nekdaj izrečene
sklepe, ki pa so v praksi izginili v mno-
žici sprotnih in parcialnih problemov
v kulturi. Poglejmo najbolj bistvene:
- nujno bo treba evidentirati kultur-
ne potrebe v občini, denar naj služi za
financiranje dejavnosti, ne pa institu-
cionalizma, čeprav nam v sedanjem
stanju institucije služijo kot vsaj delno
zagotovilo določenega reda v še neure-
jenih dohodkovnih odnosih in svobo-
dni menjavi dela na kulturnem po-
dročju, upoštevati bo treba deficitarne
pogoje dela, v kateri se nahaja kultura,
njeno tehnično neopremljenost, upo-
števati bo treba zakonitosti trženja, te-
hnologije, konkretneje opredeliti stali-
šča do nalog sooblikovanja lastnega
tipa kulture (značilnost samoupravne
socialistične ureditve in odstopanje od
vzhodnega in zahodnega tipa), moč-
nejše vključevanje v prostorski plan
občine, izdelati projekt: kultura 2000 v
celjski občini. Dolgoročni načrt naj bi
pokazal tudi na aktualnosti nekaterih
potreb tega trenutka.
Torej načrtno v načrtovanje v kultu-
ri, o kulturi in za kulturo.
DRAGO MEDVED
ZANIMI¥OSTI IZ POKRAJINSKESA
MUZEJA V CEUU
MODELČEK ZA POTIČKO
Modelček za peko potičke (na sliki) je zelo majhen,
saj ima zgoraj v premeru komaj trinajst centimetrov.
Na njem lahko vidimo vse značilnosti te vrste posode,
ki je namenjena za peko boljše vrste kruha ali peciva.
Modelček ima glede na višino in širino zgoraj sora-
zmerno ozko dno. Stena modelčka se pod topim ko-
tom od dna dvigne do roba. Rob je zavihnjen navzven.
Površina sten je razčlenjena s pokončnimi žlebiči. Dno
je ravno in ni okrašeno, prav tako niso dodatno okra-
šene stene modelčka.
Zunanja stran modelčka se dvigne najprej pod bla-
gim kotom, ki se nato od ene tretjine posode vedno
bolj odpira do navzven obrnjenega roba. Zunanjo
stran je lončar pokončno razčlenil z globokimi utori,
tako da je tudi notranjost sten posode rahlo vzvalov-
Ijena.
Modelček je glaziran v dvobarvno glazuro (rob je
drugače pobarvan), vendar je glazirana samo notra-
njost posode vključno z robom.
VLADIMIR SLIBAR
MOZIRJE
MATIČNA KNJIŽNICA
Letos dokončna obnova prosvetnega doma?
To je bil lep uvod v četrti
kulturni teden mozirske ob-
čine: otvoritev novih prosto-
rov matične knjižnice, ki so
ji dodali še razstavo del sli-
karja Dareta Zavška iz Žalca.
Z otvoritvijo novih prosto-
rov matične knjižnice je bila
končana prva faza obnove
prosvetnega doma v sredi-
šču Gornje Savinjske doline.
Zanjo so odšteli 1,7 milijona
dinarjev, poleg tega pa doda-
li še 500.000 din za opremo.
Zdaj je na vrsti druga faza,
oziroma pridobitev večna-
menskega prostora za razsta-
ve in druge prireditve, uredi-
tev kinodvorane itd. Del se
bodo lotili takoj, ko bo reše-
no prostorsko vprašanje za
zadružno skladišče repro-
dukcijskega materiala. Ne
gre za nerazumevanje zadru-
ge, marveč za vprašanje zem-
lje, kjer naj bi zgradili novo
skladišče.
Za dela v drugi fazi, ki bi
naj bila končana še letos, bo-
do odšteli okoli 1,6 milijona
dinarjev.
Na slavnostni otvorityi no-
vih prostorov občinske ma-
tične knjižnice je govoril
Aleksander Videčnik, pred-
sednik komisije za informi-
ranje pri komiteju Občinske
konference Zveze komuni-
stov v Mozirju. Ni naključje,
če je svoje besede namenil
delu in pomenu čitalnic na
tem območju od njenih za-
četkov, od leta 1877, ko je
Mozirje dobilo prvo čitalni-
co. Šlo je za novo središče
naprednega slovenskega gi-
banja, ki so mu kmalu sledi-
la še v Gornjem gradu (1880),
na Ljubnem (1905) itd.
Občinska matična knjižni-
ca v Mozirju je bila ustanov-
ljena 1973. leta. Njeni začetki
so bili skromni, danes pa že
ima okoli 9000 knjig in blizu
tisoč bralcev, med katerimi,
razveseljivo, prednjačijo
mladi. Njene izposojeveilnice
pa delajo v Solčavi, Gornjem
gradu, na Ljubnem, v Novi
Štifti, na Rečici ob Savinji in
kmalu tudi v Lučah ob Savi-
nji.
, Na otvoritvi je nastopil tu-
di moški pevski zbor doma-
čega prosvetnega društva,
otvoritev pa so združili tudi z
razstavo slik Dareta-Boži-
darja Zavška, z rastavo del,
ki vselej in povsod, zaradi
svoje tematike in načina
izražanja, vzbujajo veliko po-
zornost.
M. BOŽIC
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO 9
Aleksander Videčnik govori na otvoritvi občinske matične knjižnice v Mozirju. Na levi
del članov domačega pevskega zbora, ki je s svojim nastopom lepo izpopolnil celotno
slovesnost.
Posnetek z vaje za »Do fraig amors<
Foto Fondi
POSVEČENO JUBILEJU JAKOBA JEŽA
BALETNI K0LA2 TRIPTIN
v izvedbi Plesnega gledališča iz Celja
i»o daljšem premoru se
nam bodo spet predstavili
plesalci celjskega Plesnega
gledališča oziroma tudi ne-
kateri gojenci Centra za ba-
let in ritmiko. V počastitev
življenjskega jubileja skla-
datelja Jakoba Ježa in v po-
častitev kulturnega prazni-
ka slovenskega naroda, bo-
do 14. februarja ob 19.30 v
Slovenskem ljudskem gle-
dališču uprizorili baletni
kolaž z naslovom Triptih.
Ta baletni kolaž je sestav-
ljen s treh delov, kar deloma
nakazuje že sam naslov. Prvi
del predstavlja pesnitev Ja-
koba Ježa z naslovom Do
fraig amors, ki smo jo pred
leti že lahko slišali v izvedbi
komornega zbora RTV v ok-
viru celjskega koncertnega
abonmaja in predstavlja po-
sebno doživetje. Drugi del
nosi naslov Nomos 1 in No-
mos 2 ter tretji del z naslo-
vom Pogled zvezd, kar je v
bistvu zase scenska kantata
z baletnim naslovom »Fre-
ske«.
Poglejmo, kdo so izvajalci
baletnega kolaža: plesalci so
Gordana Stefanovič, Irena
Koren, Vanja Preseka, Alen-
ka Uršič, Edi Krišnjak, Ivan
Jazbec, Stojan Novak in Da-
mir Zlatar Fray. Sodelovali
bodo tudi gojenci 4. a oddel-
ka Centra za balet in ritmiko.
Koreografija je delo gostje
Vlaste Kaurič iz Zagreba in
Damira Zlatarja Fraya, sce-
no je izdelal Matjaž Schmidt,
kostume pa je zasnovala Vi-
da Zupanova, glasba pa je v
celoti, kot je bilo rečeno že
uvodoma delo skladatelja
Jakoba Ježa in so jo celjski
baletniki delovno počastili
50-letnico plodnega in so-
dobnega slovenskega skla-
datelja.
Z omenjenim baletnim ko-
lažem nameravajo člani celj-
skega Plesnega gledališča
tudi na redno gostovanje v
Novo Gorico v okviru gleda-
liškega abonmaja. Sicer pa
bi bilo škoda, če bi ostali sa-
mo pri enem gostovanju. Ra-
zveseljivo je tudi to, da se
prav v široki paleti kulturnih
dejavnosti v celjski občini
ob kulturnem prćizniku slo-
venskega naroda predstavijo
z novo stvaritvijo celjski ba-
letniki in tako dodajo svoj
delež k razgibanemu, delov-
nemu, a tudi svečanemu
vzdušju letošnjega kulturne-
ga praznika, ki je pokazal na
toliko mero dejavnosti, kot
že dolgo ne.
DRAGO MEDVED
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
KULTURNE PRIREDITVE V ŽALSKI OBČINI
SAVINOVE NAGRADE
V soboto nastopa v Žalcu koroški oktet
Tudi v žalski občini so ob
letošnjem slovenskem kul-
turnem prazniku pripravili
večje število različnih kul-
turnih prireditev po posa-
meznih krajih. S priložnost-
nimi prireditvami so začeli
že v nedeljo popoldne, ko je
bila Prešernova proslava v
krajevni skupnosti v Go-
tovljah.
V	ponedeljek popoldne je
bila v 2alcu svečana seja
Zveze kulturnih organizacij,
nato pa ob 17. uri otvoritev
obnovljene knjigarne Mla-
dinske knjige v centru me-
sta. Obnovitev knjigarne, ki
je posodobljena in z novim
pohištvom, je stala okoli 700
tisoč din, ob otvoritvi pa so
pripravili krajši kulturni
program z nastopom žalske
recitacijske skupine.
V	torek je bila slovesna
premiera slovenskega filma
Franceta Stiglica »Praznova-
nje pomladi«, včeraj ob 12.
uri svečana seja predsedstva
in Izvršnega odbora kultur-
ne skupnosti, popoldne sre-
čanje knjižničarjev žalske
občine in v Preboldu krajev-
na proslava ob kulturnem
prazniku.
Današnji dan, četrtek, bo-
do proslavljale vse osnovne
šole s priložnostnimi progra-
mi, ob 17. uri bodo v Savino-
vem salonu odprli razstavo
Vladimirja Makuca, krajev-
na proslava pa bo še v Bra-
slovčah. Jutri bo konferenca
šolskih kulturnih društev (v
Žalcu ob 11. uri), v soboto pa
krajevna proslava ob 19. uri
na Gomilskem.
V Žalcu bo v soboto ob 17.
uri osrednja proslava, ki bo
tudi istočasno zaključek kul-
turnega tedna v žalski obči-
ni. Proslava se bo začela ob
17. uri v dvorani Hmezada,
slavnostni govornik bo pred-
sednik skupščine Kulturne
skupnosti Zoran Razboršek,
nastopil bo moški pevski
zbor domače Svobode in kot
gostje člani Koroškega aka-
demskega okteta. Ob tej pri-
ložnosti bodo podelili zdaj že
četrtič Savinove nagrade
društvom in posameznikom
za dosežke na kulturnem in
prosvetnem področju. Letos
bodo podelili štiri Savinove
nagrade, katere bodo prejeli
Jalica Žuža in Rozika Koba-
le iz Žalca, Pavla Mlakar iz
Prebolda in DPD Svoboda
Liboje ob 50. letnici delova-
nja. Podelili bodo tudi dvaj-
set Savinovih priznanj, pre-
jeli jih bodo: Bogo Andolj-
šek z Gomilskega, Zvonka
Dobnik iz Letuša, Milan ing.
Dolinar iz Žalca, Mirko Go-
rišek iz Žalca, Andi Goršek
iz Petrovč, Jože Jančič iz Li-
boj, Sonja Kasesnik iz Šem-
petra, Alojz Kotar in Jože
Kroflič iz Libo j, Helena Kro-
novšek s Polzele, Rado Li-
povšek s Petrovč, Marjan
Oblak iz Libo j. Vili Ograjen-
šek iz Žalca, Franc Perger iz
Liboj, Lojze Rak iz Tabora,
Feliks Srebot iz Liboj, An-
ton Uplaznik iz Liboj, Ko-
nrad Vočko iz Liboj, Moški
pevski zbor DPD Svoboda
Polzela in prav tako moški
pevski zbor Svobode iz Pre-
bolda.
TONE VRABL
V počastitev Kulturnega praznika slovenskega naroda bo
v četrtek, 8. februarja ob 18. uri v Likovnem salonu Celje,
otvoritev razstave slik in grafik akademskega slikarja
Bogdana Čobala. Uvodno besedo bo imela Meta Gabršek-
Prosenc. Razstava bo odprta do 24. februarja.
LESIČNO,
PLANINA,
VIRŠTANJ IN
PODSREDA
Tretji Kozjanski kulturni
teden je v teku. V soboto so v
Lesičnem mladi igralci s
Šentvida pri Planini prikaza-
li Kekca in z njim še zvečer
gostovali v Podsredi, v nede-
ljo pa so v Lesičnem odprli
razstavo del likovne kolonije
iz Bistrice ob Sotli s temo
Titovi kraji - naši kraji, saj
gre za upodobitve krajev iz
spominskega parka Kumro-
vec-Kozjansko. Istega dne je
imel popoldne v Virštanju
koncert moški pevski zbor iz
Podčetrtka pod vodstvom
Andreja Kelemine.
D. M.
V KOZJEM
RAZSTAVA IN
KONCERT
že dopoldne je bila včeraj
proslava v počastitev kultur-
nega praznika slovenskega
naroda v Kozjem, ki sodi tu-
di v program III. kozjanske-
ga kulturnega tedna. Zvečer
pa je bila v avli nove zdrav-
stvene postaje v Kozjem
otvoritev razstave likovnih
del slikarja Petra Krivca, do-
mačina, in koncert glasbene
mladine Slovenije.
POGOVOR O KULTURI NA
VASI
v torek popoldne je bil v Lesičnem v okviru III.
tradicionalnega kozjanskega kulturnega tedna pogo-
vor o kulturi na vasi. V pogovoru so sodelovali številni
predstavniki kulturnega življenja v šmarski občini,
predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije in
predstavniki posameznih kulturnih dejavnosti celj-
skega območja. O pogovoru bomo še obširneje poro-
čali, zaenkrat le toliko, da je pogovor pokazal veliko
potrebo takšnih srečanj, kjer se v mnogočem lahko
različna mnenja soočajo in izoblikujejo enotni vsebin-
ski načrti za uspešnejše kulturno sodelovanje med
občinami in seveda tudi utrjuje program poglabljanja
vsebine kulturnega življenja v posameznih krajevnih
skupnostih, posebno na manj razvitih območjih, kjer
nimajo kulturniki na voljo ustreznih poklicnih služb za
pomoč pri svojem delu.
D. M.
V CELJU SPREJEM ZA
KULTURNE DELAVCE V
OBČINI
V torek je bil ob 13. uri v Narodnem domu v Celju
sprejem za kulturne delavce celjske občine ob kultur-
nem prazniku slovenskega naroda. Že malce utrujeni
od dopoldanskega posvetovanja o planiranju v kulturi,
so se še bolj sproščeno na sprejemu pogovarjali o
svojem delu, težavah, pa tudi uspehih. To je bila tudi
priložnost, da so nekaterim zaslužnim kulturnim de-
lavcem in skupinam podelili tudi Prešernova prizna-
nja (vsakoletna tradicija v celjski občini).
D. M.
Že lani zamujena obletnica
CEUSKA KULTURNA TEDENA
Kljubovanje porajajočemu se ponemčevanju Slovencev
Bilo je natanko tako. Za-
vedni celjski kulturniki so
leta 1938 v začetku meseca
maja pripravili Celjski kul-
turni teden in v letu 1939 še
enega (čeprav bolj skro-
mnega od prvega), pa ven-
dar je bilo vse to v času, ko
se je Hitler že odločno in
dokaj na široko podal na
osvajalni pohod po Evropi
in imel seveda v mislih na-
praviti Štajersko spet Nem-
ško. Oba kulturna tedna pa
sta po svoji vsebini, obsegu
in z imeni sodelujočih, dala
nedvoumno vedeti, da slo-
venska beseda misli v Slo-
vencih (ki so se to čutili) ži-
veti dalje in da nikakor ne
namerava kloniti pred pa-
glavščinami nacistične
ideologije. Letos imamo to-
rej priložnost proslavljati
40-letnico tega izrednega
kulturnega dogodka, saj
smo lansko leto nanj čisto
pozabili. Večjo pozornost je
temu zgodovinskemu dej-
stvu posvetil Celjski zbor-
nik v letu 1975/76, kjer ob-
javlja prispevek F. Rosa.
Prav je, da o tem spregovo-
rimo tudi sedaj, ko proslav-
ljamo kulturni praznik slo-
venskega naroda v drugač-
nih časih, drugačnih okoli-
ščinah, pogojih in razmerah.
Kajti čas, v katerem so celj-
ski kulturniki pripravljali
prvi Celjski kulturni teden
(CKT), ni bil naklonjen slo-
venstvu. Vpliv ponemčeva-
nja se je vedno bolj širil tudi
na jug, po znanem
»anschlussu« pa so Nemci in
nemškutarji v Celju vedno
bolj dvigovali glave. Kot piše
književnik Fran Roš, »so do-
bri Slovenci pri tem le stežka
ostajali mirni...« Treba se je
bilo upreti. Tako so sklenili
kulturni delavci pripraviti
CKT, da bi poudarili, kako
stojijo na svojem, da imamo
Slovenci lastno kulturo pov-
zeto od svojih prednikov. V
prvi odbor CKT so bili izvo-
ljeni predsednik Alojzij Mi-
helčič (takratni celjski žu-
pan), podpredsednica Eia
Kalanova, Emilijan Lilek, dr.
Fran Kotnik, poslovodeči
podpredsednik dr. Pavel
Strmšek, tajnik Bogomil
Gerlanc, blagajnik Ciril Sa-
dar, odlDorniki Franc Luk-
man, dr. Franjo Šijanec in
Ivo Šubic, referenti Vera
Levstik za razstavo tiska,
Fran Roš za literarni odsek,
Karel Sancin za glasbeni od-
sek in Albert Sirk za likovni
odsek. Izdali so tudi brošuro,
ki jo je uredil Bogomil Ger-
lanc, skupaj z Vero Levstiko-
vo pa sta pripravila tudi raz-
stavo slovenskega tiska (od
1. do 12. maja) v prostorih
sedanje Mestne hranilnice.
Istočasno sta bili v izložbah
celjskih knjigarn dve razsta-
vi in sicer o Prešernu in ob
Župančičevi 60-letnici. Pri-
redili so likovno razstavo v
mali dvorani Celjskega do-
ma (sedanja velika dvorana
doma JLA) kjer so razstav-
ljali svoja likovna dela do-
mačini Zoran Didek, Dore
Klemenčič, Miroslav Modic,
Ivan Napotnik, Edvard Sale-
zin, Albert Sirk, Cvetko Šču-
ka in Fran Tratnik). Skupaj
je bilo razstavljenih 55 del. 4.
maja je bil v gledališču (nabi-
to polna dvorana) literarni
večer, kjer so svoja dela brali
Ksaver Meško, Vladimir
Levstik, Ruša Lucija Peteli-
nova, Janko Kač, Silvin Sar-
denko. Angela Sadarjeva,
France Kozar, Ljuba Prener-
jeva, Danica Ck-udnova,
France Frece, Jožko Jurač,
Fran Roš. Tedanji poslanec
narodne skupščine v Beo-
gradu, pisatelj dr. Anton
Novačan se vabilu na sode-
lovanje ni odzval. Literarni
večer je trajal tri ure! 2. maja
so v gledališču uprizorili
opero Rista Savina Matija
Gubec, dirigiral jo je Danilo
Švara, pel pa je tudi znani
mojster Betetto. Na sporedu
je bil tudi glasbeno pevski
večer. Tedanja Glasbena ma-
tica je imela svoj godalni or-
kester, ki ga je umetniško
vodil Karlo Sancin. Zanimi-
vo je tudi to, da je CKT odprl
1. maja ban dravske banovi-
ne in dal prirediteljem 8000
dinarjev banovinskega pri-
spevka. CKT je poslal poz-
dravno pismo tudi pesnik
Oton Župančič.
Ob samem dnevu obletni-
ce bomo obširneje pisali o tej
izredni kulturni manifestaci-
ji, ki se glede na čas in okoli-
ščine z njo lahko meri le veli-
ki Zlet svobod v Celju. Po
končanem CKT leta 1938 so
prireditelji sklenili pripraviti
drugega in so se dogodile
značilne politične mahinaci-
je, tako se je moral odbor za-
vednih slovenskih kulturnih
delavcev ponovno sestati, a
o tem prihodnjič obširneje,
ker bi bilo škoda, da bi tu-
kajšnja omejenost prostora
okrnila informacijo, po-
membno za sedanje mlajše
rodove. Povejmo le še to, da
je bil leta 1939 še en CKT, v
manjšem obsegu kot prvi.
Pripravil ga je Celjski kul-
turni klub, na novo imenova-
no telo celjskih kulturnih de-
lavcev. Tudi to leto so izdali
brošuro, Fran Roš je posvetil
pesem Celju. Drugi CKT je
potekal od 29. aprila do 6.
maja. Teden je odprl komor-
ni zbor Slovenskega vokal-
nega kvinteta iz Ljubljane,
ki ga je vodil Ludvik Zepič.
Bil je tudi literarni večer
skupine članov Kulturnega
kluba iz Maribora, ki ga je
vodil dr. Makso Šnuderl,
kjer je sodelovala Glasbena
matica z godalnim kvarte-
tom, svoja literarna dela pa
so brali Ivan Potrč, Radivoj
Rehar, Miško Kranjec, dr.
Stanko Cajnkar, Branko Ru-
dolf, Anton Ingolič, Božo
Vodušek in dr. Ivan Dornik.
Pripravili so tudi večer mla-
dinske glasbe.
Oba celjska kulturna te-
dna sta imela za nas nepre-
cenljiv pomen. Med izvajalci
najdemo imena, na katera
smo lahko le ponosni, saj ne-
katera med njimi sodijo da-
nes med sam vrh naše nacio-
nalne umetniške tvornosti.
Dolžni smo dostojno obuditi
spomin na delo naših pre-
dnikov, ki so vedeli, kje je
njihovo mesto s kulturnim
vplivom na nadaljnje in izre-
dno pomembne zgodovin-
ske dogodke slovenskega
naroda. Ob današnjih, mno-
gokrat tudi nelahkih priza-
devanjih za kulturni razvoj
naše družbene skupnosti ne
pozabimo na izredna deja-
nja, ki so temelj na katerih
sloni tudi današnja kulturna
zgradba.
DRAGO MEDVED
KULTURNI PRAZNIK V LAŠKI OBČINI
PRIZADEVNOST MLADIH
Laško spet brez prireditve
Kulturni praznik sloven-
skega naroda je brez dvoma
priložnost, ko kulturna tvor-
nost v nekem kraju pride do
svojega izraza. Pravzaprav bi
ne smelo biti kulturnega
društva, ki bi na kakršen ko-
li način ne posvetilo temu
prazniku svoje pozornosti.
V laški občini bodo 8. fe-
bruarju posvetili svoje na-
stope otroci vseh treh osnov-
nih šol. Za to poskrbijo pe-
dagoški delavci in otroci pre-
ko svojih izvenšolskih dejav-
nosti.
Manj bogata bo letos, pa
ne samo letos, bera v kultur-
nih društvih po krajevnih
skupnostih. Tako bodo pro-
slave ob kulturnem prazniku
v laški občini le v Radečah,
Rimskih Toplicah in v Mari-
jagradcu.
V	Radečah so pripravili
člani mladinskega gledališča
prireditev, na kateri bodo
med drugim predstavili slo-
venskega pesnika Josipa
Murna. Mladi iz iste skupine
bodo v teh dneh gostovali z
Menartovo poezijo tudi v la-
škem zdravilišču.
V	Rimskih Toplicah pri-
pravljajo mladi v okviru kul-
turnega društva literarni ve-
čer, nastopili pa bodo pevci
moškega zbora.
Šele pred kratkim usta-
novljeno kulturno društvo v
Marijagradcu bo na praznič-
ni večer pripravilo proslavo.
Mladi izvajalci so pripravili
recital, hkrati pa bodo kraja-
nom predstavili pesnika in
pisatelja Ivana Tanca, po ka-
terem je društvo izbralo svo-
je ime.
V okvir kulturnega tedna
sodi tudi otvoritev izposoje-
valnice za knjige v Brezi,
kjer bodo tudi pripravili
krajši kulturni program.
Brez prireditve ob sloven-
skem kulturnem prazniku
bo spet ostalo Laško, kjer pa
ravno v tem času potekajo
priprave za ustanovitev
enotnega kulturnega druš-
tva, v katerega bodo vključili
vse kulturno-umetniške sek-
cije, ki so dosedaj delovale
samostojno in ločene druga
od druge. Ustanovitev enot-
nega društva bo brez dvoma
ustvarilo pogoje, da bodo ob
kulturnem prazniku v tej
krajevni skupnosti tudi
uspešne prireditve. J. K.
LETOŠNJI
DOBITNIKI
PREŠERNOVIH
PRIZNANJ V
CELJU
Prof. Anton Aškerc, za
dolgoletno delo na kul-
turnem področju, prof.
Stane Mrvič, za večletno
uspešno vodenje IO KSC,
SLG Celje za uspehe zad-
njih let v jugoslovanskem
gledališkem prostoru,
Igor Lampret za umetni-
ško vodstvo in dramatur-
ške dosežke v iskanju so-
dobnega gledališkega
izraza. Stane Petrovič za
uspešno vodenje Društva
likovnih amaterjev in
svoje likovno delo, DPD
Svoboda za jdolgoletno
kulturno delovanje, reci-
tatorska skupina EŠC in
MPZ Anton Bezenšek
Frankolovo.
D. M.
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
»TRENUTEK« V CELJU
V filmu Trenutek, ki ga je režiral Stole Jankovic in ki bo doživel svojo svečano premiero v
kinu Union danes ob 19.30 igrajo: BataŽivojinovič, Radko Polič, Pavle Vujisič in drugi. Po
premieri se bodo gostje premiere, med katerimi bo tudi priljubljeni Bata Zivojinovič, ki s
filmom Trenutek slavi 25 let dela pri filmu, predstavili občinstvu.
Zapišimo še to, da je premiera filma Trenutek prav na drugi četrtek v mesecu. Na dan
torej, ki je rezerviran za abonente filmskega gledališča. Kinopodjetje je zato iz sporeda
gledališča umaknilo film Izjemen dan in svojim abonentom podarilo premiero domačega
filma. Vsi abonenti imajo torej vstop na premiero s svojimi abonentskimi vstopnicacmi.
BS
TISKOVNA KONFERENCA UJV CELJE
VARNOST STVAR VSEH
Preventivne alicije rodile zaželjene uspehe
Močno povečana aktiv-
nost družbenopolitičnih or-
ganizacij in drugih teles pa
tudi ustreznejša družbena
samozaščita in podružblja-
nje varnostnih zadev, hkra-
ti s tem pa tudi vse večja
osveščenost občanov in de-
lovnih ljudi je dobro vpli-
vala na pogoje dela in tudi
na uspehe delavcev uprave
javne varnosti v Celju, ki so
z delom v preteklem letu za-
dovoljni, vendar menijo, da
nas takšno stanje v prihod-
nje ne sme uspavati.
Družbena samozaščita, ki
ji posvečamo vse večjo skrb,
ne vpliva le na večjo stabil-
nost (ta je opazna!), pač pa
mora postati sestavni del živ-
ljenja in dela naših občanov,
je poudaril na nedavni ti-
skovni konferenci načelnik
UJV Celje, Ivan Paul. Seve-
da so še pomanjkljivosti, ki
jih bo treba odpraviti, na
splošno pa je v lanskem letu
prišlo do kvalitetnih premi-
kov.
Med slabosti, ali z drugimi
besedami, pomanjkljivosti
lahko štejemo preslabo varo-
vano družbeno premoženje,
kjer je nemalokrat na delu
malomarnost in neodgovo-
ren odnos do skupne imovi-
ne. Podobno lahko ugotovi-
mo tudi za stražarsko službo,
ki ji ne posvečamo ustrezne
pozornosti. Se vedno je vse
premalo varnosti blaga" v tr-
govinah, precejšnje po-
manjkljivosti je moč zabele-
žiti pri inventurah. Vrsta
preventivnih akcij, ki so jih v
minulem letu opravili delav-
ci UJV Celje (semkaj spada-
jo tudi predavanja in posve-
tovanja), je bila zastavljena
predvsem kot pomoč posa-
meznim delovnim okoljem.
Zaradi dobrega sodelovanja
z vrsto družbenopolitičnih
organizacij občin celjske re-
gije in medobčinskih teles so
z razmerami v varnostni
službi zadovoljni, o čemer
priča upad negativnih dejanj
domala na vseh področjih
dela delavcev UJV Celje.
Zadovoljstvo ob doseženih
uspehih je tem večje, ker je
bila v minulem letu kadrov-
ska zasedba v UJV Celje ne-
popolna, saj je odšlo v pokoj
precej delavcev z dolgoletni-
mi, bogatimi izkušnjami.
Na novo je prišla sicer
vrsta delavcev in prav zaradi
tega lahko v prihodnje na
področju varnosti pričakuje-
mo še boljše rezultate, saj na
celjski upravi javne varnosti
nenehno skrbe tudi za čim
popolnejše strokovno izpo-
polnjevanje.
MST
V vsdk doni
NOVI
TEDNIK
SLOVENSKE KONJICE
SPOMENISKO-VARSTVO
Ali: Človek ne živi samo od kruha!
Konjičani nameravajo te-
meljito poprijeti tudi pri spo-
meniškem varstvu svojih
mnogih redkih in znameni-
tih zgodovinskih in kultur-
nih spomenikov. Pa ne samo
zaradi kakšne turistične nu-
je, čeprav tudi teh »turistič-
nih vidikov« ne kaže zane-
marjati. Kot posledica po-
sebnega »spomeniškega po-
govora« na presedstvu ob-
činske skupščine prejšnji
mesec, bodo že v prihodnjih
nekaj dnevih pregledali, ka-
ko so uresničili svoje sklepe.
Dogovorili so se - omenjene-
ga pogovora so se udeležili
predstavniki kulturne skup-
nosti in spomeniškega var-
stva iz Celja, da bodo zbrali
vse dokumente okrog resta-
vriranja in spomeniškega
varstva Zičke kartuzije in
Starega gradu v Slov. Konji-
cah, še posebej bodo skrbno
zbrali tudi ustrezno gradivo
o znamenitem »^stušu«, go-
stišču v okviru Zičke kartu-
zije, ki ga prištevajo pozna-
valci med najstarejša gosti-
šča na Slovenskem. To je ti-
sta prva zgradba pred samo-
stanom oziroma njegovimi
ostanki označena kot Stare
Slemene št. 24. Podobno ve-
lja za konjiški Stari grad.
Ob udeležni republiške
kulturne skupnosti, pred-
vsem pa z lastno močjo in
denarjem tef s posebnim sa-
moupravnim sporazumom v
občini bi lahko v obdobju
treh let zastavili vse potreb-
no za obnavljanje teh po-
membnih spomenikov in de-
diščine preteklosti, od kate-
rih vsaj kartuzijanski Žički
samostan po pomenu spada v
ves evropski kulturni pro-
stor. Tudi špitališki oziroma
žički ribniki, ki so danes s
svojo zanemarjenostjo ka-
men spotike ljudem v špita-
liški dolini, bodo lahko doži-
veli svoj čas »preporoda«. S
tem v zvezi pa je tesno pove-
zano vprašanje ureditve ce-
ste 2iče-Spitalič-Dramlje,
ki ga bodo Konjičani skušali
skupno s Sentjurčani »pori-
niti« v začetek naslednjega
srednjeročnega planskega
obdobja, tako, da bi se cesta
gradila že v letih 1980 in
1981. O vseh teh vprašanjih
bodo ponovno razpravljali
na predsedstvu občinske
skupščine i)o 15. februarju,
razprave pa se bodo udeležili
tudi predstavniki republiške
kulturne skupnosti.
MITJA UMNIK
CEUÔKA SOLATNA KRIZA
CELJE
ZA ZNANE KUPCE
Dobra poteza celjskega Merxa
Ni je bilo veliko, in še ti-
sta, ki je prišla na trg, je
izginila v hipu. Povpraševa-
nje je bilo preveliko. Solate
pa občutno premalo. Polo-
žaj se zdaj izboljšuje. Ne
glede na to, je pogled nazaj
zanimiv in poučen.
»Okoli 25 vagonov endivje
in 5 vagonov kristal solate s
Komiže, edina, ki je v Dal-
maciji ostala zelena po poze-
bi, kmalu po novem letu, ne
bo v prodaji niti v Splitu, niti
v Zagrebu, marveč v Celju,
Ljubljani in v drugih velikih
potrošniških središčih v so-
sednji republiki. Želimo
ostati poslovni. Slovenci so
edini z nami pravočasno
sklenili pogodbe o dobavi
solate in zdaj bi ne bilo prav,
če bi jo pošiljali drugam. Ce-
lje, je na primer z nami skle-
nilo pogodbo o dobavi osem-
desetih odstotkov svojih po-
treb, mi želimo to pogodbo
spoštovati, čeprav je ne bo-
mo mogli v celoti.«
Tako je komentiral vpraša-
nje, zakaj solate primanjkuje
tudi v Dalmaciji in v drugih
središčih Hrvatske, direktor
temeljne organizacije Trgo-
vina kombinata Jadro, Jure
Vučkovič v »Slobodni Dal-
maciji« dne 25. januarja le-
tos.
Da, tu za Celjem stoji ko-
lektiv Menca, kolektiv, ki se
je zavedal odgovornosti, ki
jo ima do preskrbe prebival-
cev na svojem območju.
Sklenil je pogodbo tudi o do-
bavi solate in prav temu ko-
raku se moramo zahvaliti, da
je bilo na trgu in v celjskih
zelenjavnih trgovinah, nada-
lje v bolnici in drugje v mi-
nulem obdobju vendarle ne-
kaj solate. Za vse je je bilo
premalo. Razumljivo. V Ce-
lje je prihajal na dan po en
kamion, v najboljšem prime-
ru po dva. Na videz veliko.
toda, ko je bilo treba to zele-
no blago razdeliti na številna
potrošna središča, ga je bilo
premalo.
Na vsak način pa je tudi ta
primer dokaz, da na slučajni
dotok solate in druge zele-
njave ter podobnih pridel-
kov na trg ni več računati. Le
dobri stiki s proizvajalci ro-
dijo zaželene rezultate. Merx
je v tem primeru dokazal
svojo sposobnost.
M. B02IC
NA ROB SOLATNI KRIZI
KDO KOGA ZA NORCA?
Ali res ni možna kontrola?
že skoraj dva meseca tra-
ja takoimenovana solatna
kriza, saj zlasti zelene sola-
te ni dovolj. Vzrok je v mra-
zu, ki je celo v Dalmaciji, od
koder so glavni dobavitelji
za naše tržnice, uničil ves
pridelek. Sicer stalne pro-
dajalke iz Dalmacije (okoli-
ca Splita) na celjski tržnici
so sporočile, da so že poseja-
le novo solato, katero pa
lahko pričakujemo šele sre-
di ali proti koncu marca.
Nekaj podobnega se je zgo-
dilo tudi v Srbiji in na po-
ljih v Vojvodini.
Solatno krizo pa so takoj
izrabili vrtičkarji, ki so v tem
zagledali svojih zlatih pet
minut, da se jim otežijo de-
narnice. Na tržnico so začeli
nositi manjše ali večje količi-
ne radiča, motovilca, regreta.
Vse bi bilo v redu, če bi bila
prvovrstna roba, žal pa je bi-
la večina teh solat zmrznje-
na, nagnita in sploh slabše
vrste, cene pa kot da bi pro-
dajali zlato! Radič se je povz-
pel celo na 150 do 180 din,
največkrat pa se je sukal tam
okoli 80 do 120 din. Isto velja
tudi za motovileč pa regrat.
To so v naj blažjih besedah
povedano pretirane in ode-
ruške cene (v Ljubljani so se
baje povzpele po informaciji
dobljeni preko etra na 250
din!), ki pa jih lahko vrtič-
karji in manjši kmetovalci
sami oblikuj^o in jim nihče
nič ne more. Će blaga ne mo-
rejo prodati pač spustijo za
kakšen dinarček pa gre.
O tem, da ni razmerja v ce-
ni med radičem ter motovil-
cem na eni strani in regra-
tom na drugi, ni treba pose-
bej govoriti. Bolj zanimivo je
ob tem nekaj drugega. Tiste
majhne količine solate, ki pa
se le pojavijo (recimo prele-
pa majska solata, kjer ni sko-
raj niti pereščka za odmet!),
so pa v primerjavi z zgornji-
mi cenami nizke. Kilogram
majniške stane 70 din. In še
to: pojavil se je že tudi prvi
paradižnik, ki so ga z vso
skrbjo vzgojili v toplih gre-
dah, kilogram pa stane samo
40 din! S pol kilograma para-
dižnika pa se že da narediti !
solidna solata za družino. S
tem hočemo povedati, da ra- |
zmerja ni in da bi pač nekdo
moral nekaj narediti. Možno-
sti sta dve: naš bojkot (dvo-
mim) аИ pa poseg inšpekcije,
potrošniških svetov in še
morda koga.
Kaj lahko se zgodi, da bo
prišlo do krize še pri kate-
rem izmed življenjsko nujno j
potrebnih artiklov pa bo ti- ;
sto »gužvo« spet kdo nesra- |
mno izkoristil na račun po- ;
trošnika. Razumemo težarve, i
vendar pretiranosti in to ne- :
sramne pa ne. Verjetno je tu- |
di to téma o kateri bi kazalo ;
spregovoriti. Seveda, če lah-
ko kdo spregovori...
TONE VRABL ;
MLADINSKA SEKCIJA VPROŽINSKI VASI
V soboto so imeli člani Prostovoljnega
gasilskega društva Prožinska vas svoj 41.
redni letni zbor, katerega so se udeležili sko-
raj vsi člani!
Ocenili so minulo delo in si zastavili nove
naloge.
Ker želijo, da bi imeli v svojih vrstah čim-
več mladih, so ustanovili posebno mladin-
sko sekcijo gasilskega društva. Mladi, ki so
se izkazali že doslej, so si tudi zdaj sami
uredili zgornje prostore gasilskega doma za
občasne sestanke in sobotne plese.
Ker je gasilsko društvo v Prožinski vasi
društvo mladih, ni čudno, če so ga obiskali
mentorji za delo z mladino iz vse Slovenije.
Vsekakor priznanje.
Na zboru so ugodno ocenili tekmovalne
rezultate vseh enot od cicibanov do članov.
Njihov največji uspeh je v tem, da na občin-
skih tekmovanjih nastopajo z največjim šte-
vilom desetin. To je seveda zasluga vseh
članov, zrcalo njihove vneme, prizadevno-
sti.
Da, lepo je bilo poslušati besede o izre-
dnih uspehih, z žalostjo in razočaranostjo pa
so ugotovili, da njihova aktivnost ni dobila
ustreznega družbenega priznanja. In vendar
gre za društvo, katerega člani aktivno sode-
lujejo v družbenopolitičnem dogajanju, ki
pomagajo pri zborih občanov, volitvah in
proslavah itd. In vendar, ne društvo, ne nje-
govi člani doslej niso dobili nobenega priz-
nanja, nobenega odlikovanja. Tako niti lani,
ko so slavili štirideseto obletnico dela. Vsa
priznanja, ki so jih podelili takrat, je pripra-
vilo društvo samo.
Edino priznanje, ki so ga dobili doslej je
bilo OF in to za aktivno sodelovanje na voli-
tvah.
Glede aktivnosti posameznih članov velja
posebej pohvaliti predsednika Ivana Stoja-
na, tajnika, blagajnika, Frenka Muleja,
Frenka Buserja, Tineta Žnidarja, Branka
Skoberneta in druge. Veliko je prizadevnih
članov, ki bi jih morali pohvaliti!
ELA MULEJ
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
CESTE
»CVETIJO«
Pesem, ki vam jo pošiljam,
sem napisal že pred leti. Ta-
krat, ko je »cvetelo« še več
cest, kot danes. Letos so se
znova »razcvetele«. Zato bi
ne bilo narobe, če pride tudi
ta pesem v javnost. Lahko
vam jo tudi zapojem. Najbolj
nežnega glasu nimam. Naj-
dete me vsak dan na laški
magistralni cesti. Sem na-
mreč cestar.
Morebiti bo kdo mislil, da
se cestarji pomladi bojimo
zaradi dela, zaradi krpanja
cest. Ne, dela se ne Uojimo,
čeprav takšno krpanje in te-
daj, ko drvijo po cesti avto-
mobili, ni najbolj prijetno.
Ne gre pa nam v glavo, ker
se ta pesem ponavlja iz leta v
leto. Moti nas, ker leto za le-
tom krpamo ene in iste cest-
ne odseke. Pravijo, da za mo-
dernizacijo cest ni denarja.
Toda, tudi krpanje ni poceni.
Ce bi zbrali denar, ki je bil na
primer v zadnjih desetih le-
tih porabljen za krpanje cest,
bi lahko modernizirali veliko
kilometrov cest. Zato, dokler
bomo imeli tak odnos do
cest, se bomo cestarji v re-
snici bali spomladanskega
časa. Krpanje ceste pomeni
zapravljanje denarja. Cestar-
ji pa pri tem ne moremo nič
odločati.
In zdaj vas še prosim, če
mi lahko odgovorite, kdaj
bodo modernizirali glavno
cesto skozi Laško? Delam na
tej cesti in ljudje me sprašu-
jejo, če kaj vem, kdaj jo bodo
uredili, razširili in podobno.
Jaz pa ne vem ničesar, zato
tudi odgovoriti na takšna
vprašanja ne morem.
Cesta od bencinske črpal-
ke do železniškega nadvoza
je za sedanji promet preozka,
razen tega je na več mestih
povsem uničena. Tudi zaradi
slabega odvodnjavanja. Te-
ren okoli ceste je namreč viš-
ji od ceste same. Zato se vo-
da nima kam odtekati. Na to
cesto nisem prav nič pono-
sen. Slišal pa sem, da imajo
za to cesto več variant, pa še
ne vedo, za katero se bodo
odločili.
In zdaj še tri kitice pesmi,
ki jih ima sicer kar enajst
(opomba uredništva):
Pomladi se vsakdo
iz srca veseli,
cestarji se je bojimo,
morda se čudno vam zdi.
Pomlad je prišla,
spet ceste cveto,
leto za letom
ponavlja se to.
So lani cvetele,
letos še bolj,
doklej se bo
ponavljalo to?
LEOPOLD MACEK
Kladje 8, Laško
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Kot vidite, smo za
objavo povzeli le prve tri
kitice vaše pesmi. So dovolj
zgovorne. Zaradi vprašanja
pa menimo, da bi ga morali
zastaviti republiški skup-
nosti na ceste, to toliko bolj,
ker v vaši delovni sredini,
kot ste tudi napisali, nihče
ne ve, kako bo s to cesto.
KJE TIČI TA
ZAJEC?
Spoštovani novinarji No-
vega tednika, pomagajte mi
najti zajca v detelji! Sprašu-
jete kako? Poslušajte!
Novi tednik kupujem v tr-
govini na Teharjih. In zdaj se
mi je zgodilo že tretjič, da
sem kupil staro številko. S
seboj ne nosim očal in tako
ne vidim datuma.
Tudi minuli četrtek sem
bil v trgovini. Bilo je ob pol
devetih dopoldne. Tedaj No-
vega tednika še niso imeli.
Prišel sem v petek, pa so mi
postregli s staro številko, ki
je nosila datum 25. januarja.
Moral pa bi dobiti tisto, ki je
imela datum prvega fe-
bruarja.
Pozdravlja vas
BOGOMIR MASTNAK,
Teharje 34
UREDNIŠTVO: Glede zaj
ca v detelji smo že opozorili
našo prodajno službo. Mor-
da bo zaleglo tudi to váše
pisanje, da vam v trgovini
ne bodo več prodajali stare-
ga Tednika.
Drugo vprašanje pa je za
nas nerazumljivo. Ne vemo,
za kakšno posojilo na račun
elektrike gre. Če boste imeli
čas, nam o tem še kaj napi-
šite ali pa se zglasite kar pri
nas v uredništvu, da se po-
govorimo tudi o tem.
SMUČI IN
AVTOBUS
Dne 26. januarja sem stala
na avtobusni postaji v Vele-
nju. V rokah sem držala
smuči, sošolka pa mi je drža-
la vrečo s pancerji in ostalo
prtljago. Kaj kmalu sem ugo-
tovila, da bo na avtobusu
gneča, zato sem prosila so-
šolko, da bo ona spravila
smuči, jaz pa bom pohitela^
da bom dobila sedež.
Lokalni avtobus Izletnika
CE 104-960 je pripeljal ob 20.
uri. Gruča se je pričela preri-
vati. Vsakdo hoče biti prvi.
Ko stopim do šoferja, ki je
delil tudi vozovnice, mu re-
čem: »Celje prosim in smuči
imam. Ali lahko prosim od-
klenete?«
»Kaj nam odklenem? Do-
ma vrata?« mi je neljubezni-
vo odvrnil.
»Ne, spodaj v avtobusu,«
mu preseneččna rečem.
»Ali pod avtobusom,« mi
zopet odvrne šofer.
»Jih lahko vzamem v avto-
bus,« ga spet vprašam.
»Ja, jih boste dali na
ljudi?«
Takšna je torej ta zadeva,
si mislim in se končno vdam,
ko zagledam za seboj ljudi,
ki komaj čakajo, da bi prišli
v avtobus.
Izstopim in se napotim k
sošolki. Obrazložim ji vso za-
devo in nazadnje mi ne preo-
stane nič drugega, kot da
grem prenočit k njej.
No, lepa reč! Kaj, če ne bi
nikogar poznala? Ker pelje
zadnji avtobus prepozno, da
bi imela zvezo do svojega
kraja, bi nazadnje s smučmi
vred ostala (in prespala) na
klopci na avtobusni postaji.
Ob sami misli na to me
strese mraz.
MIRA PODGORŠEK
LJUDJE SE
MORAJO MED
SEBOJ
POGOVORITI
Tudi pri nas radi beremo
Novi tednik. Zato komaj ča-
kamo, da dobimo novo šte-
vilko. Posebno še zdaj, ko je
začel izhajati na boljšem pa-
pirju. Razen tega se pozna,
da ste začeli objavljati več
zanimivih prispevkov, tako s
tržnice, matičnega urada itd.
Morda bi ne bilo narobe, če
bi uvedli tudi sodno kroni-
ko, in seveda, da bi vendarle
začel izhajati že nov podli-
stek, katerega pogrešam že
od zadnjega avgusta lani.
Težko pričakujerh novega!
Pa tudi o vikendih rad či-
tam, saj tudi tukaj, pri nas, v
Malih dolih, rasejo lepe hi-
ške kot gobe ali cvetlice po
dežju. Lepo jih je pogledati,
in tako naš kraj ne bo več
samoten.
To, je kar prav in nam je
všeč, saj razumemo, da si
vsakdo želi v prostem času iz
mesta. Nekaj pa mi navzlic
vsemu ni všeč. Niso namreč
vsi ljudje takšni, da bi videli
in upoštevali, kaj je njihove-
ga in do kod sega njihova
meja.
Naj bom konkreten: meni
so z buldožerjem zorali kar
preko občinske ceste, ki je
več kot sto let služila za me-
jo, približno 150 kvadratnih
metrov gozda, zraven seveda
tudi mejnik. In zdaj se kljub
opominom ne zmenijo, da bi
se lepo pogovorili. Celo na
poravnalni svet pri krajevni
skupnosti niso prišli. Opra-
vičili so se telefonično, češ,
da je preslaba cesta.
Kopljejo si tudi že za teme-
lje, in to tik ob meji, pa se
sprašujem, ali je to prav, da
začenjajo ta dela prej, dokler
ni zadeva razčiščena, dokler
je še v postopku.
Tudi logar si je ogledal
škodo na licu mesta, pa še ni
nobenega glasu od Gozdne-
ga gospodarstva.
Menim, da bi bilo najbolje,
da bi se med seboj pogovori-
li, odpadla bi jeza in sovraš-
tvo pa tudi stroškov bi ne
bilo.
Kot vem, se tako ne godi
samo meni, Zato bi si želel,
da bi vsak delal samo na svo-
jem, da bi spoštoval sosedo-
vo zemljo in podobno. Tako
'se drugemu ne bo delala
škoda.
Pozdravlja vas vaš naroč-
nik
FRANC ŠELIH,
Podgorje 25, Frankolovo
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Z vašo pobudo se po-
vsem strinjamo. Prav je, da
se ljudje najprej med seboj
pogovorijo o vsem in na lep
ter miren način rešijo vse
medsebojne probleme in te-
žave. Škoda, da niste naved-
li, kdo moti vašo posest, si-
cer pa upajmo, da bo zale-
glo že to pismo. V nasprot-
nem primeru se ponovno
oglasite, in kot rečeno, bolj
natančno - kdo je tisti, ki
vam dela škodo!
ZADOVOLJNA IN
NE!
z Novim tednikom sem
zadovoljna, nisem pa s tem,
da nas že tako dolgo vlečete
za nos zaradi romana v nada-
ljevanjih.
Ali se res ne morete odloči-
ti zanj? Mislim, da bi morali
imeti že drugega pripravlje-
nega, ko se eden izteče!
Vaša bralka
M. HRIBERNIK,
Ravne, Šoštanj
UREDNIŠTVO: Vaše
vprašanje dobro razumemo,
tudi vaše nezadovoljstvo,
ker se še zdaj nismo odločili
za nov roman. Naj zapiše-
mo, da je odločitev v resnici
težka. In vendar, zdaj ni da-
leč čas, ko jo bo bomo ure-
sničili.
STUDIO .
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
NAS
KRAJ
SLOV. KONJICE:
NOVO IME ZA II.
OSNOVNO
ŠOLO
Vse kaže, da bo v mesecu
mladosti prišlo do poimeno-
vanju konjiške II. osnovne
šole po junaškem koman-
dantu 13. slovenske naro-
dnoosvobodilne udarne bri-
gade Mirka Bračiča MILEN-
KU KNEŽEVIĆU. Priljub-
ljeni komandant je padel na
pragu svobode 25. aprila
1945 v Draži vasi, pokopan
pa je na pokopališču v Špita-
liču. Do sedaj se po njem
imenuje pionirski odred v
špitališki podružnični šoli,
enoti osnovne šole Dušana
Jereba iz Konjic.
Poimenovanje bo izvede-
no na zelo svečan način, na-
pisana bo listina o podelitvi
imena s strani občinske
skupščine, prav tako bodo
tej svečanosti prisostvovali
sorodniki padlega partizan-
skega komandanta.
MITJA UMNIK
CELJE
Poročilo se je 32 parov.
SLOVENSKE KONJICE
BOŽIDAR LAZNIK, li-
kovni tehnik in JELKA BU-
ClNEL, uslužbenka, oba iz
Konjic; LEOPOLD KORO-
ŠEC, delavec in JOŽICA JE-
LENKO, trg. vajenka, oba iz
Konjic; FRANC LJUBIC,
rezkalec. Tepanje in OLGA
FLIS, šivilja, Dobriška vas;
ANTON PETACI, upokoje-
nec in ELIZABETA KOT-
NIK, gospodinja, oba iz Vita-
nja; FRANC LASIC, tehnik
in MILENA ARZENŠEK,
komerc. tehnik, oba iz Ko-
njic; FELIKS GOSAK, ko-
vaški pomočnik, Planina na
Pohorju in JOŽICA JEROT,
polirka. Planina na Pohorju;
DOMINIK KLINE, elektri-
čar, Dobrava in SONJA
CENC, študentka. Loče ter
CIRIL ROŽANC, mizar, St.
Slemene in MARIJA POD-
KUBOVŠEK, delavka, Su-
hadol.
SMRTI
CELJE
ANTON CEBIH, 70, Huda
jama; KONRAD MAGAS,
42, Ljubečna; BRIGITA
RAMŠAK, 90, Polzela; JER-
NEJ KROPF, 66. Tepanje;
ALOJZ CVETREŽNIK, 48,
Celje; MARIJA KOVAČ, 81.
Trnovlje; FRANC PESJAK,
86, Dravograd; NEŽA POD-
KRAJSEK, 80, Arja vas;
ALOJZ FUHRER, 68, Dolga
gora; TEREZIJA OSOJNIK,
79, Petrovče; RUDOLF
SKORJA, 75, Celje; AL-
FONZ STRGAR, 48, Bu-
kovžlak; ŠTEFAN FERLiC,
74, Štore, GREGOR POGA-
CAR, 55, Šentjur; JOŽEF
DOBRAJC, 65, Celje; MARI-
JA KRAJNC, 76, Celje; MA-
RIJA SIVKA, 76, Ivanov
hrib; NEŽA DOBNIK, 54,
Dobrna; JALŽA ŠOŠTAR-
KO, 70, Celje; ALFONZ DE-
BELJAK, 70, Celje; MARI-
JA CAKS, 72, Vinski vrh;
FRANC PETEK, 70, Podvo-
lovjek; BORISLAV ESIH,
20, SI. Konjice; BRANKO
KNEZ, 69, SI. Bistrica; AV-
GUST GRADIŠNIK, 78, La-
ško; ALOJZIJA NOVAK,
75. Log; JOŽE CVELFAR,
82. Stranice; KARL TRE-
PANG, 70, Šentjur; MARIJA
PUSTOTNIK, 79. Domžale;
ALOJZ ZUPAN, 76, Roe.
Slatina; JAKOB KUKOVIC,
54, Bovše; FRANC ŠOLINC,
70, Marija Dobje; MATILDA
PILKO, 64, Celje; ANTONI-
JA KRIŽNIK, 86, Celje;
ALOJZIJA RECNIK, 74, Ce-
lje; FRANČIŠKA TIHEC,
82, Celje; ROZALIJA ZA-
BUKOVNIK, 90, Šalek;
VIKTOR DRGAJNER, 55,
Pečovje; IVANA UHAN, 55.
Radeče; ANA JEZERNIK,
70, Hrastnik; ROZALIJA VI-
DEČNIK, 64, Nova Dobrova;
JOŽEFA GERL, 74, Celje;
NEŽA DOLINŠEK, 74, Laze
pri Velenju; JANEZ FER-
ME, 70, Limovce; PAVLA
MAVC, 64, Brezno; MAR-
TIN RAZGORŠEK; 65,
Lemberg; JANEZ BE-
ŠKOVNIK, 68, Straža pri
Strmcu; KRISTINA OPRČ-
KAL, 72, Male dole; EVGEN
KUTOŠ, 66, Brdce; MARIJA
TRATNIK, 89, Zagrad; JA-
NEZ KOSENINA, 57, Tr-
novlje; HEDVIKA ŽAGAR,
78, Šešče; JAKOB RAZPOT-
NIK, 56, Celje; AMALIJA
NOVAK, 72, Griže; ALOJZ
LOBNIKAR, 69, Marija Re-
ka; JOŽEFA MOTOH, 78,
Šmarje; STANISLAV GO-
RIŠEK, 59, Celje; ALOJZ
ŠUŠTER, 76, Celje; ZOFIJA
POLŠAK, 59, Buče; FERDI-
NAND MARN, 99, Celje;
DANICA ANTONOVIC, 72,
Brežice; IVAN ODLAZEK,
34, Njivice; LUCIJA KLE-
MENČIČ, 69, Radmirje in
ALOJZIJA BREZNIKAR,
65, Marija Reka.
SLOVENSKE KONJICE
JERNEJ KROPF, 66. Novo
Tepanje.
ROJSTVA
CELJE
109 dečkov in 115 deklic.
KUHARSKI
RECEPTI >
DOMAČA KISLA
JUHA
če imamo koline, izbere-
mo za domačo kislo juho: ne-
kaj manj kot kg hrbtišča,
svinjski repek, kos ušesa,
malo rilčka ali nogico. Sicer
pa kupimo: 1/2 kg svinjskih
kosti, 1 manjšo svinjsko kra-
čo ali nogico.
Potrebujemo pa še: 10 dkg
korenčka, korenino peterši-
Ija, košček zelene, 2 glavici
šalotke ali srednje debelo če-
bulo, 5-6 zrn česna, lovorjev
list, ščep kumine, majaron,
timijan, šetrajko, nekaj zrn
celega popra, sol.
Juho kuhamo počasi, lepo
naj' vre dobro uro z jušno ze-
lenjavo. Če bomo servirali či-
sto kislo juho, zelenjavo po-
ljubno narežemo, sicer pa jo
zrežemo na kocke. Bolje je,
da svinjsko meso s kostmi
ne nasekate, ker se meso, ko
je kuhano lažje sname, pa tu-
di drobcev kosti v juhi ne bo.
Pripravimo še podmet: v
lončku mešamo 3 žlice vin-
skega kisa, malo vode in 2-3
žlice mehke moke ter to vli-
jemo v kuhano juho. Nato
pustimo, da dobro prevre.
Ponudimo jo z opraženimi
kockami belega kruha ali aj-
dovimi žganci. Po okusu jo
lahko še popramo in kisamo.
TONE ŠKERBEC
SPORED OD 8. DO 15.2.
1979
Četrtek, 8. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo
SPOMENIKI IN MEJNIKI (vmes ob 17.00 Kronika),
18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 9. Z.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas, 17.30 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 10. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 11. 2.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Med prijatelji, 11.00 Koj, kam bi del, 11.30 Predstav-
ljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna
oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska
voddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 12. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 13. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Torkova repor-
taža, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače
zabavne glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
Sreda, 14. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
ВШ KA
WD! KAÍ
NEZNAlí
ŠPITAUČ IMA MNOGO MLADIH,
Žička kartuzija čaka...
Med strmimi bregovi je
stisnjena špitališka dolina
in v njej skrita žička kartu-
zija in znamenita špitališka
cerkev s še znamenitejšim
gotskim portalom. Za sla-
dokusce s področja kultur-
ne zgodovine snovi več kot
dovolj. Krajevna skupnost
kraja, ki je dobil ime šele po
vojni, prej so mu menda re-
kli Spodnje Slemene, ni nič
posebnega v primerjavi z
znamenitostmi, po katerih
je Špitalič znan ne le doma,
pač pa tudi v Evropi. Pač:
kljub 80 mladincem krajev-
na skupnost nima svoje or-
ganizacije, te pa nimajo niti
komunisti.
In še to, preden rečemo še
kaj več: kdor ne pozna belih
cest, ki peljejo v dolino, bo
vanjo bržkone težko prišel,
razen če ne bo zašel. Kažipo-
ta v Žičah ni, pa tudi drugje
ne. Kaj šele, da bi komu
padlo na misel, da bi opozo-
ril na kartuzijo.
Koga poiskati v tej dolini
na robu sveta, da bi povedal,
kako dihajo v tem koncu ko-
njiške občine, kako žive in
delajo? Vse je bilo kot izumr-
lo. iVgovina zaprta, v šoli ra-
zen dveh dimnikarjev niko-
gar (to je sreča, primemo se
za gumb), gostilne ni, kmeti-
je po bregovih.
Potrkamo na vrata hiše tik
ob špitališki cerkvi in poko-
pališču. To je župnišče.
Sprejme nas duhovnik, dr.
Ivan Zelko, prijazen Prek-
murc, naslednik partizan-
skega duhovnika Smona, ki
je od tod odšel v prvem letu
po vojni, dopisni član Slo-
venske akademije znanosti
in umetnosti s področja hi-
storične topografije za Prek-
murje, zgodovinar, ki se po-
leg splošne zgodovine uk-
varja tudi z zgodovino NOB
na špitališkem koncu. Nale-
teli smo torej na pravega mo-
ža. Se več: na obisku je bila
tudi tajnica krajevne skup-
nosti.
BELI MENIHI PIŠEJO
ZGODOVINO
Duhovnik Zelko ne skopa-
ri z besedami.
»Pred osemsto leti so se v
ozki in odmaknjeni dolini,
na južni strani Konjiške go-
re, naselili beli menihi - kar-
tuzijani, zgradili cerkev, poz-
neje še posebni samostan na
mestu sedanje špitalske
cerkve. Kartuzijo, prvo v
srednjeveški nemški državi,
kamor so spadale tudi slo-
venske dežele, je začel gradi-
ti štajerski mejni grof Otokar
iz rodbine Traungaucev, do-
končal pa sin istega imena,
ki je o tem leta 1163 izdal
tudi ustanovno listino.
1782. leto je pomembno za-
radi začetka propada te zna-
menite ustanove, imenovane
tudi žički samostan, ki je da-
nes spomeniško zaščiten in
deloma obvarovan tudi pred
vremenskimi razmerami, le
da je brez strehe, ki bo seve-
da nujno morala slediti, če
bomo hoteli spomenik zapu-
stiti zanamcem. Tega leta je
namreč avstrijski cesar Jožef
II. kartuzijo z mnogimi sa-
mostani v avstrijskih deže-
lah razpustil in za belo stav-
bo so se začeli časi neizogib-
nega propadanja.«
Stavbo, pravzaprav^ po-
konci štrleče zidove smo si
pozneje ogledali in podobno
kot mnogi drugi - bili prese-
nečeni nad množico izrednih
detajlov, ki vedno znova da-
jejo slutiti veličastnost kar-
tuzije v njenih najboljših ča-
sih.
»Kraj in z njim samostan-
ske zidine vse več obiskujejo
gostje iz vse Evrope, saj je
kartuzija spomenik prve ka-
tegorije in pomembna tudi
za evropsko zgodovino,« pri-
poveduje Ivan Zelko. »Zal
pa jim razen užitka ob gleda-
nju ne moremo nuditi prav
nič. Ni gostišča, ni ceste, ob-
staja le knjižica, ki jo je napi-
sal dr. Marjan Zadnikar s
preprostim naslovom Zička
kartuzija, ki je izšla v priljub-
ljeni zbirki Kulturni in na-
ravni spomeniki Slovenije,
zbirka vodnikov pa tudi mo-
ja knjižica, ki sem jo izdal
lani z naslovom Spitalič.«
Duhovnik se rad povrne v
svoje rodno Prekmurje, k
srcu pa mu je prirastel tudi
Spitalič. »Zakopljemo se v
kroniko, tako smo se dogo-
vorili že takrat, ko je med
listi časopisa zagledala luč
sveta prva reportaža Naš
kraj.«
Napoleonove vojne so se
dotaknile tudi Spitaliča. V
letih 1809 in 1810 je ozemlje
žičke graščine veliko pretrd
pelo zaradi dobav za avstrij-
sko in francosko vojsko.
Kamorkoli si pogledal,
kjerkoli si kopal, povsod si
naletel na ostanke bivališč
belih menihov, je zapisano v
kroniki. Na najdeno so bili
Spitaličani posebej pozorni:
kamne so vzidavali v cerkve-
ne zidove (danes je v špitali-
ški cerkvi skromen lapidarij,
vreden ogleda).
Prvi generalni prior Janez
se zahvaljuje 12. oktobra
1391 celjskima grofoma Her-
manu in Viljemu za mnoge
dobrote, ki sta jih izkazala
Žički kartuziji (po knjižici I.
Z., op. pis.).
Oko se nam ustavi v letu
1944.
V juniju 1944 je duhovnik
Franc Smon odšel v partiza-
ne. v maju 1945 se je vrnil v
župnijo in je tu ostal do 19.
marca 1946, ko se je preselil
v Celje.
Preberemo Smonovo spo-
ročilo, ki ga je napisal z veli-
kimi mastnimi, skorajda na-
slikanimi črkami:
žrtve fašizma v žup-
niji Spitalič 1941-1945
31 padlih tujih partizanov
4 domači padli partizani
4 ubiti domačini
6 umrlih za posledicami
borb in zaporov
2 umrla v taborišču, 5 zapr-
tih, 15 preseljenih
10 na nemški fronti
4 izdajalci ubiti, 6 obsojenih
itd.
To je zverski fažizem - so-
vraži ga!
OF pod Titom te je osvo-
bodila - ljubi jo!
Le OF te varuje fašizma!
»Zgovorno, kajne,« resno
zastavi vprašanje župnik
Zelko. »Naši tajnici krajevne
skupnosti se mudi, saj veste,
delo...«
VEČ NI BILO MOGOČE
NAREDITI...
Na kmetiji, okoli 20 hekta-
rov je raztepenih pod vznož-
jem Tolstega vrha, pri Paho-
letu se reče po domače, je kaj
težko reči, kdo gospodari: je
to oče Anton Zorko ali sin?
»Zelo pridno ženo imam in
otroke, sin z ženo pa je sploh
kot čebela in v petih letih,
odkar smo skupaj, še nismo
imeli enega samega spora.
Gospodar bo, kdo naj bi bil,«
razreši neizgovorjeno vraša-
nje Pahole.
Devet hektarov je narava
namenila Paholetovim za
obdelavo. Na devetih imajo
lepo urejen vinograd in na
rebreh se sončijo muškatni
silvanec, laški rizling ter mo-
dra frankinja, na štiridesetih
arih pa ima gospodar, nav-
dušen sadjar, zarodišče za
vegetativne podlage belgij-
ske vrste MM 106, na kar ce-
pijo jabolka različnih vrst.
»Ko sem bil star petnajst
let,« reče Anton, »so me dali
v sadjarsko vinogradniško
šolo v Maribor. Letos bomo
praznovali petdesetletnico,
kar smo drugovali v mestu
ob Dravi, tudi Ludvik Mast-
nak je bil z menoj, tisti iz
Dramelj, ki so ga Nemci 27.
decembra 1941 ustrelili v
Mariboru,« - pojasni skro-
mni in tihi možakar - sneli
smo ga naravnost od dela -
svojo ljubezen do sadjarstva.
Podlage goji v kooperaciji
s kmetijskim zavodom iz
Maribora za njihove pa tudi
za potrebe ljubljanskega
kmetijskega zavoda.
Sedimo v nekoliko hladni,
čisti in prostorni veži Paho-
letove domačije. Zunaj je
sončno. Preden smo prii
»posvečeni« kot doma*
kjer vise gospodarjeve ii
nove diplome (dobila sta
za vzomo in požrtvovi
delo pri vzgoji in urj<
enote SLO, za dobro rej
uspehe v kmetijstvu), m
jih je še v sobi, navrže Pi
le, nas je dobesedno za i
zvlekel v hlev. Okoli tridf
to pa je tudi zgornja ï
uspešnosti proizvodi
procesa preusmerjene k
tije, glav lepo pitane ži
stoji v lepo urejenem hI
To je torej prva ljubezen
holeta, pomislimo, ko go
dar z ljubeznijo boža v
vanee.
»Več ne more dati,« gi
ri. »Tukaj nas je šest p
smerjenih kmetov, to p
tudi največ, kar je moč
sniti iz te skope in hribe
zemlje. Na tem podr
smo torej v Spitaliču nai
li, kar je bilo le mogoče,
druga iz Konjic nam gr
roke. Dobre odnose imai
njo. Težav ni bilo. Lani
oddal enajst pitancev,
kravi in štiri teleta,« prip
duje in preskoči na mí
Le štirideset do petdes^
trov gre v prodajo, ostalf
radi dragih krmil popijej*
leta.	'
»Trdim in ne verjamei^
je to trmoglavost, da je "
ko prepoceni. Osnovni*
blem pri kmetovanju®
močna krmila, ki so pre'
ga pa tudi dobiti jih ni ml*
če. Ne razumem tudi vf
tistega, kar sem prebral
sopisih: da je propadlo!!^
ko in toliko koruze, dal
toliko in toliko splesniP
da je še bo. Tega si kmet^
Anton Zorko: Več se v d
ni ni dalo narediti. Sk
hribovska zemlja ni da
Ijiva.
Gručica hiš se skriva v bližini kartuzije. To je središče krajevne skupnosti, Spitalič.
шт JE
ÎUZIJA
M
ADINSKE ORGANIZACIJE PA NE!
Dr. Ivan Zelko: V dolino če-
dalje bolj prihajajo tujci,
nedeljski izletniki.
moremo in smemo privošči-
ti. To je neodgovornost, ne-
spoštovanje sadov zemlje in
to še sedaj, ko imamo že tako
ali tako probleme s koruzo«.
Ko pozneje sedimo v prijetni
veži, se spet povrnemo na
koruzo, ki tokrat igra nekoli-
ko drugačno vlogo, vlogo re-
šitelja. Ko je Zorko leta 1944,
pred tem je bil borec Sercer-
jeve brigade pa se je zato z
veseljem spomnil koman-
danta Miča Došenoviča in
drugih, zaradi bolezni odšel
med aktiviste, je na svojih
poteh nekega dne nenadoma
naletel na nemško policijo
Nič drugega mu ni preostale
kot tek pod noge in narav-
nost v koruzo. Bila je jeser
in visoka stebla koruze sc
skrila Paholeta... Nemci g£
niso več videli, koruza ga jt
rešila pred streli iz brzo
strelk.
Vzorna kmetija, toda Pa
hole za slovo pravi: »Ne h va
lite, saj ni nič posebnega
Trdo je treba delati, niti mo
torna kosilnica ne pride \
poštev. Živimo pač. Nekate
re stvari naj uredijo, pa bo
mo lahko še drugače zadi
hali.«
na mrtvi straži...
Tik pred odcepom ceste т
hrib na Crešnjice in Franko
lovo, pred prvo izmed po
membnejših zgradb nekda
njega in sedanjih ostankom
Ziškega samostana stoj
skromen in lep granitni spe
menik z napisom:
»V BORBI PROTI FASI
ZMU IN REAKCIJI JE 25.4
1945 V TEM KRAJU PA
DEL KOMANDANT lí
BRIGADE MILENKO
KNEŽEVIĆ IN 24 BORCEV
NJEGOVE BRIGADE.
NJEGOVA JUNAŠKA
SMRT NAM JE SVETEL
ZGLED LJUBEZNI DO
DOMOVINE.«
Priljubljeni . komandant
Bračičeve brigade še živi v
spominu ljudi. Radi so ga
imeli in še danes jim je hudo,
da je tako nesrečno padel na
pragu svobode. Ostal pa jim
je svetal spomin na priljub-
ljenega komandanta. In če-
prav leži pod granitno skalo
na špitališkem pokopališču,
po njem pa se imenuje tudi
pionirski odred v špitališki
šoli, je v spominu ljudi nje-
gov lik tako živ, da se nam je
zdelo, kako bo vsak čas zavi-
hanih rokavov in razpete
srajce privihral na svojem
belcu iz bližnje hoste.
slaba cesta in
brez telefona
Kakšnih tristo volilcev
lahko naštejemo v zaselkih
Tolsti vrh, Kraberk, Ske-
denj, Stare Slemene in v sa-
mem Spitaliču. Čeprav je
mladine kar precej v tem
koncu konjiške občine, se
število prebivalstva vendarle
osipa, saj se jih veliko iz doli-
ne izseljuje v manj odročne
predele in kraje. Poleg kme-
tov v krajevni skupnosti Spi-
talič lahko naštejemo le še
tele stalno zaposlene: dve
učiteljici in snažilko na po-
družnični šoli, poslovodki-
njo v trgovini Kmetijske za-
druge in Slovenskih Konjic
in učenko v trgovini. K temu
skromnemu številu pa lahko
priključimo še dva avtopre-
voznika. Vsi ostali, kakšnih
sto jih bo, pa združujejo svo-
je delo ali v Konjicah ali Zre-
čah, saj kruha zanje v od-
maknjeni dolini ni.
»Prilegel bi se nam kakšen
lesni obrat«, nam je poveda-
la tajnica krajevne skupnosti
Anica Karan, »sicer pa potre-
bujemo kopico stvari. Poleg
ceste, ki je v izredno slabem
stanju, še najbolj potrebuje-
mo vsaj telefonsko zvezo. Do
zdravnika je daleč, pa tudi
mi smo daleč zanje, zato so
obiski bolnikov na domu kar
velik problem. Lani smo
ustanovili tudi gasilsko de-
setino, ampak še vedno ni-
majo svojega prostora, da ne
govorimo o opremi, črpal-
kah. Mladina ni organizira-
na, čeprav bi potrebovali
vsaj igrišče. No, dogovarja-
mo'se za odkup ustreznega
zemljišča, najbolje bi bilo se-
veda kje v bližini naše šole.
Iz sredstev tretjega samopri-
spevka smo še namenili
sredstva za večnamenski
prostor, stavbo. Tega denar-
ja je še okrog 100 milijonov
starih dinarjev, pa po pet mi-
lijonov za telefon in mosto-
ve, pa dvajset milijonov za
avtobusna postajališča. Tre-
nutno nimamo nobenega
urejenega, v bodoče bi naj
imeli tri. Seveda pa bo po-
trebno tudi dosti prostovolj-
nega dela.«
In nam je nadrobila pro-
blemov kraja in krajanov še
za zvrhan koš. Komaj smo
jih utegnili vse zabeležiti.
Kmetje potrebujejo bolj-
ših dovozov, na cesti so v
najslabšem stanju mnogi
mostovi, z odkupi potrebnih
zemljišč so pa težave že zara-
di stisnjenosti zemlje med
bregovi na obeh straneh, saj
je vsak košček zemlje še po-
sebno dragocen za tistega, ki
jo obdeluje. Celo četrtletje
trpijo propadanje svojih rib-
nikov. So sicer v lasti mari-
borske ribiške družine, ta pa
je zanje svojo skrb ža davno
odpisala in nanje verjetno
pozabila, čeprav so okrog
njih lansko leto nekaj male-
ga brkljali. Gre za neumno
neizkoriščen prostor in ne-
potrebno gojenje »ribiškega
krivolova«.
V trgovini primanjkuje
zlasti skladiščnih prostorov
za umetna gnojila, krmila in
kmetijske stroje. No, v letoš-
njem letu bo to urejeno, prav
tako se bo povečal asortiman
blaga v špitališki trgovini.
Poštna dostava krajanov
ne zadovoljuje, saj je samo
do trgovine in nekaj hiš ob
cesti dobra. Elektriko soie
pred časom uspeli v glav-
nem vsepovsod napeljati, za
kar ima veliko zaslug bivši
šolski upravitelj Jože Viš-
njar, ki se ga tudi sicer ljudje
zelo radi spominjajo. Neiz-
koriščene so še možnosti za
kmečki turizem, ki bi prav
lahko pognal korenine na
prmer na Tolstem vrhu in še
kje.
Poprijeti bo treba čimprej
in tudi ob podpori širše druž-
benopolitične skupnosti,
najprej seveda lastne konji-
ške občine in ob večji agre-
sivnosti Spitalčanov samih,
predvsem mlajšega rodu.
Pred dvema krajevnima od-
boroma frontne SZDL v Spi-
taliču in Sojeku-Kamni gori
so v novi mandatni dobi us-
klajevanja in uresničevanja
interesov krajanov odgovor-
ne naloge.
PISETA"
MILENKO STRASEK
MITJA UMNIK
Pri Paholetu v Skednju gradijo.
MALA ANKETA
»CESTA PRAŠNA
BELI SE
V DALJAVI...«
Po tej beli in prašni cesti se iz špitališke doline,
največ v Slovenske Konjice in Zreče dnevno vozi na
delo okrog sto delavcev, kakšnih tri ducate šolarjev pa
v Osnovno šolo Dušana Jereba v Konjice. Doma v
podružnični šoli jih v razredih od prvega do četrtega
ostaja nekaj malega več. Pa tudi mnogi od vozačev, bi
raje hodili v šolo doma, v Spitaliču. Tako nam je pove-
dal tudi Aleš Ratej iz 4. razreda, ko smo ga s Ciliko
Rebernakovo ob cesti prestregli z nahrbtnikom »za
sedmino«. Kaj si ob tem misli Cilika, nismo izvedeli,
saj jo je jadmo popihala pred radovednimi tujci.
In smo krenili naprej po ozki in vijugavi cesti, da
Srečamo ljudi in jih povprašamo kako živijo, kaj jim
manjka... V nas pa je ves čks odzvanjala tista otožna
ruska pesem »osamljeno doni zvonček mili, cesta
prašna beli se v daljavi...«
ANICA KARAN, poslo-
vodkinja trgovine v Spi-
taliču in tajnica krajevne
skupnosti: »Se najbolj
potrebujemo boljšo pove-
zavo s svetom - to pa sta
po mojem prepričanju
predvsem cesta in tele-
fon. Ne morete si misliti,
koliko težav je zaradi te-
ga. Tu so naše porodnice,
zelo težko nas na domu
obiščejo zdravniki ali ve-
terinarji. Prav zadnjič
nam je poginil konj, ker
nismo mogli pravočasno
obvestiti veterinarja.«
FRANC REPIC, upoko-
jeni poštar iz Loč: »Lju-
dje v tej dolini in po nje-
nih bregovih si najbrž že-
lijo boljše in asfaltirane
ceste. Vem, da tudi s po-
što niso zadovoljni. Prej
so Spitalčani dobivali po-
što neposredno iz Sloven-
skih Konjic, sedaj pa iz
Loč pri Poljčanah. In
cestna povezava bi mora-
la biti potegnjena vse do
žičkega samostana, seve-
da ne takšna, kot je sedaj.
Širša, z boljšimi mostovi.
Pa asfalt.«
ALOJZ PODKRAJ.
SEK, čevljar se je naselil
v menda spomeniško za-
ščiteni stavbi, ki pod šte-
vilko 24 nosi napis Stare
Slemene: »Cesta, cesta;
to najbolj potrebujemo.
Pa ribnike bi že tudi lah-
ko enkrat obnovili. O, saj
smo na zadnjem sestanku
SZDL veliko povedali,
kaj vse nam še manjka V
naši dolini. Upam, da bo
kaj iz tega. Zase bi rad le
malo več miru, mi včasih
nagajajo...«
IVANKA ROŽANC, de-
lavka v Konusovem
TOZD KO-KO: »Mladine
je kar dosti v našem kon-
cu, čeprav se dnevno vozi
na delo ali v šole v Konji-
ce in Celje. V domači do-
lini nima nikjer prostora,
čeprav bi bila voljna dela-
ti. O večnamenskem
družbenem prostoru se
govori že štiri leta in
upam, da bo kaj iz tega.
Najprej bi pa potrebovali
igrišče, saj so naši v ma-
lem nogometu na 4. me-
stu.«
VLADO VRTOVEC iz
Skednja: »Ja, cesta, ta je
naš glavni problem. Ta-
mle pred viaduktom so
delavci Slovenija ceste
položili le tri velike cevi,
ki za pošten most čez Žič-
nico pač ne zaležejo. Se
posebno, če je večja voda,
je ne morejo požirati in
cesta je takoj poplavljena.
Pred nekaj dnevi je že bi-
lo tako. Pa, saj ste sami
videli. Torej mostove tudi
potrebujemo.«
Slučajno smo se srečali prejšnji četrtek s krajani
odmaknjene, čeprav idilične dolinice ob Žičnici in
skoraj brez zadrege so nam povedali, kaj jih v dolini
najbolj tišči. Vsi brez izjeme so se ogrevali za boljšo
povezavo s svetom, saj bodo drugače v svojem razvoju
preveč zaostali. V mnogočem so že tako ali tako.
14. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
KRMA POMEMBNEJŠA KOT
HLEVI
S kmeti se dogovanajo, da bodo na njihovih kmeti-
jah zgradili z združenimi sredstvi male farme za pitanje
prašičev. V vsakem hlevu naj bi spitali letno poprečno
po 800 prašičev. Tako bi zagotovili dovolj pitancev
domači klavnici, ta pa dovolj svinine za oskrbo prebi-
valstva v občini.
Tak račun je kar v redu, načrt pa boleha za oskrbo s
krmili. Pravijo, da bo denar za gradnjo hlevov moč
zbrati. A krmila? Mešalnico ali, kot se lepše sliši, to-
varno krmil lahko zgradijo, koruzo in druge sestavine
krmil pa bo seveda treba dobivati od drugod. Saj se ve,
da pri njih niso nikoli pridelali toliko koruze, kot je
potrebno za 25.000 ali 30.000 pitanih prašičev.
Ali bo tak načrt moč uresničiti? Koruzo ali krmila je
težko dobiti. Ali bo laže v prihodnjih letih? Pravijo: če
družba potrebuje prašiče - vemo, da potrebuje meso -
potem mora živinorejcem poskrbeti krmila; če so kr-
mila draga, pa mora biti dražje tudi meso.
Preprosto, a vzlic temu stvarno sklepanje, če ne bi
spregledali nekaterih stvari. Koruza je draga pri nas,
ne pa tudi pri tistih kmetih v drugih republikah, ki je
imajo veliko. V kmetijski oddaji na televiziji iz Novega
Sada smo slišali, da kmetje dobijo za koruzo, ki ni
sušena v sušilnicah, 2,70 din, suho pa nekatere mešal-
nice krmil odkupujejo po 3 din kg. Naše živinorejce in
mešaJnice krmil pa suha koruza, pripeljana iz Vojvo-
dine, velja okrog 5 din kg. Uvožena je sicer veliko
cenejša, a je ni dovolj.
Ali naši rejci prašičev torej lahko pitajo z enakimi
stroški kot pridelovalci koruze z lastnim pridelkom?
Jasno, da to ni mogoče. Prazna stojišča v nekaterih
hlevih potrjujejo, da so koruza in krmilá pomembnejša
od hlevov.
Zahteve: če družba potrebuje meso, mora plačati
tako ceno za živino, da bodo živinorejci lahko uspešno
gospodarili, niso tako preproste, kot zvenijo. Ne le
zaradi življenjske ravni delavcev, temveč tudi drugih
vplivov na oblikovanje cen. Omenili smo, da pridelo-
valci koruze in druge krme lahko redijo prašiče in
drugo živino z manjšimi stroški kot tisti živinorejci, ki
morajo vso ali večino krme kupiti. To velja tudi za tiste
delovne organizacije, ki bi kmete oskrbovale s krmili,
oni pa bi dobili plačilo po prirastku živine.
V nekaterih krajih Slovenije, kjer so že vajeni rediti
veliko prašičev, to upoštevajo pri načrtovanju. Širjenje
pitanja povezujejo s pridelovanjem koruze in druge
krme. Sestavni del načrta nove farme prašičev v Po-
murju je pridelovanje toliko koruze, da je bo v glav-
nem dovolj za vse prašiče. Tudi pri kmetih, ki naj bi v
prihodnosti spitali letno okrog 100.000 prašičev za
družbeno klavnico, načrtujejo tako velike hleve, da
bodo večino krme pridelali na svojih kmetijah. Le tako
bodo lahko brez izgub konkurenčni tistim živinorje-
cem, ki pridelajo veliko koruze.
J02E PETEK
RAZGIBANO DELO
Nosilec kulturnoprosvetnega življenja v Krajevni skupno-
sti Pod gradom v Celju je Svoboda, ki bo čez dve leti slavila
že petdeset let dela.
V počastitev osmega februarja bo moški pevski zbor do-
mače Svobode pod vodstvom Emila Lenarčiča že danes
sodeloval na proslavi y osnovni šoli na Hudinji. Gre za zbor,
ki dela že dve leti in je na nastopih doma in številnih
gostovanjih dosegel lepe uspehe. Zdaj se pripravlja na ob-
činsko revijo pevskih zborov.
Jutri, v petek, 9. t. m., pa bo osrednja proslava doma, v
dvorani Doma krajanov. Tu bodo nastopili člani dramske
sekcije Svobode, ki jih vodita Jožica Penič in Ernest Sto-
klas. Gre pa za dejavnost, ki je v bistvu osnovna v tej
Svobodi.	MB
OB 8.РШШТШ
NAGRAJENI SPISI O TDF 78
2e pred pričetkom lanskega 6. Tedna domačega filma, je
Zveza kulturnih organizacij Celja objavila v Novem tedniku
in Radiu Celje javni nagradni literarni natečaj na temo o
Tednu domačega filma in sicer s petimi delovnimi naslovi:
Moja srečanja s slovenskim filmom. Snemam svoj film. Rad
imam domači film, Stojim ob lepaku za TDF in razmišljam
in utrip Celja ob TDF.
Rok za prijavo je bil 1. december in do predpisanega roka
je poslalo svoja dela kar štirideset avtorjev, kar je lep napre- ~
dek, če primerjamo število prispevkom s prvim razpisom
predlani, ko je sodelovalo le 15 avtorjev.
Pravico sodelovanja so imeli vsi pionirji in jnladinci v
starosti do 25 leta, razpisanih pa je bilo pet knjižnih nagrad v
vrednosti od 200,00 do 100,00 dinarjev.
Posebna komisija, ki jo je imenovala Zveza kulturnih
organizacij Celje v sestavi: predsednica Ljudmila Kajtner,
profesorica in predsednica odbora za literarno dejavnost pri
ZKO Celje, Ivan Jereb, slavist m Drago Medved, novinar in
predstavnik organizacijskega odbora TDF so se po temelji-
tem razmisleku odločili za takšen vrstni red: Med osnov-
nošolci je prvonagrajena Renata Horvat, OS Franja Vrunča,
drugonagrajena je Mateja Komel, I. osnovna šola in tretjo
nagrado dobi Vesna Cuček, OS Frana Kranjca, Polule.
Srednješolci so si mesta razdelili takole: prva je Mira
Železnik s celjske gimnazije, drugo nagrado dobi Marjana
Podpečan, dijakinja PSC in tretjo Marjeta Vidmar, prav
tako dijakinja PSC. To je tudi šolska ustanova, ki se je
najštevilneje odzvala razpisu.
Nagrajeni bodo prejeli nagrade nocoj pred svečano pre-
miero jugoslovanskega filma Trenutek ob 19.30 v kinu
Union.
Čestitamo!
V ROGAŠKI SLATINI DEL
BISTRIŠKE KOLONIJE
Razsti^^ni salon v Rogaški Slatini (Delavska univerza in
Kulturna skupnost občine Šmarje pri Jelšah) nam omogoča
ogled izbora del slikarske kolonije, ki je bila lansko poletje v
Bistrici ob Sotli in so slikarji delali na temo Titovi kraji-naši
kraji. Razstava je bila v celoti doslej razstavljena v spomin-
skem domu borcev in mladine v Kumrovcu in so jo v soboto
popoldne podrli, ter nekaj del odpeljali v Lesično na raz-
stavo v okviru III. Kozjanskega kulturnega tedna, dela Ma-
rina Beroviča, Leopolda Hočevarja-Hočija, Dušanke Kajfež-
Ercegovičeve, Janeza Kovačiča, Marjana Kozamernika, Pe-
tra Krivca, Gorana Medaka, Evgena Sajovica, Alojza Sedov-
nika, Slobodana Simiča, Tomaža Zelesnika in Jože Horvata-
Jakija pa so od včeraj na ogled v Rogaški Slatini. Otvoritve-
nemu govoru je sledil krajši koncert moškega pevskega
zbora Rogaška Slatina pod vodstvom Franca Plohla. Raz-
stava bo odprta do 6. marca.
KULTURNO SODELOVANJE
MLADIH IZ MEDLOGA IN
OSTROŽNEGA
V sindikalni dvorani
OPREME, v prostorih nek-
danjega zadružnega doma v
Medlogu, so se v soboto, 3.
februarja, že kmalu po četrti
uri zbrali mladi iz obeh kra-
jevnih skupnosti, da počaste
poetov spomin.
Predsednik medloške mla-
dine Janko Turnšek je s po-
močjo mentorice mladine
tov. Ivane, tajnice KS Med-
log, pripravil vse potrebno
za srečanje mladih iz dveh
krajevnih skupnosti in mla-
dincev iz dveh organizacij
združenega dela.
Mladi iz Medloga so po
predsednikovem uvodnem
govoru pri.kazali pesnika v
( razgibano povezanem recita-
lu, a nato so skupno z mla-
dinci iz Ostrožnega v kvizu
izmerili znanje o vzgibih pe-
snikovega ustvarjanja in ob-
širno odgovorili na trideset
vprašanj iz Kidričevega Pre-
šernovega albuma in like
Vaštetove Romana o Prešer-
nu. Šestdeset vprašanj je pri-
pravila zanje Darinka Jošto-
va obenem z besedilom reci-
tala, a mladincev iz organiza-
cij združenega dela, ki so jih
vabili k sodelovanju, ni bilo,
čeprav so jih čakali do pol
šestih. Mladost »pozabi koj
nesreč prestanih škode« in
radostna pripravljenost mla-
dih za pridobivanje širšega
poznavanja bogate pesniko-
ve dediščine je ustvarila
vzdušje nenapetega, marveč
ljubiteljskega merjenja sil.
Ob resničnem znanju obeh
ekip in enakem številu pri-
dobljenih točk so medloški
mladinci prijateljsko prepu-
stili prve nagrade mladin-
cem iz Ostrožnega z željo, da
jih tudi ti kmalu povabijo na
podobno srečanje.
Kali radostnega sodelova-
nja so pognale.
D. VIZJAK
DNEVI SLOVENSKE DRAME V
KRANJU
Po nedavnem sodelovanju Slovenskega ljudskega gledali-
šča na 8. goriškem srečanju malih odrov, se celjski poklicni
gledališki ansambel spet udeležuje z Zmavčevo Pindarovo
Odo v Dnevih slovenske drame v Kranju. Predstavo bodo
imeli v soboto in se predstavili v mestu, ki je z gledališčem
sicer močno povezano, pa vendar nima gledališča kot po-
" klicne ustanove.
DARE ZA VŠEK V RAZVOJNEM
CENTRU
V	torek je bila ob 13. uri v avli Razvojnega centra c Celju
otvoritev razstave likovnih del Dareta Zavška, samostoj-
nega likovnika iz Žalca. Na otvoritvi je o njegovem delu
govoril slovenski likovni kritik in publicist Aleksander Bas-
sin, glasbeni program pa sta izvajala violinist Franci Rizmal
in pianist Andrej Jarc. To je že tretja likovna razstava v
novih prostorih Razvojnega centra, kjer so se trdno odločili
dati svoji avli konkretno kulturno funkcijo. Skoda je le to,
da je bila otvoritev načrtovana za 13. uro, ko je bil istočasno
v Narodnem domu sprejem za vse kulturne delavce, ki so
pred tem bili na posvetovanju o planiranju v kulturi. Očitno
je ta tema prišla z majhno zamudo...
DVE NOVI KULTURNI DRUŠTVI
V	sredo, torej včeraj, sta bili ustanovljeni dve novi kul-
turni društvi v celjski občini. Obe v srednjih šolah in sicer
eno na Tehniškem šolskem centru z imenom Tehnik, drugo
pa na Ekonomskem šolskem centru. O obeh društvih, ozi-
roma njunih programih bomo obširneje poročali v prihodnji
številki Novega tednika.
BOGAT SPORED KULTURNEGA
TEDNA V MOZIRJU
Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost občine
Mozirje sta v počastitev slovenskega kulturnega praznika,
osmega februarja, letos že četrtič zapored pripravila kul-
turni teden. Začel se je v soboto popoldne z otvoritvijo
novih prostorov občinske matične knjižnice in razstavo slik
Dareta Zavška iz Žalca, zatem pa se je vse te dni nadaljeval s
številnimi dramskimi in pevskimi nastopi, z odkritjem obe-
ležja Mihi Vošnjaku v prostoru Ljubljanske banke v Mozirju
in prav tako z odkritjem spominske plošče ljudskemu pe-
sniku in narodnjaku Žigi Laykaufu v Mozirju.
Danes dopoldne bodo člani dramske skupine osnovne
šole Ljubno predstavili svojim vrstnikom igrico Ostržek.
Sicer bodo im.eli na Ljubnem ob 18. uri Prešernovo pro-
slavo, na Rečici ob Savinji pa bodo člani dramske skupine
Prosvetnega društva Kokarje uprizorili »Dve nevesti.« Na
osnovni šoli Mozirje pa bodo podelili bralne značke.
Jutri, v petek, bodo v Gornjem gradu odprli novo osnovno
šolo. Gre za objekt, ki so ga zgradili s sredstvi občinskega
samoprispevka in za novo solidarnostno zmago v Gornji
Savinjski dolini.
Zanimivo bo tudi v soboto, 10. t. m. Začeli bodo bo 18. uri
v Solčavi z večerom pesmi in glasbe. Gostovali bodo člani
Prosvetnega društva iz Luč. Ob 19. bo v Kokarju uprizoritev
»Dveh nevest«. Nastopili bodo člani domač0 dramske sku-
pine, ob istem času bo na Rečici ob Savinji še uprizoritev
dela »Kaj se je zgodilo družini Slavič«.
Nedeljske prireditve se bodo pričele v Novi Štifti ob 14.
uri z Večerom pesmi in glasbe (nastop članov PD Luče),
zaključna poslava četrtega kulturnega tedna pa bo od 17. uri
v Gornjem gradu s podelitvijo priznanj. Nastopili bodo tudi
mnogi člani ljubljanske opere.
M. BOŽIČ
NA HUDINJI O PREŠERNU
Delegacija za kulturo pri krajevni skupnosti Hudinja je v
sodelovanju z Osrednjo knjižnico in Mladinsko knjigo v
Celju pripravila v okviru kulturnega praznika slovenskega
naroda razstavo Prešernovih del v prostorih krajevne skup-
nosti Hudinja v Kovačičevi ulici 15. Razstava prikazuje
knjige, prevode, razglednice in Prešernove rokopise,
skratka 99 del, ki so kakorkoli povezana z življenjem in
delom velikega slovenskega pesnika.
V	simpatičnem vabilu so iznajdljivi organizatorji povabili
tudi šole in sicer najprej svojo s Hudinje, pa tisto v Ljubečni,
osnovno šolo I. celjske čete in osnovno šolo iz Vojnika.
Razstava bo odprta še jutri od 8. do 12. ure in od 15. do 18.
ure.
RECITACIJE IN PETJE V
BRASLOVČAH
Med najuspešnejše dramske skupine v tem času v žalski
občini sodi prav gotovo braslovška, ki jo vodi Anica Brišnik.
Lani decembra so imeli premiero »Vdove Rošlinke«. Zaradi
uspele predstavitve so jo morali v Braslovčah trikrat pono-
viti. Mimo tega so gostovali v Matkah in na Taboru.
Danes jih čaka osrednja proslava slovenskega kulturnega
praznika. Ob 19. se bodo člani dramske skupine predstavili z
recitalom, sodeloval pa bo tudi moški pevski zbor.
Pripravljati pa so se pričeli tudi na osmi marec. Tega dne
bi radi prvič uprizorili veseloigro Jakoba Alaševiča »Pod-
laga za zakonsko srečo«, prav tako v režiji Anice Brišnikove.
T. TAVČAR
Lestvico zabavnih melodij vam po-
klanja KONUS TOZD BLAGOVNA
HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju,
Rogaški Slatini in Slovenskih Konji-
cah
LESTVICA
ZABAVNIH
MELODIJ:
<
1.	ANA - SREBRNA KRILA
2.	MISS YOU - ROLLING STONES
3.	POGUM-PRIZMA
4.	IF I SING YOU A LOVE SONG -
BONIE TYLER
5.	OPROSTI MI KATRIN - RANI
MRAZ
KUPON
za lestvico zabavnih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE-
HNIČNA TRGOVINA Celje.
LESTVICA
DOMAČIH
MELODIJ:
1.	NA POTI DOMOV - 1'ERGLAV
2.	DOBER DAN - ŠTIRJE KOVAČI
3.	POD GOLICO - AVSENIK
4.	NA PLESU - KREŽE
5.	VESELO NA POT - ALPSKI
KVINTET
KUPON
za lestvico domačih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
NAGRAJENCA: DEJAN KRESNIK, Kozje 127,
MILENA MARGUČ, Male Dole 35, Vojnik
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča.
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
JURIJ BEZGOVŠEK SE POGOVARJA Z VSEM SVETOM
YU 3 RD KLIČE
VZPOSTAVIL JE ZVEZO S110 DRŽAVAMI
Dosedaj si še nisem naložil te-
žavnejše naloge od razgovora z
znanim radioamaterjem Jurijem
Bezgovškom iz Marijagradca pri
Laškem. Bolj kot se je trudil biti
razumljiv nestrokovnjaku, manj
sem se znašel v labirintu njegovih
razlag. Svet radiotehnike, radio-
telegrafije in radiooperaterstva
bo menda nekaj takega, kot bi ho-
teli na preprost način razložiti
Einsteinovo relativnostno teorijo.
Skratka ne gre. To je svet zase,
najbrž pa tudi privlačen svet, da
tistega, ki vanj zagrize, svojega
prijema več ne izpusti.
Jurij Bezgovšek se je s tuljavami,
upori, potenciometri in podobnim
začel ukvarjati že kot negoden mla-
denič. Začelo se je z izdelavo detek-
torjev, enocevnikov, s katerimi je
piskal in cvilil v domači kmečki
hiši na Lahomšku. Potem je kupil
priročnik o radioamaterstvu in
operaterstvu. In ker je priročnik že
imel, ga je hotel tudi dodobra upo-
rabiti in izkoristiti. Tako se je ogrel
za primo-predajno tehniko, za ope-
raterstvo.
Z odhodom v JLA mu je padla
»sekira v med«. Razporejen je bil v
radiotelegrafsko stroko. Do zadnje
možnosti je izkoristil priložnost in
se uveljavil kot vojak tudi v mo-
starskem civilnem radioamater-
skem klubu, kjer je opravil, kot ra-
dioamaterji pravijo, tretjo klaso. Po
vrnitvi iz JLA se je včlanil v celjski
radioamaterski klub, a ko so ga po-
vabili v Laškem, se je lotil pionir-
skega dela v rodnem mestu. Prvi
usmernik v Laškem so zgradili na
deski. Kaj to pomeni, bodo radioa-
materji že vedeli, jaz pa sem si
ustvaril predstavo, kot bi se kdo s
krampom lotil popravila ure.
Jurij Bezgovšek je kratkomalo
največ ustvarjal v času, ko pri nas
ni bilo ustreznih materialov. S
skromnimi sredstvi ustvarjene na-
prave pa so ga povezale s svetom,
to pa je bil korak k izmenjavi po-
trebnih materialov. Povedati je tre-
ba, da so radioamaterji solidarna
druščina, ki si medsebojno poma-
gajo, čeravno se večina med njimi
nikoli ne sreča iz oči v oči. Bezgov-
šku je do prvega boljšega predajni-
ka pripomogel nek nemški amater,
ki si je omislil modernejše naprave
in dotedanje odstopil.
Danes so seveda tudi pri nas ra-
zmere dosti boljše. Mnogi pripo-
močki so amaterjem že na voljo,
tudi razna vezja - le tolikšne vneme
kot je bila nekoč, danes ni več, če-
ravno se število radioamaterjev ne-
nehno veča, vendar z dražjimi na-
pravami.
Tudi Jurij Bezgovšek ima danes
sodobno japonsko radijsko posta-
jo, za katero je žrtvoval 20.000 di-
narjev. Ta postaja mu omogoča, da
s pomočjo linearnega ojačevalca
lahko stopi v zvezo z najbolj odda-
ljenim krajem na svetu - seveda če
je tam kak radioamater.
Jurij Bezgovšek je dosedaj vspo-
stavil zvezo z okoli 110 državami v
svetu. V Evropi praktično z vsemi
državami, vključno z večino repu-
blik v Sovjetski zvezi. Bil bi pre-
dolg seznam, če bi naštevali vse
amaterske radijske postaje s kateri-
mi je kontaktirah Ce začnemo na
zahodu ima na seznamu Argentino,
srednjeameriške države, Kubo,
ZDA in Kanado. Na vzhodu je se-
gel do Japonske, na severu na Spic-
berge in na jugu na Antarktiko. Na
njegovem seznamu je otok sv. He-
lena. Nova Zelandija, Avstralija,
aparaturah tudi po štiri ure na dan.
Mednarodne zveze so ga obogatile
tudi za nova tehnična znanja, kajti
pogovori med amaterji se nanašajo
predvsem na strokovnost, tehnolo-
gijo, novitete.
Cemu služi ta konjiček?
Brez dvoma so radioamaterji,
predvsem operaterji najbolj uspo-
sobljeni vzdrževalci brezžičnih
zvez. Izkažejo se predvsem v huma-
nitarnih akcijah kot so naravne ne-
sreče, ob iskanju redkih zdravil za
še bolj redka obolenja. Jurij Bez-
govšek je sodeloval v akciji, ko je
bilo treba najti zdravilo za deklico
iz Savinjske doline, ki je po nesreči
prišla v stik s strupom proti lisi-
cam. Žal je sicer hitra akcija radioa-
materjev bila poražena zaradi biro-
kracije in okolišanje o plačilu stro-
škov za hiter prevoz zdravila do
bolnišnice. Radioamaterji so se
nadvse izkazali ob skopskem po-
tresu, no takih primerov je seveda
še veliko.
Neprecenljiva vrednost radioa-
materizma je tudi v koncepciji SLO
in v narodni obrambi sploh. Brez
dvoma so amaterji, seveda najbolj
agilni, rutinsko neprestano v formi,
kar je mogoče primerjati le še s
poklicnimi osebami v JLA in po-
dobnih službah. Jurij Bezgovšek je
mnenja, da se pomembnosti ra-
dioamaterizma pri nas še ne zave-
damo dovolj, vsekakor pa tej dejav-
nosti dajemo premalo družbene
podpore in pomoči. Radiotelegra-
fist, ki neprestano ne vzdržuje svo-
je forme, je kaj malo vreden. Tele-
grafija in ravnanje z aparaturami so
podvrženi pozabi kot na primer ste-
nografija.
Jurij Bezgovšek kot predsednik
občinske zveze za tehnično kulturo
v laški občini sicer upa na boljše
čase, na več posluha in rast zavesti
o pomembnosti radioamaterizma.
»Človek mora biti za to dejavnost
dobesedno »obseden«. Le tako
zdrži in pridobi primemo vstraj-
nost, ki je za ta konjiček neogibna.
Sicer pa je Jurij Bezgovšek tudi
čisto intimno dolžan svojemu ko-
njičku marsikaj. Tudi svojo ženo
Divno, nekdaj prizadevno radioo-
peraterko iz Srbije, je »spoznal«
preko etra. Danes Divna Bezgov-
škova pravi, da je eden v družini, s
takim konjičkom, popolnoma do-
volj in še preveč.
Pred tednom je Jurij" Bezgovšek
v krajevni skupnosti Marija Gradec
prevzel mentorstvo nad novousta-
novljeno sekcijo za tehnično kultu-
ro pri krajevnem kulturnem druš-
tvu. Vključeni člani imajo dovolj
izkušenega vzornika in vodnika.
Ga bo kdo dosegel?
Juriju Bezgovšku sem se opravi-
čil naprej, njegovim kolegom pa se
tem potom opravičujem za zares
laični zapis.
JURE KRASOVEC
Tasmanija itd. Tekmovanja so mu
prinesla preko 80 diplom. Je član
treh mednarodnih klubov, med nji-
mi najvišjega po stopnji, takoime-
novanega »kluba lovcev diplom«.
Najbolj dragocena med zvezami,
ki jih je vspostavil, je gotovo tista iz
leta 1965. Po naključju je ujel zelo
močan signal, da je sprva mislil, da
se nekdo iz bližine neslano norčuje,
kot bi šlo za prvi,april. Amater s
katerim je stopil v zvezo je zatrje-
val, da je član belgijske antarktične
ekspedicije na nenaseljeni ledeni
šesti celini. Jurij Bezgovšek še po-
tem ni čisto verjel, da je imel zvezo
z amaterjem na južnem polu naše
poloble. Čez dve leti je prišla karta
(QSL) s potrdilom in dokazilom o
opravljeni zvezi.
Seveda je radioamaterstvo tudi
nekak tekmovalni šport. V tej me-
dnarodni organizaciji vladajo stro-
ga pravila in vrsta težavnostnih sto-
penj za uvrstitev v višji rang. Pogo-
ji niso niti malo preprosti. V času,
ko je uspostavil največ zvez, je Ju-
rij Bezgovšek presedel ob svojih
RAZPIS
nagrad »Slavka Šlandra« za leto
1979
Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra«
pri občinski skupščini Celje razpisuje v skladu
s 13. členom odloka o priznanjih in nagradah
občine Celje (Ur. list SRS 11/77)
nagrade »Slavka Šlandra« za leto 1979
Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi:
-	delovna skupnost ali delovna skupina,
-	družbenopolitična organizacija
-	društvo,
-	delovna ali druga organizacija
za izredne uspehe dela in druge pomembnejše dosež-
ke na vseh področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo
splošen pomen za družbeno skupnost in še posebej za
občino Celje.
Enako lahko dobi nagrado
-	posameznik
za prej navedene uspehe oziroma pomembne dosežke.
S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka Šlan-
dra« delovne in druge samoupravne organiazcije,
družbenopolitične organizacije, društva in občane, da
pošljejo predloge z utemeljitvijo za podelitev nagrad
»Slavka Šlandra« za leto 1979 najkasneje do 30. 4.
1979. Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala.
Komisija za nagrade
»Slavka Šlandra«
pri skupščini občine Celje
UUBUANSKI DNEVNIK
podr. Celje,
vabi
k sodelovanju
-	učence višjih razredov
-	dijake
-	upokojence
za koiportaino in akvizitersko delo
na področju celjske regije.
Delo je lahko, zaslužek pa dober. Informacije na podr.
LD Celje, čuprijska 4, ali po tel. 063-22-112.
Komisija za podelitev nagrad »Priznanje
samoupravljalcu« pri občinski skupščini Celje
razpisuje
v skladu s 15. členom odloka o priznanjih in
nagradah občine Celje (Ur. list SRS 11/77)
podelitev nagrade »Priznanje
samoupravljalcu« za leto 1979.
Prizananje samoupravljalcu se podeli zaslužnim dele-
gatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim
delavcem, organom samoupravljanja in samoupravnim
delovnim skupinam v organizacijah združenega dela in
v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za
izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih
samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za
razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema.
Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili
predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega
števila nagrad izpadli, pogoje za podelitev nagrade pa
še vedno izpolnjujejo. Predlogi naj bodo poleg osnov-
nih podatkov utemeljeni:
-	za skupine
-	z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim pri-
kazom uresničevanja zakona o združenem delu zlasti v
pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov, razporeja-
nja čistega dohodka in delitve sredstev za OD, urejanja
odnosov med delavci TOZD in delavci delovnih skup-
nosti za opravljanje zadev skupnega pomena, samo-
upravnega planiranja in uresničevanja planskih ciljev,
uresničevanja kadrovske, stanovanjske in socialne po-
litike itd.
-	s politično oceno obstoječih samoupravnih odnosov
glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vključenost
in aktivnost pri oblikovanju pogojev in razpolaganju s
sredstvi in rezultati dela.
-	za posameznika
-	z opredelitvijo dosedanjih funkcij samoupravljanja
ter kdaj, kje in kako jih je opravljal
-	z razlogi za podelitev priznanja in nagrade, opisom
kandidatovih prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti z
vidika uresničevanja kongresnih sklepov ZSS in Zako-
na o združenem delu.
Komisija vabi vse samoupravne organizacije, skupno-
sti, družbenopolitične organizacije, društva in občane,
da pošljejo predloge do 30. 4. 1979 na naslov
Skupščina občine Celje, komisija za podelitev nagrad
»Priznanje samoupravljalcu«. Trg svobode 9, 63000
Celje.
Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala.
Komisija
za podelitev nagrad
»Priznanje samoupravljalcu«
16. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
NJUNIH PETDESET LET
PŠENICA ZA PARTIZANE
»Rekellc« z medaljo na praznični dan
Hribi pri Polani na
Kozjanskem. Tik nad pe-
čino, kakšnih sto metrov
pod njivami in domači-
jo, kjer je Miha Križnik,
ki je bil med vojno refe-
rent za oskrbo pri naro-
dnoosvobodilnem odbo-
ru Kozje-Pilštanj, skri-
val okoli 8000 kg žita za
partizane, nabranega
med domačini, se v son-
cu iskri Križnikova do-
mačija. Nova hiša poleg
stare, v potresu razmaja-
ne, novi hlevi.
Ni še tako dolgo, ko je
bilo v hiši ozračje nabito s
svečanostjo, pomemb-
nostjo, ko so solze sreče
drsele Ivani in Mihu po
licih. Ne zaradi številnih
šopkov, kristalne vaze, ki
so jo prinesli kozjanski
steklarji (no, tudi zaradi
tega!), pač pa zaradi dej-
stva, človeku je lepo, če
pomisli, da je minilo pet-
deset let, odkar je stopil
pred oltar, kot se reče, da
je življenje vendarle bilo
lepo. Da vse to, kar je bi-
lo, ne more zagreniti niti
Mihova dveletna bolezen,
ki ga je priklenila na po-
steljo, v kateri je znova
dahnil svoj drugi DA!
Kljub ženini bolezni,
kljub injekcijam, po kate-
re hodi v Kozje. 1929. leta
sta se vzela. On iz Poiane,
ona iz Gorjan pri Podsre-
di. Trije otroci so se rodili
v letih, polnih negotovo-
sti in nesreč. »Težko je bi-
lo,« veže Ivana besede,
»ko je Miha hodil na orož-
ne vaje in sem bila sama s
fanti. Se težje, ko smo zbi-
rali hrano za partizane.
Tudi zdaj je težko, ko je
takšen, revež. Lepega dne
ga je zabolelo, nekakšna
kap in od tistih dob ne
more več ganiti.«
Odide v sobo kraj
»štiblca«, kjer leži Miha
in kmalu se prikaže s suk-
njičem, na katerem visi
medalja: zasluge za na-
rod. Na sam slavnostni
dan je imel oblečenega,
ko so ga vnovič poročali.
Tudi medalja ni manj-
kala.
»Rada sva se imela,« se
tiho oglasi iz ,štiblca« Mi-
ha, »in nikoli mi ni bilo
žal, da sem se oženil!«
Brskamo po spominih.
Leta 1944, 10. decembra,
ko so Kozjansko napadli
ustaši, četniki, Nemci in
Čerkezi, so Križnikovi
pogoreli. Le gole stene so
ostale. Dovolj, da se je
med njimi zbralo 35 va-
ščanov, ki še tega niso
imeli.
Na Križnikovini so se
ustavljale brigade, posa-
mezniki. Spali so kar na
kozolcu. Miha se za hip
spomni imen: sodnik Ar-
sič iz Brežic, Voja, Večjo
Alojz-Boris, kurir, mnogo
drugih partizanov in akti-
vistov. Kozolec je v de-
cembrski ofenzivi pogo-
rel.
Miha je nasmejan, Iva-
na resna, pripoved sili
solze v oči. 1950. leta so
dobili elektriko, danes pa
je Križnikova kmetija že
daleč naprej. Mladi go-
spodar Anton se preu-
smerja, razmišlja o cesti,
ki naj bi ga rešila večnega
blata, o tisoč stvareh, ki
mu ne dajo spati.
. Rož je veliko, niso še
ovenele. Kdo jih je prine-
sel?
»Nikogar ni bilo od zve-
ze borcev,« potoži Miha iz
štiblca, »pa bi se rad kaj
pogovoril z njimi v tem
svojem večnem ležanju!«
»Tudi ne od krajevne
skupnosti,« doda Ivana,
sin Anton pa prikimava.
Ni jih bilo...
Petdeset let skupnega
življenja Križnikovih
dveh s Poiane. Ivana še
drobi po njivah vzdolž pe-
čin, kjer je bilo skrito žito,
Miha pa ne več. Ne more,
toda poleti, že spomladi,
bo z invalidskim vozič-
kom odšel pred hišo, na
sonce in uprl pogled proti
virštanjski cesti, proti
gorci. Za zdaj gleda skozi
okno, toda tam je le gozd.
MILENKO STRASEK
Sin Anton kaže skalovje, kjer je oče skriv.al žito za
partizane.
Križnikova s šopkom zvestobe.
ŽALEC
NAJPREJ SVOJ DOM
Nujno izboljšati tehnično opremljenost
Pred kratkim so se žalski
gasilci zbrali na svoji 98. re-
dni letni konferenci društva.
Glede na častitljivo obletni-
co, je zbor izzvenel v oceni
uresničevanja nalog in v pri-
pravah na proslavo stoletni-
ce društva.
Iz poročil predsednika
Karla Strahovnika, poveljni-
ka Martina Cilenška in refe-
renta za mladino Riharda
Kopušarja smo povzeli, da
so sprejete naloge uresničili.
Ugotovili so dobro sodelova-
nje z vsemi organizacijami,
predvsem z osnovno šolo
»Peter Sprajc-Jur« in osnov-
no šolo »Ljuba Mikuš.« V
obeh šolah so lani pripravili
predavanja ob tednu požar-
ne varnosti, učenci pa so o
tem pisali tudi spise. Druš-
tvo je na konferenci najbolj-
šim učencem podelilo za nji-
hova dela nagrade.
Pa tudi sicer so lani naj-
boljše rezultate dosegli v de-
lu z mladino. Tako sta se na
občinskem tekmovanju dve
desetini žalskih pionirjev-ga-
silcev uvrstili na najboljši
mesti, na republiškem v Bre-
žicah pa je ena desetina
osvojila zlato, druga pa sre-
brno značko.
Žalski gasilci so lani sode-
lovali pri gašenju petnajstih
požarov. Neugodno pa so
ocenili opremljenost centra
v Žalcu, saj se v zadnjih de-
setih letih tehnična oprem-
ljenost društva ni bistveno
izboljšala. Zato se gasilci
«upravičeno sprašujejo, kako
bodo mogli uspešno posre-
dovati zlasti pri gašenju ke-
mičnih požarov, gašenju v
visokih zgradbah in pomaga-
li na cestah. Delni vzrok za
zaostajanje na tehničnem
področju je tudi v odlašanju
pri gradnji novega gasilske-
ga doma.
Člani so z razumevanjem
sprejeli vest o delnem ruše-
nju doma in gradnji, kar naj
bi vse skupaj trajalo do letoš-
nje jeseni. Zato ni naključje,
če so tudi v letošnji načrt na
prvo mesto postavili izgrad-
njo gasilskega doma, nabavo
notranjega inventarja ter pri-
prave za nabavo specialnega
kemičnega voza.
Na konferenci so v prizna-
nje za vztrajno in nesebično
delo podelili republiška priz-
nanja Antonu ^ahtigalu, Vi-
liju Silovšku in Marku
Flajsu.
RIHARD KOPUSAR
LATKOVA VAS
SLOŽNIH 50 LET
Marije in Jožeta Ocvirk
v soboto sta v poročni
dvorani žalske občinske
skupščine potrdila svojo 50-
letno skupno življenje Mari-
ja in Jože Ocvirk, ter si z
zlato poroko znova obljubila
predanost, ljubezen in po-
moč do konca dni.
Jože Ocvirk se je rodil leta
1904 v Kaplji vasi kot enajsti
otrok kmečkih staršev.
Kljub želji, da bi postal ko-
vač, je moral ostati na kmeti-
ji in trdo delati. Marija izhaja
iz delavske družine. Rodila
se je leta 1907 in se zaposlila
v preboldski tovarni. Tu je
tudi spoznala Jožeta, ki je
sem hodil pomagati zidar-
jem pri delu. Iz poznanstva
se je rodila ljubezen in 1. 1929
sta jo potrdila z zakonom. Po
poroki sta se preselila v naje-
mniško stanovanje, pozneje
pa sta pričela graditi hišo.
Družina je hitro naraščala,
saj so se jima rodili štirje si-
novi in hči, tako da je dom
postal pretesen in zemlja
okrog njega ni dajala dovolj
kruha. Prodala sta hišico,
dokupila zemljo in zgradila
drugo hišo. Potlej je bilo pro-
stora in kruha dovolj. Vojna
jima ni prizanesla. Jože se je
boril kot partizan v Beli kra-
jini v 7. korpusu, Marija je
skrbela za otroke. Čeprav sa-
ma v vojni nista zgubila ni-
kogar, je vendar obrnila tok
njunega življenja. Marijina
sestra je namreč izgubila dva
sinova in ostala sama. Za-
konca sta ji priskočila na po-
moč, tako sta delala na svoji
in njeni kmetiji. Iz hvaležno-
sti jima je podarila zemljo in
dom. Ocvirkova sta se prese-
lila k njej in tam živita še
sedaj s sinom Ivanom in nje-
govo družino.
Pravita, da je tudi jesen
življenja lepa, če jo krasita
ljubezen in razumevanje, če
jo izpolnjujejo dobri otroci
in ljubeči vnučki.
TONE TAVCAR
Komisija za delovna razmerja pri
obrtnem gradbenem podjetju
»REMONT« Celje, Oblakova 32
vabi
k sodelovanju in objavlja
prosta dela oziroma naloge:
1.	VODJA GRADBIŠČA
Zahteva se končana srednja tehnična šola gradbene
smeri s strokovnim izpitom in najmanj 3 leta delovnih
izkušenj.
2.	VEČ ZIDARJEV
Zaželjena je poklicna šola ustrezne stroke ali vsaj priu-
čitev za zidarska dela.
3.	VEČ NK GRADBENIH DELAVCEV
Zaželjena je starost nad 16 let ter fizična sposobnost.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim
časom.
Delavcem nudimo primerne osebne dohodke in mož-
nost nadaljnega strokovnega usposabljanja ob delu.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovska služba v 15 dneh.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v nadalnjih
15 dneh.
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
PO KUHINJAH BO DIŠALO
Vsako leto v zimskem času pripravijo v žalski občini več kuharskih tečajev. Organizira jih
Delavska univerza Žalec, vodi pa že več kot deset let Alojzija Sepec. To zimo so pripravili
enega in sicer v Grižah (na sliki), ki ga obiskuje trinajst deklet in en fant. V 14 dneh bodo
tečajniki dobili osnove kuhanja, spoznali bodo okrog sto receptov in vrsto koristnih stvari,
ki jih gospodinja mora vedeti.	T. TAVCAR
ZABAVNI ORKESTER ŽABE
»2ABJE« RAJANJE
Pred sobotnim veiiliim plesom v dvorani Golovec
Zabavni orkester ŽABE
priredi v soboto v dvorani
Golovec veliki ples, na ka-
terem bo njihov orkester
igral stare priljubljene me-
lodije v ritmu valčkov, boo-
gijev, voogijev in drugih
klasičnih plesov. Nekaj več
o delu orkestra pa smo zve-
deli od Milana Gorjanca in
Romana Fonde.
Celjske »ŽABE« so edini
amaterski plesni orkester v
Sloveniji, ki že od leta 1946
razveseljuje ljubitelje prijet-
ne plesne glasbe. Včasih je
bila njihova glasba »huligan-
ska« in so jim zato prekinjali
plese, za današnjo mladež pa
je verjetno zastarela in neso-
dobna. Kakorkoli že. Žabe že
četrto desetletje navdušujejo
svoje pristaše, ki jih je iz leta
v leto več, kar pove tudi po-
datek, da imajo okoli 800
podpornih članov.
MILAN GORJANC, tajnik
orkestra, sicer pa saksofo-
nist je povedal: »Kljub več-
nim finančnim težavam po-
skušamo vse, da se to ne bi
poznalo pri našem igranju,
čeprav je to včasih dokaj tež-
ko. Lansko leto so namreč
na RTV Ljubljana sklenih,
da ne bodo več posojali
aranžmajev amaterskim or-
kestrom, kar nam je povzro-
čilo precej težav. Sami na-
mreč nimamo možnosti, da
bi pisali aranžmaje za sklad-
be, ki jih igramo, če pa naja-
memo koga, je to treba pla-
čati. Razen tega smo morali
zaradi prezaposlenosti Edija
Goršiča, ki je dolga leta
uspešno vodil orkester, pri-
dobiti za sodelovanje Franca
Kapusa, ki se vozi v Celje iz
Ljubljane, kar pomeni po-
novne stroške. Tako smo
morali za nekaj časa preložiti
nakup novih instrumentov,
čeprav bi jih potrebovali.
Zato smo letos tudi skleni-
li prirediti ples pred koncer-
tom, čeprav je bilo prejšnja
leta obratno. Koncerte bomo
verjetno imeli še v Žalcu, Ve-
lenju in Ptuju.
Že precej časa pa gojimo
tudi idejo o srečanju jugoslo-
vanskih amaterskih velikih
plesnih orkestrov. Z nekate-
rimi smo navezali tudi že sti-
ke. Vendar se je zopet zaplet-
lo pri denarju. Organizacija
takega srečanja stane precej,
tako da smo se obrnili Repu-
bliški kulturni skupnosti.
Zaenkrat še nismo prejeli
nobenega odgovora in tako
lahko samo upamo, da bo
Celje bogatejše še za eno kul-
turno glasbeno prireditev.«
Roman Fonda, solist na
trobenti, pa je dejal: »V orke-
stru imamo sedaj kar tri ge-
neracije glasbenikov, saj je
najmlajši trobentač star ko-
maj deset let. No kljub temu
lahko rečem, da so odnosi
dobri, čeprav se vedno le ne
strinjamo med seboj v vsem.
Tu mislim predvsem na re-
pertoarno politiko. Starejši
glasbeniki bi igrali samo
skladbe Müllerja, Hermana,
Elingtona in drugih starejših
skladateljev, medtem ko bi
mi mlajši želeli igrati tudi
novejše skladbe. S tem smo
tudi uspeli, tako da bomo že
v bližnji prihodnosti zaigrali
tudi kako disko verzijo.«
FRANČEK PUNGERCiC
O VREMENU NA CELJSKEM
CESTE SO ZACVETELE
Pomladi bo potrebnih več sanacij cest
Teden od zaključka ja-
nuarja pa do torka, 6. fe-
bruarja, je bil v primerjavi
s tedni v januarju topel, saj
se je temperatura na širšem
celjskem območju spustila
pod ničlo samo enkrat in to
prejšnji četrtek, 1. februar-
ja. Nenadna otoplitev pa je
največ težav povzročila
prav našim cestam, ki so se
v trenutku trenutku razcve-
tele, kot spomladi travniki.
Pojavile so se luknjice in
luknje ali bolj strokovno
povedano udarne jame.
Pozanimali smo se, kako je
s temi nenadnimi rečmi na
širšem celjskem območju.
Pri Cestnem podjetju Celje,
tozd vzdrževanje cest, smo
dobili žalostne podatke, saj
skoraj ni ceste, ki je nenadni
prehod iz zmrzali v otoplitev
ne bi poškodoval. Vse po-
škodbe so že zapisali in pre-
cej dolg spisek poslali na Re-
publiško skupnost za ceste.
Katere ceste na celjskem ob-
močju so trenutno najbolj
prizadete?
Dragiša Skakič, tozd
vzdrževanje cest: »Na glav-
ni cesti Tepanje-Celje-Zaje-
sovnik so največje težave v
centru mesta. Proti Zidane-
mu mostu je poškodovana -
močno - ulica XIV. divizije v
Celju pred avtobusno posta-
jo pa cesta pred viaduktom v
Laškem in od kamnoloma
proti Zidanemu mostu. Po-
škodbe so tudi na posamez-
nih odsekih ceste Arja va-
s-Velenje in naprej proti Hu-
di luknji. Hudo je tudi iz Ve-
lenja proti Šoštanju in Gore-
nju pa iz Strmeča proti Do-
brni. Načeta je tudi cesta
proti Podplatu in Dobrovcu
in to na odsekih Celje-Te-
harje-Store, Sentjur-Gro-
belno zlasti pri železniških
prehodih ter Halerjev in
Smehov klanec. Na večini
najbolj prizadetih mest smo
postavili opozorilne table.
Ceste sproti krpamo s takoi-
menovano mrzlo maso, pri-
pravljamo pa že sanacijo
poasmeznih prizadetih odse-
kov, ki bo prišla na vrsto ta-
koj, ko bo vreme ugo-
dnejše.«	'
Vinko Grešnik, tozd vzdr-
ževanje cest: »Pozimi po-
škodovane ceste smo pred
leti krpali s peskom, potêm s
tufom in zdaj z zimsko maso.
Letos so poškodbe zelo veli-
ke in to zaradi »čudne« zime,
saj je iz hude zmrzali takore-
koč čez noč prešlo v tempe-
rature nad ničlo. Ceste so se
pod močnim prometom raz-
cvetele. Napake bomo od-
pravljali na dva načina in to
lokalno (to je tam, kjer je
»zdrav«, trden rob in je mož-
no kar zasuti) ter kompletno.
Slednje velja za ceste, kjer
celo površje valovi. Ko bo
stalnejše lepo vreme bo tre-
ba na teh odsekih načeto
zgornjo plast asfalta odstra-
niti, na novo urediti spodnjo
plast in jo prevleči z debelej-
šo asfaltno prevleko. Na ce-
lotnem celjskem območju je
veliko poškodovanih cest,
spisek smo poslali Republi-
ški skupnosti za ceste in
kmalu bomo videli, kako in
kaj. Seveda se je treba pogo-
voriti tudi z drugimi, kot ko-
munalci itd. Spomladi bomo
tako imeli veliko dela, da bo-
mo ceste obnovili. Po 20. fe-
bruarju bomo že odprli
ssfaltno bazo v Pirešici in ne-
katere manjše stvari zakrpali
tudi z asfaltom, seveda če bo
primerno vreme.«
Toliko o udarnih jamah in
ostalih poškodbah na naših
cestah. Tudi letošnja zima, ki
je bila samo nekaj dni mr-
zlejša, kot prejšnje, je naredi-
la svoje. Ceste so zacvetele,
uporabniki se razburjajo, ce-
starji pa »flikajo« in priprav-
ljajo sanacije. Do teh pa bo
prišlo, če bo denar. Torej
krog se ponovno vrti, ceste
pa so vse drugo prej, kot to.
Vprašanje je, če je za takšno
stanje resnično kriva samo
letošnja zima ali pa tudi ne
naša površna - vsaj ponekod
- gradnja cest. Sicer je pa
tako: nekaj let smo krpali,
zdaj pa je potrebna nova
obleka! Upajmo, da bo za njo
dovolj denarja! Sicer si pa
kljub temu, da smo po kole-
darju še vedno sredi zime,
zaželimo čimprej in čimveč
lepega vremena, da nas še te
težave zapustijo.
TONE VRABL
Opomba: podatke smo dobili pri Cestnem podjetju Celje, TOZD vzdrževanje cest, ome-
njene temperature pa so bile dosežene v posameznih dneh med šesto in osmo uro zjutraj.
JAZZ
PRVIČ V CEUU
Koncert kvarteta Toneta Janše
Jazz glasba se, kljub obili-
ci drugih koncertov, bolj
poredko sliši na celjskih
glasbenih odrih, tako da je
težko predvideti kolikšno je
zanimanje za to glasbeno
zvrst. Zavod za kulturne
prireditve Celje bo tokrat
kljub negotovosti kakšen
bo obisk organiziral kon-
cert enega najvidnejših slo-
venskih predstavnikov jaz-
za, to je nastop kvarteta To-
neta Janše iz Kranja.
Tone Janša, tenor in alt
saksofonist in flautist, ki je
drugače član Jazz orkestra
RTV Ljubljana, ima v svo-
jem kvartetu še basista
Ewalda Oberleitnerja iz Av-
strije, klavirista Andrea
Jeanquartierja iz Svice ter
bobnarja Miroslava Karlo-
viča.
Tone Janša je začel s svojo
dejavnostjo na področju jaz-
za leta 1969 ko je študiral na
Inštitutu za jazz v Gradcu,
kasneje se je izpopolnjeval
še na Berklee Collegu v Bo-
stonu. Janša je glasbenik
modernega jazz izraza in je
nesporno eden največjih ta-
lentov jazz glasbe v Jugosla-
viji. On nas na neposreden
način pripelje v svet svoje
sveže in dinamične glasbe z
brezštevilnimi harmonični-
mi in ritmičnimi obrati.
Kvartet Toneta Janše igra
sodobno glasbo s prostimi
improvizacijami, ki se v bi-
stvu z vsako novo rojeno ide-
jo preliva od enega člana
kvarteta do drugega.
Koncert Jazz kvarteta To-
neta Janše, ki je bolj poznan
v tujini kot doma, bo vseka-
kor izjemen dogodek za vse
ljubitelje te glasbene zvrsti v
Celju. Upamo lahko samo,
da bo takšnih in podobnih
nastopov še več.
Koncert bo v sredo 14, fe-
bruarja v dvorani Narodnega
doma.
FRANČEK PUNGERCiC
KARNEVAL NA
VRANSKEM
Vse kar je ostalo nedoreče-
nega in neuresničenega med
letom v žalski občini bodo to
samoupravno uredili na le-
tošnjem pustnem karnevalu,
ki ga letos zopet pripravljajo
na Vranskem. Tokrat bo kar-
neval žalski in bo na Vran-
skem. Pravijo namreč, da
bodo satirično prikazali pro-
bleme cele občine. Organiza-
torji TD Vransko, in seveda
poseben odbor pa za torkov
pustni karneval, ki se bo pri-
čel na Vranskem ob 15,30 uri
povabili tudi nekatere znane
slovenske humoriste. Za naj-
boljše skupine so pripravili
več nagrad. Prva je vredna
kar 5000 dinarjev.
T. TAVCAR
Koncert Zabavnega orkestra ŽABE v dvorani Narodnega
doma v Celju.
Kadrovska služba
Železarne Štore
vabi k sodelovanju:
-	dipl. pravniica
za delo na področju gospodarskega prava
-	dipl. ekonomiste
za delovno področje ekonomskih analiz in planiranja
ter za dela na komercialnem področju
-	dipl. inženir elektrotehnike
za področje dela meritev in regulacije
-	dipl. inženir ali inženir za organizatorja
AOP in programerja AOP
za delo na organiziranju oz. programiranju avtomatske
obdelave podatkov
-	inženir varstva pri delu
za delo na področju varstva pri delu
-	vodovodnega inštalaterja
za delo na vzdrževanju
-	več strojnih ključavničarjev
za delo na vzdrževanju
-	več kovinostrugarjev
za delo na obdelavi kovin
-	več avtomehanikov, avtoelektrikarjev
In avtoličarjev
za dela na montaži traktorjev
-	več delavcev
za priučitev del v tovarni traktorjev
-	ter več delavcev
za priučitev del v livarstvu.
Delavce rabimo vsied razširitve proizvodnje. Dela in
naloge so stalne.
Pred zaposlitvijo si lahko ogledate obrate, kjer dobite
tudi še bolj podrobne informacije.
Zglasite se lahko vsak dan osebno ali pismeno v ka-
drovski službi Železarne Štore.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-8. februar 1979
PUNINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
ODPRTA PLANINSKA ŠOLA
Nedavni razgovor pred-
stavnikov planinskih dru-
štev žalske občine je bil v
prvi vrsti namenjen usklaje-
vanju dela in dogovorom o
skupnih akcijah. Domenili
so se, da bosta PD Žalec in
Prebold organizirala za vsa
društva v občini oziroma za
njihove člane prevoz za »Po-
hod na Stol«, PD Zabukovi-
ca za »Pohod na Porezen« in
PD Polzela za pohod »Na
Snežnik«.
Skupaj bodo organizirali
tudi obisk zamejskim pla-
nincem z obiskom Dobrača
tudi srečanje z zamejskimi
slovenskimi planinskimi
društvi. Nadaljevali bodo tu-
di z izleti v sosednje repu-
blike.
Planinska zveza Bosne in
Hercegovine bo organizirala
planinski partizanski pohod
»Bratstvo in enotnost 1979«.
Ta pohod bo razdeljen na
več transverzal. Planinci žal-
ske občine računajo, da bo-
do v času od 30. junija do 4.
julija sodelovali na pohodu
po transverzali »Ivo Lola Ri-
bar«.
Dogovorili so se nadalje za
skupni pohod po Evropski
pešpoti E-6. Ob tej priložno-
sti bodo obiskali še transver-
zalo Snežnik-Snježnik in
izvedli več drugih skupnih
izletov.
Predstavniki društev so se
mimo tega obvezali, da bodo
v vsakem društvu pripravili
vsaj eno orientacijsko tek-
movanje. To so zaključena
tekmovanja, kot na primer
»Creta 1979«. Sklenili so tu-
di, da občinske lige ne bo.
Prav tako ne kaže prezreti
pobude o organiziranju od-
prte planinske šole. Tu raču-
najo na sodelovanje sindi-
kalnih organizacij in drugih.
Sola bo namreč namenjena
rekreaciji delovnega človeka
in izpopolnitvi znanja o giba-
nju v naravi. Organizirali naj
bi kratke izlete, ki bi bili
združeni s predavanji. Na
primer: izlet na Kamnik in
ob tem ogled zaščitnega
cvetja, pouk o gibanju v ste-
ni in zavarovanje v steni.
Udeleženci šole naj bi ob
zaključku, po razgovoru, ne
izpraševanju, prejeli poseb-
ne značke in diplome. Sola
naj bi veljala za vse starostne
skupine.
Na srečanju v Žalcu so tu-
di vprašali, zakaj so pri sno-
vanju interesne skupnosti za
varstvo okolja pozabili na
planinska drtva?
Ob koncu pa so sklenili, da
bo letošnji spominski pohod
na začetku sezone, 8. aprila,
na relaciji Bukovica-Ka-
mnik-Hom.
FRANC JEŽOVNIK
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
Osrednje knjižnice v Celju
objavlja
proste naloge in opravila
višjega knjižničarja
za nedoločen delovni čas
Pogoji:
višja izobrazba knjižničarske ali druge družboslovne
smeri.
Kandidati naj vlože prijave v 15 dneh na naslov:
Osrednja knjižnica v Celju, Muzejski trg 1 a.
DRAVINJSKI DOM
SLOVENSKE KONJICE
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (27)
ZBIRANJE
NAPREDNIH SIL
PISE: FRANJO FIJAVŽ
Dušitev narodnostno zave-
dnih sil in zaviranje delav-
skega gibanja ni prineslo
nemškim oblastnikom v Sto-
rah željenega uspeha. Izka-
zovanje simpatij nemštvu je
prišlo najbolj do izraza pri
višjih nameščencih železar-
ne, torej pri ljudeh, ki so se
klanjali direktorju Hruški in
njegovim radi boljšega kru-
ha. Med tiste, ki so živeli v tej
soseski od zaslužka delavcev
in nameščencev, so se pri-
klonili na nemško stran le še
redki	v Kresnikah,
kakor so nekdaj imenovali
poglavitni predel Stor. Ta-
krat so bile Store zaselek
kraja Kresnike, danes je rav-
no obratno. Tudi nekateri
posestniki iz okolice, ki so
prevažcili s konji različne
vrste blago za potrebe žele-
zarne, so po malem nemšku-
tarili. Na drugi, Nemcem na-
sprotni strani, so bili med
obema vojnama vsi učitelji,
železničarji in že vrsto let
pred vojno domala vsi orož-
niki.
Za podrobnejši in popol-
nejši opis predvojnih ra-
zmer, ki bi točneje predstavi-
le kaj vse so pokrenile nega-
tivne in kaj pozitivne sile v
takratnem narodnostnem in
delavskem boju, je na razpo-
lago malo podatkov. Le ob
sl^bnejši obdelavi tedanjih
krajevnih razmer jih bo mož-
no prikazati v pravi iuči. To-
da že pri površnem pogledu
na tisti čas lahko trdimo, da
je delavsko - prosvetno
društvo »Bodočnost«, usta-
novljeno 1920. leta, odigralo
v Storah in okolici pomemb-
no vlogo. Z dejavnostjo
dramskega, pevskega in
tamburaškega odseka (po-
slednja je vodil priljubljen
učitelj Martin Stante) je vpli-
valo na razpoloženje in miš-
ljenje delavcev in njihovih
družin. Z občasnin^i preda-
vanji, posebno kasneje, ko je
delovalo DPD »Svoboda« in
po njeni oblastveni prepove-
di od 1935. leta dalje »Vzaje-
mnost«, se je seznanjal naj-
zavednejši del članstva s sta-
njem delavskega razreda do-
ma' in v svetu. V Storah je
obstojal tudi delavski šport-
ni klub, katerega podpredse-
dnik je bil v zadnjih letih
pred vojno Karel Vovk, dela-
vec iz Qpekame kot se spo-
minja Karel' Jug, tedaj še
srednješolec in član »Soko-
la«. V klubu je bilo včlanje-
nih veliko štorskih delavcev.
Občasne slabe razmere pri
prodaji proizvodov železarne
in šamotarne, povezane s
krajšimi ali daljšimi krizami
na domačem ali zunanjem tr-
žišču, pri čemer je pripadal
delavcem dosledno krajši
konec, so narekovale večjo
udarnost delavskim vodite-
ljem, torej socialdemokra-
tom. Leve sile so bile redke
in prešibke. Danes se spomi-
nja Peter Stante, redek še ži-
veči član KPJ iz tamkajšnje-
ga območja in iz tedanjega
obdobja, ki je dobro poznal
razmere v celjskem okrož-
nem partijskem komiteju
kot njegov član, da so neka-
teri socialdemokrati zavirali
revolucionarno smer v de-
lavskem gibanju in da si s
komunisti niso bili v dobrih
odnosih. S tem Stante ne mi-
sli, da so bili vsi vodilni so-
cialdemokrati »slabi«, tem-
več »premalo politično ob-
delani«. Socialdemokratska
linija (smer) je bila takrat
oportunistična. Izogibali so
se spopadov s kapitalisti in
oblastjo. Nesodelovanju pa
so bile skozi določeno ob-
dobje vzrok nekdanje direk-
tive Kominterne, ko so se
komunisti, vse do spre-
memb v vodstvu KPJ 1935.
leta, ograjevali od skupnih
nastopov s socialdemokrati.
Položaj se je v zadnjih letih
pred vojno sicer spremenil,
toda celjska partijska organi-
zacija je bila maloštevilna in
ni zmogla vzdrževati stalnih
stikov s sicer redkimi prista-
ši iz železarne in šamotarne.
Tudi položaj v pogledu orga-
niziranosti delavstva v bliž-
nji tovarni za izdelavo stolov,
ki je zaposlovala tedaj okoli
60 delavcev in delavk, ni bil
nič boljši.
Ker štorska sredina ni sa-
ma dvignila iz svojih vrst od-
ločnejših borcev za delavske
pravice, ki bi jih bilo možno
vključiti med organizirane
komuniste, so v zadnjih
dveh - treh letih pred vojno
vzdrževali stike s tamkajšnji-
mi naprednimi delavci Peter
Stante, Tone Grčar, sekretar
mestnega komiteja KP Celje
in še drugi. Tik pred vojno je
bil sprejet med kandidate
KP že omenjeni Karel Vovk.
Peter Stante se med drugim
tudi spominja, da so bili v
določenih obdobjih skozi
krajši čas zaposleni v žele-
zarni tudi nekateri preizku-
šeni komunisti, ki so imeli v
drugih okoljih vidne uspehe.
Tako so imeli z okrožnim ko-
mitejem v Celju stike Viktor
Arzenšek, pozneje zaposlen
na Jesenicah, vodilen član
partijske ilegale, šel med pr-
vimi v partizane in je že 1.
avgusta 1941. padel v borbi z
Nemci na Mežaklji, nadalje
Tone Dolinšek, pred vojno
zaposlen v Ljubljani, član
CK KPS, 1941. leta med or-
ganizatorji osvobodilnega gi-
banja na Gorenjskem (živi v
Ljubljani) in še nekateri dru-
gi, ki pa v predvojnem času v
štorski železarni niso uspeli
zasidrati komunistično orga-
nizacijo.
Podatki iz predvojnega re-
volucionarnega gibanja pa
vendar dokazujej^ da se je
delavski razred v Storah bo-
ril za boljši obstoj in zaslu-
žek in da je v določenih ob-
dobjih in težkih prilikah le
posegel v razmerja med ka-
pitalom in najemno silo. Iz
virov okrožnega sodišča v
Celju (podatki E. Lajha, Mu-
zej rev. Celje) z dne 25. 6.
1934. je razvidno, da so se
zagovarjali pred tem sodi-
ščem in bili obsojeni po za-
konu o zaščiti države zaradi
komunistične propagande
naslednji:
1. Viktor Arzenšek, star 20
let, zaposlen v železarni Sto-
re, obsojen na dve leti stro-
gega zapora; 2. Florjan Hoj-
nik, 21 let, 10 mesecev zapo-
ra; 3. Mihael Zupane, 20 let,
doma iz Zavodne, 6 mesecev
strogega zapora; 4. Martin
Zupane, 59 let, bivši posest-
nik, delavec v šamotarni, 8
mesecev strogega zapora; 5.
Ivan Vaš, 44 let, iz Goto vel j,
delavec v šamotarni, 4 mese-
ce strogega zapora; 6. Peter
Stante, 20 let, 2 meseca zapo-
ra in 120 din kazni (op. F. F.:
ob drugem procesu je bil
Stante obsojen na dve leti
stroge ječe, katero je odsedel
v Sremski Mitrovici); 7. Al-
fonz Dolher, 20 let, študent
prava, 2 meseca zapora po-
gojno na 3 leta in 8. Ivan Ošo,
nezaposlen, 2 meseca za-
pora.
Člani pevskega odseka KPD »Bodočnost«, Štore (podatki R. Uršič, Celje)
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
KK CELJE IN DO LIBELA-
KORAK, KATEREMU NAJ
SLEDIJO TUDI OSTALI
Pred tednom dni je ŽKK Celje, eden najstarejših
košarkarskih klubov v Sloveniji in danes med najbolj
množičnimi v celjski občini dobil svojega pokrovitelja
DO Libelo. Podpis sporazuma o medsebojnem sodelo-
vanju in o obveznostih je izzvenel v svečanem in delov-
nem vzdušju. Glavni direktor OZD Libela, industrija
tehtnic in finomehanika Celje ing. Jože Bobnar je ob
sporazumu podčrtal uspešno' razvojno pot košarkar-
skega športa pri nas in ob tem postavil paralelo z
razvojno potjo in produktivnostjo Libele. Obe organi-
zaciji iščeta za svoj razvoj nadaljnji napredek, nove
smeri, ki bi omogočile večjo kvaliteto, učinkovitost in
uspešnost. Stremljenja so sorodna, enaka, zato bo
skupna opora in podpora obeh organizacij služila de-
lavcem in košarkarjem k njihovi uspešnejši razvojni
smeri in medsebojnem sporazumevanju. V imenu KK
Celje je podpisal sporazum Branko Martič. Dragocen
prispevek je s svojo razpravo prispeval predsednik 10
TKS Celje Bojan Planinšek, ki je med drugim pouda-
ril, da je celjsko združeno delo tisti činitelj, ki bo v
prihodnje s svojim sodelovanjem in tvornostjo s TKS
in ZTKO omogočilo uresničevati množičnost in vrhun-
ski šport, osnovna nosilca politike razvoja telesne kul-
ture v celjski občini.
KAREL JUG
HOKEJ NA LEDU
OSEMČLANSKA PRVA LIGA
10. oktobra Celje - Medveščak
Hvaležno je, da celjski ho-
kejisti že sedaj ob koncu le-
tošnje hokejske sezone do-
bro vedo, kako in kdaj se bo
pričelo novo prvenstvo.
Osrednja zveza za hokej v
Ljubljani je sprejela sklep,
da bo novo hokejsko prven-
stvo Jugoslavije imelo kar
osem prvoligašev. S tem ho-
čejo še bolj povečati širino
in dati možnost za razvoj
ostalim klubom.
Prvenstvo se bo pričelo v
sredo, 10. oktobra. Celjani
bodo prvo srečanje oddigrali
v Celju in to proti Medvešča-
ku iz Zagreba. V ligi pa bodo
poleg letošnjih moštev Olim-
pije, Jesenic, Kranjske gore
in Crvene zvezde še novinci
in to zmagovalec srečanja
Spariak - Partizan iz Beo-
grada in Bled, ki je zmagal v
zahodni drugi medrepubli-
ški ligi. V kolikor pa Bled
zaradi finančnih stroškov ne
bi sodeloval, bo vstopila
mlada ekipa Tivolija iz Ljub-
ljane.
Osemčlanska liga je torej
znana, prvenstvo pa bo pri-
dobilo na kva in Jesenice,
temveč za vse ostale. Celjani,
ki so trenutno tretja najmoč-
nejša ekipa Jugoslavije, bo-
do morali »vzeti« novo pr-
venstvo resno. Letošnji
uspehi obvezujejo. Trener
Albin Felc:
»S pripravami moramo
pričeti čimprej. Fantje mo-
rajo biti v odlični formi že
sredi septembra. Brez ledu
ne moremo biti od 1. sep-
tembra naprej. Le tako bo-
mo držali korak z najboljši-
mi in se nam ne bo treba
bati srečanj z novinci, ki pa
niso slabi. Medtem pa se bo-
do tudi ostale ekipe verjet-
no okrepile. Dobrih hokeji-
stov je dovolj in vse kaže,
da bo osemčlanska liga le
prispevala k dvigu kakovo-
sti našega hokeja.«
Celjani bodo pričeli z vad-
bo že aprila. Na led pa bodo
stopili že prve dni septem-
bra. Ponovno pa bomo videli
v Celju igralce Subotice ali
Partizana ter novinca Bled,
ki bo že letos nastopil v Ce-
lju.
Toliko o članih, ki igrajo še
letos tri tekme v Celju. Med-
tem, ko so mladinci že osvo-
jili naslov prvaka v vzhodni
republiški ligi pa nas v zad-
njem času presenečajo pio-
nirji. Po zmagi nad Jesenica-
mi na Jesenicah 5:1, so v so-
boto premagali doma še
Kranjsko goro 7:4. Po petih
kolih imajo sedem točk in v
kolikor premagajo v zad-
njem kolu še Olimpijo v
Ljubljani, potem bodo naj-
boljši v Sloveniji in Jugosla-
viji. Takšnega uspeha pa ni-
smo pričakovali. Celjani so
namreč izgubili le proti Jese-
nicam doma v Celju in igrali
5:5 proti Olimpiji. V srečanju
proti Kranjski gori so zadet-
ke za mlado celjsko moštvo
dosegli Strašek in Tovornik
po dva, Žlof, Felicijan in Er-
J. KUZMA
KOŠARKA
PRVA ZMAGA LIBELE
Še vedno borba za vrh
Celjski košarkarji so po
treh zaporednih porazih, ki
je igralce že spravljal v obup,
pod novo streho pokrovitelja
OZD Libela zaigrali vseh 20
minut v drugem delu tekme
z Oriolikom kot prerojeni. V
I. polčasu Celjanom ni kaj
prida uspelo, tako v obram-
bi, kot v napadu. Gostje so
po izredni igri Terziča držali
korak z domačo ekipo in ce-
lo dobili polčas v svojo ko-
rist. V drugem polčasu pa je
celjski stroj zaigral izredno
precizno. Igrali so nadvse
uspešno in zaustavljali napa-
de gostov ter lovili odbite žo-
ge pod košema in s hitrimi
protinapadi in uspešnimi
meti povsem razbili nasprot-
nika. Tako so od rezultata
44:45 v korist gostov napol-
nili njihov koš, da je končni
rezultat bil kar 116:76!
Polnih 72 košev v dvanaj-
setih minutah igre je brez
dvoma podvig, ki ga doslej
Celjani še niso dosegli. Za
takšen preobrat so zaslužni
vsi igralci. Sabolčki je uspeš-
no zaustavil Terziča, glavno
orožje gostov, da so njegovi
soigralci lahko polnili koš
Oriolika. Trener Zmago Sa-
gadin je po tej zmagi dejal,
da je ekipa Celja po treh po-
razih psihično labilna, izgu-
bila zaupanje vase in v ta-
kem slogu tudi igrala ves I.
polčas. Vsa sreča in zahvala
igralcem, da so v II. polčasu
izgubili ta kompleks, zaigrali
sproščeno in poskrbeli za en-
kratno doživetje vsem ljubi-
teljem košarke.
Koše so dosegli: Polanec
36, Sabolčki 24, Gole 19, To-
ne Sagadin 15, Hauptman in
Tovornik po 8, Rozman 4, M.
Sagadin 2.
Prihodnjo soboto čaka Ce-
ljane težko srečanje v Saraje-
vu. Z zmago nad Oriolikom
pa še vselej držijo korak z
vodilnimi klubi v ZKL-za-
hod.
KAREL JUG
Visoko pod koši so celjski napadalci v drugem polčasu
nadigrali igralce Oriolika. Igralca Libele Gole in Tovor-
nik sta »nadskočila« Robiča in Joka, medtem ko Poiane (8)
čaka na izhod skokov pod košem, (foto: T. Tavčar)
V ŠEMPETRU 30 LET ŠAHOVSKEGA KLUBA
Zadnjo nedeljo je bila v Šempetru slovesnost ob 30-letnici Šahovskega društva Savinjčan
iz Šempetra. Poleg članov društva, predstavnikov sosednjih društev in TKS Žalec sta se
slavja udeležila tudi predsednik ter podpredsednik Šahovske zveze Slovenije Ljuban Jakše
in Jože Pavličič. O prehojeni poti je govoril tehnični vodja Stanko Skok, nato paje prevzel
besedo predsednik Šahovske zveze Slovenije Ljuban Jakše, ki je izrazil pohvalne besede o
tem, da v nobeni občini v Sloveniji ni toliko šahovskih društev kot v žalski (4 društva), se
dotaknil trenutnega stanja v slovenskem šahu ter predsedniku društva Rudiju Zupancu
podelil plaketo SZ Slovenije. Najvišje priznanje plaketo TKS Žalec pa je društvu podelil
sekretar Adi Vidmajer. Nato so podelili še 39 plaket društva in priznanj društva najbolj
zaslužnim in dolgoletnim ter prizadevnim članom društva. Za častnega predsednika so
imenovali Iva Kuharja, ki je bil predsednik kar 20 let ter Edija Šribarja. Ob jubileju so
izdali tudi brošuro ter pripravili kulturni program. Sodelovali so moški pevski zbor iz
Prebolda ter folklorna skupina iz Šempetra. Na fotografiji vidimo predsednika SZS Lju-
bana Jakšeta, ko izroča plaketo zveze predsedniku društva Rudiju Zupancu, spredaj je
častni predsednik Ivo Kuhar.
TONE TAVCAR
JUDO:
REMI Z MLADOSTJO
Presenetil Maruša
Celjski judoisti Ivo Reye
so imeli v tretjem kolu zvez-
ne lige težko srečanje v Ce-
lju. Borili so se proti Impolu
iz Slov. Bistrice in Mladosti
iz Zagreba.
Kakor je bilo pričakovati^
so Celjani gladko izgubili
proti Impolu 2:12. Edini toč-
ki sta za Ivo Reyo priborila
Cuk in Fabjan, ki sta se bori-
la neodločeno.
Mnogo bolj zanimivo pa je
bilo v drugem srečanju med
Celjani in Zagrebčani. Zače-
tek je že kazal na veliko pre-
senečenje in zmago Celja-
nov. Pristovšek in Grosek
sta potrdila svojo formo in
zmagala 7:0 in 10:0. Tudi Za-
ložnik je imel pobudo, toda
nešportni prijem ga je stal
točk. 'Dobil je javni opomin
in s tem izgubil. Naslednji
tekmovalec je bil Marjan
Fabjan, državni reprezen-
tant. Toda, vse kaže, da so
skupne priprave državne re-
prezentance zapustile manj-
šo krizo v formi najboljšega
celjskega tekmovalca. Sicer
izvrstni Markač je z rutinira-
no borbo držal korak in si
priboril neodločen rezultat.
To, kar ni uspelo Fabjanu, pa
je uspelo solidnemu Maruši,
ki je čakal na svoj trenutek
in dosegel popolni uspeh
proti dobremu Sojatu iz Za-
greba ter zmagal 10:0. S tem
pa je bilo tudi konec uspe-
hov v celjski ekipi. Preostala
dva dvoboja so dobili gostje
in končni rezultat je bil 7:7 in
27:27 v tehničnih točkah.
Celjani so s tem osvojili
svojo tretjo točko. Na lestvi-
ci so deveti!
J. KUZMA
INVALIDI V
KEGUANJU
UnKtvo invalidov Žalec je na keg-
ljišču v Preboldu pripravilo prven-
stvo S je zmagal Žnidarič iz Maribo-
ra pred Markovičem iz Žalca, pri čla-
nicah pa je bila prva Koroščeva pred
Jerasovo (obe Maribor) in Vrabecovo
(Žalec). Organizacija prvenstva je bi-
la odlična, najboljši pa so prejeli po-
kale in diplome.
ŠAH V SLOVENSKIH
KONJICAH
Po desetih mesecih šahovskih tek-
movanj v Slovenskih Konjicah vodi
Obrul 99,5 točke pred Bučarjem 87,
Brdnikom 62 točk itd.
VINKO POTOČNIK
VRNJENA TEČAJNINA
Zbor vaditeljev, učiteljev in trener-
jev smučanja v Celju obvešča vse, ki
so plačali smučarske tečaje, le-teh pa
zaradi pomanjkanja snega ni bilo, da
jim bodo vrnili tečajnino in to v petek,
15. februarja ob 15. uri na smučiščih na
Golovcu in Gričku. Smučarska šola bo
od prijavnine odštela 15 din za stroške
enodnevnega tečaja in ostale stroške.
Ob zapadlosti novega snega pa bodo
ponovno objavili termine smučarskih
tečajev.
XV
VODI ŠPILJAR
Klubsko prvenstvo drugokategor-
nikov v celjskem šahovskemu klubu
se je prevesilo v drugo polovico. Po 6.
kolu vodi Špiljar pred Aleksandro-
vom, Mikcem, Štuclom, Lesjakom
itd. Nastopa dvanajst šahistov.
SMUČARJI GRAFIKI
Jubilejne XX. zimske igre grafičnih
delavcev Slovenije bodo tokrat na
smučiščih na Rogli in to v petek ter
soboto, 9. in 10. februarja. Organizator
je Aero Celje, pokrovitelja pa Contal -
TOZD Conimex in tovarna dokumen-
tarnega in kartnega papirja Radeče,
tozd Muflon. Tekmovali bodo v vele-
slalomu'in tekih po raznih starostnih
kategorijah. Podobno tekmovanje bo-
do mesec dni kasneje, 9. in 10. marca •
na istih terenih imeli cestarji Sloveni-
je, organizator pa bo celjsko Cestno
podjetje.
ZBOR AERO KLUBA
v soboto dopoldne (ob 10. uri) bo v
stranski dvorani Narodnega doma re-
dna letna skupščina Aero kluba Ce-
lje, kjer bodo po pregledu dela v
prejšnjem obdobju sprejeli program
za letošnje leto s finančnim načrtom.
Na letni skupščini bodo izvolili tudi
novega predsednika celjskega Aero
kluba. Kandidat je Anton Jelenko. Na
skupščini bodo podelili tudi prizna'
nja za dosežke v prejšnjem letu. Po-
drobneje bomo o skupščini poročali v
naslednji številki NT.
TV
STRELCI V SIP
v SIP Šempeter so ustanovili strel-
sko družino, ki jo bo vodil Vinko Ta-
šker. TKS Žalec namerava podobnih
družin po delovnih organizacijah v
občini ustanoviti še šest.
TONE TAVCAR
TRIM VESTI
Zbor za športno rekreacijo Celje nam je posredoval končne
rezultate tekmovanja v občinski sindikalni rokometni ligi.
Tekmovanje se je odvijalo v treh jakostnih skupinah.
V	prvi skupini so že tretjič osvojili prvo mesto rokometaši
Aera, ki so zbrali 8 točk. Sledijo Železarna, Ingrad, Izletnik,
Kovinotehna, TKS in Gradiš.
V	drugi ligi je bila najboljša Libela, ki bo prihodnje leto
sodelovala v I. skupini. Druga je Zlatarna, sledijo Elektro,
Cestno podjetje in Cinkarna.
V	tretji ligi pa je presenetljivo najboljša Obnova pred Komu-
nalnim podjetjem, PTT, EMOM in Slovenijo ter Razvojnim
centrom.
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
St. b - ö. теогиаг
ZDRA VUNE
RASTLINE: GLOG
Navadni glog (Crategus Oxyacantha
L.) je ena izmed najbolj znanih zdravil-
nih rastlin. Njegova uporaba je po-
membna za zdravljenje tako imenova-
nega "degenerativno srce«. Njegova
izrazita uporaba je uspešna pri starost-
nem srcu, srcu pri visokem pritisku, ki
še ne odpoveduje, in pri obolenju koro-
nark.
Rastlina je ena izmed najbolj razširje-
nih grmov v naših gozdovih. Značilno
zanj je da se njegove vejice končujejo v
ostre trne. Mladi poganjki so rdečka-
storjavi, starejše veje in deblo pokriva
sivorjavo lubje. Listi so pecljati, tro do
pet krpi in zgoraj so temnozeleni in ble-
ščeči, spodaj pa svetlo modrikasto zele-
ni. Gvetovi so pecljati, beli ali rožnato
navdahnjeni in so podobni cvetovom
hruške, le da so manjši. Plodovi so svet-
lo rdeče jagode, ki so pri nas lepo pozna-
ne kot »medvedove hruške«. Glog cvete
od srede aprila do konca junija.
Nabiramo cvetove, listje in jagode. Pri
tem je pomembno da jih čimprej enako-
merno posušimo, da ohrani svojo barvo.
Posušeni cvetovi in listje imajo znači-
len, nekoliko aromaticen vonj.
Sveži cvetovi in listi vsebujejo poleg
eteričnega olja še trimetilamin in glikp-
zid oksiakantin. Poleg teh pa so še po-
membne učinkovine še flavoni in flavo-
noidi, pa še cel niz različnih substanc, ki
jih danes le delno poznamo. Vsekakor je
še vedno najbolje, če uporabljamo izvle-
ček iz cele rastline. S številnimi poizku-
si so skušali znanstveniki ugotoviti v
čem je pravzaprav delov-anje gloga.
Sprva so bili razočarani, ker so prouče-
vali le posamezne derivate izvlečka, to-
da šele z celotno uporabo so prišli do
zanimivih odkritij. Dokazali so troje
učinkov in sicer je najpomembnejši ti-
sti, ki veča koronarno prekrvavitev srca.
Drugi učinek je na celice srčne mišice,
in sicer na tiste, ki uravnavajo prenoš
energije v srce. Tretji učinek je nekoliko
slabše izražen in deluje na prevajanje
živčnih dražljajev v srcu.
Najpomembnejša sta prva dva učin-
ka, ki se med seboj tudi dopolnjujeta in
omogočata da degenerativno poškodo-
vano srce dalj časa ohrani svojo zmoglji-
vost. Zanemariti pa ne smemo tudi zad-
njega učinka, ki omogoča da se poveča
kontrakcijska moč srca.
Vendar glogov ekstrakt ne deluje ta-
koj temveč se njegov učinek pokaže šele
takrat, ko smo ga redno jemali dalj časa.
Najpreprostejše uživamo glog v obliki
čaja in sicer v enakih delih cvetove in
liste. Eno veliko žlico prelijemo s skode-
lico vrele vode in pustimo stati da se
ohladi. Takšen čaj pijemo zjutraj in zve-
čei pred spanjem. Da zboljšamo okus,
lahko glog mešamo z šentjanževo rožo,
materino dušico in meliso in če čaj slad-
kamo še z žličko medu, bo napitek še
boljši.
BORIS JAGODIC, dipl. farm.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
LETOŠNJE ODPRAVE
Poleg Everest a tudi v Pamir in Novo Zelandijo
Letos je na prvem mestu seveda največ-
ja jugoslovanska povojna odprava v Hi-
malajo - na najvišjo goro sveta Mont Eve-
rest. Priprave gredo h kraju in samo nekaj
dni še loči alpiniste od težko pričakovane-
ga starta z brniškega letališča. V odpravi
sodelujeta tudi Celjana Knez in Zupan, ki
sta z dosedanjimi izrednimi vzponi doma
in na tujem svojo udeležbo povsem upra-
vičila.
Lastne alpinistične odprave si letos Celje
ne more privoščiti in to predvsem iz finanč-
nih razlogov, pa nekaj tudi zato, ker sta dva
najboljša odsotna. Kljub temu pa bodo celj-
ski alpinisti po vsej verjetnosti sodelovali
kot udeleženci dveh pomembnih odprav, ki
jih organizira Komisija za odprave v tuja
gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Gre za
zamenjalno odpravo v Fanske gore v Sov-
jetski zvezi. Te gore so danes verjetno najza-
nimivejša gorska skupina v SSSR in je do
danes še ni obiskala še nobena naša odpra-
va. Ekipa bo štela 10 članov in bo delovala v
stenah Fanskega pogorja 30 dni. Pri tem
kandidira Celje s tremi člani.
Druga je alpinistična odprava v gore Nove
Zelandije, ki je združena tudi s turističnim
izletom. Ker se bomo Slovenci tam predsta-
vili tudi prvič, bodo odšle na pot decembra
letos dve ali tri naveze ekstremnih alpini-
stov, ki morajo ob prvem stiku s planinski-
mi organizacijami Nove Zelandije dostojno
reprezentirati kvaliteto našega alpinizma.
Prijavljena sta dva celjska alpinista. Odpra-
va bo trajala tri tedne.
Razpisan je tudi aranžman za odpravo v
južni Pamir, vendar je cena pri udeležbi v
tem visokogorju za nas nedosegljiva. Že ta-
ko bodo velike težave pri zbiranju sredstev
za predvideno, saj tudi obisk Fanskih gora
in Nove Zelandije ni poceni.
Kljub slabim vremenskim razmeram v le-
tošnji zimi sta Knez Franček in Zupan Jože
2. februarja preplezala prvi zimski vzpon
preko Tamovske smeri v Škarjah, ki v kop-
nih razmerah nosi oceno III. do IV. 3. fe-
bruarja sta ista plezalca izvedla prvo zimsko
ponovitev Kaminske smeri v Strelčevi peči
nad Logarsko dolino. Letna ocena je IV -i-
Ao. "
4. februarja je Knez Franček zopet enkrat
potrdil svojo izredno sposobnost pred od-
pravo na Everest, saj je v dobrih 3 urah sam
preplezal Gradišnikovo smer v severni steni
Planjave. To je druga zimska ponovitev te
smeri, za prvo ponovitev so plezalci potre-
bovali dva dni.
CIC
Plezanje v Fanskih gorah, Kavkazu in
Pamir ju v SSSR je v ledenih strminah ne-
kaj izjemnega
Ml IN ZDRAVJE
o SPOLNI VZGOJI
NAŠEGA ŠOLARJA
PISE: Dr. VEBER MARJAN
Spolna vzgoja je del sploš-
ne vzgoje. Vzgajajo v prvi
vrsti vzgojitelji, torej starši
in šola. Toda kakor sicer so-
delujejo v učnovzgojnem
procesu eni z drugimi tako je
potrebno sodelovanje tudi
pri spolni vzgoji. Eden kot
drug naj bi vedel, kaj otrok
vprašuje in kaj on že ve. Ta-
ko se lahko koristno dopol-
njujejo oziroma korigirajo.
Prikrivati otroku življenj-
ske resnice ni dobro; otrok je
resnicoljuben. Zato ga vsako
ovinkarjenje, sprenevedanje
in občutek »skrivnosti« mo-
ti. Vedeti moramo, da bo
iskal v svoji silni vedoželjno-
sti odgovor na svoja vpraša-
nja in če ga ne bo dobil do-
ma, mu bo postregel z njim
prav gotovo kdo drug, žal,
največkrat neprimeren in ob
nepravem času. Vrhu tega
vzbudijo otroku »skrivnost-
ni« odgovori občutek, da je
spolnost nekaj skrivnostne-
ga, neprimernega, nenarav-
nega, morda celo grdega.
Pouk o spolni vzgoji naj bi
bil čimbolj priložnosten in
naraven. Pri tem pa naj nas
vodi načelo: vse ob pravem
času in na pravem mestu.
Poslužujmo se čimveč s pri-
meri iz narave, saj so vendar
otroku večkrat tako blizu in
se mu zdijo povsem nenava-
dni. Kmečki otroci in tisti iz
številne družine imajo v tem
pogledu prednost. Pred-
vsem prvi živijo v bližini na-
rave oziroma naravnih doga-
janj, zato spoznajo prej spol-
ne razlike in te relacije. Zara-
di tega se jim zdi spolnost
sama po sebi razumljiva in
naravna. Dobiti občutek, da
so to povsem naravna doga-
janja, kot ostali procesi v na-
ravi, je sila pomembno, saj je
to osnova za ves nadaljnii
potek razvoja spolnosti.
Spolnost se rodi z otrokom.
Zato ga moramo pravilno vo-
diti že od rojstva dalje. Tukaj
bi povdaril, da prične otrok
živeti in ljubiti z ustami. To-
da hranjenje ne pomeni zgolj
»telesno hranjenje«, marveč
odnos do zunanjega sveta.
Ta odnos pa vzpostavi otrok
predvsem prek matere. Zato
je poseben povdarek na »ču-
stveni hrani«, kajti od te bo v
precejšnji meri odvisna nje-
gova sposobnost kasnejše
vzpost%\'itve zdravih čustve-
nih odnosov do zunanjega
sveta. V čustveno bai-vo te
situacije pa je vključen do
določene mere tudi oče, so-
delujejo pa še ostali člani v
družini in negovalke. Le ob
vsestranski toplini (vsako
pretiravanje je zopet škodlji-
vo) se bo otrok odprl v zuna-
nji svet, se bo iztrgal iz svoje
primarne nai cistične zapre-
denosti, prenehal bo »ljubi-
ti« samega sebe, marveč se
bo postopoma učil »ljubiti«
tudi zunanji svet. Ljubezen
pa je, kot vemo, nerazdružlji-
vo povezana s spolnostjo.
Spolna vzgoja pričenja po-
temtakem že v najnežnejši
mladosti. Sprva z razvojem
čustvovanja, najprej do svo-
jih lastnih funkcij, kasneje
do staršev, sorojencev itd.
Otrok se uči ob vzgledu svo-
jih staršev biti dober deček
oziroma dobra deklica in ka-
sneje dober mož in dobra že-
na. Uči se torej družinskega
življenja ob situaciji v druži-
ni. Zatorej: zdrav dom -
zdrav spolni razvoj. Dobra
spolna vzgoja pa pomeni še
vzgojo volje. V otroku je tre-
ba vzbuditi potrebo po dolo-
čenem redu tako glede hra-
njenja, počitka, učenja, igre,
hotenja, čustvovanja itd. S
tem pa ga tudi nehote vzga-
jamo v sposobnosti, da bo
znal svoje gone podrediti
pravilom okolja.
Ko govorimo o spolnosti,
velja omeniti tudi sramežlji-
vost. Ta ni prirojena. Saj
majhnega otroka prav nič ne
moti, če urinira vpričo dru-
gih ljudi, če skače nag okoli
hiše ipd. Sramežljivost se
pojavi šele pri starejšemu
otroku, lastna je tudi odra-
slemu človeku. Zdrava mera
sramežljivosti je celo pozitiv-
na. S tem vzbujamo pri otro-
ku občutek skromnosti, do-
stojnosti, spoštovanja do sa-
mega sebe, do sočloveka ozi-
roma do življenjskih poja-
vov.
Praviloma je zadoščeno
otrokovi radovednosti o tele-
snih razlikah med spoloma
že nekje do vstopa v šolo.
Tedaj in okoli tega razvojne-
ga obdobja že tudi ve, odkod
dojenček in da ga je moči
dobiti večkrat. Ugane tudi
zvezo med nosečo ženo in
rojstvom otroka. Ob noseči
materi ga tudi utegnejo zani-
mali podrobnosti okoli roj-
stva otroka.
Toplejše zimske dni kmetje ze izkoristijo
za delo. Sadovnjak je treba obrezati in
drevje očistiti, da bo lahko spomladi z
novimi močmi pognalo. Vreme zadnjih
dni je kot nalašč za to.
T. TAVCAR
Ob bližajoči plesni sezoni damske plesne
čevlje, ki jih dobite v Veleblagovnici T - na
oddelku ženske obutva.
ter damske stilne čevlje (685,85 din)
Na oddelku ženske konfekcije v Velebla-
govnici T lahko dobite obleko, ki je na foto-
grafiji ter oba kompleta.
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
št. 5-8. februar 1979
št. 5-8. februar 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
KOLOČEP - NAŠ »RAJSKI OTOK« (2)
OD HOMERJA DO
GUNDUUĆA
Otok Koločep ima živopi-
sno zgodovino. Pravijo, da je
na ta otok mislil Homer, ko
je opisoval dolgo Odisejevo
potovanje. Koločep naj bi bil
otok- nimf Lampetije in Fa-
teuse (Odiseja XII 123-136).
Naseljevali so ga tudi Rim-
ljani, v 9. in 10. stoletju pa je
bil podložen hrvaškim kra-
jem. Silvester, sin kralja Sti-
jepana, ga je leta 1080 poda-
ril Dubrovniški republiki.
V	času Dubrovniške repu-
blike so imeli dubrovniški
knezi na otoku svojo letno
rezidenco. Otočan je bil zna-
meniti pesnik Don Vlaho
Skadrovič, počitniške vile
pa so na otoku imeli tudi
Držič, Gunduhč in drugi
ugledni Dubrovčani. Kapeli-
ca svetega Antona v Gor-
njem Celu je bila zgrajena v
devetem stoletju in sodi med
najstarejše sakralne spome-
nike Dalmacije.
V	času križarskih vojn je
bil Koločep pomorska baza
križarske mornarice, ki se je
tu zbirala za plovbo proti
Mali Aziji. Leta 1576 je slovi-
ti alžirski morski ropar ople-
nil otok in odpeljal 11 deklet
v sužnost za carigrajske ha-
reme. Za Martolosom Marti-
nom Lopudjaninom, ki je v
drugi odpravi plul s Krišto-
fom Kolumbom v Ameriko,
so svet osvajali še drugi. Bra-
ta Mate in Dominik Konke-
djevič sta sodelovala pri Cor-
tezovem osvajanju Srednje
Amerike.
V času največjega razcve-
ta, ko je imel otok 37 ladij, so
kapitani z otoka pluli v Indi-
jo, Severno Ameriko, mnogi
med njimi pa so posegali tu-
di v pomorske bitke v Sredo-
zemskem morju in ob evrop-
ski atlantski obali. Njihove
ladje so bile hitre in okretne.
Imele so po 7 do 14 mornar-
jev in nekakega komesarja
republike na krovu, ki so ga
imenovali »škrivar« (pisar).
Takrat je na otoku živelo nad
500 družin in okoli 1.500 pre-
bivalcev.
Leta 1667 je Koločep kot
sosednji Dubrovnik močno
prizadejal potres. V nadalj-
nih stoletjih je šiava in go-
spodarska moč otočanov za-
čela pešati. Politično je otok
zgubil samostojnost z zato-
nom Dubrovniške republike
leta 1808, ko je Napoleon za-
sedel Dalmacijo in na otoku
pustil za spomin kamnito
trdnjavo topniških položa-
jev. Gospodarski zaton in pa-
dec pomorstva pa je povzro-
čila iznajdba parnega stroja,
nastanek Hanzeatskih mest
ob Atlantiku. Koločepske ja-
drnice niso bile več kos tek-
mi z veliki parniki.
Kdor se danes sprehaja po
otoku, bo v osiromašenih hi-
šah spoznal nekdanje vile in
dvorce, mnogo pa jih je v ru-
ševinah. Pomorci na svoj ro-
dni otok niso prinašali samo
bogastva v denarju in blagu.
Poleg borov, cipres, olean-
drov vseh barv, rožmarina,
dehteče mete, aloj, agav,
palm, rožičev, mandljev,
oljk, limonovcev in oranžev-
cev je na otoku veliko rastlin
in cvetja, ki so ga mornarji
prinesli z daljnih potovanj.
V prejšnjem stoletju so se
otočani razselili pô svetu.
Med njimi je bil Paško Babu-
rica, ki je v čilu postal mili-
jarder. Bil je tudi rodoljub in
po njegovi zaslugi jelenji
otoki niso doživeli po koncu
prve svetovne vojne usode,
kot so jo Vis, Zadar, Lošinj,
Cres in celotna Istra.
Dubrovčani so tudi v no-
vejšem času ljubosumno ču-
vali otok kot za sebe, za praz-
nične in nedeljske izlete.
Prvi mali hotel je na otoku v
tridesetih letih zgradil slo-
venski akademski slikar
Marčič iz Ljubljane. Otok se
je odprl turizmu precej
pozno.
PIŠE: JURE KRAŠOVEC

Nekaj številk nazaj smo pi-
sali o Patriciji Hearstovi, ki
je kot ugrabljenka po nekaj
tednih sodelovala v banč-
nem ropu skupaj s svojimi
ugrabitelji. Takrat je namreč
ameriška javnost terjala trdo
kazen za milijonarjevo hčer-
ko, češ, dejanje je dejanje,
neglede kakšnega rodu si.
Zapisali smo tudi, kako je
ameriško javno mnenje spre-
menljivo. Vodilni ameriški
časopisi so pred meseci stop-
njevali akcijo za popolno
osvoboditev Patricije. Na ši-
roko so se razpisali o veliki
ljubezni s preprostim držav-
ljanom, o tem, kako Hearsto-
va v zaporu veliko dela v ku-
hinji in streže bolnim jetni-
kom, kako je revica zaradi
tega tudi shujšala. V ZDA je
bilo javno mnenje od tedna
do tedna bolj na strani mlade
teroristke, ki so ji bili na mah
pripravljeni oprostiti njeno
sodelovanje pri bančnem ro-
pu, ko je izgubil življenje tu-
di eden bančnih stražnikov.
Seveda ima ta zgodba čisto
ameriški zasuk. Patricija
Hearst je namreč edina dedi-
nja mogočnega ameriškega
časopisnega mogotca, ki mu
seveda ni bilo težko sprožiti
časopisno akcijo, saj vihti
diktirko nad najuglednejši-
mi in najbolj razširjenimi ča-
sniki in revijami.
Kot smo pred časom pre-
dvidevali, se je tudi zgodilo.
Nedavno tega je ameriški
predsednik Jimmy Carter
milijonarjevo hčerko pomi-
lostil. Njeno pot svobode so
spet opisovali, ko da gre za
obsojenega po nedolžnem.
Patricijini pajdaši seveda
nimajo tako vplivnega in bo-
gatega očeta. Spet je zmagal
denar in vpliv. Kot kaže se v,
ZDA pravica tudi meri po
znanem načelu ameriške
morale, ki ZDA opredeljuje
za deželo neomejenih mož-
nosti. Tudi takšne.
SONČNi RAŽEN J
Neposredno izkoriščanje
sončne energije je stoletja
dolg sen najrazličnejših no-
•vatorjev in izumiteljev. Da
lahko s stekleno lečo prižge-
mo ogenj, to je znano že dol-
go. Toda za to potrebujemo
še vedno gorivo, pa naj gre
za drva, oglje ali premog. To-
da _ sonce je neusahljiv vir
energije, ki je zastonj.
Tu so zdaj prvi večji uspe-
hi. Razni instituti so imeli
sončne peči že dolgo. Ener-
gija satelitov, ki letajo okoli
zemlje, je navadno tudi sonč-
na. Toda v privatne roke pri-
haja sončna energija šele
zadnja leta. V Svici so izraču-
nali, da bi za gretje stanova-
nja, ki meri 120 kvadratnih
metrov potrebovali sončni
kolektor velik okoli 40 do 50
kvadratnih metrov, torej po-
lovico strehe nad tako hišo.
Izračunali sotudi, da bi taka
naprava za izkoriščanje
sončne energije bila z pri-
hrankom elektrike, plina,
kurilnega olja ali trdih goriv
v petnajstih letih poplačana,
po petnajstih letih pa bi bila
toplota iz tega vira zastonj.
Izdelali pa so tudi manjše
kolektorje za izkoriščanje
sončne energije. Eden t^ih
je sončni raženj. Lovilec
sončnih žarkov v krogu pre-
mera meter in pol, popolno-
ma zadošča za peko najra-
zličnejših jedi na prostem,
od kotletov, do pleskavic, če-
vapčičev in ražnjičev. Napra-
va je zložljiva in jo lahko vozi
lastnik kar v avtu.
Pravzaprav je sončni ra-
ženj resnično najbolj dobro-
došel. Ogrevanje hiš je odvi-
sno od lepega vremena, torej
sonca. Na vikend pa tako in
tako v slabem vremenu nih-
če ne gre.
Na naši sliki sončni raženj
med delovanjem v naravi.
•	Neizkušeno dekle se
mora naučiti poljub-
ljati kot izkušena žen-
ska, izkušena ženska
pa mora znati poljub-
ljati kot neizkušena
deklina.
•	Inteligenca je lastnost,
ki jo moški išče pri
ženski potem, ko je
vse drugo že našel.
•	Dekle bi se moralo uči-
ti kuhati. Lahko se ji
pripeti, da ostane sam-
ska.
•	Poročeni moški svoje
napake lahko pozabi-
jo. Imajo pri roki koga,
ki ga nanje nenehno
opominja.
•	S prizadevnostjo, ki jo
nekateri vložijo v pri-
krivanje napak, bi se
teh napak z lahkoto re-
šili. .
•	Človek lahko stori so-
ljudi srečne že s tem,
da je sam nesrečen.
•	Ženske ločijo dve vrsti
moških. Tiste, ki so
pomivalci posode po
poklicu, in tiste, ki naj
bi jim bil to konjiček.
•	Ženska, ki vzame za
moža manjšega od se-
be, je obsojena na niz-
ke pete.
•	Tri reči naredi ženska
iz nič: nov klobuk, so-
lato in zakonski pre-
pir.
ZABELJENE O
NJEJ IN NJEM
Rale kol da se obrne,
narobe srajčko sl ogrne
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 16L Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.