Italijansko državno prvenstvo v gozdarskem peteroboju (Pentathlon del boscaiolo) 22. in 23. septembra 2001 se je slovenska ekipa v sestavi Roberta Čuka (GG Postojna), Dušana Belin- gaija (SGG Tolmin) in Janeza Zrimška (GG Postojna) udeležila italijanskega državnega prvenstva v gozdar- skem petero boju v Trentu. Tekmovanja se je udeležilo 35 italijanskih in 3 tuje ekipe, poleg naše še hrvaška ter švicarska, kar je bilo skupno 114 tekmovalcev. Tek- movanje, ki je potekalo na enem od mestnih trgov, je zelo dobro.organiziralo trentinsko gozdarsko društvo v sodelovanju s podjetjema Stih! in Jonsered. Organiza- torjem je nekoliko ponagajalo le vreme, saj je drugi dan tekmovanja deževalo, kar pa ni motilo niti tekmovalcev niti številnih gledalcev, ki so si to zanimivo prireditev ogledali. Za popestritev sta poskrbela Baska iz San Sebastiana (mesto je pobrateno s Trentom), ki sta s svojimi posebnimi sekirami pokazala, kaj se da s tem pradavnim orodjem narediti. Tekmovalo se je v petih standardnih disciplinah: presekovanje 15 cm debelega smrekovega hlodiča s sekiro, kombinirano prežagovanje, kleščenje, podira- nje droga na balon in razstavljanje motorne žage. Vsi tekmovalci so tekmovali z istim orodjem, ki pa se je razlikovalo od discipline do discipline. Na voljo so imeli žage dveh proizvajalcev: tako so pri kombinira- nem prežagovanju in razstavljan ju lahko izbirali med modeloma Stih! 046 in Jonsered 2171 Turbo, pri kle- ščenju in podiranju droga na balon pa med Stih! 026 in Jon sered 2055 Turbo. Vse motorne žage sta pripravljala tovarniška serviserja. Naši tekmovalci so se tekmovanja udeležili brez posebnih priprav, česar pa ne moremo trditi za italijan- ske tekmovalce. Če uporabimo športno terminologijo, lahko rečemo, da so bili v top formi. Prevladovali so seveda tekmovalci s severnega dela države, prav tako tudi ekipe. Med posamezniki je tako največ pokazal Caneri Carlo iz Ligurije, ki je zbra1506 točk (Čuk 351, Belin- gar 318, Zrimšek 364, kar bi pomenilo uvrstitev v prvo tretjino nastopajočih), med ekipami paje zmagala ekipa Livenza 1 (Friuli), ki je zbrala 1.389 točk (naša ekipa 1.033). Kot zanimivost naj povem še, kakšna je bila nagrada za prvo ekipo: motorna žaga Stih! 026, 3 x zaščitna čelada z glušniki in zaščitno mrežico, 3 x sekaš ki čevlji Stih!, 3 x zaščitna obleka za delo v gozdu Stih!, 3 x Goretex ja.k:na. Za konec še misel enega izmed spremljevalcev naše ekipe: "Ni dolgo tega, kar so nas Italijani snemali na sekaških tekmovanjih, sedaj bomo morali kamere upo- rabljati mi." Zoran Zavrtanik V. delavnica javne gozdarske službe z nas lovom Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika pri Kočevski Reki V sodelovanju Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije je 9. oktobra 2001 pote- kala V. delavnica javne gozdarske službe. Delavnica z naslovom Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika pri Kočevski Reki je bila zamišljena kot neposreden prenos raziskovalnih ugotovitev v opera- tivo in izmenjava medsebojnih izkušenj pri gojenju gozdov v danih rastiščnih razmerah. Udeleženci delav- nice so bili večinoma delavci Zavoda za gozdove Slo- venije, ki se na območnih enotah ukvarjajo z goj it- veno problematiko. Posredovane informacije in izkuš- nje delavnice naj bi udeleženci v skladu z idejo delav- nice na svoj način koristno uporabili v svoj ih delovnih okoljih pri reševanju gojitvene problematike v pove- zavi z rastiščnimi danostmi. GozdV 59 (2001) 9 Delavnica je v celoti potekala na terenu na obmo- čju Mošenika v krajevni enoti Kočevska Reka ZGS. Po uvodnih besedah koordinatorjev delavnice (Zoran Grecs, vodja Oddelka za gojenje in varstvo gozdov ZGS, in dr. Lado Kutnar, GIS) sta Stane Potisek in Mirjam Mikulič predstavila krajevno enoto Kočevska Reka in nakazala osnovne probleme, s katerimi se sre- čujejo pri gospodarjenju z gozdovi. Za začetek delav- nice nam je pogled z vrha Malega Mošenika dal dobro orientacUo in predstavo o gozdovih v širšem prostoru. Predel Mošenika je bil pred leti izbran za objekt, na katerim naj bi izvajali celosten (integralen) monitoring gozdnih ekosistemov kot del okoljskega monitoringa v Sloveniji. Na začetku delavnice je zato mag. Igor Smolej predstavil pomen različnih nivojev monitoringa 4 0 7 .rl1.rstvo v času in prostoru (spremljanja stanja okolja), še posebej integralnega, in izbrani predel. Na treh izbranih točkah (rastiščib) med vrhoma Malega in Velikega Mošenika (nad vasjo Ajbelj) in na točki Preža (v bližini vasi Gornja Briga) so raziskovalci predstavili rezultate večletnih raziskav. Dve od izbra- nih točk sta bili na karbonatni matični podlagi (pred- gorski bukov gozd na dolomitu, gorski bukov gozd na apnencu), dve pa na nekarbonatni matični podlagi (aci- dofilen bukov gozd na glinastem in meljastem pešče­ njaku, gradnov gozd na kremenovem konglomeratu). Na vseh štirih izbranih rastiščib so bile predstavljene geo- loške razmere (mag. Igor Rižnar), talne razmere (Mihej Urbančič), vegetacijske razmere (dr. Lado Kutnar) in prirastne značilnosti dreves (doc. dr. Tom Levanič). čne raziskave. Zato so raziskovalci na tem mestu poleg geoloških, pedoloških, fitocenološkib in prirastoslovnib raziskav predstavili tudi raziskave bio komponente goz- dnih tal (doc. dr. Hojka Kraigher), entomofavne (doc. dr. Maja Jurc), snovnega toka (dr. Primož Simončič), zdravstvenega stanja dreves in dendrometrijske meritve (Robet1 Mavsar). Na koncu je na konkretne goj itvene probleme na širšem območju TRP Preža opozorila Mirjam Miku- lič. Na njeno predstavitev se je na koncu navezal tudi vodja gojenja na območni enoti Kočevje ZGS, Mirko Perušek. Na trajni raziskovalni ploskvi (TRP) Preža (četrta točka) je dr. Primož Simončič predstavil intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov. Na ploskvi, ki pred- stavlja eno od 860 stalnih vzorčnih ploskev intenziv- nega monitoringa v Evropi~ že nekaj let potekajo razli- Delavnica javne gozdarske službe je dala obilo mož- nosti za diskusijo o rastiščni, vegetacijski, prirasto- slovni in gojitveni problematiki ob izbranih primerih. Informacije o kompleksnosti gozdnih ekosistemov pa so dodatno opozorile na vso širino, s katero se srečuje gojitelj pri vsakdanjem delu z gozdom in rastišči. Gozdarski vestnik, LETNIK 59 • LETO 2001 • ŠTEVILKA 9 Gozdarski vestnik, VOLU ME 59 • YEAR 2001 • NUMBER 9 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Tehničn i urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lector Vita Novak Dokumentacijska obdelava /lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler- Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro račun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk 1 1 O issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT, za dijake in študente 4.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 1 OO DEM. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS Gozdarski vestnik je efer iran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAS Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti ured- Lado Kutnar in Zoran Grecs Kuna Avtor fotografije: Janez Konečnik niškega odbora./ Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy Naslednj a števi lka izide v januarju 2002. of the publisher nor the editorial board. 4 08 GozdV 59 (2001) 9 r